Slev. 79. V LMJlM f sreto* ••• ■ za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji . v inozemstva. Din 60 . 80 prSlocjo w Ilustrirani venec Cene inseraJom: Enosiolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, vetji oglasi liud 45 mm viSino po Din 2 50, veliki po Din 3'— in 4'-- , oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pi ! večjam naročilu poru;!. Izhaja vsak dan izvnemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina Mna v oolsviaS. Uredništvo je v Kopitarjevi nlici 6/m. Rokopisi se ne vračajo: neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, npravniStva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in t0.34> (za insurate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunai 24,7;;7. Za bodočnost! Zgodovina Hrvatske je bogata na momentih, ko so njeni zastopniki pod silo razmer storili korake, ki so imeli za cela stoletja uprav usodepolne posledice za hrvatski narod. Tako je bilo, ko so hrvatski veli-kaši ponudili kraljevsko krono Habsbur-govcem, enako, ko so hrvatski magnati sklenili personalno unijo z Madžareko, podobno, ko so sredi 19. stoletja sklenili na-godbo z Madžari. Vsakokrat se je sklenil z nasprotno stranko sporazum, ki je navidez bil ugoden, v resnici pa je pravice hrvatskega naroda znatno okrnil. Primera z nagodbo se nehote vsakomur vsiljuje, kdor se vmLsli v sedanji politični položaj, ko se vrše pogajanja med radikali in radičevci na eni ter radikali in frankovci na drugi strani. Radikali so pritisnili HKSS s svojo brezobzirno obznana-ško politiko na kolena, pa se s tem uspehom se niso zadovoljili: oni rabijo poleg >nagodbenaške : stranke, v katero se je spremenila »mirotvorna republikanska se-Ijacka stranka«, še čistih in najvdanejših režimovcev, katere so si poiskali v frankov-cih, ki naj se spremenijo iz »čistih Hrvatov« v snarodne radikalec in naj bi tvorili protiutež radičevcem. Vidi se, da hrvatske stranke živijo še čisto v stari mentaliteti, radikali pa istotako jako dobro posnemajo politične metode bivših madžarskih gospodarjev hrvatske dežele po načelu: divide et impera! Tudi nameravana proslava 1000 letnioe hrvatskega kraljestva izgleda kakor spretna kopija podobnih državnopravnih manifestacij izza časa hrvatsko-madžarske-ga sožitja. Tudi hrvatska avtonomija utegne, ako privedejo pogajanja med Pašičem in Radičeni do rmagodbe«, biti jako podobna nekdanji samoupravi sabora. Če pride do tega, bo to seveda relativno pomenilo neki uspeh. Boljše »nagodbas nego dosedanje stanje, ko se je Hrvatska smatrala in upravljala popolnoma kot >ter-ra subjeeta«. Tudi nekdanja nagodba je bila boljša, kakor če bi se bila Hrvatska popolnoma zravnala z ostalimi komi tat i ogrsks krone. Nagodba med radičevci in srbskimi radikali bi pa bila tudi boljša od one leta 1867., kajti tam sta bila pogodbenika hrvatski in madžarski narod, tu pa bratski hrvatski in srbski narod, ki menda ne ho večno zapisan radikalom. In kar bi dobili po nagodbi Hrvati, to morajo dobiti tudi Slovenci. To je kolikortoliko pozitivni moment pri tej vsekakor velevažni stvari. Seveda — če ne bi bilo tolikih »če in »ako«. Prvič vsa ta nagodba počiva še v naročju svoje radikalne matere in porod je še daleč. Drugič ne vemo, dali bo ta otrok kakšnega daljšega življenja sposobe n ali pa samo pokveka. Bog ve, če radikali sporazum s Hrvati sploh resno mislijo in ali niso samo Hrvatom nekaj »podvalilk, kar tvori navadno najsijajnejšo točko njihovega političnega programa. Da je vrednost cele stvari tako zelo sumljiva, tega je kriva v polni meri brezglava politika gospoda Stje-pana Radiča, ki ima tudi svoje predhodnike v hrvatski zgodovini. Edina zasluga g. Stjepana Radiča je, da je moč radikalne stranke v državi tako narastla. K temu je pripomogel on s svojo šestletno zapečkarsko abstinenčno politiko, ko je prepustil Hrvatsko hrvatskim demokratskim batinašem in se boril z vso Iju-tosfjo zoper pučkaše. ki so zastopali edino pravo politiko za dosego sporazuma in enakopravnosti na podlagi avtonomije in to na tleh parlamenta, ne pa s pomočjo inozemskega javnega mnenja, demagoške-ga harangviranja mas in nerealnih krilatic, kar je pač privedlo v njegov tabor 80% hrvatskega ljudstva, mu je pa tudi naložilo tako odgovornost, kateri ta mož ni bil kos. In ko je g. Radič lani jeseni posta] po politiki Davidovič-Koroščeve vlade, ki je njegovo stranko srečno privabila na parlamentarna tla, takorekoč arbiter položaja, !ro je bil čas, d anapravi pametne koncesije in ustvari pogoje za sporazum v najbolj ugodni atmosferi in v najbolj ugodnem momentu, jc n^sreen' mož s svojimi neodgovornimi govori sam pod seboj izpodkopnl tla, pomagal zrušiti svoje prijatelje, in spravil svojo stranko v položaj, da je mo- rala sedaj kapitulirati, ne ve pa prav nič, s čim ji bodo radikali povrnili njeno veliko žrtev. In če se res napravi kakšen sporazum, bo samo krivda Radičeve politike, ako bo na eni nogi šepal, če ne celo na obeh. Iz tega se razvidi, da nismo ponovili starih tožba zoper Radiča zaradi inkriminacij, ki se ne prilegajo sedanjemu resnemu momentu, marveč zgolj zato, ker se v politiki ne da ničesar izbrisati, ampak ima vsaka stvar svoje dalekosežne posledice, ki jih ne trpi toliko posameznik kolikor celi narod, ki mora nositi grehe svojih nepremišljenih voditeljev. Resnica je bridka, bil bi pa greh, če ne bi se povedala, greh predvsem napram hrvatskemu narodu, ki se mora iz politike gospoda Radiča naučiti, da je nevarno slediti vsakemu, kdor mu slika pred očmi neizpolnjive fantazije. Greh tembolj, ker to ni vprvič, ko se je hrvatski narod dal zavesti podobni politiki. Kakor rečeno, pa ie tudi slab sporazum boljši od nobenega. Dobro je tudi pri celi stvari to, da so postali samostojni demokrati nepotrebno kolo pri vozu državne politike. Zdaj se bo pokazalo, da kdor nima za seboj zaupanja ljudstva, ne more dolgo igrati količkaj pomembne politične vloge. Pribičeviča in Žerjava je držala nespametna politika Radičeva. Sporazum med Hrvati in Srbi, oziroma Slovenci, bo pogreznil ta dva moža v zasluženi nič. Njuna politika je živela od nesporazuma in /dražbe, od hujskanja enih proti drugim, od podpiranja velesrbskega hegemonizma pod krinko ^narodnega edinstvac In če se i)o velesrbski hegemonizem več ali menj prikrito udejstvoval dalje, ne bodo imeli od tega več dobička samostojni demokrati. Postali so popolnoma nepotrebni. Borba za končno zmago pravega sporazuma, dejanske popolne enakopravnosti in avtonomije bo pa slonela odslej na strankah, ki svojih načel niso zatajile ali odložile« za poznejši čas, ki niso kapitulirale in ki uživajo zaupanje ljudstva, kakor na primer Slovenska ljudska stranka, ali pa si ga zopet osvojile. V tem oziru čaka na Hrvatskem bodočnost stranke, ki bodo dvignile med hrvatskim ljudstvom prapor njegovih vekovnih narodnih idealov, popolne demokracije in sporazuma s Srbi in Slovenci na osnovi resnične politične in gospodarske avtonomije. Priprave za uradniški konres RADIČEVCI ČLANI BLOKA. — SEDANJI ZAKONSKI NAČRTI ONEMOGOČAJO KONCENTRACIJO. Belgrad, 7. aprila, (Izv.) Nekajkrat smo že poročali o kombinacijah za koncentracijsko vlado. Tudi belgrajsko čaro-pisje ie pričelo v za dr. j cm času o tem precej pisati. »Politiko r piše o koncentraciji sledeče: > Politični k v o;.] i so trdili, da jc odlašanje z rekonstrukcijo vlade v tes^i zvezi s sestavo vlade. Ta kombinacija jc prišla posebno včeraj na dnevni red. Radikali bi najraje' imeli koalicijo z Radičevci. Vendar pa je Pavle Radič naglasi! včeraj v razgovoru s časnikarji, da je blok Sc vedno kampakten, da so Radičevci še vedno v bloku in da o vseh korakih, ki jih stori Radič, obvešča predsednika bloka. Kakor se izve, Rrdičcvci žele, da bi bili v vladi vsi Srbi in vsi Hrvati. Radikalna stranka ne prcdsici', tja vseh Srbov. Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Čimbolj sc približujejo velikonočni prazniki, tem večje zatišje vlada v političnem življenju, u-.copščinski odbori so prenehali s sVojka delovanjem in vsi poslanci so odšli iz Be!-grada. 2 njimi p aso odšli tudi v s-' mnogoštevilni ministrski kandidati, ki so čakali na rekonstrukcijo vlade. Ker Pašič rekonstrukcijo iz neznanih vzrokov odlaga, so tudi t? številni kandidati odšli iz Belgracla, kjer so sedaj ostali sami člani vlade. Tudi danes jc imela vlada sejo. Na njej so po izjavi ministrov razpravljali o raznih zakonskih načrtih, ki jih je ireba predložiti skupščini. Med drugim so ministri po večerni seji izjavljal', da ro prejeli iz Zagreba poročilo, da ja slo! sedmerice na pritožbo državnega nadodvetnika odločil v nasprotju z dosedanjimi odločbami ban-Radi tega se je pejavila kombinacija za j skega stola in prvega sodišča, ki so sa koncentracijsko vlado, iz katere bi bili .-e- ; glasile, da dr. Maček in tovariši ne bi veda izključeni samostojni demokrati, j smeli biti v preiskovalnem zaporu Vprašanje koncentracijske vlade bi imelo O rekonstrukciji ministri nisc niso dajali precej vseh strank, V opozicionalnih krogih, ki i litični krogi smatrajo, da jc to radi razgo-nc bi morda ničesar imeli proti končen- j vorov, ki se vrše med radikali in R;.,di-traciji,- ne verujejo, da bi radikali iskreno j čevci. Misli se, di bodo ti razgovori ira-želeli koncentracijo. Ako bi jo res želeli, I jali dalje časa, zato so preje mislili izvr-bi jo po mnenja Opozicije ustvarili prej. I šiti ožjo rekonstrukcijo vlade, to jc. da bi preden bi pričela skupščina z delom o ; 5C izpopolnila le prazna mesta v vladi, zakonih, ki jih vlada sedaj izdeluje; Kajti j Ker pa so razgovori med obema stran-ako bi bili zakoni v sedanjem besedilu i kama precej živahni, radi tega nekateri sprejeti, je to zadosten vzrok, da sc one- j trdijo, 'da je Pašič odložil rekonstrukcijo mogoči ustvaritev koncentracije.« I vlade clo končnih razgovorov z Radičevci. met! ralKaf! fraiikdvci. Belgrad, 7. aprila (Izv.) Včeraj smo poročali o novi akciji, ki jo radikalna stranka v svrho svoje razširitve med Hrvati in Slovenci poskuša izvesti s frankovci. Tudi današnje časopisje poroča o tem in javlja sledeče: Pogajanja med radikali in frankovci so popolnoma gotova stvar. Trajala so od petka do nedelje. Med frankovci in radikali je bil glavni posredovalec Marko Gagdnrdi, ki je neprestano bil v družbi z g. Jeleni-cem in mu dajal informacije. Kolikor se je moglo izvedeti, so v glavnem sklenili sledeče: 1. Stranka prava se razpusti, njeni pristaši pa pristopijo v radikalno stranko. 2. Delegati stranke prava morajo takoj oditi ofieielno v Belgrad in z glavnim odborom radikalne stranke ugotoviti podrobnosti vstopa frankovcev v radikalno stranko. Radikalna stranka bi s tem v zvezi izmenjala nekatere svoje člane v svojem odboru. 3. Na kongresu radikalne stranke, ki se'bo vršil meseca avgusta ali septembra, se bo objavil sporazum glede revizije v nekaterih. bistvenih vprašanjih, ki se nanašajo na Hrvatsko. 