OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 11, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 134
? ?
v
Y
?
i
Vi/e rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Joe Kadunc, 1178 E. 74 St., in pustile krepkega sinčka-prvorojenca. Mlada mama je hči Mr. in Mrs. Petrick McLoone, 1178 E. 74 St., ki sta postala sedaj že tretjič stari oče in stara mame, srečni oče je pa sin Mr. in Mrs. John Kadunc, 1229 E. 71 St., ki sta postala sedaj četrtič "grandpa" in "grandma." Mati in dete se nahajata v MacDonald House University bolnišnici in se dobro počutita. Čestitamo!
Sovjetska vlada obsoja oboroženo agresijo na Koreji
LONDON, 11. julija—Sovjetska vlada je danes v odgovoru na obvestilo, ki ga je prejela od glavnega tajnika ZN Trygve Lia o sklepih Varnostnega sveta, izjavila, da je sklep, na osnovi katerega so vse sile Združenih narodov na Koreji postavljene pod poveljstvo Zedinjenih držav, protipostaven in da predstavlja "direktno podpiranje agresije proti korejskemu ljudstvu."
Na osnovi sklepa Varnostnjeea sveta se je pripravilo pot za imenovanje gen. Mac Arthur j a za "poveljnika sil ZN," kar je tudi predsednik Truman storil zadnjo soboto.
V sovjetskem odgovoru je ponovljena prejšnja obtožba, da so sklepi Varnostnega sveta bili sprejeti brez sodelovanja Sovjetske zveze in nove Kitajske ter so vsled tega protipostavni.
Sklep je bil sprejet s sedmimi glasovi, kar je minimalna večina, če se ne vpošteva pravice veta, ki jo ima Sovjetska zveza. Toda za sklep je glasoval tudi kitajski nacionalistični delegat in brez njegovega glasu bi sklep ne mogel biti sprejet.
Medtem pa je glavni tajnik ZN Trygve Lie v Lake Successu ponovno podprl novo Kitajsko, ko je izjavil, da bi se vlado, ki ima popolno oblast v neki deželi, moralo priznati za opolnomo-čeno vlado te države in jih dovoliti, da ima v organizaciji Združenih narodov svoje delegate. Mnenje Lia je, da bi nova Kitajska morala biti zastopana v ZN, ne pa nacionalistični diktator Čiangkajšek, kije zbežal na Formozo.
Tanki Severne Koreje so v prui večji bitki zlomili ofenzivo ameriških tankov
V neuspeli ofenzivi so ameriške sile izgubile vse tanke z izjemo dveh, ki pa nista imela municije
TOKIO, 11. julija—Ameriške tankovske sile so se južno od Conuia morale umakniti na nove položaje po netispehu svoje protiofenzive, tekom katere so z izjemo dveh, izgubile vse svoje tanke.
V dva dni trajajoči srditi bit
ki so tankovski oddelki Severne Koreje zlomile ameriško ofenzivo, ki je v začetku izgledala uspešna.
Od dveh tankov, ki sta še ostala Američanom, je eden soglasno s poročili imel le neznatno količino municije.
Koliko ameriških tankov je sodelovalo v bitki, ni bilo naznanjeno. Znane pa so izgube severne Koreje. Glavni stan gen. MacArthurja poroča iz Tokia, da je bilo v enem edinem dnevu uničenih ali pa poškodovanih 65 komunističnih tankov.
Soglasno s poročilom s fronte so v bitki sodelovali tudi ameriški pehotni in artilerijski bata-lijoni. Ameriški vojaki so se posebno ogorčeno borili, ko je bilo objavljeno, da so korejski komunisti ustrelili sedem ameriških vojakov, ki so jih zajeli žive. Vojake so soglasno s poročili ustrelili, ko so jim pred tem navezali roke.	'
Kljub viharni bitki pa so ameriške sile bile vržene nazaj[, ko so v akcijo stopili severno-korej-ski tanki.
Komunistični vojaki so slabo oblečeni
V zvezi z vojno je danes bilo prvič razkrito, da severne korejske vojake vodijo mladi in vneti komunisti. Toda navadni vojaki Severne Koreje so slabo oblečeni in brez zadostnih vojaških skušenj.
Poročevalec United Pressa Poats na primer poroča, da je videl prvih 20 vojnih ujetnikov, ki so jih zajeli Američani. Neki ameriški častnik je v zvezi s temi komunističnimi ujetniki pripomnil, da se nahajajo le na neznatno "višji stopnji od živali" in da z njimi ne more biti preveč preglavic.
Po mnenju poročevalca zajeti vojaki niso dovolj inteligentni, da bi lahko uporabljali moderno vojaško orožje.
ANGLIJA POSREDUJE, DA SE S POMOČJO SOVJETSKE ZVEZE PRENEHA Z VOJNO NA KOREJI
PARIZ, 10. julija—Obveščeni diplom^tični krogi pravijo, da je angleška vlada pripravila osnutek načrta, na osnovi katerega bi Sovjetska zveza pomagala, da se sklene mir na Koreji, predno se sedanja vojna ne bi razširila in se spremenila v tretjo svetovno vojno.
Kopija tega načrta je baje že
SIM ZAVRGEL DVA MILIJONA DOLARJEV
BIRMINGHAM, Ala., 8. julija —Robert I. Ingalls Jr., kije prišel v trpki spor s svojim lastnim očetom, je danes zavrgel dva milijona dolarjev, ki mu jih je poslal oče za 4,501 delnic nekega industrijskega podjetja, ki velja 25 milijonov dolarjev.
Denar je Ingalls starejši poslal v bankovcih. Nahajal se je v veliki škatli, ki so jo v First National banko prinesli uradniki v spremstvu oboroženih detektivov. Ingallsu mlajšemu je bilo naročeno, naj počaka v banki.
Ko je denar dospel v banko, je Ingalls mlajši izjavil, da delnice ne bo izročil, ker daje "vsota prenizka" in bi bil na izgubi za več milijonov dolarjev.
bila poslana francoskemu zunanjemu ministrstvu. Anglija želi, da bi tudi francoska vlada odobrila njene posredovalne napore.
Čeprav angleški predlogi za končanje vojne niso bili razkriti, diplomatični krogi pravijo, da vsebujejo odgovor na zahtevo namestnika sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromi-ka za "pojasnila" glede angleškega mnenja, da bi Sovjetska zveza lahko pomagala, da se konča z vojno. Gromiko je zahteval več pojasnil na sestanku, ki ga je zadnji teden imel v Moskvi z angleškim ambasadorjem Davidom Kellyem.
Pričakuje se, da bo francoska vlada poslala svoj odgovor v London, kjer se baje vrši posvetovanje angleške vlade. Toda za enkrat še ni znano, če Angleži predlagajo načrt za splošno poravnavo konflikta na Koreji, ali pa le osnovo za nadaljevanje an-gleško-sovj etskih pogovorov. V Londonu baje verujejo, da je Gromiko namenoma pustil odprta vr^ta za nadaljna pogajanja.
Angleški ministrski predsednik Attlee se soglasno s poročili največ prizadeva, da bi se potom posredovanja Anglije končalo vojno. Tudi francoski uradniki so prepričani, da je nujno potrebno za jamčiti sovjetsko sodelovanje, če se želi končati korejsko vojno, posebno pa preprečiti, da se ne bi razširila.
MacARTHUR NAPOVEDUJE NEMIRE NA KOREJI
TOKIO, 10. julija—Gen. Mac-Arthur je danes v svojem uradnem komunikeju izjavil, da so se pojavili znaki "nemirov na Severni Koreji," čeprav komunistični tisk in radio trdi, da ljudstvo Severne Koreje podpira vojne napore.
Z druge strani pa je novi poveljnik severno - korejskih sil Kim 11 Sung pozval ljudstvo in gerilske sile, naj se pogumno borijo, da se "iz naše domovine iz-žene ameriškega napadalca." V govoru potom radia je Sung rekel, da "ameriški imperialisti brezobzirno mečejo bombe na miroljubno korejsko ljudstvo, kar je dokaz "očividne agresije proti naši korejski domovini."
ROKA KATOLIŠKEGA SVETNIKA UKRADENA
NEW YORK, 10. julija—Domi nikanec oče Dominic Morris je danes razkril, da je v katoliški cerkvi Sv. Katarine bila ukradena dragocena relikvija—kos roke sv. Judeža Tadeusa. Roka je bila ukradena že preteklega marca.
Oče Dominic je izjavil, da ima že dovoljenje od Vatikana, da ukradeno roko zamenja z novo relikvijo—kosom noge od istega svetnika.
HISTERIJA V SEDMIH MESTIH RADI "PLINSKEGA NAPADA"
MOLINE. 111., 9. julija— Strašen duh plina se je včeraj začel širiti po sedmih mestih v okolici Molinea. Nekateri ustrašeni prebivalci so začeli histerično vpiti, da "so Rusi vrgli bombe s strupenimi pliniZ'
Kmalu se je ugotovilo, da je paniko povzročil trok, ki je vozil neki kemični preparat, ki ga rabijo, da dajo duh nedišečim plinom. Preparat je popolnoma neškodljiv.
Ustrašeni prebivalci Molinea, East Molinea, Sil visa in Rock Islanda v Illinoisu so začeli širiti najbolj fantastične vesti. V Silvisu je na primer neki moški poklical policijo in ji začel zagotavljati:
"Ruska letala letijo nad nami in mečejo plinske bombe!"
Panika je bila povzročena tudi v treh mestih lowe— Muscatinu, Bettendorfu in Davenportu. V dveh tovarnah, kjer izdelujejo poljedelsko orodje, bi bili kmalu ustavili obratovanje. Telefoni policiji pa so neprenehoma zvonili.
The Iowa-Illinois Gas & Electric Co., ki je lastovala trok, je pojasnila, da so nekateri tanki s kemičnim preparatom puščali. Toda vzelo je precej časa, pr#dno so se panični prebivalci končno umirili.
