TRST, četrtek 19. decembra 1957 Leto XIIL - Št. 301 (3836) DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St 37-338 — Podruž. GORICA; višine v širini 1 stolpca: trgovski ICHI št. «, II. nad. — TELEFON 83-80* IN 84-83* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna Z500, celoletna 4900 lir - FLRJ: Izvod 10, : Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-83 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Drnvna “lozoa eu j*, vski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana. Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB -1 - Z - 375 - izdata založništvo tržaškega ti a . Konferenca MTfl je morala upoštevati sovjetske predloge Glavna sklepa: pristanek na pogajanja s SZ in -načelen« sporazum za raketna oporišča Dokončna oblika predloga /a pogajanja bo določena šele na današnji zadnji seji - Kljub «načelneinu» sporazumu Norveška in Danska nasprotujeta oporiščem, Zah. Nemčija pa pristaja z določenimi pogoji samo na neatomske izstrelke Tudi von Brentano PARIZ, 18. — Zunanji in obrambni ministri petnajstih držav NATO so dosegli «načelen» sporazum o ameriškem načrtu, da se na ozemlju atlantskih držav postavijo oporišča za rakete s srednjim akcijskim ra- dijem in zaloge atomskega orožja. To je bil glavni argument seje predsednikov vlad, ki so se sestali ob 18. uri. Končno poročilo o delu konference bo objavljeno jutri. Poročilo ne bo vse- bovalo stališča posameznih držav do vprašanja atomske oborožitve, pač pa samo splošna načela o vojaški okrepitvi NATO. V krogih blizu danske in norveške delegacije izjavljajo, da sta obe državi načelno podprli ameriški načrt. Toda vendar ostajata na svojem začetnem stališču, ki nasprotuje, da se na njiju ozemlju postavijo zaloge atomskega orožja in raketna oporišča. Konferenca je tudi dosegla sporazum, da se v okviru NA TO ustanovi znanstveni svet za spopolnjevanje modernega orožja. Znanstvenik, ki bo vodil ta organizem, bo hkrati tudi svetovalec na tem področju pri glavnem tajniku NA TO Spaaku. Glavna naloga novega sveta bo koordinirati znanstvene pridobitve držav članic na področju atomskega oboroževanja. Današnja seja predsednikov vlad se je končala nekaj po 20. uri. Zadnja seja bo jutri zjutraj in na njej bodo dokončno pripravili in odobrili tisti del poročila, ki je posvečen političnim vprašanjem, o katerih so govorili na konferenci. Neki član belgijske delegacije je izjavil, da je bil sporazum «praktično dosežen o vseh argumentih«. Belgijski zunanji minister Larock, ki je v odboru za sestavo poročila, je izjavil: «Edino važno vprašanje, o katerem se bodo morali jutri sporazumeti, se tiče obnovitve razgovoicv d razorožitvi s Sovjetsko zvezo'.« Belgijski minister je tudi izjavil, da so sklenili ustanoviti poseben organizem za pomoč manj razvitim državam atlantskega zavezništva. Holandski obrambni minister Staff je potrdil, da so se vse države sporazumele o razmestitvi izstrelkov za srednjo razdaljo na evropski celini. Staff je dodal, da bodo zaloge izstrelkov na razpolago vrhovnemu poveljniku NATO. ZDA so pristale, da evropske države sodelujejo pri iz- DANES Atlantska konferenca v Parizu se je z današnjim dnem praktično končala. Sklepi sicer še niso dokončno formulirani, toda že sedaj lahko rečemo, da je kot glavni sklep obveljal tisti, ki ga Eisenhower, zlasti pa Dulles in njuna najzvestejša atlantska privrženca Italija in Turčija, niso imeli v programu. Ta sklep je: pristanek na pogajanja s Sovjetsko zvezo. Pritisk javnega mnenja na atlantske delegacije je bil tako silen, da spričo današnje vojaške premoči Sovjetske zveze, ki je v neštetih Bulganinovih pismih ponudila pogajanja za prekinitev oboroževalne tekme in za miroljubno reševanje spornih vprašanj, niso mogle sprejeti ameriškega vsiljevanja atomskih oporišč in skladišč atomskega orožja, namesto da bi najprej pristale na pogajanja. Zaradi tega je drugi sklep o »načelnem* sporazumu glede oporišč in orožja zelo problematičen in resnično samo platonski. Pa ne samo zato, ker ZDA ne morejo takoj opremiti atlantskih držav z izstrelki in atomskim orožjem, temveč zato, ker sta si atomsko oboroževanje in istočasno pogajanje za razorožitev v najostrejšem medsebojnem nasprotju in je očitno, da prvo izključuje drugo. Ameriški voditelji so torej pred neizprosno izbiro: nadaljevati oboroževalno tekmo, ali pa resno načeti razoroževalna pogajanja. Če so se spričo zanje tako neugodnega poteka pariške konference morale odločiti za pogajanja, potem je na Sovjetski zvezi, da s pravilno realistično oceno pariškega atlantskega sklepa ne ukrene ničesar, kar bi moglo nuditi kakršen koli izgovor Dullesu in njegovim, da do pogajanj ne Pride. Razorožitev je namreč zelo zapleteno vprašanje in še vse preveč je tistih sil, ki bi jo hotele Preprečiti. delovanju nekaterih delov izstrelkov. Staff je dalje izjavil, da je z zadovoljstvom sprejel ameriško ponudbo, da bodo evropskim zaveznikom sporočile «nekatera znanstvena dognanja«. Na neko vprašanje je Staff izjavil, da bo važnost ali nevažnost znanstvenega sodelovanja v NATO odvisna od količine znanstvenih informacij, ki jih bodo dajale ZDA. Sporočil je nato, da je bil holandski general B. R. Hassel-mann izvoljen v stalno pred-sedništvo stalnega vojaškega odbora. General Hasselmann bo imel dostop do vseh sklepov stalne vojaške skupine v Washingtonu, ki je najvišji vojaški organizem NATO. Staff je končno potrdil, da je Holandska pripravljena pristati na raketna oporišča na svojem ozemlju. Pripomniti je treba, da je sporazum, ki je bil dosežen glede raketnih oporišč in a-tomskih zalog, načelen sporazum, ki sprejema ameriško ponudbo. Po sprejemu tega načela bo naloga vrhovnega poveljnika NATO določiti kraje, kjer naj bi bila ta oporišča in kjer naj bi bile zaloge atomskega orožja. Medtem pa se bodo države, ki bodo sprejele ali so že sprejele ameriško ponudbo, pogajale neposredno z ZDA glede nadzorstva, finansiranja in uporabe tega orožja. Svet zu-najih ministrov NATO, ki se bo sestal prve dni marca verjetno skupno z obrambnimi ministri, bo moral perfekcio-nirati tako imenovano »novo atlantsko strateg-ijo«, ki bo temeljila na uporabljanju raketnih izstrelkov in atomskega orožja. Kakor je znano, ni do tega načelnega sporazuma prišlo brez precejšnjih nasprotij. Norveški obrambni minister je danes zjutraj poudarjal, naj bi sprejeli načrt, ki bi priznal neke vrste »atomske diskriminacije« v korist nekaterim državam. Nemški o-brambni minister Strauss in danski obrambni minister sta se uprla, da bi na ozemlju njunih držav takoj postavili oporišča za rakete z atomskim nabojem. Z določenimi pogoji pa sta pristala na oporišča za rakete s kratkim akcijskim radijem. Minister Strauss je pozneje na tiskovni konferenci izjavil, da je mnenja, da mora biti zahod-nonemška vojska opremljena s takimi izstrelki s kratkim akcijskim radijem, kakršne so že zahtevale druge evropske države. Oporišča za te izstrelke bodo premična. Kar se tiče izstrelkov s srednjim akcijskim radijem, pa si Nemčija pridržuje vsak sklep za tedaj, ko bodo vojaški strokovnjaki končali svoje študije o uporabi tega orožja, z nemškega stališča se postavljata dve vprašanji: 1. katera je najboljša razdalja, na katero je treba postaviti izstrelke v zvezi z njihovimi morebitnimi objekti; 2. kateri naj bo njihov najbolj gotov položaj, da se prepreči, da bi pri morebitni sovražni ofeifcivi prišli v roke sovražniku Odločno pa je podprl ameriške zahteve italijanski o-brambni minister Taviani, ki je dejal, da je «od atomske diskriminacije do nevtralizacije kratek korak in še krajši je korak med nevtralizacijo in sovjetizacijo«. Vsekakor pa bo še časa za dvostranska pogajanja med ZDA in tistimi zavezniškimi državami, ki bodo to želele; prav tako bo še časa za razčiščenje mednarodnega položaja. To tem bolj. ker bodo ZDA po mnenju nekaterih strokovnjakov potrebovale še nekaj časa, da lahko dobavijo moderno orožje vsem zaveznikom. Kakor rečeno, je konferenca praktično nocoj končala svoje delo. Vendar pa se morajo sporazumeti še o nekaterih vprašanjih, ki jih bodo obravnavali jutri zjutraj. Ni še gotovo, ali bo objavljen en sam dokument, ki naj bi vseboval končno poročilo in izjavo o načelih, ali pa bosta objavljena dva ločena dokumenta. Tajnik Spaak je omenil drugi primer. On je namreč pripravil načrt »izjave o načelih«, ki jo nekateri že imenujejo «manifest». ki naj bi potrdil «obrambni in miroljubni« značaj zavezništva. A-meriškim in nekaterim drugim delegacijam pa se ta izjava ni zdela dovolj «učinko-vita»: .zato se še posvetujejo o nekaterih spremembah. Dejansko bo ta izjava nekakšna »izjava o namenih«. Tisti del poročila, ki se tiče odgovora na Bulganinova pisma, ni ge pripravljen, vendar pa so na konferenci sprejeli predlog francoskega zunanjega ministra o obnovitvi pogajanj o razorožitvi, kakor je to povedal tudi Spaak. Nekatere države so bile mnenja, naj se pogajanja ne bi obnovila v razorožitvenem pododboru OZN, pač pa naj bi se skušala obnoviti v razorožitvenem odboru, ki šteje 25 člafiov in ki se bo sestal približno čez 'en mesec. Ce to ne bi uspelo, pa bi se NATO skušala pogajati neposredno s Sovjetsko zvezo in bi v ta namen imenovala svoj ožji odbor, ki naj bi se pogajal. Bivši bojevniki 11 evropskih držav so protestirali proti raketnim oporiščem v Evropi in so zahtevali, naj nad Evropo prenehajo izvidniški poleti ameriških Jetal. ki so o-premljena z vodikovimi bombami. Na sestanku, ki je bil v Parizu, so soglasno odobrili resolucijo, v kateri se poudarja, da oprema zahodno-nemške vojske z orožjem za množično uničevanje, ali vodljivimi izstrelki, pomeni zločin proti nemškemji narodu, proti vsem evropskim narodom in proti miru v svetu. Moskovska »Pravda« piše, da je javno 'mnenje držav članic NATO prisililo delegate na pariški konferenci, da upoštevajo pisma maršala Bul-ganina. «Udeleženci konference, piše list, niso mogli mimo Bulganinovih pisem, pač pa so bili prisiljeni uradno vključiti zadevno diskusijo v dnevni red. Seveda to stališče ne pomeni, da je voditelje NATO nenadoma zajela želja, da bi nujno proučili najbolj pereča vprašanja miru. Vendar pa je javno mnenje vseh držav ta vprašanja stalno načenjalo.« meniti se s pošiljavcem takega pisma .n razpravljati o razorožitvi z Moskvo. Poiem ko je SZ zavrnila ustanovitev širšega odbora za razorožitev, je nadaljeval von Brentano, bi bilo treba izvedeti, kaj ima se. daj v mislih. Mogoče pa je tudi tesna solidarnost članic NATO dovedla Moskvo do prepričanja, da je bolje pogajati se kot nadaljevati nesmiselno tekmo v oboroževanju. Potem ___________________ je podčrtal, da mora atlantsko meine Zeitung«. Prvič je Bui^ zavezništvo napraviti vse mo- za pomenek s SZ FRANKFURT, 18. — Tudi zahodnoneniski zunanji mini. ster von Brentano se je izrekel za to. da je treba Bulga-ninovo pismo proučiti, ker e odmika od navadnih sovjetskih vzorcev. To svojo izjavo je von Brentano dal v intei' vjuju za »Frankfurter Allge' ganin napisal pismo v drugač- goče, da ohrani svojo učinko- živeti med volkovi.