0 poteku pogajanj javljajo "e sledeče: Radikalna stranka naj bi sprejeta nekaj točk o ureditvi Hrvatske. Ti deli programa bi bili sprejeti v ustavo ob reviziji. Tako se je govorilo o tem, da bi sc kraljevo kronanje vršilo v Zagrebu ob priliki proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva. Frankovci so se obvezali, da bodo v Zagrebu samem osnovali 24 pododborov radikalne stranke. Nadalje javljajo lis!i še nekatere podrobnosti iz frankovskih krogov. Ne zavzema pa belgrajsko časopisje še nobenega stališča k tem dogodkom, razen -Pravde*, ki na uvodnem mestu piše o tej najnovejši radikalni kombinaciji. Ugotavlja, da se s pomočjo frankovcev radikalni stranki ne bo posrečilo, plasirati se na Hrvatskem. DR. RYBAft — POSLANIK V ANGORI. Belgrad, 17. aprila. (Izv.) Dosedanji naš poslanec pri angorski vladi Ljuba Ba-k i č je stavljen na razpoloženje. Na njegovo mesto je imenovan dr. Otokar R y b a f. OSTRA OBSODBA VLADE. Belgrad, 7. aprila. (Izv.) Včeraj je imel glavni odbor uradniške zveze sejo, na kateri je razpravljal o poročilu za bližnji kongres v Ljubljani. V tem poročilu se natančno navajajo zapostavljanja in nepravilnosti s strani vlade, posebno pa nezadovoljnost proti finančnemu ministru, ki ni izpolnil svojih obveznosti napram uradnikom. Poročilo jc zelo ostro, vendar je na sinočnji seji prišlo do burnih prizorov, ker so številni navzoči zahtevali, da mora biti poročilo za kongres iskreno in da se v njem ne sme kriti nobena vlada. Treba je natančno povedati, kako je vlada zoper-stavljala uradništvo in ga omalovaževala. Pogajanja z Stalijo. Belgrad, 7. aprila. (Izv.) V pogajanjih med Italijo in našo državo v Fircnei je nastopil mol zastoj. Kakor je bilo javljeno, je načelnik naše delegacije dr. Otokar Rv-bar na potu v Belgrad, da poroča vladi in da od nje dobi nadaljnja navodila. Mna Mm FransPL Pariz, 7. aprila. (Izv.) Herriotova vlada se nahaja v težki krizi, ki jo je izzval deloma nastop Rerriota proti katolikom, deloma pa nejasni finančni položaj Francije. Prejšnji finančni minister Clemenl: l je hotel izdati za 4 milijarde frankov novih bankovcev, ki bi bili k t iti s trgovskimi menicami, kar pa ne bi bilo v sivfpi nič drugega kot prikrita inflacija, ki bi imela za posledico padec franka in veliko nezaupanje finančnih krogov do države. Senat se jo nameravani inflaciji z Vso odločnostjo uprl. Tlerriot je moral popustiti in žrtvovali Ciementela, na čegar mesto je stopil pomirljivi de Monzie kot novi fin ar. eni minister. Razburjenje zaradi nameravane inflacije pa se še ni poleglo in desničarji spretno izrabljajo, položaj proti 'sedanji levičarski vladi. dro: francoske krize obstoji. v tem, da se politična moč sedan je vlade ne krije z ogromno finančno me''jo desničarskih krogov. Pariz, 7. aprila. (Izv.) Korriot j< imel v Fontainbleau-u velik govor, v katerem so je branil očitka, da bi bila današnja vlada zakrivila težavni finančni položaj, v katerem se danes nahaja Francija. Krive «o prejšnje vlade, ki so nakopičile toliko dolgov, da bo morala država za 1. 1925. plačati nad 21 milijard frankov raznih obveznosti. • Nasprotniki nas hočejo prisiliti, je rekel Herriot, vda kapituliramo .pred zlatom. Mi tega ne bomo storili, ampak se bomo obrnili na vso deželo, da s skupnim delom premagamo trenotne težave. Mi 1 •.•'no morali mnogo plačati, toda na.-a čast zahteva, da storimo svojo dolžnost.« "Vri/, 7. aprila. (Izv.) Ministrski svet je imel danes dolgo sejo, na kateri je novi finančni minister de Monzie obrazložil svoj finančni načrt. Njegove na' ie jo vlada odo-bri'a in jih bo takoj predložila finančnemu odseku v potrditev. De Monzie je po seji izjavil, da vlada ne bo izdala novega papirnatega denarja, zahtevala bo pa neke vrste prostovoljno oddajo premoženja, kar pa bo vlada obrestovala. Načrt določa oddajo premoženja za dobo pet let. Oddane svote se bodo obrestovale po 4 odstotke. Vlada ho odkupila s tem denarjem državne zadolž-nice in tako razbremenila letni proračun za GC0 milijonov frankov. Pariz, 7. aprila. (Izv.) V Soine-depar-tementu je bil izvoljen za senatorja bivši predsednik republike Millerand kot kandidat desničarjev. Levičarji so ostali v manjšini. Vladno časopisje se tolaži, da izid volitev v enem okrožju ni merodajen za končni rezultat velikega boja med desničarji in levičarji, opozicijonalni desničarski ti '. ua slavi uspeh Millerandov kot veliko zmago. Ko je \ čeraj prišel Millerand prvič v senat, se je pridružil republikanski desnici, kjer bo postal nevaren tekmec Poincarejev. Ko je Millerand vstopil v senat, so ga socialistični levičarji sprejeli s klici >renegat:, Mzdajalec«, ^odpadnik :, itd., desničarji pa so ga burno pozdravljali kot predsednika frakcije »republikansko zveze«. London, 7. aprila. (Izv.) Angleški politični krogi so mnenja, da se Herriotova vlada ne bo več dolgo držala. Listi pišejo splošno, da so dnevi Herriotove vlade šteti. Kot Herriotovega naslednika imenujejo Pain-leveja, drugi pa Brianda, ki sta sicer levičarja, toda zmernejša. SPORAZUM MED ANGLEŽI IN INDIJCI. London, 7. aprila. (Izv.) Iz Kalkute poročajo, da bo vlada na podlagi z indijskimi nacionalisti deseženega sporazuma indijski parlament razpustila in razpisala nove volitve. BORZNI ŠTRAJK V ITALIJI. Rim, 7. aprila. (Izv.) V znak protesta proti odredbi finančnega ministra, s katero je število borznih mešetarjev omejeno in njihovo imenovanje pridržano državi, so včeraj na vseh italijanskih borzah štraj-kali. Vrednostni papirji so silno padli. Vlada je sklenila, da z ozirom na štrajk proglasi že danes velikonočne počitnice za borze. KONEC ŠTRAJKA V MORAVSKI OSTRA VI. Moravska Ostrava, 7. aprila. (Izv.) Štrajk je oficijelno končan. BIVŠI PERZIJSKI ŠAH UMRL. San Remo, 7. aprila. (Izv.) Bivši perzijski šah Mehmed Ali je v 52. letu starosti umrl. ZAPRT KOMUNIST. Sofija, 7. aprila. (Izv.) Policija je zaprla komunističnega agitatorja Tu^..-na Dimitrova. Imel je pri sebi 5000 dolarjev. Oblast predsednika nemške republike. Weimarska ustava je dala predsedniku nemške republike oblast, ki v marsičem presega ono bivšega cesarja. Res čudno je, da po revoluciji 1. 191S. ustavotvorna skupščina ni skušala še bolj zmanjšati avtoritete novega državnega poglavarja. Oblast predsednika republike je različne vrste: ima eksekutivno pravico, kompetence legislativne vrste in vpliv na državni zbor. Najbolje vidimo razliko med cesarskim in republikanskim režimom, če si ogledamo pogoje, ki jih predvideva wei-marska ustava za vojno napoved. Pravica napovedati vojno je bila glavna pravica nemškega cesarja, bil je »gospodar vojne«. Člen 45. sedanje ustave pa na videz v tem oziru zelo omejuje oblast predsednika, kajti pravi, da se vojna napoved in podpis miru sankcijonirata potom zakona. Vstcp Nemčije v vojno je normalno torej le mogoč s privoljenjem narod, skupščine. V slučaju pa, da je Nemčija napadena. daje ustava predsedniku pravico, napovedati vojno. Cesar je imel popolno oblast glede oborožene intervencije, predsednik pa, na katerega strani bi stal narod, ima de facto skoraj iste pravice. Vendar pa mora vse predsednikove akte podpisati tudi kancler. Pravica intervencije v državnih zadevah, referendum v zakonodaji in pravica razpustiti državni zbor so prerogative, ki zelo utrjujejo položaj državnega šefa. Predsednik, ki ga podpira večina naroda, se bo čutil v resnici za gospodarja položaja. Predsednik republike pa ima tudi direktno pravo intervencije v notranjih zadevah države. Člen 48. ustave se glasi: »Če ena (nemških) držav ne izpolnjuje dolžnosti, katere ji nalagajo zakoni, jo lahko predsednik k temu prisili z orožjem. Predsednik je vrhovni poveljnik oboroženih čet.« Isti člen ustave daje predsedniku pravico, da ukrene vse potrebno za varnost javnega reda. Predsednik lahko izda vrsto odlokov glede osebne svobode, pisemske in poštne tajnosti, svobode tiska, cenzure, svobode shodov, kakor tudi garancije posesti. V principu je predsednik že imel priliko poslužiti se mogočne oblasti, ki mu ie dana. Novembra 1923 na primer, v času, ko sta revolucija in meščanska vojna ogroževala Saško in Bavarsko, je g. Ebert predal svojo oblast generalu von Seecktu, ki je igral vlogo vojaškega diktatorja. Državni šef ima torej zelo učinkovita sredstva za intervencijo v vseh državnih zadevah. Njegove pravice so v tem oziru mnogo večje kot one bivšega cesarja, ki sc ni smel umešavati v notranje zadeve raznih nemških držav in državic, katere so tedaj vladali samostojni monarhi Člen 48. weimarske ustave nam torej kaže, da je Nemčija z revolucijo storila korak naprej v smislu zedinjenja. Pravica razpustiti državni zbor je največja opora predsednika republike. To lahko stori iz lastne inicijative, kadar se mu zdi primerno, ne da bi državnemu zboru povedal vzroke. To njegovo pravo je omejeno le s klavzulo, da sme razpust proglasiti le enkrat iz istih razlogov. Cesar pa je inoral, da razpusti državni zbor, imeti privoljenje državnega sveta. Torej je tudi v tej stvari bila njegova oblast mnogo manjša kot današnjega predsednika republike. Seveda velja to le, v kolikor pride v poštev pisana beseda ustave. Dejansko je bil nemški cesar absolutist, kakor se to zdaj vedno bolj odkriva. Vse instance, na katere je po ustavi bil vezan, so fak-tično bile popolnoma suženjsko od njega odvisne. Predsednik pa je vseskozi odvisen od javnega mnenja, od ljudske volje, kakor velja to tudi od predsednika Zedinjenih držav S, A. Politične vesti. -f Fiktiven in realen teror. V času, ko se dr. Žerjavu maje ministrski stolček v Belgradu in hoče »Jutro« to svojim bralcem kolikor mogoče prikriti, pogreva zopet »verski teror« v Sloveniji in sicer mu daje povod za ponovna razmišljanja dr. Gosarjeva trditev, da je »verski teror zgolj fikcija, nasprotje samo v sebi«. Mogočno vprašuje dr, Gosarja, ali je mar spal, ko sta narodna heroja dr. Žerjav in dr. Pivko »pred zbornico začela razkrivati vsa blazna dervištva, ki so jih nekateri slovenski duhovniki uganjali ves čas volivne borbe.« Ugotavljamo, da sta samostojno demokra-ški parlamentarni zvezdi navedli samo tri slučaje in še v teh treh slučajih so ju postavili poslanci SLS takoj na laž, ker sta izjave dušnih pastirjev potvorila ali pa besedam podtaknila zmisel, ki ga niso imele. Radikali so takoj primerno ocenili njuna izvajanja in dokaze, skomizgnili z ramami in pustili dr. Žerjava in dr. Pivka v »veličastni borbi« za dr. Lipoldov mandat na cedilu. V plenumu zbornice so dali prav poslancem SLS. Radikali namreč prav dobro vedo, da je »verski teror« prazen nič, pač pa je jako realen oni teror, ki so se ga tako radikali kakor g. minister Žerjav prav izdatno posluževali s pomočjo oblastnega aparata, ki ima na razpolago silo. Zato je režim v Sloveniji pridno prirejal bankete (apel na trebuh!), upokojeval in premeščal javne nameščence, obljubljal delavcem rente, ki jim itak gredo po zakonu, ustavljal in plenil časopise, grozil po svojih pristaših zasebnim nameščencem z odpustitvijo ali z izgubo zaslužka, če nc bodo vo'ili »Narodnega bloka«, dal po orožnikih poizvedovati po vsakem shodu SLS, odstavljal župane in razpuščal občinske odbore ter druga avtonomna zastopstva. Za zadnja dva dneva si je pa kot skrajno rezervo prihranil predrzno zlorabo papeževega imena s famoz-nim letakom »iz Gasparrijeve pisarne«, ki ostane eno najbolj slavnih del slovenskih samostojnih demokratov. Če pa vsa ta sredstva v Sloveniji v Žerjavovih rokah niso nič zalegla, naj gospod Žerjav ne zvrača krivde za to na slovensko duhovščino, ampak naj pripiše »izdaten napredek demokratskih glasov« v Sloveniji sebi in svojim tovarišem, ki so šli v boj brez ideje, ki bi potegnila slovensko ljudstvo za seboj, brez kakršnekoli pridobitve za široke plasti slovenskega ljudstva od prevrata sem, pač pa s celim košem vse preje kakor prijetno dišečih afer. In tako se bo dr. Žerjavu in prijateljem vedno godilo, dokler bodo iskali vzroke svojih polomij v »ropotanju z Bogom, s hudičem in peklom«, in ne tam, kjer v resnici tiče t. j, v njihovi nesposobnosti, da si pridobe s poštenim političnim in drugim delom zaupanje slovenskega ljudstva. + »Sa naročite srbske strane« prirb-čuje zagrebški »Jutarnji list« informacije, po katerih »sedaj ni več dvoma, da stojimo pred novo orientacijo vsega našega strankarskega življenja, ki se bo razvijalo pod vplivom koalicije med radikali in radičevci. Ta koalicija danes še ni dejstvo, je pa neizogibna, čeprav intrigirajo proti njej manjše stranke in razne skupine,« Med nasprotnike radikalsko - radičevske koalicije prišteva »naročita strana« pred vsem Velizarja Jankoviča, ki deluje tudi na najvišjih mestih na to, da ostane dosedanja politika neizpremenjena, ker se boji likvidacije neštetih korupcijskih afer, v katere je zapleten. Drugi nasprotnik je Svetozar Pribičevič, ki se bije na žive in mrtve za ekzistenco svoje male politične skupine, ki mora izginiti, kakor hitro pride do srbsko - hrvatske koalicije. Tretji nasprotnik je dr. Ž e r j a v, O tem pravi »naročita strana«: »Gospod Žerjav se tuče ne samo za svoju političku ekzi-stenciju, več ga tu goni i strah, što če da bude od njegovih poslovnih prijatelja, ako mora sa vlade, a uz to ga muči i briga, što Slovenci, po novom redu stvari, gube na vrijednosti u parlamentarnoj konstela-ciji. On ima dakle najviše da izgubi i zato s največom energijom i s najpakosnijom mržnjom radi protiv nove situacije.