KARDINAL PODPISAL MIROVNI APEL
LONDON, 9. julija—Sovjetska časnikarska agencija Tass je danes naznanila, da je rimsko katoliški kardinal Sapieha v Varšavi podpisal apel za mir, kije bil odobren na sestanku Svetovnega kongresa partizanov miru v Stockholmu.
Kardinala Sapieho so komunistični časopisi obtožili, daje svetoval poljskim katoličanom, naj ne podpišejo apela za prepoved uporabe atomskih bomb in označevanje za vojno zločinko ono državo, ki bi prva uporabila atomske bombe.
BEGUNCI PRIHAJAJO
WASHINGTON, 10. julija— Mednarodna organizacija za begunce je danes naznanila, da bo v sredo dospelo v newyorsko pristanišče nadaljnih 1,310 beguncev. Z njimi se bo število beguncev v Zedinjenih državah zvišalo na 169,403.
V oborožene sile bo takoj vpoklicanih 20,000 vojaških obveznikov starih od 19 do 25 let; prostovoljcev ni dovolj
Sovjetska vlada odgovorila na noto glede Trsta
MOSKVA, 9. julija —Sovjet-ska vlada je včeraj poslala odgovor na ameriško noto v zvezi s Trstom.
V odgovoru je Sovjetska zveza ponovno izrazila isto stališče, ki ga je že izrazila v svoji prvi no ti z dne 20. aprila, ko je zahtevala, da se anglo-ameriške okupacijske sile umaknejo iz Trsta, ukine protipostavno mornariško bazo in omogoči tržaškemu ljud stvu, da si po imenovanju guvernerja izvoli civilno upravo.
Isti odgovor je bil poslan tudi francoski in angleški vladi, ki sta 15. junija tudi zavrgli sovjetske obtožbe in v pritožbah izja vili, da je Sovjetska zveza blo kirala imenovanje guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja
DomaČe vesti
Iz bolnišnice
Dobro poznana Mrs. Mary Augustine se je po prestani operaciji v Huron Rd. bolnišnici vrnila ha svoj dom na 13219 Thomhope Rd. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in cvetlice, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.
Ledenica zastonj
Potrebna družina lahko dobi brezplačno ledenico, ki drži 50 funtov ledu, če se zglasi na 983 Addison Rd.
«
Direktorij AJC za 1950
Na letni seji delničarjev AJC na Recher Ave. so bili izvoljeni direktorji za leto 1950, izmed katerih je bil konstituiran sledeči odbor: Predsednik George Na-gode, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Andrew Ogrin, KE 1-1107, blagajnik Theodore Kircher ml., predsednik nadzornega odbora John Gerl, nadzornika Leo Bostjančič in John Barkovich, predsednik gospodarskega odbora Frank Derdich, odbornika Frank Tegel in Anton R. Ogrin, zapisnikarica Gusti Zupančič, direktorji: Anton Pluth, Anton Vrh, Frances Medved in Mary Madvešek.
Seje direktorij a se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer.
Pozdravi
Pozdrave iz Ely, Minn., kjer se nahajata na oddihu, pošiljata Tony in Caroline Telich iz Park-grove Ave. Pišeta, da se prav dobro zabavata.
Razprodaja
V	modni trgovini A. Btofman Dept. Store, 6806 St. Clair Ave., je v teku čistilna razprodaja, na kateri se dobi razno blago in opravo za ženske in otroke po zelo znižanih cenah. Na veliko predmetih je cena polovico manj kot običajno.
Odhod na obisk domovine
V	nedeljo so se podali na obisk v staro domovino sledeči: Frank Belaj, poznani trgovec z moško in deško opravo na 6205 St. Clair Ave., in njegova hči Olga, ki bo zdaj prvič videla domovino svojih staršev, John Samsa, 18526 St. Clair Ave., Louis Vesel, 18901 Nauman Ave., Anton Novak, 19801 Mohawk Ave., in njegova sestra Mrs. Mary Urbančič, 6617 Kazimier Ave., in Frank Kurtz, 2526 St. Clair Ave.
Mr. Belaj bo s svoj ohčerko obiskal Sodražico, Mr. Novak in Mrs. Urbančič pa gresta v Šem-bijo, odkoder sta odšla pred več kot 30 leti. Vsi potniki so potovali z letalom in s posredovanjem Mihaljevicheve potniške družbe. Želimo jim mnogo za bave in srečen povratek!
Poceni ledenice
Mr. John Sušnik, lastnik Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave., priporoča no-voporočencem in gospodinjam, ki si nameravajo nabaviti novo električno ledenico, da si ogledajo tine Frigidaire ledenice, ki jih ima na ogled v trgovini. Cene so zmerne.
WASHINGTON, 10. julija—Danes je bilo naznanjeno, da bo takoj vpoklicanih v vojaško službo 20,000 vojaških obveznikov starih od 19 do 25 let, toda vpoklicani bodo najprej starejši, zatem pa tudi mlajši obvezniki.
Kvote za posamezne zvezne države bodo še določene. Veruje se, da bodo določene v teku dveh dnevov in poslane direktorjem državnih nabornih uradov, ki bodo zopet dali navodila direktorjem lokalnih uradov.
Izgleda, da je 20,000 obveznikov minimalna zahteva. Gen.
MacArthur, ki je vrhovni po-voljnik oboroženih sil na Koreji,
še ni poslal nobenih informacij glede števila vojakov in količine vojaškega materiala, ki ga potrebuje. Ampak današnji ukrep je znak, da se je z naborom že začelo.
Šef štaba armade gen. J. Law-ton Collins in šef štaba zračnih sil gen. Hoyt Vandenberg sta danes z letalom odpotovala v Tokio, kjer bosta imela važno konferenco z gen. MacArthur-jem.
V zahtevi za 20,000 vojaških obveznikov je armada poudarila,
da "za sedaj ni nobenega drugega izhoda." Veruje se, da se za vojno na Koreji ni javilo zadostno število prostovoljcev, kakor se je prvotno pričakovalo.
Medtem pa je direktor naborne službe major gen. Lewis B.
Hershey na konferenci s časnikarji naznanil, da bo od kongresa zahteval $30,000,000, ki bodo potrošeni za lokalne naborne urade po celi deželi.
Pogajanja med cerkvijo in vlado na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 8. julija—Madžarska vlada je snoči naznanila, da so v teku poganja med vlado in predstavniki rimsko katoliške cerkve na Madžarskem.
Opazovalci mejijo, da se bodo pogajanja končala s sporazum, na osnovi katerega bodo trpki spori rešeni.
Svet rimsko katoliških škofov se je na Madžarskem dolgo upiral vladi, toda vsled drastičnih vladnih ukrepov in deloma tudi pritiska nižje duhovščine je bil prisiljen, da zaprosi za obnovo pogajanj.
Na pogajanjih z vlado zastopata cerkev dva nadškofa, kiju smatrajo za "zmerna."
Madžarska vlada je postavila sledeče pogoje za sporazum:
Priznala bo vrhovno oblast Vatikana v katoliških verskih zadevah; svet škofov naj prizna vrhovno oblast države v posvet nih in političnih zadevah; škofi naj zaprisežejo vernost ljudski republiki Madžarski; cerkev naj prizna zemljišne reforme, podržavljen je industrij, javne šole in pravico vlade, da odobri ali pa zavrže najvišjega predstavnika rimsko katoliške cerkve na Madžarskem, ki bi ga imenoval Vatikan.
PRVO ODLIKOVANJE.
TOKIO, 9. julija—Poročniku Leroy Deansu, staremu 22 let, je bilo včeraj izročeno odlikovanje Purple Hearts zaradi poškodbe na očesu, ki jo je dobil 28. juni ja, ko je eksplodiral neki most na reki Han.
ljudi po Ameriki h življenja naših
Gilbert, Minn. — Radi mrtvo-uda je tukaj naglo umrla Mary Peternel, stara 54 let, doma iz Podboršta pri Komendi, v Ameriki 37 let, članica SNPJ. Zapušča moža, sina in hčer, oba poročena, dalje dve sestri in mnogo drugih sorodnikov.
Vaiidling, Pa. — Dne 5. junija je umrl Frank Menart, star 48 let, član SNPJ, doma iz Ho-tederšice pri Logatcu, v Ameriki od 1920. Tukaj zapušča ženo, dve hčerki in sestro, dve sestri pa v Sheboyganu, Wis.
Cliff Mine, Fa. — Rne 17. junija malo pred 9. uro zvečer sta se v letalski nesreči v bližini Warrendala, Pa., smrtno ponesrečila Frank J. Jaki, član SNPJ in Richard W. Connolly. Letalo je v zraku odpovedalo, zadelo ob drevo in treščilo na tla v plamenih. Frankovi ostanki so bili pokopani na imperial-skem pokopališču poleg njegove matere. Rojen je bil v Cliff Mini, star 34 let. Tukaj zapu-pušča brata Josepha, sestro Margareto in tri nečakinje, strica v Finleyvillu in teto v Will Stationu.
POLJAKI ZBIRAJO POMOČ ZA KOREJO
VARŠAVA, 9. julija—Poljska radio postaja je danes naznanila, da se bo jutri v Poljski začel "Teden za pomoč Koreji." Tekom tedna se bo na ulicah zbiralo pomoč, ki bo poslana Severni Koreji. Medtem pa je poljski ambasador v Peipingu dobil navodila, naj začne pogajanja za upostavitev diplomatičnih stikov med Severno Korejo in Poljsko.
ČETE SE ZBIRAJO NA MEJI JUGOSLAVIJE
LONDON, 10. julija—Belgraj-ska radio postaja je danes obtožila Bolgarijo, Maržarsko in Romunijo, da z očividnim agresivnim namenom zbirajo svoje oborožene sile na meji Jugoslavije. V poročilu postaje je rečeno, da so te manevre izvaja z namenom, da bi se Jugoslavijo prisililo, da sprejme "status kolonije Sovjetske zveze."
