AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NO. 249 VINA LJUE LJA^i/ILOVEN1 AN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 21ST, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Popularnost Roosevelfa narašča, Mnogi simpafizirajo i njim radi neosnovanih napadov od strani raznih nasprotnikov New York, 20. oktobra. Ljudje, ki želijo staviti, da bo Roose-Ve't ponovno izvoljen predsednikom Zedinjenih držav, lahko to naredijo brez skrbi glasom izjave Institute of Public Opinion, ki že tekom zadnjih treh mesecev natančno poizveduje, kaj je ljudsko mnenje glede predsednikih kandidatov. Od tedna do tedna se več ljudi '^javlja za Roosevelta. In to so °ni ljudje, ki so prvotno nameravali glasovati za Landona. Landon se je izkazal kot skrajno siroten političen govornik. Mnogi trdijo, da niti ne ve, kaj govori, ker so mu govori predložni od privatnih interesov, in je Landon obvezan govoriti to, kar mu drugi ukažejo. Tekom zadnjih dveh tednov je Roosevelt pridobil nadaljne štiri države za sebe, in če bi se danes volitve vršile, bi dobil Rose-velt 54 odstotkov vseh glasov, Landon 44 odstotkov, ostala dva odstotka pa prideta na razne druge kandidate. Kct stoji položaj danes ima r.ih glasov. 84 si jih je pridobil tekom zadnjih dveh tednov, ko je potoval po deželi. Za Landona bo oddanih 141 elektoralnih glasov. 266 teh glasov je potrebnih za izvolitev. Toda v dvanajstih dnevih pred volitvami se lahko zgodi še marsikaj odločilnega. Al Smith je i;:javil, da bo imel še tri govore proti Rooseveltu. Dvomljivo je, da bi ti govori pomagali Landon u. Landon bo te dni lomastil po državi New York in Pennsylva-niji. Ne pričakuje se, da bi njegov nastop dovolj spremenil obstoječi položaj v škodo Rooseveltu. Landon je silno slab govornik. Lahko se zgodi kaj v zadnjem trenutku pred volitvami, kar bi imelo velik vpliv na izid volitev. Take dogodke smo že imeli v politični zgodovini Zed. držav. To-! da obenem računajo, da je vpliv Rev. Coughlina mrtev, da je Tovvnsend poražen, in da se bo šlo le med republikanci in demokrati. Odločitev bo težka, in trajalo bo več dni, predno bo ugo- Roosevelt za seboj 390 elektoral- jtovljeno, kdo je izvoljen. -.-o----- skuša uničiti vse izkoriščevalce v javnosti. Sodnije se borijo proti navijanju cen nemška mala trgovina se nahaja v obupnem položaju. Glasilo trgovcev trdi, da se je prodalo tekom enega leta za 27 odstotkov vrednosti več blaga, toda profit je tako malenkosten, da trgovci ne dobijo povrnjenih svojih stroškov. Dokaz temu je, da je v zadnjih mesecih mnogo sto trgovcev že šlo na kant. Cene živilom so se zvišale na kmetih, tako da poljedelec dobi-niso zmenili in so zadnje čase va skcro 33 odstotkov več za zopet začeli navijati cene. I svoje blago, toda prodajne cene Pri vsem tem pa trgovci na j v mestih so ostale pri starem, drobno sami niso krivi nežno-1 Mali trgovci so bili dosedaj najinega položaja. Raznovrstnega | večja opora Hitlerja, ki je oblju-ziveža namreč primanjkuje vi bil, da bo zboljšal njih trgovino Nemčiji tako, da. ga največkrat, j s tem, da bo Žide pregnal iz tr-tudi za drag denar ni dobiti. Vsa'govine. ---o- Berlin, 20. oktobra. Dr. Franz Guertner, justični minister, je oddal odredbo, glasom katere Pczivlje vse sodnike, cla sodelujejo s policijo, da se vse profi-tarje z živili neusmiljeno uniči. V prvi vrsti so prizadeti mesarji, groceriati in peki. Dočim je policija že pred več tedni določila za omenjene trgovce cene, po katerih smejo prodajati svoje blago. Toda mnogi trgovci se Vera v politiki Zadnje čase so gotovi židje vi Roosevelt zopet v Ohio? Columbus, Ohio, 20. oktobra. V političnih krogih se je raznesla vest, da. namerava predsednik Roosevelt ponovno priti v državo Ohio. Enako se poroča, da