« Vse to pa gospodom ne bo nič pomagalo, ker ne bodo mogli odvrniti radikalne stranke s pota, ki ga ji je začrtal sam Pašič. Pašič vztrajno naglaša potrebo srbsko-hrvatske-ga sporazuma in njegov pomen za evropsko politiko. Podpirajo ga na eni strani | gg. Trifkovič, Uzunovič in Srskič, na drugi strani pa Laza Markovic in Janjič, dočini Liuba Jovanovič sporazum že od nekdaj zagovarja. Radikali bodo kot stara, politično zelo izvežbana in preizkušena stranka pravilno očenili evolucijo HSS. Njihov pot jih vodi k sporazumu s Hrvati, Sporazum mogoče ne bo takoj gotov, verjetno a je, da bo na mesto današnje vlade že oncem aprila ali pa maja stopila defini-tivno nova koalicijska vlada radikalov in radičevcev.« Dopisi. Dev. Mar. Polje. Opisati hočemo malo naše komunalne razmere, ki so se zadnji čas poostrile do.skrajnih mej. Neposredni povod zato je dal sklep občinskega odbora za nakup sveta od tovarne v Vevčah za zgradbo novega modernega šolskega poslopja. Klub obč. odbornikov SLS se je postavil takoj spočetka na strogo gospodarsko stališče in se je odločil, da radikalno popravi, kar se je poprej zanemarilo. Omenjamo samo to, da občina ni imela do nedavnega niti svoje lastne obč. pisarne, kaj še le občinske hiše. Vse občine v okolici se ponašajo z lepimi modernimi šolami, pri nas je šola naravnost okuže-valnica za otroke, seveda po veliki krivdi tudi vsled popolne nesposobnosti sedanjega šolskega vodstva. Delavsko - kmečka - obrtna zveza je šla v volitve z natančno določenim gospodarskim programom in dobila večino ter tudi župana. Občinski odbor je sprejel proračun, ki je v ravnovesju in ki določa nakup sveta za šolo — ta svet se je kupoval od tovarne že 20 let — nadalje nakup sveta za razširjenje pokopališča in predvideva temeljito preureditev obč. uprave in končno, če bi bilo mogoče, začeti pogajanja z družbo »Transformator« in »Elektra«, radi elektrifikacije občine. Velik program za eno poslovno dobo. Seveda je bilo treba skleniti povišanje občinskih naklad in doklad. Občinsld odbor je soglasno (vseh 25 odbornikov) sprejel proračun. V torek 31. marca je sklical župan Kukovica sejo. Pričakovati je bilo, da bo burna, kajti gospodje odborniki naprednega kluba, katerim so se pridružili tudi komunisti (dober tek!) so se premislili in so bili proti nakupu zemljišča za šolo, dasiravno so glasovali za proračun. Izmislili so si razne neumnosti proti županu in svetovalcem in pridobili skrajno zanikernega tajnika-odpadnika, katerega so hoteli vsi že odstraniti, na svojo stran. (Ga jim privoščimo.) V tem razpoloženju se je seja začela. Zbrali so se vsi odborniki in tudi poslušalcev je bilo polno. Videti je bilo takoj, da seja ne bo mirno potekla, ker so so združili bratci z enim namenom, da vržejo večino, ki ima en glas več kakor opozicija. Nekaj časa je bilo mirno, sprejet je bil sklep za nakup sveta za pokopališče. Pri slučajnostih se je pa začelo od liberalcev in njih zaveznikov tako divjanje, da ni bilo mogoče slišati in razumeti ničesar. Ob tem hu-ronskem kričanju se dvigne klub odbornikov SLS in zapusti sejo, ker se ni dal voliti za kreganje, ampak za resno delo, ter tako onemogoči sklepčnost seje, katero je župan potem zaključil. Sedaj se je šele začelo pravo divjanje. Posebno se je odlikoval g. Hrome ki je mahal okoli in se dejansko lotil našega odbornika, kateri pa mu je kmalu ohladil prevročo kri. Tako so naši kmetijaci, liberalci jačeni z internacionalnimi bratci razsajali v šoli in pred njo, da je vse vkup letelo. Kako da znajo, pa ve tudi g. okr. glavar sam, ki je bil pri zadnji seji navzoč. Radi defrav-dacij je občinski klub sosvetovalcev SLS sklenil takoj drugi dan odstaviti tajnika. Tako je dejanski stan naših političnih razmer. Gre se jim zato, da bi bil občinski odbor, ki je delaven in delazmožen radi osebnih in strankarskih mrženj razpuščen in bi tako gotovi ljudje prišli do oblasti. Prav pridno in glavno vlogo pa igra gospod, ki ima toliko masla na glavi, da je boljše, da ne hodi na solnce. Naj razpusti veliki župan odbor. Prišle bodo volitve in tedaj bo izgledalo malo drugače. Klub obč. odbornikov SLS je bil izvoljen na svojem gospodarskem programu, dobil večino glasov ter dela in bo delal naprej, dokler ne bo uresničen njegov program, pa če je to gotovim nezadovoljnežem prav ali ne, ker ve, da s tem koristi občini, narodu in državi. Iz Hrastnika. Medtem, ko so se mesne cene že po vseh krajih v skladu z živinskimi cenami znatno znižale, smo morali našim mesarjem še vedno plačevati stare visoke cene, t. j. za kilogram govedine 20 do 35 Din, svinjine in teletine pa 32 do 35 Din. Končno je gospod okrajni glavar v Laškem s svojim odlokom z dne 30. marca i 1. št. 5682 dal potom občine razglasiti, da so sledeče mesne cene pri sedanjih nizkih cenah živine primerne: kg mesa pitanih volov 16 Din, telice, mladi voli kg 15 Din, krave 13 Din, deklarirano meso kg 10 Din, telečje kg 17 Din in svinjina kg 20 Din. Ljudstvo se je oddahnilo, češ v sedanjih težkih časih, ko navadno vse izdane naredbe in odloki obremenjujejo ubogo de-lovno ljudstvo, vendar enkrat en odlok, ki bo v korist ljudstvu. Tembolj pa so se ljudje čudili, ko so jim po tem razglasu diktirali mesarji, brez ozira na ta razglas svoje mesne cene, ki so pri kg komaj za 1 Din nižje od prejšnjih. Ker gospod okrajni glavar v svojem razglasu določenih mesnih cen gotovo ni določil kar na slepo, leni več jih je določil, kakor po-vdarja v razglasu, glede na sedanje cene živine, torej gotovo po vsestranskem upoštevanju razmer, trdno pričakujemo od njega tudi, da temu svojemu odloku pripomore do strikt- ne veljave. Zakaj, ako se od njega določene mesne cene (ki se v drugih krajih lahko držijo), tu ne bodo držale, bo ljudstvo prisiljeno misliti, da se oblast okrajnega glavarja neha pri mesarjih. Če se morajo točno izvajati vse druge, ljudstvo obremenujoče naredbe in odloki, naj se skrbi, da se bodo striktno izvajali tudi taki, ki ljudstvu življenje vsaj malo olajšujejo! Ig V nedeljo 5. aprila je naše društvo priredilo v »Katol. domu« »Sumljiva oseba«, komedija v dveh dejanjih. Igrali so naši dijaki iz Ljubljane. Občinstvo se je odzvalo v prav obilnem številu vabilu društva in dijakov, ki so za svoje igranje in še posebno za petje med odmorom in na koncu igre želi burno odobravanje občinstva. — Komedija »Sumljiva oseba« je kakor nalašč primerna in prav lahko razumljiva v sedanjem času. Naše dijake pa priporočamo še drugim društvom, da jih z veseljem sprejmejo, ker z igranjem in petjem jamčijo, da bo občinstvo prav veselo njihovega nastopa. Socialni vestnik. Fran Erjavec: Komunalna socialna politika v Sloveniji. (Glej »Slovenca« od 2. aprila t. 1., št. 74.) (Konec.) Druga velika napaka današnjega veljavnega ubožnega prava je, da je v vsakem pogledu pomanjkljivo, ker daje ie neke meglene splošne smernice, iu določa nositelja bremen, vse drugo pa je dejansko prepuščeno le dobri in slabi volji različnih lokalnih mogotcev, ki često gospodujejo v občinah. Socialna struktura in socialne potrebe, kakor jih je ustvaril moderni gospodarski razvoj, so šle tudi pri nas že davno preko razmer, kakor jih predvideva ubožno pravo, zaradi česar je to tudi že davno zastarelo in ne odgovarja več niti najnujnejšim potrebam današnjega življenja, saj vse ubožno pravo nikjer ne določa ničesar konkretnejšega glede mladinskega, brezposelnega, stanovanjskega, aprovizacijskega skrbstva ter še neštetih drugih vprašanj, ki postajajo od dne do dne bolj pereča že skoro za vsako večjo občino, zlasti pa še za mestne in industrijske. Poleg tega je pa vse ubožno skrbstvo naprteno kratkomalo občini, ki teh bremen sama pogosto ne zmore, skoro nikdar pa vsaj ne more uvesti kakih večjih preventivnih akcij, dočim bi moralo biti vse tozadevno delo iu skrbstvo sistematično porazdeljeno med vse upravne edinice, to je na občino, okraj, deželo in državo. Da se je moralo iz takega zastarelega in popolnoma nezadostnega ubožnega prava roditi tudi skrajno pomanjkljivo ubožno skrbstvo, je jasno, zlasti če še pomislimo, da so bili delovni in revnejši sloji prav do zadnjih let zaradi nedemokratičnih občinskih volivnih redov popolnoma odrinjeni od sodelovanja pri občinski upravi. Po mestih so dobivali že popolnoma onemogli ubožci malenkostne mesečne denarne podpore, ki so zadostovale komaj prve dni meseca za kruh, po kmetih so jih pa poslali od hiše do hiše (»na numare«), za vse drugo se ni brigal nihče. Še celo onih par ubežnic, lei jih imamo na slovenskem ozemlju in ustanov niso uporabljali vedno za njihov pravi namen (n. pr. hišo grofice Stubenber-gove v Ljubljani), temveč v najrazličnejše druge svrhe. Pomanjkanje pravega socialnega čuta pa je vzrok, da morajo prosilci po mnogih občinah prenašati vsa mogeča poniževanja, preden dobe nekaj drobtin, do katerih imajo pravico, če pa stanujejo v tuji občini, je navadno vse njihovo moledovanje brezuspešno. Iz lastne skušnje vem, da je bilo n. pr. treba dolgomesečnih prerekanj, groženj in dokazovanj, preden je dovolila velika in bogata do-movna občina za šoloobvezno nezakonsko popolno siroto brez vsakih bližnjih sorodnikov mesečno po 20 dinarjev za celokupne oskrbne stroške in to leta — 1924. Koliko je pa sploh občin, ki se jim ljubi potegovati se za preskrb-nino svojih obubožanih prebivalcev, pristojnih v druge občine, če še za svoje ne marajo skrbeti. Smelo lahko trdimo, da je glede ubožne preskrbe ustvarjala in še ustvarja pri nas zasebna incijativa in dobrodelnost več nego občine, kajti nobenega dvoma ni, da vzdržujejo občine iz javnih sredstev le razmeroma neznaten del svojih ubožcev in še to le deloma, dočim opravi vse drugo organizirana in neorganizirana zasebna dobrodelnost, ki je zato gotovo velevažen činitelj vsega socialnega skrbstva. Da postaja to stanje polagoma nevzdržno, je jasno. Poleg že omenjene reforme domovinskega in ubožnega prava je zato nujno potrebno, da se tudi zakonodaja že loti ureditve celokupnih socialnopolitičnih nalog, ki jo kategorično tirja današnja doba s svojim socialnim in gospodarskim razvojem. Treba je v tem oziru : 1. točno očrtati vse minimalne socialno-politične dolžnosti občin v vseh panogah socialnega skrbstva, iu 2. dati občini na razpolago za to potrebna gmotna sredstva ter določiti, koliko in v kaki obliki je potrebno tudi tozadevno sodelovanje občine z višjimi upravnimi edinicami ter zasebnimi dobrodelnimi in strokovnimi oruani-zacijanii. — Z jutrišnjem dnem pričnemo z ustav-!jan em lista. Na vrsti so pred vsemi oni p. n. naročniki, ki imajo največ zastanka. Takoj za temi dede vsi, ki do konca tedna ne obnove naroči-ine za naprej. Kdor bi šc ne imel položnice naj jo zahteva, da more poštnine prosto nak-.zati naročnino, preden mu ustavimo list. — — Novo sv. mašo bo daroval v Škof ji Loki pr. I ran P cč r: i k dne 26. aprila in ne 19., kakor je bilo pomotoma poroeano. — Umrl je v Šmartnem pri Litiji dne 3. aprila zlatomašnik g. Janez Brezovar* tamkajšnji rojak. Rojen je bil L fl.845, služboval je kot kaplan v Knežaku, Borovnici, na Igu, v Cerkiici, Št Rupertu in v Naklem. Bo-lehnost ga fe prisilila v zgodnji pokoj, kato-rega je prekinil s štiriletnim službovanjem kot vpokojensc v Velikem Gabru v župniji St. Vid pri Stičii. Edini njegov brat je bil gimnazijski profesor v Rusiji in je brez sledu izginil v svetovni vojni. Srčno pobožnemu duhovniku naj sveti večna luč! — O ekskurziji naših elektrotehnikov v Italijo. Kakor smo že poročali, si nameravajo elektrotehniki, slušatelji višjih semestrov ljubljanske tehniške fakultete, pod »vodstvom gg. dekana dr. A. Krala in univ. prof. dr. M. Vidmarja, ogledati velike hidroelektrične naprave v zgornji Italiji, predvsem v okolici Milana. Prvotna namera, da bi se za to ekskurzijo porabile velikonočne počitnice, se je morala opustiti radi tega, ker razpolaga ekskur-zijski fond akademskega kluba elektrotehnikov komaj s četrtino potrebne vsote, da sc omogoči udeležba revnejšim slušateljem. Prošnjam omenjenega fonda se je odzvalo še Ic saalo podjetij in od številnih občinskih svetov, »a katere se je odbor obrnil, se je odzval samo oni občiue Kočevje. Deputaciji, ki sc je v spremstvu ge Pranje dr. Tavčarjeve