USTREi.IL ŽENO KI GA JE ZASLEDOVALA
BREWSTER, 10. julija—New-yorška policija je danes naznanila, da je neki Andrea Gehr ustrelil svojo 30 let staro ženo, ko ga je zalotila v neki koči blizu Brewster j a. Gehr se je nahajal v koči z neko bogato ženo, ki se na sodniji bori za razporoko od svojega moža milijonarja.
KITAJSKE ČETE NA MEJI KOREJE?
HONG KONG, 10. julija—Tukajšnji neodvisni časopis €ing Tao poroča, da so kitajski komunisti poslali nadaljnih 10,000 vojakov na mejo Koreje. Vkupno je baje na meji Koreje 50,000 kitajskih vojakov, ki se nahajajo pod poveljstvom znanega komunističnega generala Lin Pi-aoa.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
ENAKOPRAVNOST
SUBSCRIPTIOM RATES-t(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Tear—(Za eno leto)_______________
For Six Months—(Za šest mesecev)______1
For Three Months—(Za tri mesece)_______
-$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)............
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)__
.$10.00 - 6.00 _ 3.50
wintered as "Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
AMERIŠKI TISK IN JUGOSLAVIJA
Ameriški tisk na splošno ni bil nikoli naklonjen jugoslovanski vladi maršala Tita. Toda strupeni napadi na Jugoslavijo so bili vsaj nekoliko omiljeni, ko je pred več kot dvemi leti prišlo do spora med Kominformo in jugoslovanskimi voditelji. V glavnem so ameriški dnevniki gledali v Titu voditelja, ki se je uprl Moskvi, in, seveda, ta upor so navdušeno pozdravili, ne vsled dejstva, ker je šlo za neodvisnost Jugoslavije in enakopravne odnošaje med socialističnimi državami, ampak ker je v celi vrsti porazov ameriške zunanje politike ta razkol pomenil edino pomembnejšo politično "zmago" v mrzli vojni. Poleg tega pa so pričakovali, da se bo po vzgledu na Jugoslavijo "ti-toizem" razširil tudi v ostalih socialističnih državah.
Zadnje čase pa so nekateri ameriški dnevniki, med njimi tudi clevelandska Plain Dealer in Press, začeli izražati svoje nejevolje zaradi stališča, ki ga je Jugoslavija zavzela z ozirom na najnovejše mednarodne dogodke. Ta obnovljena kampanja v ameriškem tisku spominja na najhujše napade na jugoslovanske voditelje iz dobe pred sporom s Kominformo.
Kje tiči vzrok za to obnovljeno propagandno kampanjo proti Jugoslaviji? Clevelandski Plain Dealer na primer v svojem uvodniku pravi, da je potrebno od časa do Časa "revidirati diplomacijo vsled spreminjajočih se okol-ščin v friednarocinih odnošajih," posebno pa, ko pride "do motenj v odnošajih, ki obljubljajo, da bodo produktivni in miroljubni." Uvodnik omenja dva nedavna razvoja v zvezi z Jugoslavijo in poudarja, da bi Zedinjene države morale revidirati svoje stališče napram Beogradu, katero .stališče je bilo "preveč velikodušno, ko se je maršal Tito uprl Moskvi."
"Komunist, če je Rus ali pa Hrvat, je še vedno komu nist," pravi Plain Dealer. "Tito je nastopil kot komunist in v interesu Rusije, ko je svoji delegaciji pri Združenih narodih dal navodila, naj glasuje proti obsodbi agresije s strani Severne Koreje."
Plain Dealer in na splošno vsi veliki ameriški dnev niki očividno stojijo na stališču, da je sicer vse v redu, ko ena od malih držav brani svojo neodvisnost proti §ovjetski zvezi, toda narobe je, če spoštovanje svoje neodvisnosti zahteva tudi od Zedinjenih držav.
Jezo ameriškega tiska si je Jugoslavija topot nako pdla, ker je v Varnostnem svetu jugoslovanska delegacija glasovala proti oboroženi intervenciji na Koreji. Jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler je predložil resolucijo, na osnovi katere bi se ponovno apeliralo na obe nasprotujoči si stranki v korejskem konfliktu, naj prenehata s sovražnostmi, obenem pa bi se skušalo upostaviti mir potom posredovanja. Stališče Jugoslavije je pojasnil dr. Bebler v svojem govoru 27. junija, ko je med ostalim rekel, da je vojna na Koreji posledica splošnih napetosti v povojnem svetu, napetosti, ki so zadnja leta zavzele oblike, ki so na splošno znane kot "mrzla vojna."
Kaj je ameriški tisk pričakoval od Jugoslavije? Da bo brezpogojno glasovala za ameriško "policijsko akcijo" na Koreji? Da se bo vsled svojega spora s Kominformo in Sovjetsko zvezo pridružila zapadnim silam vselej, ko imajo neki obračun s Sovjetsko zvezo, ali pa celo, ko same kršijo principe, vsled katerih se je po zagotovilu jugoslovanskih voditeljev Jugoslavija uprla Kominformi? Kajti posebno v Aziji je jasno, da se kolonijalni narodi bolj upirajo zapadnemu imperializmu, kot pa komunizmu. Borba proti "širjenju komunizma" je istočasno borba proti neodvisnosti azijatskih ljudstev, to je borba za ohranitev razpadajočega se kolonijalnega sistema. ,
Jugoslavija se vsled zadnjih dogodkov nahaja v težkem položaju. Z ene strani se poglablja prepad, ki jo deli od ostalih socialističnih držav vzhodne Evrope, z druge pa prepad, ki lahko postane usodepolen za njene odnošaje z zapadnimi državami. Če bi imela več podpore od malih držav, članic Združenih naradov, bi imela več izgledov, da se upre pritisku velikih sil. Toda v organizaciji 25^ruženih narodov ni resnično neodvisnih malih držav, v kolikor pa včasih izgleda, da jih je, so to kapitalistične države, ki od časa do časa branijo svoje lastne interese, ki pa v mnogih primerih močno spominjajo na nekakšni "miniaturni imperializem."
V današnjem konfliktu svetovnega obsega se na male države vrši ogromen pritisk, da podprejo bodisi zapadni ali pa vzhodni blok. Izjema ni niti Jugoslavija in čeprav ameriški tisk veliko vpije o "neodvisnosti," "pravici,"
Po 22 letih' na obisliu v rojstni domovini
[ slovo od staršev in tisti pridu-
Milan Medvešek
76.
Sporočilo iz Ljubljane na pošto v Dolnji Logatec mi je dalo upanje, da je možnost doseči ladjo "Hrvatsko" še ob pravem času. Šofer Jaka Žlajpah, o katerem je ameriški pisatelj Robert St. John v knjigi "The Silent People Speak" napisal celo poglavje, je svoj avtomobilček še bolj pognal. Dobro, da je največji del ceste med Ljubljano in Reko tlakovan, drugače se bi za nama močno kadilo. Brzela sva skozi Dolnji Logatec, Gornji Logatec, Planino, Postojno, Bitnjo, Sent Peter nrf Krasu, kjer sem opazil velikanske skladnice lesa, kateri se izvaža v Italijo in druge evropske države, dalje skozi Kilovče, Pod-štenje. Ilirsko Bistrico, Matulje in naprej proti Reki.
Na tej poti bi naju kmalu doletela nesreča. Pred avtomobilom je bil voz, v njem pa spre-žen par konj. Jaka je potrobil. Voznik se je ozrl nazaj in videl avtomobil, že sva na levi pre hitevala voz, nenadoma pa konja kot blisk planeta na levo, kjer je bila stranska pot. Konja sta bila očitno navajena okreni-ti,na dotično pot in voznik je izgubil kontrolo nad njima. Jaka je z bliskovito naglico -potegnil volan proti levi. Že je zgledalo, da bova zletela v jarek, ko je zopet bliskovito zavil na desno. Eden izmed konj je s kopitom nalahko zadel avto, toda tako nalahko, da ni pustil niti znamenja. Konja sta udarila nato na stransko pot. Ozrl sem se nazaj in videl, da ju ima voznik pod kontrolo. Jaka se je hotel ustaviti in'ugotoviti, če je vse v redu, jaz pa sem mu dejal, naj nikar ne izgublja časa, ker se očitno ni nič hudega zgodilo.
V Reko sva dospela malo po 1. uri popoldne. Oziral sem se po Reki, katera je bila v vojni močno porušena, zlasti njeni pomoli, na desni strani pa sem strmel proti Opatiji in Abaciji, kjer vlada večna pomlad, istočasno pa me je skrbelo, če je ladja še v pristanišču in v katerem pomolu. Jaka sicer pozna dobro sleherni ovinek na cestah Slovenije, imel pa ni niti pojma, kje bi bila ladja "Hrvatska".
Zavila sva na prvi pomol, ki sva ga zagledala. Pri ograji je stal miličnik in nama dejal, da je ladja že včeraj odplula. Za nama je bil neki avtomobil, ki je hotel iti skozi pregrado, zato je Jaka potegnil avto naprej in tako sva se znašla v notranjosti pregrade, tedaj pa je isti miličnik zahteval, da pregleda moj potni list. Meni se tako pro-kleto mudi, ta človek pa "šno-fa" po mojem potnem listu! "Da bi ga koklja brcnila!" bi dejal Arley Božičnik, upravitelj družabnega kluba SDC v Chicagu.
Policaj je ugotovil, da je moj list v redu. Da, potni list je bil v redu, midva z Jakom pa še vedno nisva vedela, ali je še ladja v pristanišču ali ne. Nato sva se odpeljala ob pomolih k Jugoslovanski plovni družbi. Tam so bili informirani o mojem prihodu in takoj telefonirali na ladjo "Hrvatsko", katera je bila zunaj na morju, kamor se je umaknila vsled velikega prometa v pristanišču.
Paroplovna družba je takoj preskrbela čoln, nakar sva se s tovarišem Žlajpahom prisrčnp poslovila, in odpeljal sem se na morje proti ladji "Hrvatski". Mož, ki je vodil velik motorni čoln, je govoril slovensko in angleško, dasiravno je po rodu Hrvat iz Primorja. Ponudil sem mu 100 dinarjev napitnine, toda
ni hotel vzeti pod nobenim pogojem. Dejal je, da je plačan za svoje delo, zato ne mara napitnine.