« Na koncu pa je zahodno-nemški zunanji minister dejal, da bi se NATO ne smel omejevati samo na to, da reagira na sovjetske predloge, temveč bi moral sam prevzeti pobudo, da se pride do zmanjšanja napetosti. Sovjetska spomenica rimskemu parlamentu Pella o pogajanjih vlad NATO in ZSSR KPI in PSI zahtevata izredno sklicanje zunanjepolitične komisije senata in obrambne komisije zbornice, kjer naj loti, Pella in Taviani poročajo o svojem delovanju na konferenci NA TO (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Vrhovni sovjet SZ je poslal italijanskemu parlamentu — senatu in poslanski zbornici — poslanico, ki je naslovljena vsem narodom sveta. V poslanici se najprej poudarja, da je bil prvi zakonski ukrep Zveze sovjetskih socialističnih republik prav zgodovinski odlok o miru, ki ga je sestavil Lenin, kar dokazuje, da je ZSSR že ob svojem nastanku predlagala mir in sodelovanje med narodi. Nato je v poslanici rečeno, da je ZSSR danes močna vzhodna sila in da poziva vse narode, naj nenehno krepijo stvar miru ter z vsemi sredstvi razvijajo prijateljstvo in sodelovanje med narodi. SJZ nasprotuje zasuž-njevanju in narodnemu zatiranju in s simpatijami gleda na osvobodilna gibanja kolonialnih narodov. Spomenica našteva nato vse tiste države. v katerih je ljudstvo z revolucijami zmagalo, in ugotavlja bratske in prijateljske odnose med njimi kakor tudi njihovo medsebojno pomoč na podlagi enakopravnosti v okviru socialističnega interna-cionalizma. Spomenica omenja dalje, da vsi narodi čestitajo Sovjetski zvezi zaradi njenih umetnih satelitov, ki pome- nijo začetek medplanetarnih poletov. Toda samo mir lahko jamči, da bodo tehnične pridobitve služile vsemu človeštvu Miroljubni politiki sovjetske vlade pa nasprotuje nenehna opozicija vplivnih krogov zahodnih držav, v prvi vrsti pa ZDA, kjer bi vodilni sloji hoteli voditi ves svet in zagospodovati nad vsem svetom. Toda noben narod, ki ljubi svobodo, ne more pristati na kakršno koli tuje vodstvo: ZSSR ni s svoje strani nikoli nameravala in ne namerava prevzeti vodstva nad drugimi državami, ker spoštuje neodvisnost in suverenost drugih držav ter hoče razviti prijateljske odnose z vsemi državami. Sovjetska zveza odobrava pet načel miroljubnega sožitja, ki so jih sprejele afriške in azijske države, ki so zmagale v borbi za svojo svobodo in nem tonu kot prejšnja pisma i vitost, tako aa se bo lahko po in ker so v pismu tudi neki stavilo sovjetskemu napadu pa predlogi, je dejal von Brenta- robu s prav tako močnim orož. no. ga je tieba proučiti. Dip’o- I jem- “Miroljubno sožitje, je de-matska pogajanja, je nadalje- )“'• ,ne^°Jlen';1^a .morai° ovce val, so boljša kot velike koa- ‘‘ ~ " ference. kajti te morajo biti pripravljene z veliko pazljivostjo. Potem je von Brentano izrazil svoje začudenje zaradi vznemirjenja, ki ga je povzročilo Adenauerjevo stališče. Dejal je, da je čisto naravno po- Odgovor Hruščeva Russelu v reviji «New Statesman» Atomsko orožje v držav predstavlja smrtni unjih Potem ko Hruščev ponovno poudarja korist sestanka med voditelji ZDA in SZ, svari Anglijo in druge države pred uničevalnimi represalijami, če bi bila ameriška oporišča v Evropi uporabljena za napad na SZ LONDON, 18. — Nikita Hruščev je da"es izjavil, da je sovjetska vlada naklonjena sestanku med voditelji ZDA in SZ, da bi se pospešilo mednarodno pomirje-hje. Ta izjava Hruščeva se nahaja v pismu, ki ga je poslal angleški levičarski reviji «New Statesman*. «če bo do tegsi sestanka prišlo ali ne, pa je odvisno od voditeljev ZDA,* pravi Hruščev v pismu in nato nadaljuje: »Kar zadeva SZ, prispeyala ^ rešitvi te tako si ta želi mednarodnega po-mirjenja, do katerega naj bi prišlo po združenih naporih držav. Sestanek voditeljev SZ in ZDA ter še bolj širok sestanek predstavnikov kapitalističnih in socialističnih držav bi mogla biti koristna v tem smislu.« #Sovjetska vlada, piše nato Hruščev, je prepričana, da je mnogo več problemov, ob katerih se koristi SZ in ZDA skladajo, kot pa tistih, pri katerih se koristi obeh držav križajo. Prav zaradi tega je SZ že večkrat poudarila, da bi sestanek na visoki ravni med predstavniki obeh držav bil zelo koristen tako za obe-dve državi kot za mir med narodi. Seveda pa nikakor nimamo namena ali želje, da bi dosegli sporazum z ZDA na račun koristi katere koli druge države, zahodne ali vzhodne, velike ali majhne, pač pa menimo, da bi izboljšanje so-vjetsko-ameriških odnosov lahko bilo samo koristno in prepričani smo, da bi nihče pri tem ne imel zgube.« Po mnenju Hruščeva mora tudi Velika Britanija sodelovati pri naporih za zmanjšanje mednarodne napetosti, toda ne more se reči, da je sedanja politika angleške vlade iiiiiiiiHHiiniiiHimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinnnHiiiiiiiiJimliiHHiitmHHmmimiiMliliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiMiiiiiiutiiiii Spaakovo poročilo PARIZ. 18. — V začetku današnje tiskovne konference, na kateri je poročal o delu konference NATO, je glavni tajnik Spaak izjavil: «Smo skoraj končali konferenco, t. j. dejansko je bil dosežen sporazum o vseh točkah.« Sporočil je tudi, da se bo konferenca končala jutri med 13. in 14. uro. Jutrišnji sestanek je določen za 13. uro. Ko so ga vprašali, ali je izstrelitev ameriške rakete »Atlas« vplivala na potek razgovorov, je Spaak odgovoril: »Ne. Ali morda mislite, da bomo menjaii našo politiko sproti, če se bo izstrelila kaka a-meriška raketa ali ne?« Spaak je izjavil tudi, da na sejah delegati niso govorili o poljskem načrtu za brezatomsko področje. Spaak je dalje sporočil, da bo poziv, k' ga bodo naslovili Sovjetski zvezi, vseboval v paragrafu, o katerem se niso še sporazumeli Vprašanje izdelovanja mo. dernega orožja in razdelitve nalog bo vključeno v več pa ragrafov poročila. V končnem poročilu bo tudi napoved nove konference NATO spomladi. Spaak je dalje sporočil, da bo poročilo vsebovalo sledeče točke: Ni se govorilo o vstopu Španije v NATO. Tisti del poročila, ki se tiče razorožitve, vsebuje formulo, ki se sklicuje na predloge francoskega zunanjega ministra Pineauja. Ni rečeno, da bo š'o za konferenco petih o razoro- žitvi: o tem se bo govorilo pozneje. Na sedanji konferenci je pri. šla do izraza zahteva članic, naj se zavezništvo zemljepisno razširi ter naj se njegova pri stojnost razširi preko izključno vojaških vprašanj: na gospodarska vprašanja ter na posvetovanja glede stališča do držav nečlanic NATO. V tistem delu poročila, ki govori o obnovitvi stikov s Sovjetsko zvezo, ni govora o poprejšnjih pogojih. Spaak pa je omenil, da je 55 držav odobrilo v OZN zahodne predloge o razorožitvi in da je z ve j;,ko večino odobren tudi nov postopek. Zato obstaja dejansko stanje, ki ga je potreba upoštevati in vprašanje je boi j zapleteno, kakor se zdi. Paragraf poročila, ki se tiče Srednjega vzhoda, obrazložuj? splošne ideje Turčije, toda se ne sklicuje na bagdadsKi pakt. Sestava odbora, ki pripravlja poročilo in v katerem so štirje ministri, ni bila spremenjena vendar pa sta bila povabljena predstavnik Portugal. Ske in Grčije, naj se pridružita da zagovarjata stališče svojih delegacij glede gospodarske koordinacije. Ni se govorilo o alžirskem in tudi ne o ciprskem vprašanju Omenilo se je samo m donezijsko vprašanje. Poročilo bo izrazalo skrb NATO. da pomaga nezadostno razvitim deželam. Toda to vprašanje postavlja vprašanja političnega in finančnega značaja, ki niso še rešena. Načelna izjava, ki bo objavljena jutri, bo dejansko predstavljala novo verzijo uvoda v pogodbi atlantskega pakta. Ko so Spaaka vprašali, ali bo poročilo o razorožitvenem vprašanju povezano z vprašanjem združitve Nemčije, je glavni tajnik NATO omenil, da zadnji zahodni predlogi niso bili povezani z združitvijo Nemčije. Obžaloval je tendenco, ki je v tem, da se misli, da samo Sovjetska zveza postavlja predloge. «Oni prav gotovo postavljajo predloge in včasih take, ki vzbujajo veliko pozornost, je dejal Spaak, toda zahodne države so postavile konstruktivne predloge« Spaaka so potem vprašai’. ali se bo predlagala drugačna oblika konference, ker poročilo ne bo omenjalo načrta konference petih. Odgovoril Je, as se glede tega diskusija nadaljuje. Dodai pa je, da bo poročilo verjetno navedlo raven, na kateri naj bi bila morebitna konferenca, ne bo pa določalo števila držav udeleženk. Kar se tiče načrta francoskega zunanjega ministra za «možganski pool«, je Spaak izjavil: »Ne gre za zapleteno vprašanje. Načelno se vsi strinjamo. toda praktične norme je težko določiti.« Spaak je končno izjavil, da je bil dosežen sporazum o politiki do Afrike: odbor, ki sestavlja poročilo, je odobril for. mulo. ki jo bo morala odobri ti plenarna konferenca. važne naloge. Težko je zanikati, da sprememba Velike Britanije v ameriško oporišče za nuklearno orožje in izstrelke ne bo prinesla nič dobrega za svetovni mir in pa za samo varnost Velike Britanije. Hruščev pravi nadalje, da daje Velika Britanija videz, kot da hoče prevzeti vlogo glavnega ameriškega oporišča v Evropi za izstrelke in nato vprašuje: «Mar ni res, da se ustvarja položaj, v katerem bi mogla Velika Britanija postati oporišče za vojno proti SZ in drugim državam, ki ljubijo mir?« Nato trdi Hruščev, da delata sovjetska vlada in KP SZ vse mogoče, da se prepreči izbruh nove vojne, ki nikakor ni «usodno neizbežna«. Nič kaj lepe perspektive za Angleže pa niso v odstavku, kjer pravi Hruščev: »Ce bi se po nesrečnem naključju, n. pr. po kakem slabo razumljenem povelju/zgodilo, da bi se ameriška oporišča v Veliki Britaniji uporabila proti Sovjetski zvezi, bi takoj sledili uničujoči povračilni ukrepi. Angleško ljudstvo bi bilo tedaj hipoma sredi atomske vojne.# Takoj nato pa Hruščev dostavlja, da nima namena plašiti britanskega ljudstva, do katerega goji veliko spoštovanje. Pismo Hruščeva reviji «New Statesman« je nekak odgovor na odprto pismo, ki ga je angleški filozof Bertrand Russel naslovil na Hruščeva in je bilo objavljeno v tej reviji 23. novembra. V pismu je Russel pozival SZ in ZDA, naj okrepita mir na osnovi miroljubnega sožitja. «Popolnoma podpiram Vaš predlog, lord Russel, za sestanek med voditelji SZ in ZDA, kjer bi razpravljali odkrito o pogojih sožitja,# piše Hruščev ter izjavlja, da je pripravljen osvojiti si mnenje Russela, p0 katerem je edino potrebna stvar, da Vzhod in Zahod priznata pravice drug drugega, da se prvi in drugi naučita živeti skupaj in da pri propagiranju svojih ideologij zamenjata silo z razpravljanjem. «Te besede, nadaljuje Hruščev, v celoti ustrezajo pojmovunju miroljubnega sožitja, ki je od vsega začetka osnova zunanje politike SZ.» Na koncu svojega pisma Hruščev kritizira nameščanje ameriškega jedrskega orožja v evropskih državah, ki so članice NATO. «To orožje predstavlja smrtni udarec varnosti teh držav, pravi Hruščev, kajti če kak napadalec krši mir, tedaj postanejo po neizprosni logiki vojne uničevalne represalije za dežele, v katerih se nahajajo ameriška oporišča, neizogibne.