oglasila pri g. velikem županu dr. Baltiču, da ponovno zaprosi za državno podporo, jc g. veliki župan isto obljubil, da se s podeljevanjem brezobrestnih dolgoročnih posojil omogoči tudi najrevnejšim udeležba na strokovno znanstvenih ekskurzijah. Kakor doznavamo, se namerava sestaviti nadzorovalni odbor, v katerega bodo pozvane naše najvplivnejše osebnosti, s čimer bo dana vsem, ki so ali bodo prispevali v ta fond, zadostna garancija, da prispevane vsote uporabijo. Upamo, da bodo vsa industrijska podjetja naše kraljevine, katere so pač v prvi vrsti zainteresirane na tem, da bo naraščaj naših elektroinženjerjev v vsakem ozira kos svojim nalogam, uvidela rclik pomen strokovnozaanstvenih ekskurzij in bodo t gmotnem in moralnem oziru podpirala stremljenje naših elektrotehnikov-aka-demikov, da si pod vodstvom svojih profesorjem ogledajo velike in najbližje naprave »roje stroke v zgornji Italiji. Upamo pa tudi, da bo naša vlada dejansko pokazala vsaj ono uvidevnost in zanimanje, ki jo je našla ideja pri tukajšnjem generalnem konzulatu kr. Italije, kateri je in bo šel v vsakem oziru na roko našim mladim elektrotehnikom. Za ekskurzijo ljubljanskih elektrotehnikov v Italijo »o darovali med drugimi: »Transformator.;, elektroteh. tovarna, 1000 Din, gge, dr. Ser-aečeva in dr. Kalanova zbrali v Celju 2200 dinarjev, Papirnica Vevče 1000 Din, Klub Primork v Ljubljani 1000 Din, Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani 1000 Din, Posojilnica Narodni dom v Mariboru 1000 Din, ravnateljstvo železarne Store pri Celju 500 Din, občinski svet Kočevje 500 Din. Vsem velikodušnem darovalcem izreka odbor tem potom naj-prierčnejSo zahvalo ter prosi posnemanja! ; , , Odbor ekskurzijskega fonda. Nov davek. Na okrajne šolske svete je došel ukaz, da morajo naročiti službeni list »Osnovna nas tava« in plačati zanj 150 dinarjev. V tem listu se bodo objavljali vsi razpisi, naredbe, objave, obveščenja in vobče vsi odlold oddelka za ljudsko šolstvo pri ministrstvu, ki imajo službeni značaj in se ne bodo posebej razglaševali. Ker sc bo ta list vzdrževal izključno le od naročnin in ker sta njegov obseg in velikost odvisna od objavljene snovi, naj vse omenjene šole (ljudske, mešč. šole in učiteljišča v kraljevini SHS) pri sestavi proračuna vnesejo v proračun posebno postavko za naročnino za službeni list 'Osnovna nastava« z izdatkom 150 Din. Za leto 1925. naj se nakaže ta znesek iz 30 odstotnega poviška proračuna. Tako oblast! | Predvsem je nejasna v tem ukazu določba flicde obsega tega službenega lista: Če bo < več naročnine, bo več razpisov, odlokov? Lepa ta! Sicer imajo pa šole naročen ljubljanski »Uradni list«, čemu še ta? Če jo šest let ministrstvo objavljalo svoje naredi-? službenim potom, naj jih 5e zanaprej. S t; j ima ministrstvo svoj pavšal za ekspedi-cijo takih odlokov. Čemu bi še občine posebej plačevale in tako ogromno vsoto! Tudi smo radovedni, v kakšnem jeziku sc bodo razglašali v tem listo odloki prosvetnega ministrstva. — Popisovanje stanovanj za letovišče na P»Iedu. Zdraviliška komisija na Bledu je s po« ■ lino okrožnico in vprašalno polo pozvala vse lastnike hotelov, gostiln, penzijonov in vil • a natančno prijavo, knliko in kakšno vrsto sob imajo posamezniki za oddajo tujcem. Dasi imajo prizadeti že nad 1 teden te vprašalne pole v rokah, se jih je do sedaj izmed 140 odzvalo Sele 15, Ur šc celo izmed teh le par popolno. Tem potom se poživlja vsakdo, naj brez odlašanja takoj prijavi. To jc vendar v korist vsakega stanodajalca, da bo Zdraviliška komisija mogla na številna popraševanja odgovarjati, siccr se Bledu lahko zgodi kakor v zadnjih letih, da sc bodo razširile vesti, da je vse zasedeno. Določite tudi ceno, to zlasti za družinska stanovanja v vilah. Naj ima vsakdo pred očmi, da bo Zdraviliška komisija posredovala le za ona stanovanja, od katerih bo imela podatke in ceno. Oni, kateri se na te opetovanc pozive ne bodo odzvali, naj pripišejo sebi, če stanovanj ne bodo mogl< oddati. — Požar je izbruhnil v strehi znane Marijine božjepotne cerkve pri Novi Štifti blizu Ribnice. Pogorela je kupola, ki je bila krita z lesom in je imela jako originalno, lepo obliko kakor tudi del podstrešja. Cerkev so rešili ognjcgasci, ki so bili jako hitro na licu mesta in so neumorno delali. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Inscrate za velikonočno številko sprejema uprava našega lista do četrtka zvečer. Le nujne oglase borno mogli sprejeti šc v petek dopoldne. Velikonočna številka izide v zelo pomnoženi nakladi in bo torej zelo priporočljiva za trgovsko in obrtno reklamo. — Osebne novice g pošte. Premeščeni so postni uradniki II. kategorije: Jožef Turk z mariborske kolodvorske pošte v Novo mesto, Ferdinand Nadrag z ljubljanske glavno poŠte na ljubljansko kolodvorsko poŠto iu uradnik III. kategorija Anton Tušek i;; Tržiča v Ljubljano. — Upokojen je poduradnik Franc Ko-man na glavni ljubljanski pošti. — Premeščeno »o: uradnice skupine II. kategorije Antonija Koželjeva iz Kriz na Gorenjskem na ljubljansko glavno pošlo, Justin-Blinčeva Novega mesta v Metliko, Marija Medenova z Rakega v Cerknico, Marija Kolarjeva iz Ljubljane na Rakek, Pavla Zajoeva iz Ljubnega na glavno pošto v Mariboru, Pavla Andreseva iz Čr mošn ji e v Novo mesto; pripravnico 5. skupine II. kategorije: Mara Kocjančičeva iz Kri-žev na Gorenjskem v Radoljico, Jožica Glavarjeva iz Ljubljane v Dolnjo Lendavo, Angela Bernikova iz Murske Sobote v Križe na Gorenjskem, Amalija Drakslerjeva iz Metlike v Trbovlje, Berta Okornova z ljubljanske glavne pošte na poštno filijalko 3 v Ljubljani, Ivanka Krajčeva iz Grahovega pri Cerknici v Č-r-mošnjice, Mihaela Vidalijeva is Ptuja v Ce^e; telefonistka 3. skupine III. kategorije Dragica Kuraltova iz Maribora v Slovensko Bistrico, ista iz Slovenske Bistrice na ljubljansko glavno pošto: pripravnica 4. skupine III. kategorije Danica Serajnikova z glavne mariborske pošte v Beltince. — V zdravilišča »Terma« v Laškem razpisuje Pokojninski zavori za nameščence v Ljubljani, za dobo od 15. maja do 15. junija t. 1. za dva zasebna nameščenca — svoja zavarovanca — za vsakega '/.a pol meseca prosti mesti z prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo. popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopsnjem, toda bre* notnih siroškov. Prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 1. maja L I. opoMne ia morajo 1: iti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in s potrdilom zdravarkovim, da prosilec boleha za protimskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrsto, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od i-j dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. — IV. pehotna podčastniška šola v Zagrebu sprejema 4. maja .1025 gojence iz meščanstva in iz stalnega kadra arniscb. Kandidat iz meščanstva mora izpolnili pogoje in prinesti sledeče dokumente: 1. potrdilo, katero mu izdaje občina, a potrjuje policijska oblast, s sledečo vsebino: n) da je državljan kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, b) da ni oženjen; c) da je dobrega vedenja in da ni sodnijsko kaznovan; 2. da ima dovoljenje staršev ali varuhov potrjeno od oblasti, da lahko vstopi v šolo; 3. krstni I?"t iz katerega ie razvidno, da ni mlajši od 17 niti starejši od 21 let. 4. Ako ima katerokoli šolsko spričevalo; biti pa rnora dovolj pismen. Kandidati iz meščanstva se prijavljajo za šolo komandantu svojega vojnega okrožja. Natančnejši podatki se izvejo lahko na magistratu. — Umrla je nenadoma Marija Vidic, krojačeva žena v Prašah pri Mavčičah v 40. letu starosti. JO let je trpela bolezen na nogi, pa jo je voljno prenašala. Bila ie dobra, skrbna krščanska mati. Zapustila je 2 otroka. N. v m. p. — Sadjarski odbor za okraj Radovljica priredi v četrtek, dne 9. aprila t. 1. v Begunjah pri Lescah celodnevni sadjarski cepilni tečaj. Odbor vabi vse zanimance iz okoliša Begunj, osobito mlajše posestnike in mladeniče, da se udeležijo tega tečaja v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da prineso s seboj cepilno orodje. — Zopet strašen nmor na Dolenjskem. V Grčevju pri Trški gori, fara Šentpeter, so našli 7. t. m. zjutraj umorjenega posestnika Antona Mohisrja in njegovo leno, baje v«n razmesarjena. Hiša stoji na samem nekoliko proč od Starega gradu. Kaj je bilo vzrok, da so pobili 70 let starega moža in ženo, se zaenkrat se ne se. Umor je bil izvršen v noči od 6.-7. aprila. Na lice mesta je odšla takoj komisija. O uspehih poizvedb bomo poročali. — Dunajska medicinska fakulteta priredi vsako leto celo vrsto tečajev v nemškem jeziku iz vsako specialne stroke medicine. Letošnji tečaji vsebujejo zopet lz vsake panoge medicine bogato snov, kater« je sposobna vzbuditi zanimanje zdravništva. V svrho centralizacije prireditve obstoji na Dunaju, VIII. Schosselgasse 22 posebna pisarna, katera opravlja administrativna dela organizacije tečaja in ima nalogo informirati zdravnike o vseh možnostih zdravniške nadaljne izobrazbe in jim svetovati. Na to se opozarjajo slovenski zdravniki, kateri se zanimajo za te tečaje. Udeleženci tečajev uživajo dale-kosežno znižanje pristojbin za vizum, dalje popust na cenah v številnih hotelih iu zavodih za prehrano z ali brez stanovanja. Programi tečajev so na razpolago pri avstrijskemu konzulatu v Ljubljani in se tudi neposredno dobijo brezplačno pri omenjenem vodstvu tečajev. — Tihotapski škandal v Zagrebu. V Zagrebu so odkrili nove ogromne tihotapske po-šiljatve iz Avstrije, pri katerih bi bila država ogoljufana za 4 milijone dinarjev. Pod označbo zavojni papir« je bilo došlo '23 velikih zabojev, v katerih je bila večinoma svila. Svileno blago je došlo v manjših množinah tucli pod raznimi drugimi označbami. Očividno je, da gre za veliko tihotapsko družbo, ki jo imela menda svoje zaveznike na zagrebški carinarnici. Finančno ministrstvo je odredilo preiskavo, ki jo je vodi! generalni ravnatelj Vaza Dimitrijevič s sodelovanjem aadzornika Slo-bodana Djakoviča. Upravo zagrebške carinarnice je prevzel nadzornik Vojislav Petrovič; dosedanje tamkajšnje uradništvo vpokoje p.li premestijo. — Problem jugoslovanske jadranske lake. O tem vprašanju piše v graški >Tage -post v Adriaticus. Uvodoma ugotavlja, da Ku-šak zaradi svoje neposredne meje z Italijo in zaradi svoje tesnosti ne more priti v peštev kot bodoča velika jugoslovanska luka. V po-čtev prihajata le Split in pa Boka Itotorska. Prvemu bi šla iz praktičnih vidikov vsa prednost, ker ima v glavnem že temelje luških naprav in železniških zvez in razen tega vse pogoje za. obsežen razvoj. Srbi pa iz političnih razlogov zahtevajo Boko Kotorsko. v katero naj bi se stekala takoimenovana >transbalkaa-ska železnica«, ki naj bi zvezala z Jadranskim in Egcjskim morjem preko Jugoslavije Južno Srbijo in Ukrajino. Za to zvezo se je prizadevala francosko-ruska ali jen ca že pred voj- pučke stranke, toži državni pravdni!; /.-.radi petih člankov, ki niso bili zaplenjeni. - PROTI O DEBELOSTI deluje s kol«, salnim uspehom samo -V i I f a n. o v č a j :. Dobiva se v vseh lekarnah in drolerljnh. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Viiian, Zagreb, Prilaz 71. 1591 — Bluze najnovejšo priporočil tvrdka Krištofič-BuSar, Ljubljana, Stari trg. 1447 gotove in po meri, kupi? najugodnejše pri tvrdki LOŽAR & BIZJAK, Sv. Petra cesta 20. ike. i k! s Giuičrn somišljenik SLS umrl. V .Selnici ob Dravi je dne 6. aprila umrl g. Makso Glazer, posestnik na Jauže\em Vrhu, star 52 let. Pokojnik jo bil izvrsten organizator. Pomagal je ustanoviti Posojilnico ter je sodeloval s posebno vnemo pri naži politični organizaciji v Dravski dolini, Že od nekdaj je stal v prvih vrslah narodnih borcev proti nemška-tarstvu., a po ustanovitvi Jugoslavije je bil neustrašen bojevnik za načela Slovenske Ijrd-ske stranke. Bi m emu možu svetila ncb-.