Ko se je čoln bližal ladji, sem zagledal obraze naše delegacije in vsi so vzklikali z vprašanji, kje sem bil in da so mislili, da me sploh ne bo. Tam sta bila tudi Mirko Kuhelj in John Divjak, katera sta dospela na ladjo nekaj ur pred menoj. Poveljnik ladje Kovačevič je dejal. "Torej čakali smo na vas! Če ne bi prišli do tretje ure, bi odpluli brez vas."
Na ladji je bil carinik, kateri je hitro pregledal moje stva ri, nakar je ladja odplula proti Ameriki, in sicer pol ure po mo jem prihodu, to je bilo ob pol treh popoldne. Oddahnil sem se, nakar sem šel na kosilo, katero so hitro pripravili.
Zame je bil 31. december res poln živčne napetosti, žalosti in avantur, toda kakor hitro sem se malo umiril, so mi misli uhajale na moje tako tako naglo
šeno zatajevan jok moje matere mi je kar naprej zvenel v ušesih, rezal v srce, in ko pišem te vrstice, ga še vedno slišim. Ng slišim pa samo materinega glasu, pač pa pred menoj stoji tisti bledi obraz mojega očeta ter njegova postava.
Tako se nam godi, ki smo razklani na dva svetova: z eno nogo na tej strani Atlantskega oceana, z drugo pa v krajih, kjer nam je tekla zibelka, kjer smo preživeli najlepše ure svoje mladosti, dasiravno so bile tiste ure čestokrat žalostne in polne trpljenja. K sreči pa smo pozabili na žalostne ure in se spominjamo na splošno le lepih stvari, naše mladosti v tistih prelepih slovenskih krajih, katerih lepote pa se nismo mogli nasititi, zato smo morali iti v tujino s trebuhom za kruhom.
O vseh teh stvareh sem pre mišljeval, ko je ladja "Hrvatska" mirno plula po krasnem Jadranu in me zopet nosila mojo novo domovino Ameriko.
(Dalje prihodnjič)
UREDNIKOVA POŠTA
S poli
Zadnje čase opažam v našem časopisju, da se neki rojaki zanimajo za zgodovino Slovencev v naši novi domovini Ameriki. Za izpremembo se to dobro sliši. Človek se kmalu naveliča či-tanja hujskarij od onih, ki prihajajo v to deželo in javno obre-kujejo — v svojo korist seveda — stare Slovence, ki tukaj delujejo že doga leta. Ni pa dovolj, da samo čitaš; tudi osebno prideš z njimi v dotiko. Mene opravlja prvi novodošlec, ki sem ga srečal tukaj.
Naši "zgodovinarji" prihajajo nadme tudi s pismi. Tako mi nekdo piše, naj mu pošljem pisma od Jerana iz Rajske doline. Drugi hoče vedeti to in to o milijonarju Košmerlu, ki je nedavno umrl v Chicagu. Daj, daj! —
Dal sem veliko takih stvari, toda vrnjeno mi ni bilo. Nekoč sem prosil, naj se kje med nami ustanovi slovenski-muzej, v katerem bodo vse te stvari, važni dokumenti naše zgodovine v
Ameriki, na razpolago. Poskus je bil storjen, ali kje je danes tu muzej? Meni so pa očitali, kakor je neki vzorni rojak zapisal v nekem slovenskem listu: ,"0d Juda kupuješ in škofom prodajaš ..."
Lansko leto mi je pisala neka Slovenka, da bo njen sin kmalu imel novo mašo in potrebuje podatke o misijonarju Bu-hu. Dal sem ji podatke, katere je Buh spisal pred 50. leti. Zraven je bilo tudi pismo, ki ga je Baraga pisal Buhu kot študentu v starem kraju leta 1857. Čez mesec dni je njen sin nekje pustil zame veliko kuverto. Ko sem odprl to kuverto in po^ gledal kaj je notri, je manjkalo Baragovo pismo. Takoj sem mu pisal, naj pogleda med svoje papirje, med katere se je morda zamešalo manjkajoče pismo. Odgovora ni bilo. Šele, ko sem nadaljeval s par trpkimi pismi, je odgovoril, da on- kot Slovenec — ne zna čitati slovenskega. Pri tem je ostalo.
Po teh izkušnjah sem sklenil, da odslej originalnih dokumentov ne pošljem nikomur več.
Matija Pogorele.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE V UUBLJANI
Pb enem letu so ga le našli. Kaj, boste rekli. Prostor za stalno lutkovno gledališče v Ljubljani. Do jeseni 1948 leta so lutkarji prevažali zložljivi oder in "Udarno brigado" lipovih marionet zdaj v to zdaj v ono amatersko gledališče.
Na svoji Odiseji po Ljubljani in bližnji okolici so končno odkrili skromno in neznatno dvorano. Dolgo se je skrivala njihovim očem, stisnjena med dva ogromna soseda — Šentjakobsko cerkev in gimnazijo. Na terenu so jo uporabljali za množične sestanke in le redko za kulturne prireditve. Po gostovanju lutkarjev pa se je zgodilo, kar se pač večkrat v življenju zgodi — jež je pregnal lisico.
Kakor osvežilen dež po dolgi suši je delovala na lutkai-je nova pridobitev. Jože Šorn, član Mestnega lutkovnega gledališča, je spet zajahal pegaza. V depoju Mestnega muzeja, v svoji pisarni, je pričel — med sulicami, meči in ne vem kaj še vse tam nabira prah — pisati. Lotil se je dramatizacije Levstikovega "Martina Krpana", kar jih je že toliko pred njim brez uspeha poizkusilo. Dvakrat je vse črtal, v ,tretje popravljal; končno je ta nekdanji nastav-Ijenec v finančnem oddelku Mestnega ljudskega odbora dodal svoji dramatizaciji Ingoliče-ve "Udarne brigade" in raznim igricam za lutkovne odre še "Martina Krpana".
Medtem so drugi preurejali dvorano. Po načrtu arhitekta Danile Kociana je postajalo v njej prijetno in toplo. Samo ene stvari ni bila mogoče popraviti, njene velikosti ... Na lutkovne odre se pa arhitekt Kočij an ne razume, zato se tega ni lotil. In Jagodičev Ciril, ki je skonstruiral prvi zložljivi oder, je začel spet brskati po knjigah ... Ni ravno enostavna stvar takle načrt, zlasti, če je človek še pred kratkim premetaval prejemke in izdatke po raznih kontih in razredih. Lutkarstvo je bilo le njegov privatni "konjiček". Pa če že sprejmeš službo konstruktorja in tehničnega vodje, moraš pač konstruirati. Pod raznimi risalnimi pripomočki je nastal nov načrt, ki je sedaj že uresničen. Čez poletje bo treba oder malo predelati; izkušenj je manjkalo. Tudi oder bi bilo tre-
sto glav, med drobnimi so posejane tudi bolj debele, se nemirno obrača po dvorani. Otroške oči vrtajo po Didkovi sliki s Krpanom in vsemi ljudmi in živalmi, s katerimi ima ta kaj opraviti. Pogledi drugih se pasejo na okusnih keramičnih senčniki stenskih luči, spolzijo po pozlačeni grški maski nad odrsko odprtino, ki nikakor noče zapreti ust. Morda tudi kdo za trenutek zahrepeni po rdečem žametu, ki zastira oder in stranski izhod. Različne pripombe — iz starejših ust produšene in zadržane, iz mlajših glasne in nagle, se med seboj prepletajo. Vseizzvene v eno samo hvalo.
Potem zavije' dvorano nepredirna umetna noč. Mehek ženski glas prične Krpanovo zgodbo. Vse obmolkne. "Mama, luč!" preseka tišino, pridružita se mu polglasno izpraševanje in šepet . . . Nekdo poleg mene izpusti iz sebe grozeč ššššššt, potem pa z nejevoljo zagodrnja: "Saj sem rekel, da bi lahko pri luči vse to povedala lutka. Kdo, za vraga, jo od otrok,posluša!"
Tedaj se oder osvetli in Krpan s svojo kobilico prežene vse nezadovoljstvo. Poplava vzhi-čenja gre po dvorani. Nato se mlajši zabavajo z ogledovanjem, starejši tudi s poslušanjem — skratka vsi so zaposleni. Trdo, kot bi grče sekal, se lomijo iz nerodnega Krpana besede. Njegova kobilica je vse bolj zanimiva. Taka je kot živa. Nič čudnega, če takrat, ko jo primaha na oder, otroci kar z odprtimi ustmi strme vanjo. Od časa do časa prikipi prisrčen hi, hi, hi, hiiii iz njihovih ust Ko hočejo dvorjani preizkušati njeno moč in jih kobilica obr ca, jih skoraj ni mogoče kroti ti. Bolj jim je to všeč, kot takrat, ko Krpan na odru odseka Brdavsu glavo. Kaj je počasni Krpan proti iskri kobilici, ki zna tako smešno sukati oči, vihati rep, stegovati vrat in odpirati gobec ... Pa še en junak je, spet na štirih nogah— cesaričin kužek. Prav po pasje laja, 'jo drobi zdaj v ta zdaj v oni konec odra, seda na zadnje noge, maha z repom . . .
No, saj so tudi ljudje zanimivi. Cmokasti in strahopetni cesar s kratkimi nožicami, ki' govori, kot bi imel cmoke tudi v ustih, vzbuja prav tako smeh. Pa okorni dvorjani, kočijaž in služabnik, pri katerih niti lasu-ba povečati, toda kam? V cer- ija, niti lepa obleka ne moreta
. , o	—lipovine. Vendar je od
ljudi najbolj zanimiv zlobni, za-
imajo. No, zdaj ko že nastopajo, gre vse skupaj malo hitreje." Potem je prešel na gospodarsko stran. "Skoraj milijon dinarjev je stala preureditev dvorane," mi je pojasnjeval. "Zdaj pa predstave niti toliko ne nesejo, da bi krili stroške zanje. In vsemu temu je krivo pomanjkanje prostorov v Ljubljani ... " Prišla sva do trodmo-stovja, tam sta se najini poti ločili.