« . «»----- Naslednik Žukova v prezidiju CK KP SZ MOSKVA, 18. mesto v prezidiju centralnega komiteja KP SZ, ki je bilo iz- praznjeno po izključitvi mar-|r,e skupščine Petar Stambolič, šala Zukova, je bil imenovan --------------------— Nuritdin Muhitdinov; doslej je bil kandidat za člana pre-zidija. Na tej seji, ki je bila pred jutrišnjim zasedanjem Vrhovnega sovjeta, se je razpravljalo tudi o nedavni konferenci predstavnikov komunističnih partij ter o delu sovjetskih sindikatov. O izjavi 12 komunističnih partij je poročal Suslov, član prezidija centralnega komiteja, o sindikatih pa je poročal Grišin, predsednik glavnega odbora sindikatov ter član centralnega komiteja. načrti o izkoriščanju OZN za blokovsko politiko LONDON, 18. — V diplomatskih krogih sporočajo, da je predsednik Peruja Prado poslal v Pariz brzojavko predsedniku Eisenhoiverju in glavnemu tajniku NATQ Spaaku. V brzojavki zahteva, naj soustvari «obrambno» zavezništvo, ki naj poveže organiza-cijp ameriških držav z NATO proti «sovjetski nevarnosti«. V svoji brzojavki Eisenho-werju poudarja Prado »solidarnost latinsko - ameriških držav s cilji NATO«. Zatrjujejo, da podpirajo to idejo skoraj vse države članice vseameriške organizacije. Prado predlaga namreč, naj bi ta organizacija postala neke vrste »NATO zahodne pol-oble«, ki bi bila tesno povezana z N ATO. Prado pravi, da bi do stikov med NATO in organizacijo ameriških držav ter drugimi regionalnimi pakti lahko prišlo nič manj kakor po Združenih rvirodih. Pravi namreč, da listina Združenih narodov spodbuja take vezi. Prišli smo torej tako daleč, da skušajo zahodne države sedaj čisto odkrito izkoriščati Združene narode za svojo blokovsko politiko. Zadnje zasedanje zvezne skupščine FLRJ V Jugoslaviji Je samo še 1300 madžarskih beguncev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Jutri se bo začelo zadnje zasedanje zvezne skupščine Jugoslavije, kateri poteka mandat 23. decembra. Na dnevnem redu so med drugim predlog družbenega načrta in zveznega proračuna za prihodnje leto. Poleg poročila Mijalka Todoroviča, ki je podal glavno poročilo o družbenem načrtu, vlada veliko zanimanje za poročilo državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča o zunanji politiki in državnega tajnika za narodno obrambo Ivana Gošnjaka. ,Na zadnji skupni seji obeh domov bo, kakor se predvideva, podal poročilo o delu zvezne skupščine predsednik Petar Stambolič. Na prvi seji sveta jugoslovanskega inštituta za družbene znanosti je bil za predsednika izvoljen predsednik zvez- Za ravnatelja instituta je bil imenovan Vlajko Begovič, ki je bil do sedaj ravnatelj inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo. Inštitut bo proučeval sodobna vprašanja Jugoslavije in pojave v sodobnem družbenem življenju. Skrbel bo za šolanje znanstvenih kadrov in javnih delavcev sploh. Inštitut bo imel štiri samostojne znanstvene oddelke: zg sociologijo, za gospodarske vede, za politič-no-pravne vede in za zgodovinske vede. Visoki komisar Združenih narodov za begunce dr. Lindt je obiskal danes državnega tajnika za notranje zadeve Stefanoviča. Med razgovorom so z zadovoljstvom ugotovili, da je s skupnimi napori v duhu načel Združenih narodov bila ugodno rešena usoda največjega dela madžarskih beguncev in da bo verjetno vprašanje ostalih beguncev v Jugoslaviji rešeno januarja prihodnjega leta. V Jugoslaviji je sedaj še okrog 1300 madžarskih beguncev, od katerih jih bo do konca tega leta odšlo v države, kjer se želijo stalno naseliti. Na mesto Branka Draškovi-ča, ki odhaja na novo službeno mesto v inozemstvo, je bil za načelnika oddelka za tisk in informacije v držav neodvisnost ter za utrditev miru. Vendar pa so še vedno sile. ki ovirajo mednarodno pomiritev. Zato poziva spomenica vse delavce in kmete. znan. stvenike in kulturne delavce, parlamentarce vseh dežel, naj brzdajo zagovornike sile in se borijo za prenehanje atomskih poskusov, .:a uresničenje sistema kolektivne varnosti v Evropi in v Aziji ter za razvoj gospodarskih in kulturnih odnosov in s tem okrepijo zaupanje med narodi. Predsednika obeh zbornic sta danes obvestila poslance in senatorje, da sta spomenico prejela in jo nato oddala komisijam za zunanjo politiko obeh domov. V senatu pa sta senatorja Lussu in Scoccimaro za socialiste in komuniste zahtevala izredno sejo zunanjepolitične Komisije senata, ki naj prouči rezultate atlantske konference v Parizu. Seja naj bi bila pred božičnimi počitnicami, Zoii ter zunanji minister Pella pa naj bi poročala o stališču italijanske delegacije. kakor tudi o stališču delegacij ostalih držav NATO, ter tudi o sklepih konference. Komunistični poslanci pa so že včeraj zahtevali sklicanje izrednega sestanka poslanske ko. misije za obrambo. Predsednik komisije poslanec Guerrieri je v tej zvezi izjavil komunističnima poslancema, ki sta zahtevo podpisala, da bo vprašal prej za mnenje obrambnega ministra Tavianija, ko se do vrnil iz Pariza. Guerrieri ja dodal, da se osebno strinja s sklicanjem izredne seje komisije, ker so vprašanja, ki jih obravnava pariška konferenca, zelo važna. Komunistični poslanci so zahtevali tudi, naj bodo božične počitnice čim krajše zaradi naglega razvoja mednarodne politike. Danes je predsednik zbornice Leone povedal, da se bo prav zaradi tega prihodnje zasedanje zbor. nice začelo že 14. januarja namesto 21. januarja, kot je bilo prej določeno. Istega dne se začne tudi zasedanje senata. Iz Pariza poročajo, da se je predsednik Zoii danes sestal s predsednikom grške vlade Karamanliscm. Razgovarjaia sta še o vprašanjih atlantske konference, o Cipru in o skupnem tržišču, ki bi po mnenju Karamanlisa utegnilo imet'i slabe posledice za grško gospodarstvo. Zoii mu je zagotovit, da skupno tržišče ne bo avtarkično, temveč da do pove čalo izmenjavo šestih držav z ostalim svetom. Poleg tega pa bo dvignilo življenjsko raven teh držav. Karamanns je izročil Zoliju spomenico za ustanovitev posebnega organizma za gospodarski razvoj nerazvitih dežel in ga prosil naj to grško pobudo podpie tudi italijanska vlada. Zunanji minister Pella pa se je danes sestal s francoskim finančnim ministrom Pflimli-nom, nato pa je dal novinarjem, ki jih je povabil na kosilo, izjavo o delu konference NATO. Povedal je, da bodo povabili Sovjetsko zvezo, naj obnovi razorožitvena pogajanja v okviru komisije petindvajsetih držav. Toda če SZ ne bo hotela sodelovati v tej komisiji, potem si petnajst vlad NATO pridržuje pravico, da bodo začele same kot atlantska organizacija nova pogajanja s Sovjetsko zvezo za razorožitev. Ta pogajanja, je dejal Pella, bi se lahko vodila s pomočjo stalnega sveta NATO ali pa kakšnega drugega posebnega odbora. Pella »Seveda, je dejal italijanski zunanji minister, razorožitev, ki jo hočemo mi. ne sme biti izven varnosti in primerne-ga sistema nadzorstva.« Končno je Pella dejal, da bo o-brambni aparat Zahoda po pariški konferenci močnejši in da bodo potrebe razorožitve izpopolnjene s potrebami varnosti, »kar edino lahko jamči mir in svobodo«. V senatu so tudi danes razpravljali c pokojninah. Socialist Bitossi je kritiziral vladni načrt ter dejal, da 5000 lir, ki jih ta predvideva, ne zadostuje za najosnovnejše življenjske potrebe. Notranjepolitična komisija senata pa je danes odklonila zahtevo, naj bi se razprava o volilnem zakonu odložila. Dvanajst članov komisije je glasovalo za in prav toliko proti odložitvi, toda po pravilniku pomeni, da v takih primerih predlog za odložitev ne obvelja. Skupaj z demokristjani je glasoval tudi fašist Turchi. Jutri bo torej komisija začela razpravo o tem zakonskem osnutku. Poslanci so tudi danes nadaljevali diskusijo o agrarnih pogodbah, in sicer so bili na vrsti členi 15, 16 in 20. Danes se je sestalo tajništvo socialistične stranke, ki je razpravljalo o poročilu Mazzalija, ki je obiskal skandinavske dežele. Seja tajnišs tva se bo jutri nadaljevala, govorili bodo o akciji PSI, s katero naj se prisili vlada, da bi obvestila poslansko zbornico o delovanju svoje delegacije na pariški konferenci. Vodstvo KPI pa bo v petek razpravljalo o mednarodnem položaju v zvezi s pariško konferenco in bo verjetno sprejelo resolucijo ti zahtevo, naj vlada čimorej seznani parlament s pariškimi sklepi. Jutri ob 9 pa se bodo sestali člani parlamentarne skupine KPI v zbornici in bodo razpravljali prav tako o zunanji politiki. A. P. Danes glasovanje o zaupnici Gailiardu PARIZ, 18. — Predsednik francoske vlade Gaillard je danes v narodni skupščini zahteval glasovanje o zaupnici v zvezi z načrtom proračuna za prihodnje leto. Glasovanje bo jutri. Po splošnem mnenju opazovalcev, bo Gaillard dobil zaupnico. Proračun določa 5.295 milijard frankov izdatkov in 4.695 milijard frankov dohodkov. Skupščina je zavrnila predlog komunistov, naj bi razpravo odložili. Govorniki posameznih strank so med razpravo dali razumeti, da ne mislijo spraviti vlade v težave v trenutku, ko se pogaja za posojilo v tujini. nem tajništvu za zunanje zadeve imenovan Jakša Petrič, , , , . . , . načelnik državnega tajništva. le “°ual, da pomeni to vabi- | lo zanikanje Bulganinove ob-B. B. tožbe, da NATO noče miru. Nov poizkus z raketo «Jupiter> CAPE CANAVERAL, 18. — Nocoj so izstrelili raketo ameriške vojske. Poizkus je bil uspešen. Raketa se je dvignila navpično in je izginila v obla. kih. Obrambni departma je pozneje sporočil, da je šlo za raketo «Jupiter» s srednjim akcijskim radijem in da je poizkus bil uspešen. ■iiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Protest angleških laburistov proti raketnim oporiščem ZDA Angleška vlada ni do sedaj objavila uspehov angleških znanstvenikov na termonuklearnem področju, ker so se ZDA hale še večjega po-plalnt med ameriško javnostjo LONDON, 18. — Deset laburističnih poslancev je pred ložilo nocoj v spodnji zbornici protestno resolucijo proti opo riščeni za ameriške rakete na Škotskem LONDON. 