^-ka luč! š Centralna banka v Mariboru opusti svo jo podružnico na Aleksandrovi cesti (blizu kolodvora). Odkupila jo jc I. hrvatska Ste dionica. V prostore, kjer se jc nahajala poprej banka, se vseli g. vcletržec Faninger. š Zdravniško društvo v Mariboru, Za ieto 1925. izvoljeni odbor Zdravniškega društva v Mariboru te je konstituiral sledeče: Predsednik: Dr. Jakovič Fran, zdravnik v Mariboru, podpredsednik dr. Bcrgmann Rihard, okrožni zdravnik. Žalec, tajnik dr. Pestotnik Fi-.ne, sikundarij bolnice, Maribor, blagajnik dr. Vil ko Marin, železniški zdravnik, Maribor, knjižničar dr. Čcrnič Mirko, primarij bolnice, Maribor, odborniki dr. Robič Kttgon, primarij bolnice, Maribor, dr. Klcsuic Anion, okrožni zdravnik, Pragersko, dr. Karel Ipavic, zdravnik v Mariboru, dr. M ar i nič Fran, zdravnik v Mariboru, namestnika Drasch Vincenc, zdravnik v Mariboru, dr. Justin Matej, nik v Mariboru, revizorja dr. Dernjcč O trna v, zobozdravnik, Mr.ribor, dr. Jurečko Ivan. višji okrožni zdravnik, Maribor. š Nekdanji hotel >S(atH AVien : \ Mariboru prezidavajo. Hiša je last veletržca Bidouca, kateri namerava v spodnjih prostorih otvoriP trgovino z manufakturo na debelo in drobno. Stranke so se morale izselili iz prvega iu drugega nadstropja, ker bodo tudi ;1 movanja no, a je njene načrte preprečila Avstro-Ogr- Preuredili. Stavbno delo izvršuje tvrdka Živi-s!-: a, ki ie izpodbijala ruski vpliv na Balkanu j Ta ho,el J® bil Z1,fm nekdaj kot gnezdo sten V ovniih I in ščurkov in so ga Mariborčani po doma- in varovala gospodarske interese obeh svojih luk na Jadranu: Trsta in Reko. Reko, tako sklepa Adriaticus, nost. — Zakon o zgradbi uradniških stanovanj. Ministrski svet je sklenil, da se iz novega sta- | vanjskega zakona izločijo določbe o zgradbi ; uradniških stanovanj in izdela o tem preti-j metu poseben zakon. — Predpis za obleko uradnic v področju j pravosc^nega ministrstva. Za finančnim mitii-i strstvom je izdalo sedaj ludi pravosodno ministrovo predpis, da morajo nosili uradnice i njegovega področja v službi črne o-soke z vi- sokim ovratnikom, krilom. —Pobega k«;: dok-imi rok In dolgim nOTica. Iz mariborske kaz- imenovali >Wanzenburgc. Poslopje se bo ce.Ma poslej težka bodoč- j dnj korenito izčislilo in olepšalo. Krojaški moj- j ster g. Ignacij Božič, ki je imel svoj obrtni lokal v pritličju te liiše, se jc preselil v prostore bivše trgovine Baloh pri gostilni Črni Orel na Grajskem trgu. š Veletržcc g. Alojelj Žmdcrič v Mariboru jc svojo trgovino ob novem mostu proda! trgovcu F. Ussar iz Mclja. š Morilec <~'ič je že priznal, da Jo pomagal 'ii umoriti čevljarja MiMa, ženo in otroka. cie in Žlahtič prideta pred mariborsko poroto skoro gotovo že meseca junija. š Na vrtu okrajnega glavarstva oziroma velikega županstva v Mariboru pripravljaj-) prostor za igrišče »Lnvra-tennlsr. Vozniki odvažajo že celih 14 dni zemljo. Čudno se nam ril je taka podjetja dovolj kredita na zp- lego, dočim jc splošno znano, da slikarski mojster, ki je prešlih?,1 uradne prostore, /amanj čaka na zasluženi denar. š Ljudski oder v Središču uprizori na velikonočni pondeljek ob osmih zvečer v Krekovi dvorani zgodovinsko igro: »Mati sve-teg.t. veselja-', skrivnc-st vstajenja Gospodovega. J.kira se odlikuje po vzvišeni vsebini, od navadni!: življenjskih dram. Posebnost prireditve bodo gotovo staroveški kostumi. Vstopnice se prodajajo od 5. apri'a naprej nri R. Luk-uiču v Središču. Sedeži: S in 7, stojišča 4 Din. Ker je veliko zanimanje za prireditev, priporočimo okoličanom, da si vstopnice nst-mero e!i pismeno pravočasno preskrbe. Prijatelji lepe, za Velikonoč primerne mbavc in dušne povzdige iskreno vabljeni. ■ s Zastrupljenjc s plinom. Kuharica ravnatelja tovarne za milo »Zlatorog« v Mari-foru Elizabeta Kuhar je zvečer zadremala v svoji kuhinji. Pozabila pa je zapreti plin. K sreči so prišli domači pravočasno domov in so ,io našli še živo, toda že popolnoma neza vestno. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer so ji rešili življenje. i nilnice je- pobegnil 31 letni kočija?, Alojzij i šieršek, ki je bil obsojen pred ljubljansko poroto na G iet težko ječe. Z njim je pobegnil i 25 letni pekovski pomočnik Anton Žaberl iz i Pristave. Prvi je pobegnil naravnost iz kaz-' -nilnice, drugi pa od dela na polju. — Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Clevelarida so umrli: 51 letna Frančiška Furlan, doma i/. Vrlinike; -18 letni Frank Ma-rolf, doma z Bloške Police; 60letna Magdalena Patrič in Karol Bradač, doma iz Stavbe ve si pri Žužemberku; v Skeboyganu je umrl 45 letni Martin Zoro in zapustil ženo in več otrok; v Mihvaukee jo umrl 47 letni Fr. Čepki k, doma iz Gornjega Grada pri Celju, kjer je zapustil ženo in šest otrok. — Balokovič med ameriškimi rojaki. Dne 13. marca t. 1. je priredil veliki hrvatski umetnik Zlalko Balokovič, ki sc že dalj časa mudi v Ameriki, koncert v dvorani slovenskega Narodnega doma. v C-levclandu. Koncert je bil zelo dobro obiskan. Po koncertu je Balokovič častital Slovencem, da imajo tako lepo in akustično dvorano, — Don Jcso Fclk-inorič oproščen. Svoj čas ie bil vložil državni pravdnik tožbo proti delavskemu voditelju Don Josu Felicinoviču, češ da je nnhujskal delavstvo na Pagu v štrajk.-Te dni se je vršila na deželnem sodišču v šibeniku razprava ter je sodišče don Josa Felicinoviča popolnoma oprostilo. — Nov volila žnpan v Zagrebu? »Zagre-ber Tagblatt« poroča, da bo zn velikega župana v Zagrebu v kratkem imenovan sedanji policijski ravnatelj v Zagrebu dr. Janko Be-dekovič. — Obsojeni časnikarji. Splitsko sodišče je obsodilo na podlagi obznane pred sodišče postavljene urednike Kerubina Šegviča in Vlada Rajiča vsakega na 3 mesece zapora. Državni prnvdtiik ie vložil pritožbo radi prenizko odmerjone kazni, obsojenci pa so razsodbo sprejeli. — Preganjanje ncreiimskik listov v Dalmaciji. šibeniško >Narodno Stražo«, glasilo . . eepsce, perilo, kravate itd. — nudi najceneje TRGOVINA »PRI AMERIKANCU« LJUBLJANA, STARI TRG ŠT. 10. Zaloga telovadnih potrebščin ! Iz Primorske. p Častni fašisti. Fašistovska stranl ' el s kakršnimikoli tovornimi vozili ali t: nti zelo težkih predmetov; 2. goniti gori,b živino, drobnico, purane itd. II. vrh u-U " a o 1» gotovem času promet z vozili Mi, tudi s kolesi ali avtomobili, dalje jaha-i . ia vodenje konj, in sicer: a) od 1. septembra ,!o 31. marca vsak dan od 17. do 20. nre, lj; od 1. aprila do 31. avgusta vsak dan od 18. ik> LJ. ure, vse leto ob nedeljah in praznikih i ud i od JI. do 18. ure. Promet z otroškimi vo-. flci jo dovoljen ob vsakem času. Kolesarji in otociklisti smejo cesto pasirati sicer tudi ob • -"-povedanih časih, toda ie tedaj, če vodijo Haec dies« in se-kveca dietimae paschalis«, zložil Gneisbacher, Ofert > Terra tremuit«, zložil Foerster. Tantum ergo in po blagoslovu Jezus premagavec groba (inštiumentalno), zložil Premrl. Sv. Jožef. Veliki petek. Ob 7. zvečer pridiga, nato petje: 1. Sv. Križ, Vavken; 2. Sv. križev les, Hribar; 3. Jezus na križu, Sattner; 4. Počeščenje sv. ran, Hribar. Velika nedelja. Ob 8. zjutraj slovesna sv. maša: Missa solemnis z orkestrom, Wagner; Grad. in sekv., Gneisbacher; Ofert. Terra tremuit (z orkestrom), Gruber; Tantum ergo, Premrl; po maši: Skalovje groba, Cvok (s orkestrom). b Cerkvena opravila ▼ stolnici v Mariboru: Sredo, četrtek in petek se pojejo ob 15. uri žalne jutranjice. Veliki četrtek začetek sv. opravila ob pol 9. uri in sicer: škofova poutifikalna sveta maša, blagoslovljenje sv. olj, slovesno sv. obhajilo, prenešenje Najsvetejšega v Križevo kapelo, umivanje uog. Ob ,18. uri litauije trpljenja Gospodovega v Kri-ževi kapeli. Veliki petek, začetek ob 8, uri: branje trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa po sv. evangelistu Janezu, ob pol 9. uri počeščenje sv. Križa, prenešenje Najsvctoj-šega v božji grob. Ob 17. uri zadnja postna pridiga, sv. križev pol in litanijc trpljenja Gospodovega pri božjem grobu. Veliko soboto, začetek ob pol. 8. uri: blagoslovljenje ognja pred cerkvijo, blagoslovljenje krstue vode, okoli 9. ure sv. opravilo. Ob 18. uri slovesno Vstajenje s procesijo okoli cerkve, za-hvalnica »Te Deum«. Veliko noč ob 6. uri mesto pridige tiha sv. maša, nato blagoslovljenje velikonočnega jagnjeta, ob pol 7. uri peta sv. maša. Ob pol 10. uri slovesna pridiga, ob 10. uri škofova pontifikalna sv. maša, ob koncu apostolski blagoslov. Popoldne ob 17. uri pridiga; slovesne večenlicc in da*« vanje za farne uboge. PROGLASITEV SVETNIKOV. Rim, 7, aprila, (Izv.) Konzistorijalna kongiegacija jc povabila vse škofe, ki nc stanujejo dalje od Rima kakor 100 milj, da pridejo v Rim in se udeleže svečanosti proglasitve petih svetnikov. Vabljeni so tudi drugi škofje s pripombo, da so odvezam prihodnjega oficijelnega pota v Rim, če se udeleže ten svečanosti. kupite najbolje in najcencšje pri tvrdki palača »Ljubljanske kre- Ci or^cditne bankei b Gosp°- svetska cesta 14. Vri DELI, OPREMA fn PNEVMATIKA r.a zalogi! Mednarodna razstava moderne dekorativ. umetnosti v Parizu. Kakor smo žc poročali, se završujejo v Parizu priprave za veličastno svetovno razstavo dekorativne umetnosti. Na takozvanem Elizejskcm polju ob Seini jc zgradilo 24 držav svoje reprezentativne paviljone. Tu bodo njihovi narodi razstavili vse najlepše, kar so si ustvarili v okras življenja. Za jugoslovanski paviljon jc določen časten prostor. Zgrajen je po načrtu arh. Hribarja iz Zagreba. Razven v paviljonu so dani naši državi na razpolago šc delni prostori v Grand palais-u ter v Galeriji invalidov. Zaradi povojnih razmer in neprilik se naša država prvotno ni nameravala udeležiti te razstave. Vsled kratkega časa, ki jc bil sedaj na razpolago, je bilo delo priprav in zbiranje gradiva otežkočeno. Pred dvema mcseceina jc odredilo ministrstvo trgovine in industrije, da sc v svrho organiziranja udeležbe na razstavi sestavi v Bclg/adu osrednji odbor ter pododbori po 5 članov v kulturnih centrih v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Splitu. Kakor razvidno, je bil čas za priprave omejen. Radi lega tudi ni bilo mogoče pristopiti k širšim načrtom. Karakter kakor tudi pridelitev razstavljenih predmetov sta strogo predpisana v francoskem Statutu razstave: ^Da bodo proizvodi dobili svojo dekorativno vrednest, jc neobhodno potrebno, da bodo predstavljeni lc tako, kakor se uporabljajo v življenju, to sc pravi taki, kakor so v stvarnosti, po njih namenu, v uporabi, v celoti, ki daje okrasek našemu vsakdanjemu življenju.« Vsak predmet mora biti torej vzet iz d a -n a š n j e g a življenja, ki je ustvarjen in prirejen po sodobnih zahtevah praktične uporabe ter nosi tip samostojnega našega hotenja, brez vsakih tujih vplivov. Predvojno politično stanje na Hrvatskem kakor v Sloveniji je oviralo samostojen razmah naše umetne obrti in industrije. Zlasti avstrijsko-nemški duh je s svojimi produkti znal zatirati individualno naše stremljenje na tem polju. In po tolikih dobah težkih borb srbskega dela našega neroda, ko je vse svoje moči izrabil v rešitev svoje eksistence, mora biti jasno vsakomur, da ni lahko že danes z našim modernim dekorora tekmovati z na-j rodi velikih tradicij, ki so se v to smer nc-i ovirano razvijali. Kakor 2e rečeno, je bil to tudi glavni vzrok, da se naša država ci takoj odločila za udeležbo na tej razstavi. Kljub vsem tem oviram pa smemo mirno sklepati, da Jugoslavija vendar lc zavzame na razstavi prav častno mesto. Odbori so z vso vnemo in vestnostjo zbrali gradivo, in pretekli teden jc jury, sestoječa iz delegatov posameznih odborov, končala pregled stvari in njih definitiven izbor. Določeno jc, da sc razen objektov, ki bodo izloženi po vitrinah v reprezentativnem paviljonu, ki naj vsebuje poglavitni del razstave in kjer bode Zagreb bogato zastopan, izložijo v Grand palais-u tudi kompletno opremljeni interjerji, kot Pirotski salon, Izdelan ▼ Belgradu, rodbinska soba iz Sarajeva, jedilnica iz Splita, iz Ljubljane pa dekliška spalnica, z bistvenim namenom, da pokažemo in ponudimo svetu naše lepe čipke. V Galeriji invalidov se uredi šc poseben oddelek, kjer bodo razstavljene fotografije in slike naših planin in turistikc. Tam bo razstavljena tudi umetnost gledališke opreme. Izven tega oliciclnega dela razstave zgradi naša država, kakor vse druge, Se poseben kiosk kot prodajalnico za predmete, ki sp siccr v okviru razstave, so pa namenjeni za razprodajo. Razstava in prodaja v kiosku bo posebej organizirana. • Kar se tiče Slovenije, jc tukajšnja centrala