Kdor želi na lutkovo predstavo, mu priporočam, da pride zgodaj. Za lutke se zanimajo namreč tudi otroci izven Ljubljane. In če je zanje rezerviranih 50 vstopnic, jih je s teki že j)olovica oddanih.
kev ali h Kajfežu v gostilno? *
Nekaj minut pred predstavo.
"demokraciji" in "svobodi," s svojo obnovljeno kampanjo proti Jugoslaviji dokazuje, da gre za vse te lepe reči, le ko nosijo znamko Made in USA.
jedavi minister Gregor z naslja-jočim glasom in živahnimi kretnjami.
Le kadar so pogovori bolj dolgi, začno v dvorani škripati
stoli. Ogledovanja krasnih stolčkov, mizic lepe pokrajine in vsega ostalega, kar je na odru, je otrokom hitro dovolj. Modri razgovori pa mlajših nič kaj dosti ne zanimajo.
Dobro uro traja predstava,
seveda brez odmorov, ki so res malo dolgi. Ni pomoči — kulise je treba premen jati, ker oder ni premakljiv. Ko pa zagledaš spet čudovito kobilico,, kužka,
Krpana, ki seka lipo in se drevo res prevrne, ko Krpan zadnjič zamahne, pozabiš, da je bil odmor predolg . . .
Konec predstave, šele tedaj začutijo vsi, da je v dvorani vroče in zatohlo. Ventilacije ni.
Še en pogled na sliko s Krpanom in občinstvo med glasnim razpravljanjem zadovoljno odhaja. Imena raznih junakov v igri se love po zraku, pomešana s kratkimi ljubljanskimi sodbami "fajn" ali "fino".
Moj sosed, ki se je med predstavo razburjal zaradi teme, je dobrodušno dejal: "Kar dobro je". Vendar je imel spet svoje pripombe. Ponovil je tisto o lektorici in še dodal: "'Vodiči' še niso vsi v tem poslu doma". Šla sva skupaj in govorila o predstavi. "Se bodo že privadili", je nadaljeval. "Sicer pa je voditi lutke težka umetnost. Vsak ni za to. Včasih sem bil pri vajah.
Še pri sedemdeseti se je kobilica nekam trmasto zleknila. Brdavsu pa je glava odletela, še preden je Krpan mahnil z mesarico, drugič pa prepozno. No,
sedaj vsega tega ni več." Potem se spravi nad lutke; "če bi jih učenci šole za umetno obrt bolj živo pobarvali, ne bi prav nič škodilo. Dobro, da je oder osvetljen tako, kot je treba, drugače bi bili njihovi obrazi še bolj pusti." "Kako pa Kr^an?" ga vprašam. "Krpanu so že operirali glavo, pa ne bi'prav nič škodilo, če bi mu tudi noge. Pa prerobat je, na cesarskem dvoru bi se res lahko odkril." Med pogovorom se je najbolj razži-vel ob pripovedovanju o insce-naciji in raznih rekvizitih od baročnega pohištva, svečnikov do razkošne cesarske kočije.
Skrušny je "kampeljc" v barvanju, Vrtina bi pa za nekaj časa poslal med tiste, ki delajo otroške igrače, da bi jih spretnosti učil." . . . "So kobilicg napravili tudi učenci sami?" "Ne,
ni jim šlo, Ajša Pengov jo je izdelala. Za novo igro bodo šle vse lutke skozi njene roke, so jo že pritegnili h gledališču".
Potem sva govorila še o vodičih in recitatorjih. Po večini so to igralci iz amaterskega gledališča v Mostah in stari lutkarji, j V "Enakopravnosti" dobite le nekaj je novincev, med njimi | vedno sveže. dnevne novice o tudi študentje. Veselje do odra. \aogodkih po svetu in doma!
PREDLOG ZA SKLENITEV MEDNARODNE KONVENCIJE O RAZVEZI ZAKONA
Ameriška zveza za mednarodni pravo je predlagala Komisiji za socialna vprašanja pri orga-nozaciji Združenih narodov, naj izda posebno mednarodno konvencijo o razvezi. Ameriški pravniki navajajo v svojem predlogu, da so proti tovarnam za ločitev in razvezo zakonov, ki so v nekaterih državah postali oddelki zbornic za trgovino in turizem. Z mednarodne konvencije naj bi onemogočili izrabljanje zakonov tujih" držav, ki dovoljujejo naglo ločitev zakonov. Ameriški pravniki so predlagali, naj bi mednarodna konvencija vsebovala določbo, da je mogoče doseči razvezo zakona v tuji državi samo s pogojem, da je tisti, ki zahteva razvezo zakona, vsaj eno leto prebival v tuji državi.
COCA-COLA V ITALIJI
Vatikanski administrator uprave nepremičnin svete stolice inženir Galeazzi je imenovan za glavnega upravnika ameriškega koncema, ki izdeluje v Italiji pijačo "coca-cola." V Italiji so doslej z ameriškim in vatikanskim kapitalom zgradili 16 tovarn za izdelavo te ameriške pijače. Pretežni del vatikanskega kapitala je zastopan v tem koncernu z delnicami papeževega nečaka princa Pacellija, ki hkrati nadzira v Rimu vsa podjetja za oskrbo mesta z vodo, električnim tokom in s plinom. Časopisi pišejo, da je novi upravnik tovarn ',Coca-cola" v Italiji Galeazzi izjavil, da se bo "z vsemi silami trudil, da bi postala "Coca-cola" italijanska narodna pijača."
11. julija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
METEORJI, ŽRELA IN VULKAN
Meseca junija leta 1908 so Zabeležili vsi seizmografi na evropski celini veliko spremembo. Nekje v Sibiriji je moral biti kratek, toda hud potres. Hkrati so pokazali barografi meteoroloških postaj dokaj nenavaden val zračnega pritiska, ki je imel svoje središče spet v Sibiriji. Kaj vse to pomeni, je bila težka uganka tudi za učenjake. Nikakor namreč niso mogli Ugotoviti vzroka tega potresa. Marsikakšna bajka je že krožila zaradi tega. Potniki preko-sibirske železnice so na primer pripovedovali in trdili, da so videli velikansko ognjeno kroglo na nebu. Drugi so govorili o strahoviti eksploziji, tretji pa so pripovedovali o velikanskem požaru, ki da so ga videli na obzorju , češ da je veter prinesel vročino in smrad po ognju daleč naokrog.
Ko je nekaj pozneje prišel neki ruski raziskovalec med prebivalce v tajgi ob Podka-Rienju Tugneska, so mu le-ti pripovedovali, da se je njihov bog z ogromnim ognjem pripeljal na zemljo. Nikdo izmed njih si ni drznil v bližino tistega kraja. Za to pripovedovanje se dolgo ni nihče menil, končno pa se je ruski raziskovalec Kulik le odločil, da preišče stvar do dna. Na tovorni živini je po velikem trudu prepotoval neob-Ijudeno ozemlje. Domačini so se Zaradi bajk in pripovedk tako bali potovati proti tistemu kraju, da nihče od njih ni hotel raziskovalcu kazati poti. Marsikateri dan so tako prepotovali komaj 6 do 7 km; In marsikdaj so zašli v močvirja ter si nakopali razne bolezni. Večkrat so se, vsi obupani, že hoteli vrniti. Tudi prehrana jim je delala velike težkoče. Kljub vse-niu pa je Kulik vztrajal na tem, da najde skrivnostni kraj.
Nekega dne pridejo do neke goličave. Vsa drevesa so ležala kakor od silnega viharja izru-Vana na tleh. Niso pa bila križem razmetana, marveč lepo Vsa v eno smer nagnjena . . . Kaj naj to pomeni? Ko so prišli na to mesto, so naleteli na
skupine dreves, ki so sicer stala, bila pa so oropana vseh vej in celo lubja. V sredini teh skupin pa ni bilo nobenega sledu o kaki drugi živeči rastlini. Kmalu nato so zagledali kakih deset lijakom podobnih kotanj, od katerih je imela največja 50 m v premeru. Vse te kotanje pa so bile napolnjene z vodo. Površina tega razdejanega ozemlja je merila 120 km v premeru. Kakšna strašna naravna nesreča se je torej tu zgodila? Kulik je prišel do zaključka, da je najbrž zadel tu ob zemljo velik meteor. Pri padcu na zemljo kakor vodni curek brizgnil na vse strani in uničil življenje daleč naokrog. Tako so si šele sedaj mogli pojasniti vsa pripovedovanja in znake raznih potresnih aparatov. Kje pa tiči meteor? Gotovo je, da se je za-ril v zemljo zelo globoko. Po strašnem učinku sodeč, mora tehtati na tisoče ton! Kar je raziskovalcem že pričelo primanjkovati hrane in ker so že skoraj vsi zboleli na skorbutu, so si točno zaznačili kraj, kjer je zgrmel ta meteor na zemljo, in se odpravili nazaj. Uganka sunkovitega potresa pa je bila rešena.
Ugasle zvezde in meteorji so človeštvu deloma še vedno uganke. Tavajo in drve po atmosferi, se svetijo, razpočijo in izpuhti jo. Zemlja privlačuje dnevno več milijonov teh nebesnih teles, ki so najbrž delci razpadlih svetov vsemirja. Na srečo obdaja našo zemljo zračna plast, ki tvori nekakšen oklep, ki nas varuje.
2e v davnih časih so ljudje opazili in slišali, kako so ognjene krogle padale izpod neba na zemljo, da, celo na hiše. Znanost pa je take trditve tedaj označevala kot izmišljotine. Šele Chladni (1794) L), znani fizik, je po dolgotrajnih opazovanjih te vesti potrdil.
Meteorje in meteorite, t. j. kosce meteorjev, so našli že skoraj v vseh delih sveta. Primerilo se je celo, da so zadela ta izpodnebna telesa ladje, ki so vozile po morjih. Seveda so se v
Oh Well! They Finished Second!