dospe sem tudi republikanski kandidat Landon. Za državo Oh io se vrši ljuta borba za 26 elektoralnih glasov, ki jih ima danes država Ohio in ki so še dvomljivi enako za republikance kot demokrate. A ko dospe Roose velt ponovno v Ohio, bi govoril v mestih Youngstown, Akron in Toledo. Seja Kulturnega vrta V četrtek 22. oktobra se vrši seja Jugoslovanskega kulturnega vrta, da se uredi program za 26- novembra. Ker je seja zelo važna, se prosi vse zastopnike in stopnice, da pridejo polnošte-v'lno in razpravljajo o progra- Seja se vrši v stari šoli sv. vida, pričetek ob 8. zvečer. — Centralni tajnik. "Kanarčki" V četrtek 22. oktobra se vrši °b 7:30 zvečer važna in izredna Seja mlad. pev. zbora "Kanar- v Slov. del. dvorani na Prince Ave. Vabi se vse očete in matere, da se udeleže te izredno važne seje. — Tajnica. Senator Donahey V pondeljek večer je govoril zvezni senator Vic Donahey po radio državljanom države Ohio. Senator Donahey, ki je bil trikrat izvoljen governerjem države Ohio, in ki je poznan kot največji poštenjak v državi, si je izbral za predmet svojega govora : "Ali naj priprosti narod napreduje s predsednikom Roo.se-veltom ali naj nazaduje z Alf Landonom?" Sinko dospel Včeraj so se pojavile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. Frank in Mary Oblak na 102. cesti. Pustile so v spo min čvrstega sinčka. Tako je postala naša dolgoletna naroč nica Mrs. Mary Oblak že tretjič stara mamica. Iskrene čestitke vsem! Ponarejen denar Tajni detektivi so v Clevelan-du ta teden prijeli dve osebi, proti katerima je naperjena obtožba, da so spravljali v promet ponarejene $20.00 bankovce. Koledarji Ave Maria Mrs. Margaret Kogovshek, 15606 Holmes Ave. ima v zalogi koledarje Ave Maria za leto 1937. Koledarji imajo lepo in bogato vsebino. Clevelandu povzročili veliko kampanjo, da pridobijo židovske glasove v Clevelandu za republikanskega kandidata za gover-nerja Brickerja. Tej propagandi se je pa- uprlo mnogo odličnih Židov, ki z vso vehemenco obsojajo početje svojih tovarišev, češ, da nameravajo vpeljati verska boje in spore v politiko. Brickerja se slika kot prijaznega Židom, cločim se sušlja okoli, da je governer Davey Židom nasproten. Direktor javnega blagostanja države Ohio, Alfred Benesch, je to vmešavanje vere v politiko ostro obsodil in izjavil, da kadar se je vera vtikala v politiko, da smo še vselej dobili slabo vlado. -o- 300 mestnih delavcev bo kmalu premeščenih Cleveland. — Utilitetni direktor v Clevelandu, ki vedi mestni urad za vodovod in mestno elektrarno, je včeraj izjavil, da bo v najkrajšem času prestavil 300 uslužbencev, ki so zaposleni pri mestnih sesalnih postajah. Wal-'ane je izjavil, da prevladuje med temi delavci sama politika in da ne more dobiti pravega rezultata iz njih poslovanja. Formani nikdar ne poročajo pre-topkov, ki jih baje povzročajo .islužbenci na teh postajah. For-nani se bojijo, da sami zgubijo ielo, če se bo delavec pritožil. Mogočne politične klike zupo-tavljajo uspešnost v mestnih uradih in delavnicah, in čas je, se temu naredi konec. Uslužbenci baje ponoči pijančujejo ni svojem delu in to zna nekoč povzročiti veliko katastrofo. Direktor Wallene se je odločil za premestitev delavcev in uradnikov, ko je včeraj civil, komisija .dredila, da fce zopet zaposli nekega Martin Gannona, ki je kurjač v Division Ave. sesalni postaji. Odslovljen je bil, ker je oil pri delu tako pijan, da je malo manjkalo., da radi njegove nerodnosti ni zletela vsa postaja v ;rak. Kljub temu so mu vrnili delo. --o- Komaj 18 let Policija je te dni prijela komaj 18 let starega fantička Andreja Blaho, katerega je obdol-lia, da je oropal in ranil tri mlade ženske'na javni ulici. Ženske go ga spoznale potom