jury, ki je ogledala ir. ocenila predmete, sprejela z malimi izjemami ves zbrani materijal, med katerim naj tu omenimo zlasti spalnico iz javorovega lesa, ki je aranžirana tako, da pridejo prav posebno do izraza naše pristne domače čipke. Na razstavo sc pošlje tudi skupina toalet in. perila iz čipk in vezenin. Te slednje bodo razstavljene posamič v mnogobrojnih oblikah. Iz mariborske oblasti, kjer je zlasti visoko razvito plctarstvo, pride na razstavo predvsem kompletna klub-garnitura, izdelana po načrtih na podlagi narodnih motivov. Iz naše javne in privatne arhitekture so j bile izbrane številne fotografije in načrti. Iz | grafike bo razstavljeno par albumov, serija ; naših grafično opremljenih knjig in revij, Posebno pohvalno jc ocenila komisija ko-: lekcijo plaket iz plemenitega lesa, kot izra-zite mocerro-dekorativne predmete. Nadalje jc določena za razstavo kolekcija i litih in brušenih predmetov ccrkvcnih in drugih posod iz -zlatega brona-*. Dobro bo tudi zastopana naša košarska, | lončarska in puškarska obrt ter Jpc-ina industrija. * * » pr Pater Plaeid. Spominski lisi. Njegovim prijateljem in častivcem podal dr. Mihael Opeka. — Drobna brošurlca, ki smo jo zadnjič naznanili, vsebuje dr. Opekov govor ob zlati maši p. Placida Fabianija, ki je v njem naslikana podoba tega plemenitega, celi Ljubljani dobro znanega, sicer v visoki starosti, a vendar še prerano umrlega moža. Za uvod je pridejal nekaj življenjepisnih podatkov o p. Placidu, za konec pa par Črtic o njegovi smrti. Nebrojni prijatelji in častivci so hitro po smrti priljubljenega palra želeli imeti kak majhen spominek nanj. Evo ga tu — naj posežejo vsi po njem! Dobiva se v trgovini Nič-manovi po -4 Din. pr 1 v a n Cankar: Zbrani spisi. Prvi zvezek. Uvod in opombe spisal Izidor Cankar. Izdala Nova založba ▼ Ljubljani 1925. Str. XXVIII in 336. Cena broš. 55.—, v pol-platno vez. 65.—, v polusnje vez. 80.—. — V predgovoru pojasnjuje založnik motive in način izdajanja Cankarjevih zbranih spisov, ki jih bo vsa naša javnost gotovo z veseljem in zanimanjem sprejela. V uvodu opisuje Izidor Cankar razvoj pesnikovega miSlenja v času, ko so nastajale njegove prve, v tem zvezku objavljene pesmi in črtice, razvoj pesnikovih liter« rao-teoretskih nazorov in sprememb, ki so se medtem vršile v njegovi literarni formi. Nato sledi popoln in nespremenjen tekst druge izdaje »Erotike«, potem one peemi iz prve izdajo isto knjige, M jih jc Ivan Cankar pri drugi izdaji izpusta, za njimi pesmi, ki ao hi le tiskane v raznih li6tih med letom 1892. ia 1898., in slednjič zbirka črtic, ki jih je pesnit objavil v knjigi »Vinjete«. V opombah se po- pojasnjuje način postanka posameznih knjig, 6e označujejo najvažnejše pesnikove spremembe teksta, registrirajo kritike o knjiga! in polemike, ki so zaradi njih nastajale. -Knjiga je tiskana na izvrstnem papirjn, je tiskarsko zelo lepo izvršena, okusno vezana in okrašena z dvema faksimiloma pesnikovih rokopisov iz prvih srcduješolskih in prvili dunajskih let. pr »Občinska uprava«. Izšla je L Številka tega prekoristnega glasila Županske zveze za Slovenijo. Vsebina jc, kakor vedno, zelo tehtna. Članki: Kakšne pravice nam daje donio-vinstvo? — Pristojnost občin za kaznovanje lokalno 'policijskih prestopkov. — O pritok bah ali prizivlh proti odločbam avtonomnih oblasti. — Predal »Vprašanja iu odgovori« prinaša pojasnila gledo toh-le zadev: Gnojnica na javni cesti, občinski uradni lokal, ubož-na zadeva, občinski ogledi, domovnica, plače vanje premij za zavarovanje poslov in delav-cev, občinske pristojbine pri prostovoljnih javnih dražbah, gozdne drče, opustilev občinske ceste. — Naroča se pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 in stane na leto za občine 100 Din, za posameznike 25 Din, posamezna številka stane 4 Din. flarmlno gledališče v Ljubljani, DRAMA: Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 8. aprila: »Rosmersholm«. Red & četrtek, petek, sobota: Zaprto. Nedelja, 12. aprila: »Golgota«. Izven. Pondeljek, 13. aprila: »Lizistrata.c Izven. Torek, 14. aprila: Zaprto. OPERA: Začetek ob pol 20 zvečer. Sreda, 8. aprila: Zaprto, četrtek, petek, sobota, Zaprto. Nedelja, 12. aprila: »Don Juan«. Izven. Pondeljek, 13. aprila: »Carmen«. Izven. Torek, 14. aprila: Zaprlo. Današnja operna predstava -Cermen« se nc vrši, ker jc obolela ga. T!iierry-Kavčnikova. Vsčerno mho v aprilu. Dasiravno imamo sedaj na večernem nebu luno, ki se bliža polni in raditega zakrije večino zvezd, vendar jih opazimo kljub temu še vendar precej, ki se kažejo ravno pomladi Spadajo med največja oziroma najsvetlejša solnca. Na južni strani, nizko nad obzorjem blesti najsvetlejša zvezda severnega neba, Sirij. Oddaljen je 8.6 svetlobnih let. Vidimo ga torej takega kot je bil pred dobrimi 8 in pol leti, ker toliko časa rabi njegova svetloba do nas. Po teži odtehla dvoje takih solne kot je naše. Značilna je n jegova izredno bela svetloba, radi tega ima tudi večjo svetilno moč. Naše solnce v njegovi razdalji bi bilo ravno dobro zaznatno radi svoje rumenkaste svetlobe. Spremlja ga pol manjše solnce. Proti zahodni strani višje od Sirija se nahaja ozvezdje Orion. Ima obliko četverokot-aika, katerega seka troje zvezd — Jakopova palica — ki je pas Oriona. Pod pasom ae ualiaja skupina zvezd, to je Kij. Ta je znamenit, ker se nahaja tu megla, ki se razteza daleč čez vse ozvezdje. Megla je velikansko plinasto telo. Spada še v Rimsko cesto, kot vse zvezde z našim solncem vred. Lahko se dokaže, da sc vrli krog središča in giblje po prostem-Predstavlja nam nastajjoči svet. Od zgornjih zvezd Oriona je zanimiva rdeča zvezda, ki se nahaja na levi strani. Imenuje se Betelgeuze. To je rudeče solnce, torej precej ohlajeno, ki je silne velikosti. Oddaljenosti niso mogli ugotoviti. Sodijo, da mora znašati najmanj krog 200 svetlobnih let Kljub tej silni oddaljenosti in temni barvi zavzema častno mesto med stalnicami. Nad Orionom, blizu zenita se nahaja Ca-pella v Vozniku. Oddaljena je 40 svetlobnih lek V tej razdalji bi bilo naše solnce komaj komaj zaznatno, dočim bi Kapella v tej razdalji 150 milijonov km bila 250 krat večja in vzhajala ne bi dve minuti, ko solnce, nege pol ure! Seveda bi ua zemlji vse zgorelo. Nad Sirijem uekoliko proti vzhodni straui je Prokijon. Oddaljen je 9.5 svetlobnih let. Je tudi velika baklja. Še nekoliko višje proti zenitu od Prokijona vidimo dvoje zvezd. Spadata v ozvezdje Dvojčkov. Večja se imenuje Poluks, manjša Kastor — Imena dvojčkov. Po-luks je oddaljen 58 svetlobnih let Mora biti tudi ogromno solnce. Na severovzhodni strani v smeri ojnice Velikega voza žari rdečkasta zvezda Arktur v razdalji 181 svetlobnih let Je eno največjih solne, milijonkrat večje od solnca. V razdalji nšega solnca bi zakrit Arktur tretjino neba Predno bi izšlo, bi poldne že minilo! Med zem« Ijo in solncem bi Arktur ravno našel prosto« Premer mu jo 135 milijonov km I Od planetov je Venera kot Danica na ja tranjem nebu; enako Jupiter. Saturn vzhaj proti polnoči. Darovi. Mesto cvetja na krsto blagopokojnega g o spoda Ivana Fortune, posestnika v Stični, j' daroval za slepce g. Hugon Turk, drž. vet itt špeklor, 100 Din, Gospodarstvo. i Uvoz ameriSke pšenice. Ljubljanska borza z dne 7. t. m. notira ameriško pšenico ja 180 fco Postojna tranz. 450 (blago). Ameriška pšenica bo v sedanjem, tržnem položaju kmalu izrinila domače blago. Tako so n. pr. mlini že začeli kupovati ameriško pšenico v manjših količinah. Tudi kvalitativno je ameriška pšenica boljša (78—79 kg, domača tu-zemska 75—76 kg). Ameriška pšenica leži v Trstu. Uvoz ameriške pšenice bo moral dovesti cene domače pšenice do padanja. g Na sejmišču v Novem mestu dne 6. t. m. so plačevali sledeče cene: Voli Din 9.50—10 za kg žive teže; krave Din 7—7.50; teleta Din 10; prašiči Din 12—12.75; mladi prašiči za rejo Din 250, prav lepi Din 300. — Purani eden Din 75—85. — Kupčije ni bilo skoro nič. Kmetje so obupani; treba bi bilo denarja, a prodati blaga pod ceno ni mogoče. Vino bi šlo, a ga ravno letos ni bilo. Cena je na debelo za dobro vino 7—8 Din za liter. g Cene v veletrgovini v mesecu marcu 1925. Po belgrajskem tedniku »Privremeni Pregled« je znašal indeks cen v veletrgovini v mesecu marcu 1925 2009 (cene v letu 1913. = 100), v februarju 1925 1992, v januarju 1925 2012 in v mesecu decembru lanskega leta 2112. Indeks cen je torej od februarja na marec poskočil za 16 točk, torej 0.75 odst. Cene so padle samo v skupini poljedelskih proizvodov, dočim so v vseh drugih skupinah ali ostale stabilne ali pa narasle. — Mi smo na podlagi v »Slovencu« že objavljenega tečaja dinarja na newyorški borzi v mesecih marec, februar, januar 1925 in december 1924 izračunali, da znaša indeks naših cen v zlatu za mesec marec 1925. 166 točk (cene v 1. 1914. = 100), za mesec februar 1925. 168 točk, za mesec januar 1925. 171 točk in za mesec december 1924. 165 točk. Iz teh številk je razvidno, da je naš nivo cen v zlatu dosegel, svoj rekord v januarju letos in da je do marca padel za 166, s čimer smo se zelo približali točki, kjer postaja izvoz naših glavnih eksportnih produktov kakor n. pr. lesa zopet rentabilen To trditev dokazuje tudi dejstvo, da se je promet na ljubljanski lesni borzi povspel v mesecu marcu 1925 na rekordno višino 10 miljonov dinarjev. Kakor hitro pa se dinar začenja zopet dvigati, pa postaja tendenca izvoz lesa zopet slabšo. g Trgovska in obrtniška zbornica za Črnogoro. Kakar javljajo iz Belgrada, je trgovinsko ministrstvo sklenilo ustanoviti, v Podgorici za Črnogoro trgovsko, obrtniško ln industrijsko zbornico. g Ukinjenje zakona o prisilni poravnavi, »f^nžheDe novine« z dne 1. aprila 1925 so objavile tekst zakona o proračunskih dvanajstinah. Čl. 89. tega zakona pravi: »Na dan stopanja v veljavo tega zakona prestane vel-ljati na celem teritoriju kralj. SHS, zakon od 16. aprila 1916. o prisilni poravnavi izven konkurznega zakona in zakona o pobijanju pravnih del glede imovine iusolventnih dolžnikov. Kateri zakon je bil zajedno s spremljajočimi naredbami razširjen na cel teritorij krlj. SHS z zakonom 31. decembra 1921. in s poznejšimi zakoni o proračunskih dvanajstinah — kakor se razveljavlja tudi v območju apelacijskih sodišč Ljubljana in Split cesarska naredba ml 10. dec. 1914. št. 337. avstrijskega lista državnih zakonov. — Vsa postopanja v prisilni poravnavi izven kon-kurza, za katere so predani predlogi pri pristojnih sodiščih, se imajo rešiti iu končati po dosedanjem zakonu o prisilni poravnavi izven konkurza.« g Kolkovanje na naša predstavništva v inozemstvu poslanih vlog. — Ministrstvo za zunanja dela je obvestilo Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljuoljani, da mu dohajajo od posameznih kr. predstavništev v inozemstvu pritožbe, da se na nje obrača veliko število trgovskih firm s prošnjo za pojasnilo o uvozu in izvozu raznih predmetov, o pogojih za licitacije, dobave itd„ a svojih vlog sploh ne kolku je ali pa nezadostno. — Da bi se to že naprej dogajalo in da bi s tem na eni strani ne trpela škode državna blagajna, na drugi strani pa bi pospešilo oddajanje zahtevanih pojasnil in s tem tudi trgovske stike med našo kraljevino in inozemstvom, je ministrstvo naprosilo zbornico, da interesente opozori, da svoje na naša predstavništva naslovljene vloge pravilno kolknjejo, ker je le na ta način mogoče, da bodo rodno dobivali zaprošena pojasnila. g Obrtniška razstava za Črno goro v Podgorici se otvori dne 8. junija t. 1. Prva obrtniška razstava za Črno goro. Prijavo se naj pošljejo do 15. maja t. 1. na Pripravljalni odbor. Trije najboljši izdelki se bodo nagradili z denarnimi nagradami, a vsak razstavljalec dobi diplomo. Za informacije je vprašati pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. g Mednarodni vzorčni semenj v Budimpešti. Budimpeštanska trgovska in obrtniška zbornica priredi od 18. do 27. aprila v Budimpešti mednarodni vzorčni semenj. Posetniki z legitimacijami imajo pravico do 50 odst. popusta na jugoslovanskih in madžarskih železnicah. g. Francoski frank in avstrijska lesna trgovina. Po poročilih dunajskih listov je padanje francoskega franka Z lesno trgovino v Avstriji imelo velike posledice. Mnogo izvoznikov je zaradi fluktuacij utrpelo veliko škodo pri prodajnih cenah. Zaradi tega se je zadnjo čase upeljala navada, pri prodajah v francoskih frankih zabeležiti garancijsko klavzulo. g Carinski dohodki v drugi desetini meseca marca 1925. V drugi desetini marca meseca t. 1. so znašali carinski dohodki 57,602.296 dinarjev napram 47,673.466 dinarjev v istem razdobju lanskega leta. — Od 1. aprila 1924 pa do 20. marca t. 1. so dosegli carinski dohodki 1.689,651.481 dinarjev, medtem ko so bili od 1. aprila 1923 do 20. marca 1924 1.626,940.228 dinarjev. 