Samuel Maxwell, 60, of Brooklyn, and George Horn, 31, of Hempstead, waited in line for more than 30 hours to be the first ones throueh New York's new ^80,000,000 Brooklyn-Battery tunnel only to be nosed out by a couple of enterprising motorcyclists. Maxwell and Horn munched on cookies and crackers during the long wait for the tunnel opening.
nekaj sekundah potopile. Zgodilo se je tudi, da so zgorele cele hiše, zadete in zažgane od meteoritov. Znani raziskovalec Beebe pa je opazil z ladje "Ac-turus" izbruh vulkana Galapagos, ki je bil dolga leta miroval. V aprilu 1. 1925 je namreč zagledal belo žareči meteor, ki je prihrumel naravnost v žare-čo lavo.
Prej so smatrali nastanek vseh vulkanskih žrel kot vulkanski izbruh. Natančno proučevanje meteoritov pa je pokazalo, da lahko nastanejo tudi zaradi padcev meteorjev izpod
neba. Tako je, na primer, vsako vulkansko žrelo, ki ne vsebuje samo lave in pepela, lah ko drugačnega izvora. Že dolgo je namreč poznano "meteorsko železo" v Arizoni s premerom celih 1300 m in 200 m debeline, Meteoriti so včasih iz samega čistega železa in celo iz dragih kovin. Pri nekaterih arabskih plemenih in Eskimih so našli orožje, ki je bilo izdelano iz meteorskega železa.
Tudi sveti kamen iz Kaabe, ki so ga častili pred ustvaritvijo islama, je verjetno padel izpod neba kot meteorit.
JUGOSLAVIJI SE OBETA BOGATA LETINA
Ker rast posevkov ugodno napreduje, pričakujejo skoro v vseh krajinah države bogato letino, zlasti na socialističnem sektorju. V žitorodnih krajih v Vojvodini, Slavoniji in Baranji pričakujejo bogatejšo žetev kot v zadnjih letih. V novosadskem okraju bodo po računih strokovnjakov letos poželi več žita kot v katerem koli letu v zadnjih desetih letih. Ta pričakovanja potrjujejo prvi snopi, ki so padli pred kakimi 10 dnevi v južnem in srednjem delu Makedonije, kjer je sedaj žetev že v polnem razmahu. Pred nekaj dnevi se je začela žetev v Črni gori in Hercegovini. V Makedoniji je donos žita dober zlasti v tikveškem okraju. Na hektar so poželi kmetje po 150 do 300 kg žita več kot lani. Kmečka delovna zadruga "Nikola Petrov" v Krivolaku v tem okraju bo pridelala na svojih poljih toliko žita, da bo lahko oddala drža-
vi 30,000 kg žita namesto 8000, kolikor so spočetka računali.
Ozimna žita in drugi posevki bodo dala bogat donos. V Slavoniji in Baranji je donos oljne re-pice za okrog 400 kg večji na hektar v primeri z lanskim. Zlasti je letos dobro obrodila oljna repica na državnem posestvu pri Osijeku, na katerem znaša povprečni hektarski donos na površini 220 ha 1200 kg, lani pa je bil za pol tone na hektar manjši. V Slavoniji pričakujejo dober pridelek lanu — 19 stokov na hektar ali 500 kg več kot v prejšnjih letih. Prav tako je dobro obrodil tudi mak v Makedoniji. Zadružniki kmeč ke delovne zadruge "Pobeda" na Dojranskem jezeru so pridelali na hektar okrog 20 kg opijeve ga katrana, računali pa so, da ga bodo dobili 7—10 kg.
Ne pričakujemo bogate letine samo zato, ker so bile ugodne vremenske razmere z zadost-
Dress Up Left-OVer Chicken
Chicken Fritters
■pJERE IS a way left-over chicken can be made into a delicious main dish for luncheon or supper. It's Chicken Fritters at their very best! The unusually tasty mixture can be made ahead of time and fried in hot Spry to a delicate golden brown just before serving. The mushroom sauce is quick and easy, too, using canned soup. Served with piping hot baking powder biscuits and a green vegetable, it's a meal the whole family will love. Clip the recipe now and put it in your cooking file marked, "delicious and Inexpensive."
1 cup sifted all-purpose flour 1^/2 teaspoons baking powder -llz teaspoons salt 1 egg, beaten Va cup milk
2 teaspoons onion juice 1 tablespoon Spry V.i cups cooked or canned chicken, finely chopped 1 teaspoon pirriiento, finely . chopped
Sift flour, baking powder, and salt into mixing bowl... Add beaten egg, milk, onion juice, and Spry; beat until smooth . . . Add chicken and pimiento and mix well . . . Drop batter by tablespoons into hot Spry (375*F.) about 1% inches deep and fry until golden brown (about 3 minutes) . . . Serve with mushroom sauce made by heating a can of condensed mushroom soup with % cup milk. Makes about 14 fritters.
nim dežjem, temveč predvsem zaradi okrepitve socialističnega sektorja kmetijstva, ki obsega že nad četrtino obdelovalne zemlje, zaradi dobrega semena, uporabe agrotehničnih ukrepov, zlasti na socialističnih gospodarstvih itd. Ljudski odbori in množične organizacije so si zelo prizadevali, da bi z boljšo obdelavo zemlje povečali proizvodnjo tudi na privatnem sektorju, k čemer bodo nedvomno pripomogle tudi zadnje uredbe o kmetijskih pridelkov, ki so spodbuda privatnim pridelovalcem, da dosežejo večje donose.
Tudi nega posevkov- upravi-čuje pričakovanja, da bo letos letina obilnejša. V Vojvodini so že okopali industrijske kulture in koruzo.
Mnogim zadrugam primanjkujejo stroji in delavci. V osi-ješki oblasti bi morale kmečke delovne zadruge v juniju delati okrog 63,000 delovnih dni, da bi okopale posevke in opravile druga važnejša dela. Toda po sedanjem številu delavcev zaposlenih pri poljskih delih, bodo lahko prispevale le nekaj nad 54,000 delovnih dni.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32%. do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mei^, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je
36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.)
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
N. J. Popovic, /nc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.	ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
Prežihov V orane:
A s A s A
(Nadaljevanje)
"'As!'
" 'Pazi na kovače!' je vpil oče.
"Kosila sva dalje; skoraj pri Vsakem drugem košu se je oglašal oče s svojim asom, kar je pomenilo, da je prišel s koso preblizu sadike in da je samo za las manjkalo, da ni zletela med pokošeno travo. Nenadoma pa Je zavpil:
"'Asasa . . .!'
"To je moral biti pa že zlodej! In res je oče pobiral drugo sadiko. Gledal jo je nekaj trenutkov 6 sovražnimi očmi, nakar jo je
molče stlačil v žep. Enako kakor oče sem delal jaz, le da so pri meni bili asi in asasi gostejši, kakor pa pri očetu. Počasi sva jo rezala dalje in prepevala najino pesem:
" 'As—as—asasa . . 'I 'As—as—asasa . . .'
"Kakor so naju pač koši, ti preklenski koši, zbadali pri srcu.
"Tako sva pela skoraj teden dni, preden sva z velikim trudom obkosila in obžela vse košovje. In kako je to čudno: Košnja nama je tako prešla v kri, da sva celo ponoči med spanjem kosi-
la. Posebno oče je pogosto stokal:
" 'As ... as ... . asasa . . . as . . .!'
"Kakor bi ga gad je pikali. Včasih ga mati ni mogla več poslušati in ga je zbujala, rekoč: " 'Saj ne kosiš, Anza, saj ne kosiš med košovjem . . .'
"Toda komaj je oče zaspal, je že zopet začel tarnati:
"'Asasa . . . asasa . . .!' "Še bolj kot košnja je bila paša prezapeljiva past, da ne bi otroci in živina padali vanjo. Seveda so otroci pasli tako, da je eden vedno stal na straži in gledal, da bi se kak graščinski človek od kod ne pritepel. Zvečer £e je živina po navadi vračala lepo okrogla domov. Oče je iz-praševal svoj lokavi rod: " 'Kje ste pa tako nabasali ?' "'Pod njivo na brezju, pod
jamami . ..'so prekanjeno odgovarjali pastirji.
"Naša mati je vedela, kaj se godi, in je včasih očeta svarila, toda oče je vselej zamahnil z roko: 'Kaj pa morejo otrokom?'
"Ni pa predolgo trajalo, ko je oskrbnik že bil nad očetom:
"'Po nasadih pasete!' . "'Ni res!' se je branil oče. Toda oskrbnik je trdil, da ni neumen in da ga ni treba za norca imeti. Vendar si ni mogel pomagati. Za nas otroke pa je bilo to znamenje, da bo nekoč počilo. In res se je še prekmalu zgodilo. Najprej je nekega nedeljskega jutra zalotil mene. Pa-sel sem z bratom Nacuhom na polju za vrhom. Živina je mirno mulila travo, jaz sem pa ležal na robu in strmel v dolino pod seboj, koder je bela cesta tekla v svet. Vsega je bil kriv Nacuh,
ki bi moral stražiti, pa se je nekam drugam zazijal. Nenadoma je izpod roba počil grozeč glas:
" 'Ha, Kramohi, zdaj pa imam . , .!'
"Ker je smatral mene kot najstarejšega tudi za najbolj odgovornega, se je z vfhtečim pasjim bičem najprej zagnal za menoj, hoteč me dobiti in me pošteno ošvrkati. Toda ravno s tem jo je polomil: skočil sem kakor jelen proti vrhu in mu jo pobrisal pred nosom. Ko je videl, da mene ne more dobiti, se je obrnil in hotel steči za malim Nacuhom. Toda ta je izkoristil priložnost in jo je že prej pobral od tod. Naposled mu ni preostalo drugega kakor sama živina, nad katero si je potem ugnal jezo, kolikor je mogel. Za to neprijetno stvar doma niso
izvedeli, ker oskrbnik ni šel pravit staršem, mi otroci jim pa tudi nismo hoteli pripovedovati.