18. — Angleška vlada bo v kratkem objavila podatke o uspehih, ki so jih britanski znanstveniki dosegli do sedaj glede »nadzorstva« pri vodikovih eksplozijah, zato da bi se ta energija uporabljala v industrijske namene. Poleg tega bo objavila podatke o uspehih in načrtih za pridobivanje jedrske energije v neomejeni količini iz morja. Vendar pa ne bodo objavili vseh podatkov o dosedanjih uspehih in bodo glede njih še dalje ohranili tajnost. Znanstveni uredniki posameznih listov in revij tako v Angliji kakor v ZDA so mnenja, da je Velika Britanija na tem področju prekoračila ZDA. Angleški listi pišejo, • da je britanska vlada skušala «zmanjšati važnost« novega napredka, da ne bi razburila ameriške javnosti, ki je že itak dovolj razburjena zaradi sovjetskih uspehov z medcelinskimi raketami in umetnimi sateliti. Tiskovne agencije so celo zatrjevale, da je Anglija o- pustila do sedaj sporočilo o britanskih uspehih na pritisk ameriške vlade. To pa je danes zanikal predsednik ameriške komisije za atomsko energijo Strauss. Newyorski dopisnik nekega londonskega lista piše danes, da mu je neki član državnega departmaja izjavil, da je Velika Britanija tako napredovala na znanstvenem področju, da so sovjetski sput-niki v primeri s tem le majhna stvar. Ta napredek naj bi povzročil novo industrijsko revolucijo z nadzorovanjem vodikovih eksplozij in uporabljanjem energije v industrijske namene ter z izkoriščanjem morja kot vira goriva, toplote in energije. Isti informator londonskega dopisnika je mnenja, da londonska vlada ni poročala o uspehih svojih znanstvenikov, ker je ameriška vlada zahtevala, naj ne daje važnosti tem uspehom, da ji prepreči zadrego. Znanstveni urednik nekega drugega londonskega lista pa trdi, da so zmanjševali važ- nost uspehov, ki so jih dosegli angleški znanstveniki pred dvema mesecema, zaradi obzira do predsednika ameriške komisije za atomsko energijo Straussa. Dopisnik pravi, da so v ameriškem kongresu kritizirali Straussa, ker je dopustil. da je Velika Britanija na tem področju prehitela ZDA. Predsednik britanske vlade Mac Millan pa je prejšnji teden izjavil v parlamentu, da so dosegli »obetajoče rezultate« s poizkusno napravo »Zeta«. Znanstveni krogi so mnenja, da to pomeni, da je morda Velika Britanija izdelala «umetno sonce«. Mac Millan ni sporočil podatkov o uspehih s tem v zvezi. Toda voditelj spodnje zbornice But-ler je včeraj obljubil poslancem «popolne znanstvene podatke« v prvih dneh prihodnjega leta. Po mnenju opazovalcev bo objava znanstvenih dokumentov, ki se tičejo raziskovanj v atomskem centru v Har-wellu s pomočjo aparata »Zeta« («Zero Energy Thermonu-clear Apparatus«) omogočila presojo, ali so senzacionalne vesti, ki jih je nedavno objavil tisk, utemeljene ali ne* Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,2, najmižja 5,6, ob 17. uri 8 stopinj, zračni tlak 1019,7 raste, veter 7 ten, na uro, vlaga 52 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 19. decembra Darij, Darko Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 5.34 in zatone ob 15.10. Jutri, PETEK, 20. decembra Liberat, Svetozar Od danes opoldne stavka v CRDA in arzenalu Posredovanje strank v Rimu za rešitev spora v ladjedelnicah Ogorčenje delavstva zaradi prijave 11 suspendiranih delavcev sodišču . Tudi danes bodo delavci v obratih CRiDA in Tržaškem arzenalu po enotnem sklepu obeh sindikalnih organizacij zapustili delo pred koncem rednega delovnega urtuka, in si. Postreženi boste z dobrim kvalitetnim in zajamčenim blagom. PRIMORSKI DNEVNIK 3 — 19. decembra m Vlada in opozicija Povzemamo glavne misli iz članka «fioi/erno e opposizioiie», ki ga je E. Enriques Agnoletti objavil v reviji «11 ponte» Kaj se je zgodilo v teh poslednjih tednih v Italiji? Bili smo priča dejstvom, ki so, ne da bi bila sama po sebi skrajno resna, dala deželi jasen občutek, da se je zgodilo nekaj resnega. Korak za korakom je Zolijeva vlada, z vrsto dejanj, od katerih vsako zase ni bilo skrajno resno, počasi preskočila jarek in se znašla na oni strani. Na oni strani česa? Na oni strani tiste demarkacijske črte, ki loči neko centristično vlado, pa naj bo tudi desničarsko centristično, od odkrito desničarske vlade, četudi je desničarske skupine vedno ne podpirajo. Pazimo se pred nevarno iluzijo, katere žrtev je morda Zoli sam. Ni zadosti, da ne obnovimo koncesij telefonskim družbam, in da odtrgamo IRI od Zveze indu-strijcev, da bi mogli s tem v Italiji reči, da imamo centristično vlado; kakor ne zadošča — in to rade volje dopustimo — omejiti stalni upravičeni razlog za odpoved zemljiških pogodb, da bi mogli označiti vlado za desničarsko. In morda je prav to, kar je imel v mislih Zoli: da se bo mogel obdržati v negotovem ravnotežju s tem, da bo ostal zvest določenim reformatorskim obveznostim, druge pa razvodenil. V Italiji pa se še danes neka vlada ne more bistveno kvalificirati po svojem stališču do določenih reform, pa naj bodo še tako nujnp; nismo še tako daleč; vlada se kvalificira po svojem stališču do svobode, do ustave in po tem, ali brani ali ne brani republike. Republika ne pomeni ne-monarhija, ampak pomeni tisto vladno obliko, ki je neposredno nasprotje režimske vlade. In prav to je tisto, kar danes karakterizira italijansko vlado bolj kakor kakršna koli druga stvar: nad vsem italijanskim življenjem visi nevarnost stvarne zadušitve demokratičnega življenja, nevarnost, ki se istoveti s poskusom popolne zadušitve opozicije, ali bolje rečeno opozicije, kot praktične možnosti iste. V dokaz ne le svoje protifašistične preteklosti, ampak tudi svojega sedanjega stališča, je Zoli dejal: Samo fašisti so v parlamentu predložili proti meni nezaupnico; kako morete tedaj dvomiti, da niso moji nasprotniki? Ne vemo, če se on zaveda vzdušja, ki so ga dvoumno zadržanje vlade, sramotna epizoda Heussovega obiska pri Fosse Ardeatine (pri čemer je vlada, ki ji predseduje protifašist, dobila od predsednika Nemške republike lekcijo v protifašizmu), pogoji, ki so jih postavili za zborovanje partizanov v Rimu — povzročili v državni, poldržavni in finančni birokraciji. Tu v Florenci nam je neki policijski komisar z imenom Salazar (nomen omen!) zabrusil v obraz, da ni moč dati občinskega dovoljenja za noben mestni trg, da bi se tam vršila neka manifestacija odporniškega gibanja. Ko smo protestirali pri prefektu, nam je ta sicer dal zagotovilo, da bodo dali na razpolago neki trg, toda v opravičilo za prejšnjo odklonitev ni mogel navesti drugega kot to, kar mu je narekovala njegova prefektovska duša: šlo je za manifestacijo proti vladi! Andreottijev poseg v zvezi z zadevo škofa v Pratu in v splošnem pomanjkanje tudi najmanjše reakcije vladnih krogov glede odnosov med Cerkvijo in državo, kakor tudi vedno bolj razširjen občutek, da je posvetna oblast Cerkve na tem, da doseže tako grozečo raven, da bi se vsaka vrnitev v prejšnje stanje morala nujno zdeti kot pol revolucije — to je tisto, kar daje občutek režima, to je razlog, zaradi katerega se je na odprtje na levo, na socialistično združitev gledalo kot na kako nevarno novost, da so se proti njej, brez razlike, združile vse sile preteklosti. Edina obramba, ki jo moremo postaviti proti temu, se more roditi le iz točnega poznanja dejanske stvarnosti. Predvsem se mora PSI zavedati resnosti položaja, razumeti, da je nujno skleniti čim-prej v demokratičnem taboru čim več možnih zavezništev, da bi ne bili potisnjeni na skrajno levico, s centrom, ki je delno diskvalificiran, delno pa šibak in brez tradicij; z nevarnostjo, da bi Krščanski demokraciji podarili ne neki novi 18. april, ampak tisto popolno podreditev moralnega intelektualnega in političnega življenja dežele, ki bi predvsem povzročil degeneracijo te stranke same, kar bi pozneje potisnilo vso deželo v novo krizo. V Traciji v Turčiji so pred kratkim imeli huda neurja. Deževalo je tri dni neprenehoma, tako da se je celo voda ob Bo-sporu nevarno dvignila, kot to kaže naša slika, ko se je velika tovorna ladja približala tik k cesti ■■•■■•■■■■iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiHiHiimiiinraiiiHiHiimiHiHiiiiiiiiHiiiumiiiiiHiiiMiitiiiiiniiiimiHiiiiiHiiHiiiiiiiHiiinmiiiMimnHiHiHimmniHimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiuHiiiiiiiiiim OBISK V cZAČASNI BELI HIŠD V PARIZU Eisenho wer ni smel na ker mu ni dovolil gen. banket Snvder KER ŽE NIMAMO SREDSTEV V IZOBILJU... Tudi «vsakdanji» predmet je lahko prijetno darilo No slovenskem knjižnem trgu je izbira zares velika Smo pred prazniki in kar cela vrsta jih je. Poleg tega so prihodnji prazniki značilni tudi po tem, da ob njih obdarujemo svoje najbližje — člane družine, prijatelje, včasih tudi dobre znance. Pri nas je posebno značilen .za to praznik novega leta, ker se je ta navada pri nas ukoreninila že v daljni dobi. Darila pa dajemo tudi o božiču, vendar je ta navada bolj razširjena med Germani, od koder smo si jo izposodili. Darilo je lahko raznovrstno, pač v odnosu do tistega, ki ga daje, in tistega, kateremu je namenjeno. Vsekakor pa hkrati tudi v odnosu s ker z velikim žrelom, vanjo nasujemo določeno število kovancev in nato steklenico zamašimo tako, kot je bila, ko je bila še polna likerja, namreč z vsem staniolom in primerno etiketo. Temu dodamo še smrekovo vejico in vejico omela in obdarovana oseba bo presenečena in darilo ji bo bolj prijetno, kot če bi ji prinesli steklenico likerja. Drug podoben primer; nekomu hočemo pokloniti na pr. 5000 lir. Zelo neokusno je, če mu jih damo kar tako, pa čeprav v kuverti. Ce pa bomo vzeli nekoliko večjo morsko školjko in jo na zunaj pre-sredstvi, s katerimi razpolaga- barvali z «zlato» barvo, sto memo prazno steklenico za li- no ovijete in okinčate in te* Ker je predsednikovo zdravstveno stanje šibko, mu je odmerjen vsak korak - Že ob 22. mora v posteljo, v kateri sicer spi poslanikova gospa Dvajset dni je ves in še posebno zapadni svet na široko razpravljal, ali bo mogel predsednik ZDA Eisenhower na veliko konferenco 15 držav NATO, ki se sedaj vrši v Parizu. Zdravniška komisija je končno, tako rekoč v zadnjem trenutku Eisenhowerju vendarle dovolila, da sme na dolgo potovanje in tako se je Ei-senhower skupno , z nekaterimi ožjimi sodelavci nastanil v Parizu, Zato bi smeli reči, da se je palača, v kateri po navadi stanuje ameriški veleposlanik v Parizu Houghton, dn v kateri se je nastanil Ei-senhower, spremenila v začasno «Belo hišo«. Začasna Bela hiša je le streljaj od sedeža NATO, to se pravi v neposred- i ri bližini Eifflovega stolpa. Vsa okolica sedeža NATO, kakor tudi Avenue de Jena, kjer je na številki 2 palača ameriškega veleposlanika, je močno zastražena, tako da na vsakem koraku srečaš uniformiranega stražnika in tudi številne policaje v civilu. Skušajmo pogledati v to začasno Belo hišo. Ameriški poslanik Houghton se je s svojo družino preselil iz prvega nadstropja v višje nadstropje, ta- ninu m mi n minimumi n im mm S koncerta ljubljanske Srednje glasbene šole Predvčerajšnjim so nam gojenci ljubljanske Srednje glasbene sole s svojim koncertom v Avditoriju nudili prijeten kulturni užitek. Na sliki zgoraj pet mladih mnogo obetajočih solistov, spodaj mešani pevski zbor in občinstvo. ko da je svoje stanovanje mo: gel odstopiti predsedniku Ei-senhowerju in njegovim ožjim sodelavcem. Toda že v veži te hiše naletiš na nekakšen šotor. Je to tako imenovani «šo-tor s kisikom«, ki služi Eisen-howerju v primeru, če mu ni prav. Poleg tega je poleg šotora še vrsta drugih pripomočkov, nad katerimi stalno bdi general Goodpaster, ki je prav tako prihitel z Eisenho-vverjem v Pariz in ki ga z i-stim šotorom in ostalimi pripomočki spremlja na ysakem daljšem potovanju. Kot smo že rekli, stanuje Eisenhovver v prvem nadstropju, spi pa v postelji, v kateri sicer spi veleposlanikova gospa. Z Eisenhovverjem je prišel v Pariz tudi njegov osebni zdravnik general Snyder, ki ga ne pusti tako rekoč niti trenuttK samega in se mora Eisenhower strogo držati vseh njegovih navodil. Ko je Eisenhotver prispel na letališče Orly pri Parizu, so bili že vnaprej pripravili lopo, pod katero bi naj prišlo do sprejema in običajnih uradnih pozdravov, če bi bilo vreme slabo. Ker pa je bilo vreme lepo, je gen. Snyder Eisenho-vverju dovolil, da se je s predsednikom Cotyjem ..srečal na odprtem prostoru in mu celo dovolil, da se je odkril, toda samo pred Cotyjem, dočim je med igranjem obeh himen moral imeti klobuk na