7. aprila 1925. DENAR. Zagreb. Berlin 14.8750—14.8250 (14.70 -do 44.85), Italija 2.5070—2.5370 (2.5330—2.5630), London 295.03 -298 03 (295.20—298.20), Ne\v-york 61.23-62.23 (61.40—62.40), Pariz 3-1550 do 3.2050 (3.1950—3.2450), Praga 1-8225 do 1.8525 (1.8250-1.8550), Dunaj 8.63-8.83 (8.63 do 8.83). Curih 11.89-11.99 (11.92—12.02). Curih. Belgrad 8.40 (8.35), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2330 (1.2340), Italija 21.20 (21.3250), London 24.79 (24.80), New-york 518 (518.50), Pariz 26.60 (26.60), Praga 15.35 (15.3750), Dunaj 72 85 (73), Bukarešt 2.45 (2.4*50), Sofija 3.7750 (3.7750). Dunaj. Devize: Belgrad 11.47, Kodanj 129.80, London 33 955, Milan 29, Ne\vyork 709.35, Pariz 36.39, Varšava 136.15. — Valute: dolarji 707.50, angleški funt 33.82, francoski frank 36.27, lira 29.08, dinar 1145, češkoslovaška krona 21.03. Pra^a. Devize. Lira 138.50 Zagreb 54.75, Pariz 173.75, London 161.80, Newyork 33.80. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7-odstotno investicijsko posojilo iz. leta 1921. 61 (blago), 2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo 160—161 (zaklj. ,160), 4 in pol odstotno Kranjsko deželno po- sojilo iz leta 1917. 212 (blago), Celjska posojilnica, Celje 210—212, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 217 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 110—128, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 828—838, Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana 190—200, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 134 (blago), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 405—408, Združene papirnice Vevče 100—107, Nihag, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 50 (denar), Stavbna družba, Ljubljana 265—280. Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 105, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 59, Jugoslavenska banka, Zagreb 99—100, Ljubljanska kreditna banka, tu 225—227.50, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 830—840, Slavonska banka, Zagreb 72, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 42—44, Hrv. slav. d. d. za industriju šečera, Osijek 645, Guttmann 435—440. Slavonija 54—55, Združene papirnice Vevče 100/ Vojna odškodnina 159-P-159.50, 7-odstotno drž. inv. posojilo 61.25 do 61.50. Dunaj. Zivnostenska banka 842.000, Al-pine 385.000, Greinitz 138.500, Kranjska industrijska družba 457.000, Trboveljska družba 445.000, Hrvatska eskomptna banka 119.000, Leykam 115 000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 64,000, Avstrijske tvornice za dn'k 160.000, Mundus 850.000, Slavonija 61-600. BLAGO. Ljubljana. Les: Cerovi kriji, od 2 m dolž., od 25 cm prem. naprej, brez velikih grč, fco nakladalna postaja za 100 kg, 10 vag. 18 (zaklj. 18). Madrieri 75X 225, 4-6 m dolžine, 33-33, fco meja 625 (blago). Smrekove in jelove deske, III. vrsta, foo. meja 540 (denar). Bukovo oglje, fa, vilano, fco. Podbrdo, 1 vag. 118 (zaklj. 118). — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafč, 79-80, fco. Postojna tranz. 450 (blago). Otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana 200 (blago), Koruza promptna, par. Ljubljana 212.50 (blago). Koruza promptna, mešana, par. Ljubljana 197.50 (blago). Koruza prompt., prima, par. Jesenice, 1 vag. 210 (zaklj. 210). Krompir rdečkast, fco. štaj. postaja 140 (blago). Krompir beli, fco. štaj. postaja 125 (blago). Krompir rumeni, fco. štaj. postaja 110 (blago). Bučne peške, fco. hrvatska postaja 560 (blago). — Stročnice, sadje: Fižol mandalon, fco. Ljubljana 310 (denar). Naznanila. Rokodelski dom. Seja rokodelskega društva bo danes zvečer ob 8. uri v knjižnični sobi. Na dnevnem redu je posvetovanje in sklepanje o nujnih zadevah, ki 90 ostale nerešene pri zadnji seji. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk ima mesto na veliko sredo svoje predavanje v Krekovi prosveti v sredo po Veliki noči. Vabilo na izredni občni zbor Strokovne zadruge zidarskih mojstrov, ki se vrši v nedeljo dne 26. aprila 1925 ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici trgovske in obrtne zbornice v j Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo načelni ko-j vo. 2. Odobritev pravilnika k zadružnim pra-I vilom in sprememba nekaterih paragrafov za-I družnih pravil. 3. Odločitev ali naj zadruga 1 pristopi k zvezi obrtnih zadrug ali ne. 4. Skle-i panje glede ustanovitve samostojne zadruge zidarskih mojstrov mariborske oblasti. 5. Slu-, čajnosti. Pri nesklepčnosti se vrši občni zbor ono uro pozneje. Posebna vabila se ne bodo izdala, oziroma razposlala. — Odbor. Občni zbor »Kluba ljubiteljev ptičarjev v I Ljubljani« se viši dne 18. aprila t. 1. ob 20. zvečer v Unionski restavraciji >V Rožcahc. Drugi dan, 19. aprila, se vrši spomladanska ! — derby tekma psov ptičarjev v lovišču občine Ježica. Zjutraj ob 7. je zbirališče na restav- racijskem vrtu glavnega kolodvora, tam ae vrši pregled psov, nato pa odhod v lovišče. Tekma se razvije na levo od ceste ter se bo pomikala v smeri proti Ježici, tam bo pri »Ruskem carju« odmor in kosilo, popoldne se tekma nadaljuje na drugi strani v smeri proti Ljubljani. Zvečer se razglasi uspeh tekme in porazdele darila v Union. »Srebrni dvorani«. Kdor še ni prijavil svojega psa za tekmo, naj to čimpreje stori. K obilni udeležbi, bodisi na občni zbor ali k tekmi vabi odbor. Zadruga sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da se vrše redne vajeniške preizkušnje v drugi polovici meseca aprila. Nekolkovane prošnje s priloženimi izpričevali obrtno nadaljevalne šole je predložiti do 15. aprila t. 1. pri združenemu načelniku Špeletuču, Rimska cesta 16. — Čas preizkušnje se določi in sporoči reflektantom pravočasno. — Odbor. Izpred sodišča. Politični fondi. Predsednik konsumnega društva za Slovenijo Štefan Dražil je tožil urednika lista »Naprej« Zvonimira Bernota radi žaljenja časti. V članku »Napreja« št 149 pod naslovom »Kocjančičev slučaj« je namreč »Naprej« očital vodstvu konsuinnega društva, da je dalo konsumno društvo četrt mibjona za Kristanovo stranko, kar pa v knjigah ni vpisano. Bernot je nastopil za ta očitek dokaz resnice, ki pa se mu ni posrečil. Priča Anton Kristan je pojasnil, da ima konsumno društvo tudi svoj hranilni oddelek in da ni konsumno društvo dalo ničesar iz svojega denarja. Tudi ameriški fond v znesku 10.000 dol. se je vpo-rabil samo za nakup Blaznikove tiskarne, kar pa je bilo še premalo. Dolžitev goljufije, češ da je konsumno društvo denar izdalo in ga ni vpisalo, pa ne drži. Bernot je obsojen radi dolžitve goljufije na 500 Din globe, mora plačati stroške in takso 50 Din in mora objaviti to sodbo v listu »Naprej«. — Bernot je prijavil ničnostno pritožbo. Jelačin proti »Jutru«. Gosp. Jelačin mL je tožil odgovornega urednika »Jutra«: radi objave notice med domačimi vestmi pod naslovom: »Kdo je g. Jelačin?« V tem dopisu mu je očitalo »Jutro«, da je g. Jelačin izdajica gospodarskih krogov, da je spremenil svoja mišljenje in da je nastopil proti kandidatu Mohoriču ter s tem tudi omogočil zmago dr. Korošca v Ljubljani. Zagovornik »Jutra« je ugotavljal, da odgovorni urednik članka ni bral in je prišel v list brez njegove vednosti. Obenem pa je tudi trdil, da članek ni žaljiv, in ga je smatral samo za politično kritiko in izraz »izdajica« samo za politično oceno. Obljubil je, da bo to tudi dokazal, za kar mu je dovolil senat zaprošen 14 dnevni rok in je v to svrho obravnavo za ta čas preložil. Kaznovani uporni kaznenci. Lani na sveti večer so se uprli v mariborski kaznilnici kaznjenci. Glavna voditelja sta bila Tomaž Zorjan in Kari Bave. Napadli so paznika, katerega so zvezali in zaprli v celica Nato so mu vzeli ključe in so hoteli pobegniti. Drzen beg pa so preprečili drugi kaznenci, ki so begunce prijeli in jih po precej ostrem spopadu končno zadržali. Včeraj se je vršila proti upornim kaznencem obravnava in so bili obsojeni: Zorman in Bevc vsak na dve in pol leta, Josip Fras in Andrej Pelan vsak ua dve leti in Josip Punčuli na eno leto težke ječe. Obenem pridejo uporniki pod zelo strogo nadzorstvo. IV.gubil je ubožcc od ubožnice do peka« i rije Dolinar v Bohoričevi ulici ves svoj de-i n" r. Ker je zanj to velika izguba, se prosi 1 pošten najditelj, da ga vrne Jakobu Lotrič, Ubožnica, Japljeva ulica. ljubezen in zlato. 58 Angleški spisal Jack London, prevel J. M. Celo njegove zveze z drugimi ljudmi so se zmanjševale. Ker je igral vedno sam, preziral večino ljudi, ki je igral z njimi, brez sočutja do njih in brez razumevanja njih in gotovo neodvisen od njih, je našel malo skupnega z onimi, s katerimi je moral priti v stik, kakor n. pr. v Alta Pacific Klubu. Zgodilo se je celo, ko je bila borba z obema parobrodnima družbama na višku in je njegov naval zadajal nepreračun-ljivo škodo vsem trgovskim interesom, da so ga pozvali, naj izstopi iz kluba. Misel mu je bila precej po godu in je našel novo družbo v klubih kakor n. pr. Riverside Klub, ki so ga ustanovili in vzdrževali mestni gospodarji. Spoznal je, da je take ljudi rajši imel. Bili so bolj primitivni in preprosti in niso vihali nosov. Bili so pošteni razbojniki, odkriti v igri glede dobitka, ki so ga mogli dobiti pri njej, na zunaj bolj surovi in divjaški, ampak vsaj niso bili povoščeni z izpodbudno, gorečo ali milo hinavščino. Alta Pacific Klub je nasveloval, naj ostane njegov odstop zasebna zadeva, naskrivaj pa je obvestil tam časnike. Ti so kovali silen kapital iz prisiljenega odstopa, Daylight a se je režal in mirno hodil svoja pota, akoravno si zapomnil več kot enega klubovega člana, ki mu je io pozneje usojeno občutiti trdo silo Klondyčanove : name šape. Ker je vihra združenega napada časnikov trajala i e mesece, so kar razcefrali Daylightov značaj. Ni u l ilo dejstva iz njegove zgodovine, ki ga ne bi bili ' c. ili in skrivili v kriminalnost ali zločin. To javno varan je njega v zločuto pošast je udušilo v njem o iskro upanja, da bi se seznanil z Dedo Maso-v čutil je, da njej ni bilo mogoče prijazno pogle- dali človeka njegovega značaja; povišal ji je še mesečno plačo na petinsedemdeset dolarjev, pa jo je začel polagoma pozabljati. O povišku ji je sporočil Morrison, za kar se je pozneje zahvalila Daylightu, in cela stvar je bila pri kraju. Neko soboto popoldne, ko se je čutil silno otožnega, pobitega in sitega mesta in njegovega življenja, se je odzval nagibu neke muhavosti, ki je imela v poznejšem njegovem življenju igrati tako važno vlogo. Vzrok temu je bila želja podati se iz mesta, da bi dihal podeželski zrak in spremenil prizorišče. Sam pri sebi pa je opravičil pot v Glen Ellen s tem, da hoče pregledati opekarno, s katero ga je bil Holds-worthy opeharil. Prenočil je v nekem majhnem podeželskem hotelu, zjutraj pa je odjezdil iz vasi na konju, ki ga je bil najel pri mesarju v Glen Ellenu. Opekarna se je nahajala v bližini na ploščadi ob Sonoma Creeku. Ugledal je žgalne peči med drevjem, ko se.je ozrl na levo ter opazil pol milje daleč, na valovitih obronkih gore Sonoma gručo z gozdom poraščenih gričev. Gora, enako poraščena z gozdovi, se je vzdigovala zadaj. Drevje na gričevju mu je takorekoč vabljivo pomigavalo. Suhi zrak ranega poletja v polnem solnč-nem siju mu je bil kakor vino. Nezavestno ga je vdihaval v globokih požirkih. Zunanjost Opekarne ni bila vabljiva. Bil je utrujen od raznih trgovskih poslov in gozdnati griči so ga vabili k sebi. Pod seboj je imel konja, dobrega konja, je dejal, in spomnil se je deških let, ko je jezdaril po vzhodnem Oregonu. Tiste čase ga je bilo nekaj jezdeca in vgrizanje v