"Nekaj časa smo bili previdnejši, toda kmalu smo na dogodek pozabili in zopet kradli pašo. Neke nedelje popoldne so pasli Anika, Foltuh in Nacuh; misleč, da na tak dan oskrbnik vendar ne bo stikal po revirjih, so spustili živino na nasade. Ker nas je pa oskrbnik zalezoval, seveda ni strojil niti nedelje. In tako jih je zalotil. Nenadoma sta Anika in Foltuh vsa zasopla pridirjala na dvorišče. Takoj smo vedeli, kaj se je zgodilo. Oče in mati sta prebledel^ in se spogledala. Nacuha in živine pa še ni bilo nikjer. Kmalu je pritekel domov tudi Nacuh; že od daleč je jokal in vpil:
" 'Ata, boli, boli, mož me je tepel . . .!'
"Bilo je kakor zadnjič: oskrbnik je tekel za otroci, starejša dva sta mu ušla, a mali Nacuh je imel prekratke noge, pa jih je zato dobil s pasjim bičem čez pleča, da je bil ves marogast. Še huje pa je bilo, da se je v Na-cuhu zaganjal tudi oskrbnikov pes, ki fanta sicer ni ugriznil, pač pa ga je smrtno preplašil. Ob pogledu na trepetajočega Nacuha je oče še huje prebledel. Takoj za Nacuhom pa je prilo-mastil na dvorišče sam oskrbnik.
" 'Kramoh, kdo ti je dovolil pasti po nasadih?' Oskrbnik je bil videti naravnost togoten.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v « - » Enakopravnosti

STRAN 4
ENAKOPRAVNOSl
11. julija 1950
Marko Kos :
MATI IN SNAHA
(Nadaljevanje)
Ko je zvedela, da je dekle revno kot cerkvena miš, se je udarila z dlanjo po čelu in odhitela domov, da se je spotikala v dolgi kikli. Ravnala je po pameti in po nagonu, ki ji je prišepetaval, da to ni hiši v prid in da izvirajo iz tega nove nadloge in skrbi, predvsem pa, da bi bil tudi oče proti. Ozmerjala je sina in ga rotila, naj si jo izbriše iz srca.
"Nikoli, mati, nikoli ne bom druge vzel!" je odvrnil Janez na vso moč užaljen in presenečen.
"No, prav", je mati rekla in zmečkala v rokah končka rute. "Kakor hopes! Za snaho je pa ne maram, ne maaaram!"
Janez je pograbil klobuk in odšel od doma. Vsi lepi načrti, vse je zgrmelo na tla. A ne zaradi sebe, zaradi Ivane ga je bolelo.
Čim je zagledala njegov topi, raztajani pogled, se je zamajala, počenila, ker so se ji za-šibila kolena, in se brez besede zastrmela vanj. Po licih so ji polzele solze, druga za drugo, kakor kaplje dolgočasnega jesenskega dežja. Pred sabo je zagledala črn, globok prepad — in ob tem spoznanju so ji zamrli čuti. Nobene moči ni čutila v mišicah. Janez je taval s pogledom po nakodranih oblakih. čebela mu je sedla na ramo.
"Ivana, ne glej tako prestrašeno! Zanesi se name — za vse na svetu te ne zapustim!" je končno zinil,
"Oh, pustil me boš . . . ubogo .. . zapuščeno, se poročil, kot mati hoče, vzel drugo, boljšo ... je nesmiselno blebetala in kimala z zalo in bledo glavo.
Janez je v nemoči škrtnil z zobmi.
"Kakšno mater imaš vendar, trdo kot skala!" je vzkliknila in ogorčeno vzkipela: "Sem mar kakšna vlačuga? O, bolj Čista sem od marsikatere druge! Prekleti svet, kakšen je . . Samo za denarjem gleda!"
Janez jo je začudeno gledal. Ni slutila, kako močno drhti dekle pred prihodnjostjo, pred vsem, kar bo prineslo materinstvo.
"Zanesi se name," je zmedeno ponavljal.
Ivana se je odvlekla v svojo poselsko izbico in se vrgla z obrazom na posteljb. Groza ji je stiskala srce čedalje huje.
"Kaj ti je?" je vpraševala gospodinja.
"Nič, prav nič!" Čustvo, da ji nihče ne more pomagati, jo je navdalo z zlobo. Mahoma so jo polile solze, skrila jih je v blazini in srdito zahripala:
"Poberite se, prekleti!"
. . . Sčasoma je obupna žalost pojenjala, kakor utihne kukavičje klicanje v gošči. Obup je pregnala iz srca, še smeh se ji je prikradel v svetlih trenutkih na omršavela lica, kajti našla je oporo v tistem, kar je nosila pod srcem. S sveto ljubeznijo se je vase zamaknjena pripravila na težke dneve. Ni ji bilo z rožicami postlano. Z jutranjo zoro je morala na polje, v pripeki je plela in okopavala.
"Ne smem podleči!" je s hrabrim nasmehom rekla Janezu. "Radi bi se me iznebili, kakor jastrebi me opazujejo. Boje se sitnosti. A moram vzdržati! Kam se naj pa denem?" Trdo je stisnila ustnice in se grenko nasmehnila. "Če me še ti zapustiš ..."
"Ne boj se!" je Janez z vzdihom odgovoril, se grozotno spa-čil in zagrebel glavo v dlani. "Zakaj so se vsi zarotili proti meni?"
Janeza je v njegovem skritem življenju že mnogokrat zapeklo. Videl je bogate tovariše, kako so se bahali z ozaljšani-mi kočijami, a on ni mogel deklet nikamor povabiti, se iz-prsiti, vreči z malomarno kretnjo jurja za vino in godcem. A vse tisto je samo hip, dva zapeklo v srcu in nato splahnelo v vsakdanjih skrbeh. Zdaj se pa ni mogel zamotiti, ponoči in podnevi ga je zbadalo v mislih: "Reven si, ubožec ..." Občutek krivice in zavisti se je naselil v njem kot črv, mu je odpiral oči in glodal vztrajno in nevidno. "Otroka bom imel, a dekletu vsak dan komaj v oči pogledam!" je z besnostjo in tugo premišljal. Spričo skrbi, trdega dela in neprespanih noči je shujšal, kot bi ga s sekiro obtesal.
Mati je po svoje molila k bogu, da bi sina srečala pamet in da bi njo, starko, odrešil skrbi. Na njene prošnje, naj se oženi v dobro hišo, je sin molče odki maval.
"Ne trmoglavi, fant! Oženi se, pojdi k Preselcu, lepe njive imajo! No," pa h Kavku? Kra vica ti ne uide."
Išče se dva (2) prodajalca harmonik
tudi poučujemo igranje na harmonike
dobra prilika.
Vpraša se pri
ACCORDION SHOP East 222nd street,
John Frabutt. učitelj	nasproti Gray lekarne
STAKICH FURNITURE CO.
_ , Qucdity at a Price — Easy Terms
iVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
VAŽNO Z A VSE, KI NAMERAVAJO POTOVATI V JUGOSLAVIJO
Glasom najnovejših vesli, bodo Jugoslovanska ambasada in konzuli izdajali lakozvane TURISTOVSKE VIZE, veljavne za bivanje v Jugoslaviji za dobo dveh mesecev. Te vize se bodo izdajale prosilcem, brez da bi bilo treba dolgo čakati na nje. Kdor ima torej namen obiskati staro domovino še v teku prihodnjih mesecih, naj brez nadaljnega vloži prošnjo za ameriški potni list in ko potni list dobi pa za jugoslovansko TURISTOVSKO VIZO.
Tvrdka KOLLANDER bo imela skupno potovanje dne 23. avgusta na največjem parniku QUEfeN ELIZABETH in ako se kateri še želi pridružiti tej skupini, ki že sedaj šteje 30 potnikov, naj se takoj obrne na:
August Kollander
KOLLANDER je edini slovenski zastopnik v Clevelandu za glavne preko oceanske a vi jonske linije. Ako torej želite hitro potovati, lahko potujete tudi z avijonom. Dalje prodaja Kollander tudi American Express TRAVELER CHEQUES, ki so najbolj varni in priporočljivi na potovanju. Sploh, kadar imate kake posle s starim krajem, se vedno obrnite na Kollandra, kjer boste dobro in točno postrežem.
Janez ni dvignil pogleda izpod povešenih obi-vi.
"Lej, kakšen križ si mi pripravil — sedaj na stara leta, ko bi morala na zapeček. Ali je to delo zame? škafe nositi od studenca? Se ti nič ne smilijo moje noge? Ubogaj me!"
"Mati, nehajte s tem!" je Janez hripavo zaječal in odšel.
Mati ni vedela, da je v lahkoživega fanta ta ljubezen pognala pregloboke korenine, da ni bilo moči ubrati novo pot. A starka se ni mogla odločiti, da bi potegnila črto čez vse in prepustila Vinku, ki je neopazno opravljal sVoje delo.
Tik pred žetvijo je porodila Ivana zdravega fantka. Že četrtega dne je na njivi povezovala snope, za mejo se je pa pod dežnikom drl dojenček. Krstiti ga je dala za Janka. To je vzbudilo na vasi val zgražanja in posmeha. "Viš, stari je zagodla," so govorili vaščani, ki so se podvizali, da so iztresli škodoželjnost ob tuji nesreči.
"Zdaj pa imaš!" je mati na-taknjeno oponesla Janezu, vsa rdeča v obraz. "S tvojim imenom se ponaša! Težave ti bo delala, ti se pa še obiraš. Vsaka te bo rada vzela!"
O, kako veselo se je Janez nasmehnil! Hotel ji je nekaj reči, a se je vgriznil v ustnice in skril sijoče oči.
Mlado mater pa je čakalo stotero nadlog. Prenašati j e morala otroka s seboj na delo, poslušati psovanje dekel, ki jim otrok ni dal spati, a vse je mimo pretrpela. Niti jezila.se ni na Janeza, na fanta, ki ji je nakopal vso nesrečo. Njena zloba se je obrnila na mater.