foto- Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev Častna straža Dekleta Častne straže S. D. ! Zveze priredijo nocoj večer "VYaltz Time" ples v S. N. D. I na St. Clair Ave. To bo prvi J nastop Častne straže S. D. Z., j v krasnih novih večernih oble-j kah. Kot posebno točko bodo WPA administrator trdi, da je izvolitev Roosevelta v letu 1932 preprečila revolucijo, Hoover bi tel z armado nad stradajoče V bližini Port Alleghany, Pa., je bil pred kratkim ubit rojak John Renko. Vozil se je iz obiska pri svoji hčeri, ko je tekem vožnje zadel ob neko gasolinsko postajo. Dobil je take poškodbe,1 da je že dve uri pozneje umrl. Ranjki zapušča soprogo in sedem nepreskrbljenih otrok. V Chicagu je umrla Pavla Dr- s.imo žič, rojena v Trbovljah. Zapušča moža in otroke. V Pueblo, Colo., je preminul Louis Barich, doma iz vasi Čatež, fara Litija. Zjutraj je šel prijazno veselico, Washington, 20. oktobra. Re-lifni program predsednika proizvajale nove vrste koraka- Roosevelta je vrnil Ameriki mir nje po zvokih melodije "Blue in napredek, se je izjavil Harry Danube Waltz." Kdor želi ime-j L. Hopkins, WPA administrator i ti lep vžitek ta večer, naj pose-1 pri Rooseveltovi administraciji, ti to lepo prireditev. Članstvo j še en mesec bi imeli Hoover-I SDZ je še posebej vabljeno k ja, je rekel Hopkins, pa bi zače-tej prireditvi. Vstopnina je.lo pokati v Zedinjenih državah. Za godbo bo skrbel dobro znani Frankie Jankovič njegov orkester. Mogoče m ,vas čaka tudi veselo iznenade nje in lahko dobite . , , . pestno uro zastonj, na delo, a se je kmalu zgrudil na11o pozneje izdihnil.. toyo prav zadovoljni- bil tla in dve uri Bil je star 58 let. Zapušča so _ pn'GiaT Iro^a"* ri^bč u je1 Komunist Browder uredniški članek glede tatvine! Ometan Z jajd Cankarjevega spomenika, čla-j Terre Haute, Indiana, 20. ok-nek je bil tiskan 14. oktobra in tobra. V torek popoldne je dose glasi: "Cankarjev kip, ki bi|spel v to mesto Earl Browder, imel biti odkrit na Zahvalni dan j komunistični kandidat za pred-v Jugoslovanskem k u 11 u r nem sednika. Nameraval je imeti ra-vrtu v Clevelandu, pogrešajo iz- dio gcvor Ko je prišel do vrat> Hoover absolutno ni naredil nič, da vsaj ublaži neznosni položaj med brezposelnimi. In Landon je natančni posnetek Hooverja, zlato za-; Namesto da bi vlada postala Posetite j aktivna, bo stala ob mizeriji na-boste go-, roda prekrižanih rok. Hopkins je vpraševal Lando-1 na, kako on misli znižati stroške in hraniti denar. Samo štirje rr.čini znižanja pridejo v poštev. kjer se nahaja radio postaja, ga je obkolilo mnogo sto ljudi, ki so zapeli metati gnjila jajca v Browderja. Med druhaljo je nastal tudi pretep. Browder se je hitro umaknil in odšel iz mesta. Pred dvema tednoma je bil Browder v istem mestu aretiran, -o- za zadnje srede. Kip je poslala ljubljanska mestna občina v dar Clevelandskim Slovencem. Ker je dobil Baraga pred Cankarjem prednost, je bil kip spravljen v nekem skladišču v Gordon parku." "Zdaj se je dognalo, da sta poleti prišla pc kip dva čuvaju kc jg hotel govoriti neznana človeka in- ga odpeljala.1 Kam, elevelandska javnost ne ve. Upamo, da bo kip določenega dne postavljen v Kulturni vrt, kamor je bil spočetka namenjen. če ne bo, se je zgodilo bodisi nezaslišano pobalinstvo ali pa neodpustljiv in najhujše ob-seje vreden zločin ... če kipa ne bo mogoče najti, naj ostane v Kulturnem vrtu spomenik van-dalstva in nekulture tistih elementov, ki imajo to zločinsko dejanje na vesti." -o—- njih plače mesečno gotovo svptn. Iver pa dobivajo WPA delavci povprečno le $60.00 in imajo skrbeti za družine, je tudi to nemogoče. 3. Landon lahko prisili posamezna mesta in države, da prispevajo več za relif, toda bi pri tem naletel na splošen odpor. 