brzdo in škripanje sedelskega usnja mu je prijetno zvenelo na uno. Sklenil je, da se najprej malo pozabava in potem šele ogleda opekarno, in tako je odjezdil po griču , navkreber, da bi našel pot preko pokrajine, da bi ' prišel do onega gričevja. Zapustil je podeželsko cesto ob prvem kolovozu in zdirjal po travniku. Žito je bilo na obeh straneh kolovoza do pasu visoko in z vzhiče-nimi nosnicami je vdihaval njegov vonj. Škrjanci so vzletavali pred njim in od vseh strani so mu doneli mehki zvoki na uho. Po zunanjosti pota je bilo jasno, da so ga uporabljali za dovažanje sena do sedaj mirujoče opekarne. Potolažil si je vest z mislijo, da je ta pot del pregledovanja in pojezdil do ilovnice, velike strme čeri na obronku griča. Tukaj ni dolgo postajal, lemveč je zavil na levo in zapustil pot. Nikjer ni bilo videli nobene hiše in ta izpremena od mestnega vrvenja ga je močno zadovoljila. Jezdil je po odprti šumi, preko majhnih jas, polnih cvetlic, dokler ni nameril na neki studenec. Vrgel se je na tla in srkal čisto vodo, se oziral okrog sebe in ganjen užival krasoto sveta. Bilo mu je, kakor bi ga bil nanovo našel; tega se nikdar poprej ni zavedal, si je mislil, a je tudi mnogo pozabil. Ko je vžival zrak, ves prizor in daljno žvrgolenje škrjancev, je imel občutek kakor igralec pokerja, ki se vzdigne od celonočnega sedenja pri mizi in odide iz dušečega ozračja, da okusi sve-žost jutra. Ob vznožju gričevja je dospel do razpadajočega plota iz kolov. Po njegovi zunanjosti je sodil, da mora biti najmanj štirideset let star — delo kakega prvotnega naselnika, ki je vzel zemljo v last, ko so bili dnevi zlata pri kraju. Gozd je bil tukaj prav gost, a precej brez grmičevja, tako da je lahko jezdil, dasi mu je vejevje zakrivalo sinje nebo. Znašel se je na prostoru, merečem več oralov, kjer so so hrast, man-zanita in madrona umaknili gručam stasitega rdečega andamanskega drevja. Ob vznožju nekega strmega griča je naletel na krasno gručo rdečega drevja, ki se zbralo okrog neznatnega žuborečega vrelca. (Dalje sledi.) | Ne pozabite, tSTV^l^".'IvS B. VcseiTnovžč & Komp., Maribor, Gosposka ul. U DEKLICA * 5 razr. želi kot učenka v mes, trgovino v trgu ali mestu. Ponudbe ua Marija Kralj, Boginjavat, p. Gradac, Relokraflna. Vodnjake koplje in popravlja ter napelje. v vodovod RUDOLF FRANTAR, Poženk it. 36, Cerklje pri Kranju. 2196 Slovenec, »talno naraefcčcn uradnik v Splitu, prevzame za Split in okolico ZASTOPSTVO slovenskih zavarovalnih in drugih društev, kakor tudi domačih industr. in poljskih produktov — z ev. Kavcijo. Naslov pri upravi lista pod šifro »Split* Rt 2294. i Tvrdka F. in I. GORIČAR LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta Stev. 29 nudi po jako nizkih cenah sledeče predmete: SRAJCE za gospode, nejfin. Sifon, piki prsa, 95—100 D SRAJCE mod., z 2 ovratnikoma, fini č. cefir 100—110D SRAJCE špcrtuc, panama, bele in drap . , 95 Din SRAJCE pisane, s prišitim ovratnikom . « ■ 55 — 70 D Dalje: spodnje hlače iz molino, platna in gradlna, kakor iudi razno damsko perilo, žepne robce, kravate, nogavice ter rezne druge potrebščine in modne predmete. Lastni izdelek! Prvovrstno izdelano! SREBRNE KRONE kupujem. Ponudbe na upra- •v o ista pod: -Krone« 2316, Izvrstna vina ta velikonočne prarnike, posebno =>Silvancc<;, loči čez lilico po znižani ceni _ tsr vabi na poskuSnjo ^Grajska Met«, Mestni trg 13. 2190 .faOBRO OHRANJENO MOTORNO KOLO ► Wanderer«, s« proda radi odhoda k vojakom. Isiotam se proda ali zamenja špecerijska stelaŽa pod najugodnejšimi pogoji. R. NAGY, pletilstvo. Javornik, 2313 Radi opustitve trgovine prodajam zlatnino, srebrniki o, vsakovrst. jedilno orodje in lepa birmanska darila po 7.slo znižanih cenah, — JOS. SELOVTN - ČUDEN Ljubljana, Mestni trg. 2190 I ■ Trgovec bi rabil za povečanje obrata 25.000 dinarjev ta dobo enega leta. Plačam f!0 odstotne obresti. Dopise jr poslati ns upravo lista pod Dobro obrestovano 2336 preklicT Podpisani Jožef Avbelj iz Ježice izjavljam, da nisem plačnik za event. dolgove, ki hi jih napravila na moj račun mora žena. Jerice. 8- amila 1925. Avbelj Jože!. kakor tudi preoblikovanje eadnje novosti, si oskrbite pri Alojziju ŠKRABAR, DOMŽALE. Na STANOVANJE in hrano «c sprejmeta 2 gospoda ali acakonski par brez otrok. -•Ambrožev trg 1 — gostilna. NAJBOLJŠA REKLAMA Ibo oglasi r »Slovenca«, BHHB£SSf!88J!E8BiEnfiE m is ^ ^ BsiFmisKBa MLIN in ŽAGA naprodaj na močni in stalni vodj Krki. kjer voda ni nikdar prevelika ali premajhni. Dela se vedno lahko. Vse je v dobrem stanju. - Naslov: Janez TOMŠIČ, Podgojzd, p. Dvor pri Žužemberku. 2035 Pomladanske 'obleke, površnike" in druga oblačila nudi najugodneje I. Maček Ljubljana Aleksandrom 12 srnic mofroJie m smrčite kupujemo. Kapei smo tudi taroke gobe jurike. Sever A Ho, Ljubljana. Sploš. strugarska DELAVNICA r.i vsakovrstne letne izdelke. Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela n. pr.: električne lestence, električna stojala, ovalne rozete s rameni, ovalne okvirje po konkurenčnih cenah ter točni in solidni postrežbi. — Karol HLUPIC, strngarski mojster ▼ Ljubljani. Gosposretska eesta št. 16._2284 ■HnMMraBBflioaBMBin MODRA GAIICA hepto, r«fi}» h m umetnt gnojita VAD X Huhljano .»S*-***/^. Kralje Patr« trg a Izvrsten PIANINO in 2 TEHTNICI naprodaj. Naslov P. n. haninim zavodom ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času. Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI Kopitarjeva ulica 6/11. 1 Ribe karpi, Seake, siilei, postrvi in namočena »e dobe ua veliki četrtek iu veliki petek Fr. Kham nasproti hotela „UNIONA"- in SAMOT-MOKO (češko) priporoča F. HOČEVAR --Ljubljana, Dunajska c. 36. Ako si Se ciste nabavili i t svetovnoznane drevesnice :Teschendorffc, storite to čimprej, dokler 5e traja zaloga pri Ivan BRECELNfK, Ljubljana, Velika čolnarska ulica itev. 21. 2143 Radi izpraznitve lokala se proda več Šivalnih strojev z motorji, 1 stroj za gumbnice z motorjem, l omara za blago, nekaj miz in stolov. - Natančnejše od 2— 3 top, v trgovini perila hed. ARC, Šelenbtzrgova olica 3. V najem vzamem za več let manjše posestvo blizu Celja ali Maribora ali blizu železnice. - Naslov v upravi lista pod itev. 2193. Veliko zalogo lotopMiii poteši in kosmetičnib preparatov priporoča cenj. občinstvu « M ^»Solncu«**™10 K. Widmayer. Perilo za gospe, gospode in otroke. Vsa oprava za novorojenčke. Venčke za neveste in birmanke. EDINA zaloga abtahov (peče). Kravate, nogavice, rokavice, oblekce za otroke itd. Tovarniška zaloga vseh vrst pletenega blaga. Vsakovrstne jopice in jum-perje en gross — cn deldil. Elektrotehnično podjetje A. ARHAR in drag, Spod. Ši&ka, Jernejeva c. 47 Prevzema vsakovrst. elektr. dela, gradnje elektrarn in instalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni postrežbi. Garancija! .S Vsakovrstne KLOBUKE nakitene, od 120 Din naprej pri: STUCHLY - MAŠKE, Ljubljana, Židovska ulica. Vsah. Kdor potrcDulc nov klobHk. naj si ga odslej kupi v bogati zalogi najmodernejših, najfinejših in priprostih klobukov pri Jos. poet, rosi. A. imunih. Ljubljana. Stari trg. Pol ceneje kot drugje. l!€§fOTacif& - Pension ..tovaikl rož" selce, nrv&isho PriinoHe. Občina poseduje moderno morsko kopališče. Imam na razpolago 80 čistih sob. Vodim izborno v celem Primorju znano najboljšo domačo kuhnjo, kakršno sem vodil v hotelu „Rokan". Točim najboljša primorska vina, kakor tudi druge pijače, ki so vedno na ledu. — Za obilen obisk se priporoča NAJBOLJŠA ii PUCH" KOLESJI po selo ugodnih cenah dobite edino le pri IGN. VOK, LJUBLJANA, Sodna ul. 7 Od ministrstva za trgovino in obrt koncesionirana KROJNA ŠOLA Židovska ulica 5. — S 14. aprilom so prične nov speč. damski tečaj za kostume in plašče, lahke letne obleke in bluze. Znižana cena tečaju. — Ugodni plačilni pogoji. Izdelovanje vseh vrst krojev za dame in gospode. prvovrstne zidake, priporo-ča opekarna »Opeka« ril ne. zidaki ča opeka: »Emona« d. d. v Ljubljani. — Tovarna bi> Viču (Brdo). — Pisarna v Pražakovi ul. 3, pritličje. VeiIRo odprodajo razne posode in vseh drugih v železninsko stroko spadajočih predmetov, jllO ZElfltnO Hranili ccnail, nudi tvrdka Sv. PeiSr« cesto si 33 OGLEJTE SI velikonočno zaSeno čevljev tvrdke Trefear LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta štev. 6. PROTI JAMSTVU TUDI NA OBROKE! Dvokoles a Najnižja cena in največja zaloga raznih vrst dvokoles, pneumatike in delov. Prodaja na obroke, ceniki franko. Tribuna f. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4. Železo, ŽELEZNINO, portlandcement, potrebščine za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike in poljedelce, Štedilnike, vodovodne cevi, aesalke itd., priporoča A. SUŠNIK, LJubljana, Zaloika cesta. — Velika zaloga! — Nizke cene! Po plačilo je Sel k svojemu Bogu, kateremu je 80 lat zvesto služil, po dolgoletni bolezni zlatomašnik, častiti gosped HdnBveiSa \im\m\ Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek ANTON 80C, LJUBLJANA Salenburgon nI. 9,1, Gllnii-Vli 48 JUGOSLO VENSKO NOVINARSKO UDRU. ŽENJE, sckcija Ljubljana« sporoča žalostno vest. da js danes ob 'i. zjutraj preminul njegov član in bivši dolgoletni odbornik, rezervni kspstan, urodnik MIlan Plut. Pogreb dobrega tovariša bo v četrtek ob treh popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice lia ookopaliSče pri Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v Mag hi tnj«a spomin. i. ubljaua, dne 7, aprila 1935. ODBOR. duhovnik v pokoju v torek dne 7, aprila zjutraj, večkrat previden s sv. zakramenti. Pokopali ga. bomo v četrtek ob 9 dop. na pokopališču v Smartnem. Duhovne sobrate, prijatelje in znance prosimo, naj se spominjajo rajnega v molitvah. V šmartnem pri Litiji, dne 7. aprila 1925. MATEJ RMAR, dekan PAVLA BREZOVAR, sestra v imenu duhovščine. v imenu sorodnikov. Brez posebnega obvestila. Podpisani naznanjamo, da je naš ljubi soprog, oče, tast in brat, gospod »r trgovec in posestnik J. WANEK If^ggflll LJUBLJANA' f "-Petra CA* | za gospode in dečke ter vsakovrstne čepice. arhitekt in mestni stavbenik, :: Rimska cesta 2. Spreta parketar (preddelavec) SE IŠČE za čimprejšnji nastop v tovarni T bližini Kamnika. Biti mora popolnoma ve!£ dela na vseh parketnih strojih, znati jih mora samostojno urejevati in adjustirati ter pripraviti si potrebna rezila. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Številko 2277. 2277 Kje i Harmonija na obroke in na posodo: Bosendorfer, Forster, Steitnvav ete. — Vsi inštrumenti za bleh- in štrajh-god-bo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. (M BrszniH, mm Mestni trs št8¥. 3 (pri magistratu). Najsposobnejša tvrdka v Jugoslaviji. Velika zaloga dne 6. aprila 1925 ob 9 zvečer, previden s tolažili sv. vere, mirno zaspal. — Pogreb se vrši v sredo, dne 8. aprila ob pol 3 popoldne ie hiSe žalosti, Mestni trg 19, na pokopališče k Sv. Križu, Ljubljana, dne 7, aprila 1925. MARIJA SCIIIFFER ro}. HUDO VERNIK, soproga, DR. VIKTOR SCHIFFER, FRANC SCHIFFER, sinova. - MATILDA SEEMANN poj. SCHIFFER, HERMINA SCHIFFER, sestri. - HELENA SCHIFFER roj. PETELN, sinaUnja. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. IZVRŠUJE NAČRTE IN PRORAČUNE, PREVZEMA STAVBNA DELA VSEH VRST. KAKOR TUDI PRE-SOJEVANJA IN CENITVE VSAKOVRSTNIH POSE-STEV POD SOLID. IN NAJUGODNEJŠIMI POGOJI Zidna opeka od lastne opekarne aa Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, OPEKARSKA CESTA štev. 18, po najnižji dnevni ceni. MIIIIIIIIIIIIHIlItlllllllllHIllUIIIIIIUinilltllllMIinilliMIMIIlItllllHIllllllItllimMtlllllllllHn | i I O KJE SE NAJBOLJE KUPI, JE « I I - ŽE BREZ DVOMA ZNANO ( | E „PrS nizki ceni'1 j Ign. Žargi, Ljubljana j k Sv. Patra cesta 3. i I | Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero po- % 1 trebščin za krojače in šivilje, vseh prvo- 2 | vrstnih svil, flora in vsake vrste damskih, | s moških in otroških nogavic, jumperjev ter S i raznega perila, svilene in pletene samo- § veznice itd. itd. 5 iiimiiuiiii !)iiEiiimiiiiiiiMiiiini;iii!niiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiinii;iiiiniiiiiiiiifiiiiiH ■f taafa koniorcij »Gbmoca«, Odgovorni urednik: Viktor Cenfiž v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.