glavi. Drugače pa se predsednik Eisenhower te dni kaj dobro počuti. Baje je tudi sam zadovoljen s svojim stanjem in kot pravijo kronisti, mu tudi govorica ne dela kdo ve kakšnih ovir. V njegovem kratkem nagovoru so zabeležili, da se mu je le enkrat zataknilo in sicer pri besedi «abhor-rent», to se pravi «grozoti», katere baje Eisenhotver ni mogel nikoli tekoče izgovoriti. Eisenhotver ima v svoji sobi sevedf. tudi telefon. Sploh je bila za njegov obisk instalirana posebna telefonska mreža. V spalnici na primer ima telefon, po katerem lahko pokliče kogarkoli, nihče pa ne more poklicati njega. Instalirali so namreč enosmerno telefonsko mrežo, da bi ga od zunaj nihče ne motil, kajti Eisenhotver mora živeti skrajno urejeno in mirno življenje, ker mu zdravstveno stanje ne dopušča prevelikih naporov. V salonu poleg sobe pa ima radijski in televizijski sprejemnik, ki pa sta ves čas tiha. Pač pa je stalno zakurjen kamin. General Snyder je Eisenho-werju do podrobnosti določil dnevni red in delavnik. Ob 7. uri zjutraj zbudi predsednika podčastnik, nakar predsednik zajtrkuje. Temu sledi posvet z ožjimi sodelavci. Prvi je po navadi na vrsti Foster Dulles, ki stanuje prav tako v istem nadstropju začasne Bele hiše. (Z Dullesom pa je prišla tudi njegova žena, ki ga skoraj vedno spremlja na njegovih diplomatskih potovanjih. Sicer pa bi za Dullesa mogli reči, da nosi prvenstvo v takih potovanjih, saj je v zadnjih časih bil malone vedno na poti). Po posvetu s svojimi ožjimi sodelavci se v začasni Beli hiši začenjajo »zunanji obiski«, ko Eisenhotver sprejema razne državnike držav NATO. Fredsednik ELenhotver kosi ob 12.30, z njim obeduje tudi sin John, ki je njegov začasni tajnik. Temu sledi po navadi telefonski pogovor s soprogo «Mamie», s katero se Eisenhovver pogovarja dvakrat na dan, da mu njegova gospa pove vse podrobnosti, kako je doma, predvsem kako je z vnučki. Nato odhaja Eisenhovver na zasedanje na sedež NATO. Seveda ga vso pot spremljajo atletsko razviti «angelčki varuhi«, pa čeprav smo že prej rekli, da je ves ta del Pariza močno zastražen. Eisenhovver večerja zgodaj in že ob 22 mora v posteljo, kajti tako je sklenil gen. Snyder, ki določa tako rekoč vsak njegov gib, vsak njegov korak. Vse drugačno življenje vodi Dulles, Ta je vse bolj dinamičen in njegovega zdravstvenega stanja nihče ne nadzira. Preteklo nedeljo na pr. si je privoščil majhen «izlet» v Kceln v Nemčiji, da bi obiskal svojega sina, ki je tam vojaški duhovnik pri neki a-meriški vojaški posadki. Toda Eisenhotver,) a ne nadzirata le njegov osebni zdravnik in njegova telesna straža, pač pa mu je stalno za petami tudi načelnik tiskovnega urada James Hagerty. Temu je dovoljeno stopiti k Eisen-hotverju kadar koli hoče, podnevi ali ponoči in se z njim posvetovati, kaj in kako naj vsako stvar obrazloži javnosti predvsem številnim novinarjem, ki ga stalno oblegajo. Vsak večer ima Hager-ty tiskovno konferenco in množica novinarjev (na konferenco NATO v Pariz jih je prispelo nič manj kot 800) tako rekoč preži na vsako njegovo izjavo o zdravstvenem stanju predsednika Eisenho- tverja. Ko je v ponedeljek zvečer Eisenhotver odklonil vabilo za neki banket, so vsi novinarji hoteli od Hagertyja zvedeti, kako se Eisenhotver počuti, misleč, da je vabilo odklonil zato, ker se počuti slabo. Toda Hagerty jih je prepričal, da mora Eisenhotver ob 22. uri v posteljo, ker je tako odločil gen. Snyder in da torej nima to nikake zveze s predsednikovim zdravjem. Kot vidimo, Eisenhotverjevo življenje zares ni nič kaj prijetno. To pa ni nič čudnega, saj je imel v zadnjih dveh letih in sicer 1955, 1956 in pred 20 dnevi tri močne napade FLAMSTEAD HOIISE bo odprt javnosti Flamstead House, zgradb?, v kateri je bila nameščena green-sviška opazovalnica, bodo v kratkem odprli za javnost in bo predstavljala razširjeni del Nacionalnega pomorskega muzeja Velike Britanije. Zgradbo je postavil leta 1676 Christo-pher Wren (graditelj londonske katedrale), svoje ime pa je dobila po Johnu Flamstea-du, prvem angleškem zvezdo-slovcu. Da bi obiskovalci ne pozabili, da je Greentvich kraj točnega časa, bodo v Flamstead Houseu priredili posebno razstavo, na kateri bodo prikazali zgodovino merjenja točnega časa, od žepnih sončnih ur do kronometrov. mo. V naši dobi pa ni teh sredstev na pretek in zato ne bo odveč, da spregovorimo o tem, kako naj kaj podarimo. Kdor bo v naglici v trgovini kupil, kar mu bo prvo prišlo pod roko in s tem predmetom odhitel na obisk, bo že s tem svojemu darilu onemogočil u-speh. pa čeprav bi šlo za bolj dragoceno stvar. Tudi sicer ceneno darilo pa lahko ima vse drugačen učinek, če je pravilno izbrano in v primerni obliki izročeno. Vedno pa mora darilo, pa čeprav gre za skrajno skromen, vsakdanji in uporaben predmet, nositi nekaj osebnega. Vsa ta osnovna načela — če jih smemo tako imenovati — nas silijo, da moramo za vsako darilo dobro premisliti, preden ga kupimo. O tem, kaj naj za darilo izberemo, bi morali govoriti na dolgo, saj je malone vsak predmet več ali manj primeren za to. Vendar se v naštevanje bolj ali manj primernih daril ne bomo spuščali, pač pa se bomo pogovorili o tistih možnih darilih, ki niso vsakdanja, ki So celo nepriporočljiva, ki pa zato terjajo svojevrsten postopek. Spregovorimo najprej o denarju kot darilu. Vsi «predpisi» o dobrem vedenju govore, da denarja ne smemo dajati kot darila. To je povsem razumljivo, kajti to odraža, da darovalec nima fantazije, celo niti volje, da bi se nekoliko potrudil in za isto vsoto, ki jo namerava darovati, kupil kaj primernega. In vendar se včasih znajdemo tudi pred tem, da je najprimerneje darovati večjo ali manjšo vsoto denarja tudi ob priložnostih, kakršne so prihodnji prazniki. Seveda gre tu le za darila naj-cžjim, po navadi potrebnim prijateljem, še rajši članom družine, toda tudi v takih skrajnih primerih — ki v zadnjem času postajajo vedno bolj pogosti — moramo najti primerno obliko. Ce hočemo na primer svojemu otroku pokloniti kak tisočak, da bo k njemu začel zbirati tudi svoje prihranke, lahko to opravimo v obliki hranilnika. To velja za najmlajše. Ce pa hočemo nekomu drugemu, seveda kakemu ožjemu prijatelju, za katerega vemo, da je v stiski, napraviti enak poklon, lahko prav tako denarno darilo primerno olepšamo. Kako? Vza- tero barvamo orehe za božično drevo, in vanjo zvili čiOOA-lir-ski bankovec, školjko nato močno zalepili in ovili v primeren papir in dodali še zeleno vejico, bo darilo vse lepše in učinek preseretljiv. Sosedova hči se je pred kratkim poročila in znano vam je, da njeno stanovanje še ni opremljeno, niti kuhinja ne. Namesto da bi ji nosili predmete, ki jih ne bo potrebovala, dočim bi ji bila zelo potrebna katera koli kuhinjska posoda, ji lahko podarite tudi prav navaden lonec ali kozico ali kaj drugega u-porabnega, ne da bi to imelo videz vsakdanjosti. Lonček, malo kozico ali kaj podobnega, napolnete z nekaj okusnimi čokoladnimi bonboni in piškoti in vse skupaj primer- daj bo tudi prav vsakdanja kozica postala okusno in prijetno darilo. Tudi z naštevanjem tovrstnih daril bi lahko nadaljevali v nedogled, vendar meui-mo, da smo e dvema gornjima primeroma že nakazali, kaj se od darovalca pri poklanjanju tudi najbolj »prozaičnih« daril zahteva. Komur b- to nikakor ne šlo in bi hotel na vsak način ostati pri «klasičnih» darilih, pa naj se drži onih osnovnih pravil, ki smo jih omenili v začetku, ter tudi starega pravila, da mora pri izbiri darila nekoliko pomisliti na navade, želje in težnje človeka, kateremu je darilo namenjeno. Ob koncu pa še nekaj, kar je za nas, žal, še vedno premalo v navadi. Kot zelo primerno darilo je knjiga. Ponekod v svetu zelo radi poklanjajo knjige V Franciji na primer je december mesec knjige, ko starši poklanjajo svojim otrokom koristno čtivo. Knjiga nasploh reši vsakogar, ki ne ve, kaj bo daroval Hkrati je to ne le primerno, ampak tudi koristno darilo. Na slovenskem knjižnem trgu imamo toliko tega, da je izbira zares velika in čeprav nekdo še ni navajen na stalno branje, se bo z večkratnimi tovrstnimi darili na to privadil in vsakokrat, ko mu bo ob kakršni koli priliki podarjena nova knjiga, bo darilo x veseljem sprejel in ga cenil. tiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiititiiiittiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiimNM Parfumi m moda O letošnji modi jesenskih I ni so vše( parfemi iz cvetlii-in zimskih oblek, klobukov, * nih esenc, druga zopet upo- ZDRAVNISKI KOTIČEK Slabokrvnost pri otroku močan činitelj v preprečevanju anemij. Posebno težke oblike anemij nastopajo, če hranimo otroka le s kozjim mlekom. Zapomniti si moramo, da povzroča vsaka enostranska hrana pri otrocih ne glede na starost slabokrvnost. Tudi prebolele infekcijske bolezni povzročajo večjo ali .........................•■•■•■■■m... Milim.....m,......................lunini......... An, KULTURNE NO VICE Furlanski slikarji v Ljubljani Reprezentativna umetnostna izmenjava med posameznimi državami je gotovo koristna; še bolj pa neposredna gostovanja iz sosednih pokrajin. Med take neposredne sosedne izmenjave sodi tudi razstava furlanskih umetnikov, ki je bila te dni odprta v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, Na tej razstavi je Galleria del Girasole iz Vidma zbrala skupno 67 del osmih furlanskih umetnikov —■ sedmih slikarjev in enega grafika. Na tej razstavi nastopajo naslednji umetniki: Anzil, Enrico De Cillia, Ciussi, Cesare Moc-chiutti, Fred Pittino, Anna Maria Z ecchinato, Giuseppe Zi-gaina in Tranquillo Marango-nij «Parnas malega naroda» Pod naslovom eParnas malega naroda« je te dni londonski založnik John Calder izdal manjšo antologijo slovenske lirike. Izbor tekstov sta pripravila prof. w. k. Afatt-hetvs in p rof. Anton Slodnjak. Pesmi 31 slovenskih lirikov so prevedli Janez Gradišnik, Glorija Komaj, Griša Koritnik, Janko Lavrin, a. Lenarčič, Kenneth, W. k. Matthems, Walter Morison, y Pinto Paul Selver in Ivan Zorman'. Izbor se začenja s Prešernom, upošteva vidnejše pesnike ID in 20. stoletja in se zaustavlja ob predstavnikih sodobne lirike. Liriko iz NOB predstavljata Kajuh in Bor, Slabokrvnost je pri otrocih zelo pogost pojav. Njeni vzroki so različni in jih navadno odkrije šele podroben zdravniški pregled. Kaj je slabokrvnost ali anemija? Ce je v krvi število rdečih krvničk zmanjšano in če je prav tako zmanjšana tudi količina krvnega barvila a-li hemoglobina, pravimo temu stanju slabokrvnost. Matere navadno ne opazijo takoj, da je otrok slabokrven, saj obračajo v večini primerov vso pozornost le nst otrokovo telesno težo. Vendar pa niso redki primeri, da je otrok dobro hranjen, celo «debel», a je vendar slabokrven. Mati lahko sama ugotovi, če je otrok slabokrven, ne samo po bledi koži obraza in telesa, ampak po opazovanju vidne sluznice. Zadostuje, da s prstom obrne spodnjo očesno veko, da vidi, kakšna je notranja sluznica veke, ki mora biti normalno svetlordeča. Pri slabokrvnih je ta sluznica bledordečkasta, v primerih težje anemije celo popolnoma bleda, včasih ble-dorumenkasta. Otrokova slabokrvnost se pa