"Svinjarija je to od tvoje matere!" je dejala Janezu, solzna od obupa, žalosti in sovraštva. Janez je strmel v dečka, ki mu je spal v naročju, se mu tihceno smehljal in jo na pol ušesa poslušal. "Ne pozabim ji tegal Nikoli ... O, le počaka naj!" je siknila in zažugala s pestjo. "Povrnila ji bom še, ko pride čas, stotemo povrnila!"
Jeza ji je splahnela, ko je opazila, s kakšno vnemo popravlja Janez otrokove cunji-ce.
"Kaj bo z nama?" je čez čas zamišljeno vprašal.
"Kaj neki — kako neumno
KADAR IMATE
naprodaj ali pa želite kupiti hišo za eno ali dve družini ali pa večje poslopje,
pokličite
IV 1-7646
REALTOR
AKO JE TREBA POPRAVITI VAŠ DIMNIK ALI KAKO DRUGO
STVAR OKOLI VAŠE HIŠE, pokličite me in vam bom naredil dobro delo po zmerni ceni. Govorim slovensko. SAM K., 552 EAST 140 ST. UL 1-1488
DELO DOBI
"Master Plumber" z licenco. Na starost se ne ozira, toda mora biti zmožen dela. Dobra plača in dobre delovne razmere pri splošno poznani družbi. Kdor se zanima, naj sporoči na Box 155, c/'o Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
DELO DOBI
izuCen mizar; "finishing" karpenter.
Stalno delo. Vprašajte pri ED KOVAČ
960 E. 185 St., KE 1-5030
VASI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVL ako Jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
vprašaš!" je Ivana srdito izbruhnila. "Se to mene sprašuje? Ti bi moral gledati — ne jazT' In pričela je vekati: "O jojme, kaj si napravil! Samo stokaš in sprašuješ. Kakšen mož pa si ... "
Janez se je pomračil. "Počakaj, ihta! Sem kaj na boljšem od tebe?"
Premišljal je na vse kriplje, kaj bi bilo moči napraviti, premišljal, da je že drugič zapadel sneg. Dela ''ni mogel dobiti nikjer, edino vožnje bi lahko opravljal, a konji so bili materini. Dokler mu ta ni prepustila grunta, ni bilo niti govora . .
Sneg je skopnel, ozimina je dobivala že barvo, ko je opazil Janez na bratu čudne spre membe. Prej delavni Vinko je sedaj bolj in bolj prepuščal bratu vse delo, a od sebe ni dal besede. Pomagal je še bratu po saditi krompir in potakniti pre-kle za fižolovko. Tistega jasnega majskega dneva ju je vročina pošteno zdelala, čim se je zmračilo, sta že zlezla na mrvo in se zavila v odejo.
Soparica se je urno odmika la nočni svežini. Dišalo je po svežem, grenkem vonju zemlje, ki je vstajal izpod mrtvega list ja in izoranih ogonov. čuti je bilo zaripel lajež lisice, ki mu je odgovorilo odsekano bevskanje psa in nemir v kokošnjaku. Iz vlažne daljave je donelo vab Ijivo fantovsko petje. Janez se se domislil Ivane, hripavo za stokal in se prevalil, da je za šumelo lansko seno. Mahoma so presekale Janezov sluh potišane bratove besede:
"Veš kaj — od doma odidem ...na delo grem!"i
"Kakoooo?" je osupnil Janez in pridržal samo.
"Nič ne sprašuj," je pohitel brat. "Premislil sem. Najtežje delo sva opravila, do žetve boš že prestal. Takrat ti bo pa že Ivana lahko pomagala ..."
•Janez je od presenečenja in olajšanja zajecljal. V poltemi je videl, kako si brat z rokama podpira svojo čokato, kodra-
v blag spomin
četrte obletnice prerane smrti naše ljubljene in nikdar pozabljene mame
MARY IULI5TER
/
ki je zatisnila svoje oči za vedno dne 11. julija 1946.
Kako si, bleda smrt, nemila, ki nam si kruto ugrabila preljubi]eno našo mamico.
Ni več nekdanje tihe sreče,
ko si skrbela za nas ljubeče; iz srčnih bolečin nam vzklil je živ spomin.
In v naših dnevih hitrobežnih, v spominih svetlih in hvaležnih ostaneš Ti pri nas za zdaj in v večni čas.
Žalujoči ostali:
Frank, Fred, Rudolph, sinovi Mary, poročena Molle in Olga
poročena Lonchar, hčeri Helen, poročena Kasakowskie, rejenka
Cleveland, Ohio, 11. julija 1950.
Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTpJANSTEVENI •
AmbulanCna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.

sto glavo. Čul je tih vzdih, nato njegove strastne besede: "Ne morem vaju več gledati, kako se mučita . . . Mati niČ ne vidi... Slepa je, skozi steno leze z glavo. No, prav! — A tega mi nič več ne omenjaj!"
Janez je čutil, kako ga v grlu duši in kako ga pečejo oči od prevelikega veselja. "Nobe-ne^ ne zine, a je zlata vreden," je toplo pomislil. Iznebil se je čudenja in sočutja — ter zagledal pred sabo srečo, jasno in otipljivo kot kos kruha.
Petje je potihnilo. Topla noč, napolnjena z vonjavami, je zagrnila s svojo mrko senco streho, drevje in polja.
. . . Mati se je po Vinkovem odhodu sprijaznila z usodo. Bala se je, da bi ji še ta sin ušel, in mu je nekoč nekam nasajeno omenila:
"Tak — oženi se že! Česa še čakaš?" Vzdihnila je in se jela pritoževati: "Tako samo me pustiš! Naj mar kamnom potožim svojo skrb? V naročju bi mi morali otroci čepeti, vsaj
ELEKTRIČNO PEČ G. E.
IZDELKA SE PRODA.
40". JE KOT NOVA. STARA SAMO 6 MESECEV.
Za podrobnosti pokličite MU 1-3745
malo bi me pogreli. A ti? Vnuč-ka imam, pa mi ga ne pokažeš, grdoba ti taka. O, jejme, kako sem zapuščena ..."
Janez se je v mraku nasmehnil, čeprav je vedel, da ga mati ne vidi.
Janku je bilo tri leta, ko sta se Ivana in Janez vzela. Ko se je vrnil par iz cerkve — Ivana je prvič prestopila prag te hiše —' je zalučal Janez punkelj na klop ob peči in z napeto radovednostjo uprl oči v mater, ki se je namerila proti snahi. Tej je splahnel mrzli nasmešek.
POŠTEN SLOVENEC,
star 35 let, oženjen, ter vojak 2. svetovne vojne, katerega veseli mizarsko delo, želi dobiti delo pri slovenskemu kontraktorju. Zanesljiv, trezen, in stalen delavec. Ima najboljša priporočila. Za podrobnosti pokličite
EX 1-1277
PRIPOROČILO!
..Cenjenim avtomobi listom se priporočamo za naklonjenost. Postrežemo točno in prijazno z najboljšim GULF gasolinom, oljem in drugimi avtnimi potrebščinami. Izvršimo razna popravila na avtih vseh izdelkov.
Nickolas Juranko, lastnik CULF GAS STATION Vogal E. 43 St. & St. Clair Ave. EN 1-9181
ko je zagledala uvenelo starko z nagubanimi lici, vlažnimi od solz. Mati si je urno obrisala nos in stisnila snahino drhtečo roko.
"In vnuček? Kje je... ?" je nestrpno za jecljala.
Fantiček se je bil zavil iz bojazni v materino krilo. Ivana ga je zmedenov pobožala in na opotekavih nožicah potisnila k tašči.	(Dalje prihodnjič)
NAPRODAJ
Dobro opremljena gostilna z žganjem in pivom. Radi gotovega vzroka se prodej pod ceno. Slovenec ima prednost. Podrobnosti dobite pri JOHN KOVAČIČ 6603 ST. CLAIR AVE.
ŽENSKA DOBI DELO
v gostilni za splošna dela in kuho in če mogoče še par ur zjutraj pri bari. Mora biti poštena in zanesljiva. Delo po dnevi. Katero veseli naj pokliče
EN 1-8997
ENO SOBO
SE ODDA V NAJEM. SI LAHKO TUDI KUHATE. Vpraša se na 958 EAST 70th STREET
Naprodaj je posestvo na Vrhniki, p. d.
Pikčevo.
Kogar zanima, naj piše za
podrobnosti na FRANK PREVIC 30 Gordon St., Girard, Ohio
1889
1950
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni, nepozabni soprog in dobri, skrbni oče
Jfranti
Zatisnil je svoje blage oči dne 16. junija 1950. Pogreb se je vršil dne 19. junija 1950 iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljenih cerkvenih obredih in maši-zadušnici na pokopališče sv. Pavla, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen 6. februarja 1889 leta v vasi Vodice na Gorenjskem.	i
V dolžnost si štejemo, da se tem potom srčno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Dalje iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njegovi duši. Hvala tudi vsem, ki so darovali v dobrodelne namene in vsem, ki so darovali za družino.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Zahvala naj bo izrečena pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala čst. g. Monsg. Vitus Hribarju za opravljene cerkvene obrede. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto.
Prav posebno zahvalo pa izrekamo Mr. in Mrs. Gubane in družini, Mrs, Gertrude Balish in družini, in Mrs. Mary Gubane in družini za vso veliko pomoč v dneh smrti,
TI, ljubljeni soprog in dragi oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Kruta bolezen je uničila Tvoje življenje in prenehalo je biti Tvoje dobro srce. Hiša pa je prazna, a naše oči polne grenkih solz, vsaj smo Te vsi ljubili. Zaman! Kar vzame kruta sjnrt, ne da več nazaj. Spominjali pa se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni,
Spavaj mirno, snivaj sladko večni sanj!
ŽALUJOČI;
MARY, soproga
FRANCES poročena SNYDER,
LOUISE poročena STEVENS, hčeri
ERNEST SNYDER in RALPH STEVENS, zeta
LOIS JEAN, vnukinja
RALPH, vnuk
Cleveland, Ohio, dne 11. juliji 1950.
. i i