ne kaže samo v bledici, ampak tudi v utrujenosti, nerazpoloženosti za i-granje ter v cmeravosti. Našteti hočemo nekaj vzrokov in vrst slabokrvnosti pri otrocih. Pri malih otrocih leži vzrok slabokrvnosti pogosto v enolični hrani. Četudi je mleko za otroka idealna hrana, pride nekoč čas, ko potrebuje dete dodatno hrano, ki vsebuje vitamine in železo, ki je čevljev in o pričeskah smo že govorile in pisale. Povedale smo že, kako se moda vrača na staro, kako je danes moderno tisto, kar so nosile naše matere in stare matere pred toliko leti — povedale smo skratka vse, kar se o sedanjih problemih mode sploh povedati da. Toda o nečem še nismo govorile in sicer o modi parfemov, Da, o modi parfemov in kolonjskih vod, ki prav tako sledi svojim pravilom, se podreja določenim okoliščinam in se kot vsaka moda razvija in spreminja. Trditev, da so ženske nekoč uporabljale več parfema in Lepa volnena ohlekca za popoldan kolonjskih vod, je povsem manjšo slabokrvnost. Potreb- zSrešona. Zenska porabi po no je torej, da uživajo otroci I raznih statističnih podatkih za časa bolezni hrano, ki ima mnogo vitaminov ter vsebuje železo. Tudi je slabokrvnost pogost pojav pri tistih otrocih, ki imajo gliste. Ko bomo o-troku gliste odpravili, se bo izboljšala tudi krvna slika. Tudi nehigienski način življenja lahko povzroča slabokrvnost. Pri tem ima posebno vlogo slaba prehrana, pomanjkanje sončne svetlobe, dalje nečist zrak, različne kronične bolezni, kot tuberkuloza, alkoholizem v družini in podobno. Slabokrvnost v šolski dobi je navadno posledica slabega izkoriščanja svežega zraka, kakor tudi predolgega zadrževanja v zaprtih prostorih. Šolskim otrokom moramo omogočiti, da se vsak dan dalj časa zadržujejo na svežem zraku, da se dovolj sprehodijo in da se posvečajo raznim oblikam športa. Bledične otroke je treba podvreči natančnemu zdravniškemu pregledu, starši pa morajo obračati vso pozornost pravilni in raznovrstni prehrani otroka ter mu omogočati, da bo del dneva prebil na svežem zraku in soncu. Dr. B. S. rav toliko denarja za parfe-me in kolonjsko vodo, kot ga porabi za rdečilo in razna druga kozmetična sredstva. Skratka — Zenska si sebe ne more predstavljati brez, četudi skromne stekleničke parfema ali kolonjske vode. Seveda igra pri izbiri parfemov in kolonjskih vod glavno vlogo okus, ali bolje rečeno vonj posamezne ženske. E- rablja močnejše parfeme i* raznih dišav, trav in zelišč, tretja prenese le kolonjsko vodo. Toda tudi tu diktira moda svoja pravila. Tako so na primer sedaj najbolj v modi —* imenujmo jih cvetlični parfemi, ki ni so močni in so zato primerni za mlada dekleta, kot tudi za starejše ženske. V prodaji je danes že na stotine in stotine takih parfemov. Nekateri so po ceni dosegljivi skoraj vsem, cena drugih se pa giblje že v nedostopnih višinah. Poslednje parfeme izdelujejo danes na primer nekatere svetov no znane modne hiše. Od teh je najbolj znana in cenjena danes Diorova modna hiša, ki je dala v prodajo dva odlična parfema, ki pa sta zaradi svoje cene dostopna le majhni peščici bogatih žensk. Manjše modne hiše in tovarne dajejo na trg podobne parfeme, seveda po mnogo nižji ceni. In sedaj nekaj modnih pravil v zvezi s parfemi in bolonjskimi vbdami. Mladim dekletom so dovoljene le ko-lonjske vode in še med temi naj izbirajo bolj nežne, po možnosti take, ki nas spominjajo na gozd ali pa na travnik, poln svežega s pomladanskega cvetja. Odrasla ženska si lahko privošči že parfem. Nekoč so ločili parfeme za svetlolaske in temnolaske. Danes, ko si vsaka ženska lahko po mili volji spremeni barvo las, je takšna razdelitev že preživela. Danes si ženska izbira parfem, ki ustreza njeni zunanjosti in njenemu značaju. Samostojna in energična ženska si lahko izbere tudi močnejši parfem, bolj nežna in sentimentalna ženska naj se raje odloči za parfem lahkega vonja. Zenska se ne bi smela nikoli parfemirati, če je povabljena na kosilo ali večerjo, pa tudi za gledališče ali kino predstave bi si morala dati le zelo malo parfema. Parfem si po navadi dajemo le za ušesa, na vrat in na zapestja, nikoli ne na obleko. Ce pa uporabljamo kolonjsko vodo, potem je najbolje, da jo uporabimo takoj po kopanju in u-mivanju. Zapomnite si torej. K lepi obleki, plašču, klobuku in pričeski spada tudi parfem ali kolonjska voda, da ju le pravilno izberemo in da ju v pravi količini uporabljamo. 11,1,1 ............ Moderni kirurg,- — Poleg operacije morate plačati je 5 m plastičnega črevesja in pol rebra iz duraluminija. Goriško-beneški dnevnik S sinočnje seje občinskega sveta Soglasno odobren proračun goriških občinskih podjetij Proračun za leto 1958 je aktiven ■ Velike primanjkljaje za dobavo vode in plina bodo krili z dohodki od električne energije Na sinočnji seji goriškega občinskega sveta je bila glavna točka posvečena proračunu občinskih podjetij 7.a leto 1958. Kratko poročilo o ekonomskem in finančnem položaju v podjetjih našega mesta je preči-tal odbornik Chiantarolli, ki je izrazil zadovoljstvo občinske uprave zaradi proračuna teh podjetij. Stroški bodo zna. šali 853.885 000 lir, dohodki pa 855.660.000; kar pomeni 1.775.000 lir čistega dohodka. Predlanskim so imela občinska podjetja 14.000.000 lir dohodkov, lansko leto pa samo 2 milijona. Kot vidimo se je letos ta vsota še zmanjšala. Kako je prišlo do tega, je obrazložil v diskusiji, ki je sledila poročilu, predsednik upravnega odbora dr. Vierthaler. Občinsko podjetje za plin bo imelo pri hodnje let" 12 milijonov deficita. podjetje za dobavo vode pa 37 milijonov; vendar pa bodo te primanjkljaje krili z 49 milijoni dohodkov od električne energije. Razumljivo je, da se je celotna diskusija občinskih svetovalcev vrtela okoli primanjkljaja teh dveh podjetij. Do lega je prišlo zaradi podražitve vode, ki jo Gorica dobiva iz Jugoslavije, in visoke cene premoga, ki si ga morajo podjetja prav tako nabaviti v tujini. Odvetnik Sfiligoj ni opustil prilike da bi se oglasil in izrazil svojo zaskrbljenost nad sporazumom o vodi med Italijo in Jugoslavijo, ki naj bi po njegovem verjetno tudi ob prihodnji obnovitvi zopet prinesel podražitev vode. Iz diskusije je bilo tudi razvidno, da je država obljubila kriti del stroškov za vodo, za kar pa se zdi, da občina ni prejela še točnega sporočila. Vprašanje plina je bolj zapleteno, ker je vrsta vzrokov, ki povzročajo njegovo podražitev, vendar v Gorici ne bodo povišali tarife. Župan je ob koncu diskusi. je omenil, da bodo občinska podjetja proučila možnost dobave vode iz Soče ali pa po intimi l Hill lil inilti lil M m ■■■ m n n im ntlll 11 lllinn ■ mn m nun n i n iimiiii m n ■■■ m itm im mn m Proračun vodovodnega konzorcija Vzhodne Furlanije Za vodovodne gradnje določili363 milijonov lir 28. decembra skupščina vseh včlanjenih občin Na seji vodovodnega konzorcija za Vzhodno Furlanijo, kateri je predsedoval Ermaco-ro Brešan so med drugimi važnimi vprašanji obravnavali iu. di proračun konzorcija za prihodnje 1958 leto. V tem letu bo konzorcij izdal za dela na novih vodovodih v številnih občinah naše pokrajine skupno 363 milijonov lir. Potem, ko so odborniki obravnavali tudi nekatera vprašanja personalnega značaja, so se domenili, da bodo za 28. december sklical; skupščino vseh 14 občin, ki so vključene v konzorcij. Na tej skupščini bodo verjetno tud-pregledali načrt javnih del za prihodnje leto. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor je pred dnevi na seji odobril nekatere sklepe pokrajinske u. prave in številnih občinskih uprav v naši pokrajini. Goriška občina bo s tem lahko nabavila dva rokopisa pisateiia Bozzija, v Krminu pa bodo lahko pričeli z gradnjo industrijske šole. ker je pokrajin ski odbor odobril predlagani načrt. Tudi tržiški občini je odbor dal svoje privoljenje ta več že sprejetih sklepov, med katerimi je večje važnosti trošarina za zasedbo javnih prostorov v mestu. Za praznično razpoloženje vseh Več s(o darilnih zavojev za onemogle in olroke Kot drugim pokrajinam je predsednik države Gronchi tudi naši pokrajini poslal več sto darilnih zavojev, ki jih bodo v soboto in nedelio razdelili med revne otroke od e. do 12. leta starosti v naslednjih občinah; goriški, do-berdobski, ronški, tržiški, kr-ininski in še nekaterih. V Gorici bodo svečano obdarili 89 otrok s predsednikovimi darovi v nedeljo 22. decembra ob 11.30 v občinski dvorani na Korzu Verdi. Darilnih zavojev pa bodo te dni deležni tudi goriški brezposelni in onemogli, za katere je poskrbel odbor za zimsko pomoč. 1.000 darilnih zavojev bodo podelili brezposelnim delavcem in delavkam, 600 pa onemoglim starčkom naše občine. V vsakem zavoju bo kg bele moke, pol litra olja, 3 kg testenin, l kg riža. 500 g «Leone», sladek kruh in 500 g fižola; zavoj za onemogle starčke bo nekoliko drugačne vsebine. Vsak posamezni nagrajenec bo pravočasno prejel obvestilo za prejem zavoja, toda dan izročitve še niso določili. Poleg tega bo za božič v goriški hiralnici pripravljeno 580 dobrih kosil za vse tiste meščane, ki dnevno prejemajo pomoč v hrani. «»------ Razdelitev nakazil za blago proste cone Pri goriški trgovinski zbornici so pričeli razdeljevati go riškim in sovodenjskim trgo .’-cem nakazila za blago proste cone za mesec december. Ta mesec bo vsaka oseba tega področja prejela 2 kg sladkorja po 190 lir kg, 0.350 kg surove ali 0,280 kg pražene kave ter liter semenskega olja. Po dogovoru obmejnih oblasti Podaljšanje urnika bloka na Rafutu Kot se je izvedelo, so se oo-mejni organi obeh držav, ki so se sestali predvčerajšnjim v bližini Kopra dogovorili tudi za podaljšanje urnika na bloku Rafut v Gorici. Od 31. decembra dalje bo ta blok odprt za lastnike propustnic in dvolastnike do 21. ure zvečer, medtem, ko so ga doslej zapirali že ob 18,30. Nezgoda starke Včeraj popoldne so z rešil nim avtom pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 79-letno Matildo Zeli por. Visentin iz Ul 9. agosto 20. ženska se je ponesrečila v ponedeljek popoldne ko se je vračala z zdravniškega pregleda. Na stopnicah se ji je spodrsnilo in se je hudo pobila, verjetno tudi zlomi la levo nogo, toda seie včeraj se je potožila in zaprosila za sprejem v bolnišnico. omrežju CAFO, sicer pa jo bo. do še naprej dobavljali iz Jugoslavije. Končno so občinski svetovalci soglasno odobrili predloženi proračun občinskih podjetij. ASK icSimon Gregorčič* vabi V soboto zanimiv literarni večer Svoja dela bodo čitali tudi mladi literati iz Tolmina in Trsta Tudi letos so gorigki srednješolci in visokošolci, člani ASK »Simon Gregorčič* pripravili za soboto 21. decembra zvečer ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Ascoli literarni večer. Ta kulturni dogodek goriške mladine bo toliko pomembnejši, ker bodo poleg goriških srednješolcev m akademikov čitali svoja dela tudi mladi literati iz Trsta m Tolmina, ki so nanj vabljeni. Vsekakor zaslužijo mladi organizatorji vso pozornost ne samo slovenske mladine na Goriškem, marveč tudi odraslih, ki jim je pri srcu razvoj in kulturno delovanje slovenske manjšine nasploh. Na Travniku gozdiček smrek in jelk V mestu je že čutiti predpraznično razpoloženje; trgovci so že skoraj dokončno okrasiti svoje izložbe in imajo s klienti polne roke dela, prav tako je po domovih, kjer gospodinje hite s čiščenjem, da bi se v lepo pripravljenem domu vsi kar najbolje počutili. Na Travniku je nenadoma v enem dopoldnevu zrasel gozdič poln lepih zelenih smrečic in jelk. Lahko si izbereš najmanjše ali pa največje, seveda glede na denarne možnosti. Cene drevescem, ki nam bodo krasile domove ob bližnjih praznikih so dokaj visoke; skoraj ne moreš najti debla izpod 500 lir, če pa je kolikčkaj višje moraš pripraviti kar tisočake. Mlajši zakonski pari se sedaj zadovoljijo le z vejicami teh žlatnih dreves zimskega časa, da z njimi okrasijo domove, starejši ljudje in seveda najmlajši pa mimo starih običajev ne morejo, zato se radovedno ozirajo po razstavljenih drevescih, da bi izbrali najtepše in za njihove okraske tudi najprimernejše. Goriška občina je že včeraj napotila delavce na Korzo Italia in to na križišče pri kavarni «Garibaldi», kjer stoji mogočna smreka, ki jo bodo tudi letos okrasili z raznobarvnimi električnimi svetilkami. TEMPERATURA VČERAJ V Gorici so včeraj zabeležili ob 7. zjutraj 0,4 stopinj, ob 14. pa 10,2. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan :n ponoči lekarna Pontoni-Bass; v Rastelu 27, tel. 33.49. - KINO - CORSO. 16.30: «Interludij», R. Brazzi, J. Alyson, v cinema-scopu in v barvah. VERDI. 16.30: variete »Poveri, ma bulli*, film «Veliki manevri*, v barvah z Michei Morgan, zadnja predstava ob 21.00. VITTORIA. 17.00: »Nebo brez zvezd*, E. Schuman, E. Kat-thaus. CENTRALE. 17.00: »Mož z za-pada», G. Cooper. MODERNO. 17.00: »Tri ure za umor*. Športni dnevnik Pred nedeljsko kvalifikacijsko tekmo v Milanu Italijani in Portugalci se mrzlično pripravljajo Skoraj 2 uri treninga v Bologni • Tudi v Caselecchio > Portugalci so BOLOGNA, 18. — Italijanske nogometne reprezentante, ki so zbrani v Caselecchiu, jc danes zjutraj pregledal zvezni zdravnik dr. Ferrando in ugotovil, da je zdravstveno stanje vseh, Vključno z Ghiggiom, ki je bil včeraj nekoliko prehlajen in Panettijem, ki nosi na čelu majhen obliž, odlično. Po običajnem sprehodu in po kosilu, so se igralci podali z avtobusom na občinski stadion v Bologni, kjer so imeli trening, ki je trajal uro in tri četrt, torej znatno več kot je predvideval sam dr. Foni. Prve pol ure je Foni prepustil igralcem, da so sami trenirali vsak s svojo žogo, sam pa je medtem treniral oba vra. tarja. Sledila je za vse telo- NOGOMET I. KATEGORIJA Rezultati 11. kola Treviso - "Anconitana 1:0. *Belluno-CRDA 2:2. OZO Mantova-^Hellas 1:0 (igrana v soboto). *Mar-zoli-Travalin Dolo 2:0, *Moglia-Pro Gorizia 0:0, *Pescara-Forli 1:1. Faik Vobarno-*Pordenone 3:1, *Vittorio Veneto - Chieti 3:2. Lestvica OZO Mantova 17 točk, Treviso 16, Anconitana 15, Hellas 13, Pordenone 12 CRDA 12, Marzoli 12, Chieti 11, Forli 10, Pe scara 10, Mogiia 10, Pro Gorizia 10, Traval, Dolo 8, Vittorio Veneto 8, Falk Vobarno 7, Bellu-no 5. II. KATEGORIJA Rezultati 11. kola ‘Bassano - Cividalese 3:0, “Bolzano-Trento 4:2, *Pellizzari - Portogruaro 1:0. *Ponte Sain Pietro -Merano 2:0, ‘Ponziana -Clodia 5:1. Rovereto -*Saici 2:1. *Sava-Audace 3:0, ‘Schio-Aurora 1:1. Lestvica Bassano 17 točk, Sava 17, Schio 14, Pellizzaii 14, Rovereto 14, Trento 13, Ponte S. Pietro 12, Bolzano 11, Audace 11, Cividalese 10, Ponziana 9. Aurora 9, Merano 8, Saici 7, Portogruaro 6, Clodia 4. DILETANTI (skupina B) Rezultati 11. kola *Cava Romana-Fortitu-do 3:1, *Amoco-Istria 3:2. *S. Giovanni-Edera 1:0, •Ronchi - Libertas 1:1, •Muggesana -Cormonese 2:1. Mossa-*Silver Roma-na2:0. *Sant’Anna-CRDA Trst 2:1, *Juventina-Pro Romans 3:2, "Itala-San Giovanni 4:0. Lestvica Fortitudo 16, Istria 15, Itala 14, Edera 14, S. Giovanni 14, Libertas 14. Muggesana 13, Ronchi 12, Cava Rom. 12, Arno-co 11, Cormonese 10, Mossa 9, Sant’Anna 9, CRDA 8, S. Canciano 7, Romans 5, Juventina 3. dne ob 14.30 običajni trening na bolonjskem stadionu. Proti večeru je prispel v Bo. logno oz. v Caselecchio tudi Schiaffino. Foniju, ki ga je sprejel je izjavil da se počuti zelo dobro. * * * LIZBONA 18. — Portugalski reprezentanti ki so zbrani v Estorilu so doslej imeii v glavnem atletske treninge in le redko tudi z žogo. Danes pa so imeli pod vodstvom urugvajskega trenerja Fernandeza Viole kar dva treninga: dopoldne so izvajali samo telovao-ne vaje, popoldne pa so igrali z žogo. Za jutri je na programu trening, ki bo verjetno odločilen za dokončno sestavo reprezentance, čeprav bo ta objavljena verjetno šele neposredno pred tekmo samo. Zanimanje za tekmo z Italijo je izredno, saj je od njenega izida odvisna kvalifikacija za finale svetovnega prvenstva. Antunesovi igralci bodo skušali dokazati, da njihova zmaga nad Italijo z rezultatom 3:0 v prvi kvalifikacijski tekmi 26. maja v Lizboni, m bila le plod srečnega dineva in ne skrivajo upanj, da bodo svoj uspeh ponovili, čeprav ne z enako visokim rezultatom. Venuar pa portugalski športni tisk opozarja, da bo tekma z Italijo zelo težka, posebno še zaradi tega. ker bo morala portugalska reprezentanca nastopiti brez nekaterih svojih najboljših igralcev, ki so se poškodovali v zadnjih prvenstvenih tekmah. Kalija - Portugalska ludi po televiziji? MILANO, 18. — Mednarodno kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo med Itali jo in Portugalsko, ki bo v nedeljo v Milanu, bodo verjetno prenašali tudi po televiziji. Zdi se, da pogajanja med TV in itali iansko nog. zvezo glede tega ugodno potekajo. Za tekmo S. Irska—Italija Irci predlagajo iste sodnike RIM. 18. — Italijanska nogometna zveza je prejela pismo, v katerem predlaga nogometna zveza Severne Irske, za tekmo 15. januarja iste sodnike. kot so bili določeni že za prvo tekmo v Belfastu in sicer Madžara Zsolta not glav nega sodnika in njegova roja ka Viraga in Harangoza kot stranska sodnika. Tajnik severnoirske zveze Drennan je dejal, da je ic vprašanje najbolje rešiti takoj prvi komentar glavnega tajništva FIGC pa je bil ta, da doslej še ni prišlo nobeno uradno sporočilo o datumu ponovnega srečanja v Belfastu. Schiaffino prispel optimisti Tirnanič je določil nogometaše za Stockholm BEOGRAD, 18. — Za prve priprave nogometne reprezentance Jugoslavije pred svetovnim prvenstvom junija 1958 v Stockholmu je zvezni kapetan Tirnanič odredil 25 nogometašev, ki se bodo od 10. do 19. januarja pripravljali za ta nastop na Posljuki in sicer: Beara, Vidinič, Krivokuča, Sijakovič, Crnkovič, Nikolič, Belin Krstič, Kaloperovič, Bo-škov, Ljubenovič Zebec, Spa-jič, Milutinovič II., Lipušino-vič, Rajkov, Pašič Lj. Ognjanovič, Petakovič, Jerkovič, Milutinovič I., Mujič R. Ognjanovič Vidoševič in Sekularac. Svetovni rekorder VLADIMIR KUC Po anketi agencije «Uniled Press» Rus Vladimir Kuc najboljši športnik leta Po mnenju Kuca pripasti Ceh NEW YORK, 18. — Agencija »United Press* je izvedla anketo, kdo je najboljši športnik leta, v kateri je sodelovalo 51 športnih urednikov iz 19 držav. Tako kot lani je tudi letos zmagal sovjetski tekač Vladimir Kuc. ki je dosegel mnogo več točk kot njegovi tekmeci. Vrstni red atletov po tej anketi je naslednji: 1. Vladimir Kuc (SZ) 551 (26 glasov za jjrvo mesto), 2. Bob Guttowski (ZDA) skakalec s palico 298 (9), 3. Juan Manuel Fangio (Ar-gen.) avtomobilist 177 (3). 4. Derek Ibbotson (Angl.) atlet 143 (1), 5. Alf red o di Stefano (Špan.) nogometaš 123 (1), 6. Stanislav JungwiTth (CSK) 122 (3), atlet, tekač, 7. Jacques Anquetil (Fr.) kc- .......................................... i Pred odhodom na turnejo po Italiji Ekshibicijska igra Vojvodine proti enajstorici Kopra (8:0) Dobra igra reprezentantov Veselinoviča, Boškova in Rajkova Krivokuča v vratih brez dela bi moral la naslov u Jungtvirlhu lesar. 108 (0), 9. Jurij Stepanov (SZ), skakalec v višino 99 (0), 10. Floyd Patterson (ZDA) boksar 92 (1). Prvi Kucov komentar k njegovi drugi zmagi v anketi o-menjene agencije je bil: ((Iskreno se zahvaljujem športnim o. rednikom, toda po mojem mnenju bi morala ta čast doleteti Stanislava Jungwirtha». Kuc je še med drugim dejal, dh bržkone ne bo več dolgo trajalo njegovo prvenstvo, češ da je star 30 let in da so sedaj na vrsti mlajši. Za kandidate, ki naj bi dosegli nova rekorda na teku 10 tisoč m, je Kuc naštel sledeča imena: Pjort Bolotnikov (SZ), Gordon Pirie in Derek Ibbotson (Anglija). Sedaj se Kuc marljivo pripravlja za nastop na Silvestro. vem teku v San Paulu, kjer bo poleg ostalih najboljših dolgoprogaš na svetu, tekmoval tudi Jugoslovan Mihalič. BOKS KOPER, 18. — Novosadska Vojvodina, član prve jugoslovanske lige, je danes popoldne, pred odhodom na turnejo po Italiji, odigrala na koprskem stadionu trening tekmo z domačo enajstorico »Koper*, ki tekmuje v koprski nogometni podzvezi. Glede na to, da igra v moštvu Vojvodine tudi več državnih reprezentantov, je vladalo za njen nastop veliko izanimanje ne samo v Kopru, temveč tudi v drugih obalnih istrskih mestih in celo v Trstu. Stevilnin gledalcev Volvo-dina ni razočarala, čeprav je razumljivo, da je igrala ležerno in samo v prvem polčasu s kompletno postavo z izjemo srednjega napadalca Bene. Ne glede na rezultat (8:0) in na nizko raven sparing-partner-ja, so nogometaši Vojvodine prikazali vse finese modernega nogometa tako v individualnem kot kolektivnem smislu. Občudovali smo lahko precizno podajanje v globino in širino, izvrstno preigravanje, izrazit smisel za postavljanje in kar je najvažnejše, pogosto streljanje na vrata iz vseh pozicij. Spričo skoraj izključne obrambne igre domačih, veljajo gornje ugotovitve seveda le za napad in delno za krilsko vrsto, medtem ko je obramba bila skoraj brez dela in si zato sodbe o njeni moči ni bilo mogoče ustvariti. Na vsak način pa je zelo ugajal braflilec Roganovič, ki vadba in atletika s teki okrog igrišča, zaleti itd., nato pa sta Foni in Ferrari razdelila igral, ce v dve skupini in jih vadila v streljanju na vrata. Ghiggia je nekaj casa s krila pošiljal pred vrata predložke, ki so jih morali ostali igralci: Pivateili. Firmani, David, Cervato, Grat-ton in Chiappella z glavo J-smerjati v mrežo, ki jo je čuval Bugatti, nato pa je moral Bugatti oraniti enajstmetrovke, ki jih je poleg drugih streljal tudi Foni sam. Prvi je zapustil igrišče Ghig. gia ob 15.30, kmalu za njim pa Montuori in Firmam. Zadnje pol ure treninga je tehnični komisar in trener posvetil zopet pripravljanju vratarjev, ob 15,45 pa je trening zaključil. Po prhah in masiranju so se igralci podali v kino. Za jutri je dr. Foni določil naslednji program: zjutraj teoretska ura in sprehod, popol- ZMAGOVALCA IZ TEXASA A J RESHEWSKY (ZDA) GLIGORIC (Jug.) je v bistvu izrazit ofenzivni branilec. Krivokuča je v o-beh polčasih branil v vratih' Vojvodine, earadi česar seveda nismo imeli prilike videti njegovih parad. Od ostalih reprezentantov je zelo ugajaj krilec Boškov kot graditelj i-gre, v napadu pa Veselinovič kot realizator in Rajkov na krilu. Zelo lepo je igral tudi zveza Ivoš, kateremu obetajo še veliko bodočnost, medtem ko sta bila brata Krstiča manj opazna. Domače moštvo je igralo požrtvovalno, vendar pa se mu je zelo poznalo pomanjkanje kondicije. V napadu je bil najboljši Rožman, v obrambi pa Mihalič, Hočevar in Tur-činovič. Vratar Hrovatin je branil v prvem polčasu še kar dobro, v drugem pa ni bil več kos razigranim napadalcem Vojvodine. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi; VOJVODINA: Krivokuča: Ho-ganovič, Nikolič; Boškov, Vu-činič, Krstič II.; Rajkov, Ivoš, Sentin, Veselinovič Krstič 1. Koper: Hrovatin: Mihalič. Čovič; Hočevar, Turčinovič, Radovič; Poljšak, Kuvalič. Gombač. Rožman, Jermanič. V sredini drugega polčasa sta zapustila igrišče Boškov Li Krstič II. Zamenjala sta ju Pia. narič in Mulatovjč. Sodil je Jenko iz Pirana. Vojvodina je takoj po sodnikovem žvižgu začela z lepimi kombinacijami prehajati pred vrata Koprčanov, ki pa so se uspešno branili, pogosto tudi s precejšnjo srečo, vse do 26’, ko je Ivoš dosegel prvi gol z lepim strelom iz kakih 10 m. Da ni prišlo do gola že prej. je bilo mnogo krivde tudi na strani napadalcev Vojvodine, ki so bili v zaključnih strelih dokaj neprecizni, nekajkrat pa je zelo uspešno interveniral tudi domači vratar. Drugi gol je tik pred zaključkom polčasa dosegel zopet Ivoš, vendar pa s sodelovanjem Hočevarja, ki je ostro streljani žogi nehote spremenil smer in prevaral lastnega vratarja. Mnogo bolj pestra je bila igra v drugem polčasu. Ze v 4’ igre je Veselinovič dosegel učikovit gol iz obrata s kakih 10 m. V 8’ se je oster strel Ivoša odbil od droga. Na krilu se je znašel Krstič in neubranljivo streljal v mrežo. 4:0. V H' je Veselinovič iz ugodne pozicije streljal prek prečke. V 12’ je Rajkov lepo prodrl po krilu in deal-no centriral, toda eselinovič je zopet streljal visoko. V 12’ je zapustil • igro Boškov, minuto kasneje pa je Veselinovič dosegel peti gol z ostro polvisoko streljano žogo. V protinapadu je Rožman z o- strim prizemnim strelom dal priložnost Krivokuči, da je izvedel lepo in obenem tudi edino parado. V 15* je Rajkov po krivdi vratarja dosegel šesti gol. Kmalu nato je Mala-tovič zamenjal reprezentanta I ■ - VESELINOVIČ, najboljši strelec na včerajšnji trening tekmi Krstiča. V 27’ je Hrovatin odbil strel Veselinoviča v lepi paradi v kot, ki je ostal neizkoriščen. V 28’ je Krstič I. poslal iz leve strani lep pred-ložek pred vrata. Prestregel ga je Ivoš in z lepim strelom postavil rezultat 7:0. V 29’ so Koprčani s protinapadom povzročili gnečo pred vrati Krivokoče, takoj nato pa je Vojvodina v protinapadu dosegla kot. V 30’ je Ivoš v kombinaciji s Sentinom dosegel osmi in zadnji gol tekme. Napadi gostov so se nadalje-li poslej vse do konca tekme, vendar pa se rezultat ni več spremenil. V 38’ je Sentin streljal iz obrata mimo droga, v 40' pa je Veselinovič zadel v drog. Po tekmi smo iz razgovora z igralci in vodstvom jugoslovanskega ligaša izvedeli, da odpotujejo že jutri preko Trsta v Italijo, kjer bodo imeli prvo tekmo 21. t. m. proti Napoliju v Neaplju, nato 24 t. m. proti Fe-ditu (C liga) v Rimu’ 26’ pa proti Modeni v Modeni. Možno je tudi, da bodo igrali s Sampdorio v Genovi, vendar pa datum za to tekmo še ni bil določen. Prepoved dvoboja Pastrano - Turpin LONDON 18. — Britanska kontrolna komisija za boks je prepovedala dvoboj med Arne-rikancem Pastranom, četrtim na sVetovni lestvici, in Angležem Randyjem Turpinom, ki je bil predviden za 3. februarja v Leichestru. Prepoved je sledila protestom britanskih boksarskih novinarjev, ki zatrjujejo, da Turpin sploh ni sposoben boriti se s Pastra- Mazzinghi suspendiran MILANO, 18. — V zvezi z dvobojem med Humezom in Mazzinghijem za evropsko prvenstvo slednje kat., ki je bil prvotno določen za 26. dec., je italijanska boksarska zveza sporočila, da je Mazziinghi začasno suspendiran zaradi nujnih zdravstvenih ugotovitev in da je dvoboj za evropsko prvenstvo zaradi tega odpovedan. O tem bo italijanska boksarska zveza brzojavno obve. stila tudi evropsko zvezo. Osrednji dvoboj tradicionalne boksarske prireditve na Štefanovo bo zaradi tega evropsko prvenstvo lahke kategorije med prvakom Loiem i'n izzivalcem Felixom Chiocco. To bo stoti Loiev profesionalni nastop in obenem sedma bo5--ba za obrambo naslova, ki si ga je priboril februarja 1954; z zmago nad Dancem Jorge-nom Johanssonom. V okviru istega večera se bosta v težki kategoriji borila Bozzano in nemec Friedrich, v petelinji kat. pa D'Agata in Cappato. CAGLIARI, 18. — Italijanski prvak peteiinje kat. Piero Rol-lo iz Cagliarija je premagal po točkah Lopeza Durbana iz Barcelone. V zadnji borbi večera pa je v srednjelahki kategoriji Manca premagal Vescovija iz Rima po točkah v 10 rundah. NEW YORK, 18. — Mednarodni boksarski klub je danes uradno sporočil, da bodo prihodnje leto štirje francoski bo. ksarji, med katerimi tudi svetovni prvak peteiinje kategorije Alphonse Halimi, izvedli turnejo po Združenih državah Amerike. Poleg Halimija bodo v tej skupini še evropski prvak srednje kategorije Charles Humez, Cerif Hamia (peresna kat.) in Seraphin Ferrer (lahka kat.). Vodil jih bo me-nažer Philippe Filippi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst Tam /ta predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. uri film: BES V TELESU r VOJNA FITZR0Y MACLEAN na BALKANU Nekaj izbranih poglavij Civilno in vojaško oblast so povezovali politični komisarji, ki so hkrati skrbeli tudi za politično vzgojo vojske. Uporabljali so zmerno politično pot, da ne bi odtujili nekomunistov od gibanja. Komunisti so si skrbno prizadevali, da ne oi govorili o svojih končnih smotrih več, kot je nujno. Izogibali so se razprav o predmetih, ki bi utegnili povzročiti spor. Vendar so bili vsi ključni položaji v rokah komunistov in ti so tudi usmerjali politiko v praksi. Prav tako sem povsod našel pri delu komunistične propagandiste. Širili so nauk gibanja in pritegovali omahljivce. Nikjer nisem zasledil niti trohice kakršnega koli ruskega vmešavanja ali nadzorstva. K partizanom ni dotlej prišel še noben sovjetski uradni predstavnik, četudi se mi je zdelo, da imajo s Sovjetsko zvezo brezžično zvezo. Jasno je bilo, da niso potrebni vsakodnevni napotki iz Moskve, ko je gibanje vendar vodil komunist takega kova kot je Tito! Počasi smo tudi zvedeli o položaju v ostalih predelih države. Ker so velika območja neprestano prehajala iz rok v roke, zadeva ni bila tako težavna. Bosna, v kateri smo se zadrževali, je bila del tako imenovane Neodvisne države Hrvatske. Ta država je bila na papirju kraljevina, toda njen kralj, italijanski vojvoda Spoletski, je modro sklenil, da svojega kraljestva ne bo prevzel. Zato je bila oblast v rokah Ante Paveliča in njegovih ustašev, ki jih je podpirala Kehrmacht. Oblika vladavine je bila diktatura fašističnega oziroma nacističnega tipa. Pavelič je igral vlogo poglavnika, t. j. Filhrerja, njegovi ustaši pa so imeli vlogo pretorske garde. Razen ustaskih enot, ki so bile podobne Hitlerjevim SS-četam, je nova «hrvatska država* imela lastno vojsko in letalstvo, seveda pod nemškim operativnim nadzorstvom. Njuni pripadniki niso bili posebno zvesti Paveliču. Bežali so v velikem številu in prehajali na partizansko stran. Paveličev prihod na oblast je spremljalo nasilje, ki ga celo na Balkanu ne pomnijo. Povsod so prirejali strašne pokole in izvrševali zverinstva. Pavelič se je najprej lotil Srbov, posebno v Bosni, kjer jih je bilo zelo mnogo, nato pa Židov, da bi zadovoljil svoie nacistične gospodarje. Zatem so prišli na vrsto komunisti in njihovi simpatizerji, kolikor so jih lahko ujeli. Nacionalno In politično preganjanje je spremljalo tudi versko preganjanje. Sedaj je bila priložnost in ustaši so skušali uničiti srbsko pravoslavno cerkev na svojem ozemlju. Ropali so pravoslavne cerkve ter pobijali može, žene in otroke. Pravoslavne duhovnike so mučili in ubijali, cerkve onečaščali in rušili ali jih sežigali skupno z verniki in poslušali njihovo vpitje. To je bila ena izmed ustaških posebnosti. Pavelič in Nemci so sfanatizirali in organizirali tudi nekatere bosenske muslimane-ustaše v posebne enote ob pomoči jeruzalemskega muftija in tudi ti so se pridružili zverinstvom. V Srbiji so Nemci ohranili največji del oblasti v svojih rokah. Predsednik srbske lutkovne vlade v nemški službi je bil general Nedič, bivši načelnik Jugoslovanskega generalštaba, ki je bil blažji od Paveliča. Trdil je, da je prejel ta položaj in postal kolaboracionist zato, ker da je to v interesu srbskega naroda. Vendar ni oviralo ne njega ne njegove vlade, da se ne bi pomirila s pošiljanjem velikega števila Srbov v koncentracijska taborišča, z ubijanjem talcev in z drugimi spremljevalnimi pojavi nacistične okupacije. Še aktivnejšo pronacistično vlogo sta igrala voditelj srbskih fašistov Ljotič in Srbski prostovoljni korpus, ki so ga sestavljali povečini ljotičevci. Njegova glavna naloga je bila, boriti se proti partizanom. Nas so najbolj zanimali četniki. Njihovo gibanje je bilo v bistvu srbsko. Že prvega dne zasedbe so se glavne sile četniškega gibanja zadrževale v Srbiji, četudi so bili četniki aktivni tudi v Bosni, Dalmaciji m črni gori. Imenovali so se po besedi »četa*. Tako so imenovali srbske enote, ki so se v srednjem veku borile proti Turkom. Njihov voditelj, Draža Mihajlovič, je bil Srb, aktivni častnik jugoslovanske kraljevske vojske. S svojimi ljudmi, ki jih je lahko zbral okrog sebe, se je po okupaciji umaknil v gozd, da bi organiziral upor proti zavojevalcu. / To smo zanesljivo vedeli. Toda vse tisto, kar se je dogo- dilo pozneje, leta 1941, nam je bilo manj jasno. Kot kaže, so se četniki in partizani sprva borili v Srbiji proti Nemcem z ramo ob rami. Tedaj je prišlo do medsebojnih obtožb o izdajstvu (slišal sem Titovo verzijo) in proti koncu leta 1941 so se že borili drug proti drugemu. Partizani niso mogli vzdržati skupnih napadov Nemcev in četnikov. V začetku 1. 1942 so morali ob hudih izgubah iz Srbije. Odšli so v bosenske in črnogorske planine, da bi si opomogli. Način, po katerem se je tedaj razvijal položaj, je bil po svoji zamotanosti tipično balkanski. Zdelo se je, da Mihajlovič tudi vnaprej sovraži Nemce. Pričakoval je zavezniško zmago in končno osvoboditev svoje dežele. Toda četniki se niso mogli hkrati boriti proti partizanom in Nemcem. In tako so bili do Nemcev vse pasivnejši, na drugi strani pa so podvojili prizadevanja, da bi uničili partizane. Tudi v političnem smislu so se nam zdela nekatera dejstva nedvoumna. Predvsem nam je bilo jasno že tedaj, da bodo partizani odločilen faktor v novi Jugoslaviji ne glede na to, ali jim bomo pomagali ali ne. Pravzaprav se nam je zdelo, da bodo zaradi obširne in učinkovite organizacije postali dejanski gospodarji Jugoslavije, brž ko bodo Nemce izgnali. Nadalje so komunisti in lahko od njih pričakujemo, da bodo ustanovili potem, ko prideijo na oblast, režim, ki bo podoben sovjetskemu in ki bo po vsem sodeč usmerjen proti Moskvi. Tudi to je bila izredno važna resnica. Od nje je odvisna politična usmeritev Balkana v prihodnje in slednjič tudi ravnotežje sil v Evropi. Ali smejo ta dejstva vplivati na sklep britanske vlade, da vojaško podpre partizane? (Nadaljevanje sledi).