4. Ali pa lahko zavrže ves relif in zopet daje neznatno podporo v živežu brezposelnim. Hopkins je pozval Landona, da se ijavi, kaj bo naredil, tako da bo dežela pred izvolitvijo znala ".a njegove načrte. Vsekakor Landon ne namerava, je vpraševal Hopkins, poslati nad brezposelne topove in strojne puške, kot je to storil I „, 1. Znižati administrativ, stroške predhodnik Roosevelta, Hoover, : elil'a, kar je brez pomena, ker ki je nagnal brezposelne iz ti stroški znašajo samo 4 odstotke vse svote, 2. Vtrgati WPA delavcem od Washingtona, kamor so prišli prosit kruha, s strupenimi bombami in strojnimi puškami. -o- Španska socialistična vlada beži. Predsednik in trije ministri pobegnili iz glavnega mesta Madrida, kateremu se približujejo uporniki Pokojni Žnidaršič Kot smo že včeraj poročali je preminul v Geneva, Ohio, rojak Andrej žnidaršič, star 64 let. Ranjki je bil doma iz vasi Pod-krka, fara Stari trg pri Ložu. Tu zapušča hčer Dorothy, 3 pastarke, Ana Karlinger, Albina, in v Genevi pa Jennie Peč- Barcelona, 20. oktobra. Predsednik socialistične španske republike .Manuel Azana in trije vhidiii ministri so dospeli v to mesto, ker uporniki dnevno bolj pritiskajo na glavno mesto. Azana namerava v prihodnjih dnevih premestiti vso vlado v Barcelono, ki je močno utrjeno mesto in kjer nameravajo španski lcjalisti boriti se do zadnjega. Poskusna glasovanja Poskusna ali slamnata glasovanja- glede bodočega predsednika se še vedno vršijo po deželi. "Literary Digest," ki ni pri- jak, poleg teh pa pastorke Anton | Uporniki so dobili novo zma-Vehovec, councilman, Frank in j go pri Torreonu, ki je samo 16 John, sestrično Rose Klučar, v j milj cd Madrida, španska vlada stari domovini pa dva brata,' je prisilila v vojaško službo že' Johna in Franka. Ranjki je bil! ---o član društva Naprej št. 5 SNPJ 14 in 15 let stare dečke, katere v naglici nekoliko izvežbajo, na-kiir jih .pošljejo na f ronto. Nadalje je vlada odredila, da morajo v Madridu ugasniti vse luči cb 10. uri zvečer, da se prihrani elektrika. Voda se zapre ob 4. uri popoldne in je zaprta do 8. ure zvečer, nakar je zopet odprta do 10. ure zvečer. Vlada v Madridu je tudi že spravila zlato iz glavnega mesta. Denarja je ostalo v Madridu le toliko, da se sproti plačujejo nujne potrebščine. Padec Madrida se pričakuje tekom onega tedna. in društva Carniola Tent št. 1288 T. M. Pogreb se vrši v petek ob 8:30 iz August F. Svetek pogfebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Pavla na jatelj Roosevelta, izkazuje 40.5 chardon Rd. in na sv. Pavia po_ odstotkov glasov za Roosevelta 53.5 odstotkov za Landona, drugo pa za ostale kandidate. V Clevelandu pa je časopis. Plain Dealer dosedaj naštel 2,418 glasov za Roosevelta, 1488 za Landona in 175 za Lemketa. časopis Columbus Dispatch je ,naštel 3'0,735 glasov za Roosevelta in župan prelomil obljubo Tekom seje mestne zbornice v pondeljek večer je vodja demokratov v mestni zbornici councilman Artl napadel župana Bur-tona, kateremu je očital, da je kopališče. Bodi ranjkemu mir- Pfdomil obljubo dano najslabše ameriška zemlja. Vsem pre-' Plačamm niest,llm delavcem. grafi j na glavni policijski posta-ji Blaha ima za seboj že precej ^^^oSp^le ^ kandidati slab kriminalni rekord. Tudi ^ Roosevelta in ™ J« njegovi trije bratje so nagnjeni 267g ^Slovenca, k zločinskim dejanjem. Andre-!: ' , , *T .......jokrajnega , ,. , , , I Burton je pred meseci obljubil, ,-talim sorodnikom nase glooo- , , J y \ .., , . , ' ! da bo zvišal njih place, toda ni kc pozalje! .. , , , , * n, u 1 i*j . ničesar storil v tem pogledu. Mr. .los. Mohar kandidat ! Artl je deja] da je mestna zbor_ Med drugimi slovenskimi1 iz Clevelanda ima-' tudi prvič rojaka' ki kandidira v urad j komisarja. To je j a Blaho je policija dobila v av-1 TIwi:^^V | vsem dobro poznani Mr. Jos. j katerega je te dni E Mohar, znani slovenski Lemketa. Najboljše p6skusno; tomobilu, ukradel. Burton in Roosevelt Clevelandski župan Harold Burton je včeraj zopet imel govor, v katerem je napadal predsednika Roosevelta. Povedal je, da Roosevelt ni ustvaril boljših časov, pač pa so si industrije same pomagale na noge. Zakaj si pod Hooverjem niso mogle industrije pomagati na noge, o tem je Mr. Burton molčal. Poroka V soboto 24. oktobra se ob 10. uri zjutraj poročita v cerkvi sv. Vida Mr. Viktor Zakrajšek, 876 E. 141st St. in Miss Justina Ver-bič. 6605 Bonna Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k sv. maši. Mlademu paru želimo vse nojboljše v zakonskem življenju. * Bivši cesar Haile Selassie je kupil vilo v Franciji blizu švicarske meje. kar ji, če bi šli v katerokoli film- j ^ sko gledišče. Kadar pokažejo ,rivnih sliko Roosevelta, tedaj grmi po. je plum- m instalater modernih ku-naprav. Mr. Mohar, k' sin našim naročnikom do- vsej dvorani ploskanje m odo-;bro znanega bivšega zastopni-bravanje, kadar pa pokažejo|ka Mr Jos jy[oharja> ki ima Landona, tedaj tulijo ljudje kot,aj obgirno farmo v Monta-bi jih Landon že iz kože drl. |ni> kandidira na Union party --o-- Vest iz domovine Mr. Jos. Perušek iz Hale Ave. je dobil žalostno sporočilo iz stare domovine, da mu je v vasi Breg pri sv. Gregoriju pri Velikih Laščah umrl brat Janez, ki je svoječasno več let živel v Clevelandu. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin! Zadušnica Za pokojnim Joseph Zabukov-cem še bo v četrtek ob 8. uri zjutraj brala sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob priliki 90-dnevnice smrti. Prijatelji ranjkega so vabljeni. I ni, tiketu. Nemčija je dobila še enega diktatorja Berlin, 20. oktobra. Nemški kancler Hitler je včeraj imenoval ministra Goeringa, kot svojega prvega pomočnika in mu dal diktatorsko oblast, da tekom štirih let reorganizira Nemčijo v ekonomskem oziru. Goering ima pravico izdajati dekrete in kontrolirati najvišje državne urade, ne da bi o tem direktno poročal Hitlerju. Goering ima sedaj skoro isto oblast kot Hitler sam in se splošno smatra za njegovega naslednika v slučaja, da Hitler umre. -o- Collister umrl V pondeljek zvečer je umrl Na Wall Streetu v New Yorku|bivgi okrajni blagajnik v Cleve-iltrajo dosti denarja, pa tudi,]andu Lawrence Collister, star znan jim je političen položaj.!§eje 43 ]et. Kot se boste spomi-Včeraj so na Wall Streetu sta-, njaii je bil Lary Collister okraj-vili 300:100, da bo izvoljen pred- nj blagajnik, ko je bila v njego- nica odobrila večje svote denarja, da se izboljšajo plače onih mestnih uslužbencev, ki imajo sedaj 35c na uro, na 45c na uro. Med te uslužbence se štejejo žen-f.ke čistilke in uslužbenci pri elevate r jih. Iz Wall Streeta Gehrig bo Tarzan Century-Fox filmska družba se poteguje za znanega baseball igralca iz New Yorka L. Geh-riga, da ga pregovori, da igra v posebni filmski sliki Tarzana. Gehrig se ni še odločil. V bolnico S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana V Glenville bolnico Mrs. Rose Rlišnov, 907 Rudyard Rd, Nahaja se v sobi št. 107. Istotja je bila odpeljana tudi Mrs. Rose Mihelich, 13602 As-pinwall Ave. Nahaja se v sobi št. 105. sodnik Roosevelt. Nekateri soj stavili celo 3-50:100. Zadušnica V četrtek, se bo ob 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida brala sv. maša za pokojno Heleno Marzli-kar ob priliki tretje obletnice smrti. Prijatelji in sorodniki so vabljeni. Predsednik govori Nocoj govori predsednik Roosevelt. Njegov govor bosta v Clevelandu oddajali radio postaji WHK in WGAR ob 10. uri zvečer. vem uradu odkrita tatvina davčnega denarja v svoti $498,000. Collister je dosledno trdil, da on .ni ukradel denarja, pač pa je de-j nar zmanjkal že ko so bili nje-igovi predniki v uradu. Letos ma-1 ja meseca je pri primarnih vo-i litvah kandidiral za državnega senatorja in bil tudi nominiran 7. veliko večino. Collister je bil poznan kot eden najbolj agilnih republikanskih politikarjev v Clevelandu. * Laški zunanji minister Ciano obišče te dni diktatorja Hitlerja v Berlinu. 'AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME 6117 St. Clair Ave. SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPriON RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Sing'e copies, 3 cents. Žene gospodarji, možje pa Jei° samo ženske. Hiše, posestva in živina, vse to je last hlapci JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 249, Wed. Oct. 21. 1936 Od Hooverjevega mrala do Rooseveltove zore Tri leta ia pol so le kratek moment v zgodovini človeštva. Toda če pogledamo nazaj na one zadnje črne dni Hoo-verjeve administracije, si težko predstavljamo, da so od tedaj minula že tri leta in pol od onega obupnega stanja, v katerem se je dežela tedaj nahajala. Tri leta in pol administracije predsednika Roosevelta so položaj v Ameriki tako spremenila, da ni pretirano, ako rečemo, da se je zgodil pravi čudež. Marca meseca leta 1933, ko je zapustil Hoover nesrečnega spomina vlado v Washingtonu in je nastopil administracijo predsednik Roosevelt, je znašalo število brezposelnih delavcev in uradnikov v Zedinjenih državah nekako 14,-000,000, raje več. Ti brezposelni in njih družine so se nahajali v obupnem stanju. Pomoč, ki so jo dobivali ti brezposelni pod Hooverjem od strani lokalnih občin in okrajev je bila skrajno nezadostna. Ljudje so stradali in obupovali. Krušne vrste obupanih ljudi so. postajale dnevno večje in napolnjevale s strahom tudi srca onih, ki so še kaj imeli. Na stotisoče mladih ljudi se je klatilo po deželi — brez kruha in brez dela. Odkar je nastopil predsednik Roosevelt vlado niso samo zginile krušne vrste, pač pa se je vrnil zaslužek in delo. Danes ni več kot 6,000,000 brezposelnih v Ameriki, ali za 8,000,000 manj, kot jih je bilo, ko je zapustil nesrečni Hoover z dvema piščancema in avtomobilima Belo hišo. Predsednik Roosevelt je odredil učinkovit sistem javnih del, direktnih podpor in javnih skladov. Krušne vrste so izginile. Brezposelna mladina je dobila zdravo in koristo-nosno delo v gozdnih taboriščih in vso drugo pomoč. In tekom administracije predsednika Roosevelta se je zvišal povprečni zaslužek delavca za 23 odstotkov. Ko je nastopil Roosevelt administracijo sta bila trgovina in industrija v obupnem stanju. Bankroti so bili bolj številni kot kdaj prej. Hooverjeva vlada je povzročila, da so radi grabežljivosti velekapitalizma morale prenehati s poslovanjem vse manjše banke, tako da je bil predsednik Roosevelt prisiljen jih zapreti, da jih reši pred popolnim propadom. Pod vladno kontrolo se te banke sedaj sanirajo in v doglednem času bodo izplačale vse, kar so dolžne svojim vlagateljem, katere je Hoover potegnil s svojo velekapi-talistično kliko v močvirje nenasitnega kapitalizma. Vsi ameriški farmarji so bili za časa Hooverjeve administracije na robu propada. Farme so se vsepovsod prodajale na javni dražbi, in prišlo je tako daleč, da so se farmarji s silo upirali prodaji svojih posestev. Cena bušlu pšenice je bila 48 centov, ko je vendar farmarja veljalo 60 centov, da je pridelal bušel pšenice. Rooseveltova uprava je refinancirala farmarje, pšenica je danes po dolarju, živinoreja se ponovno izplačuje. Dohodek farmarjev se je povišal za sko-ro tri tisoč milijonov dolarjev na leto. V letu 1933, ko je Roosevelt prevzel administracijo Zedinjenih držav, je znašal celotni dohodek ameriškega naroda 39 tisoč milijonov dolarjev. Danes znaša ta dohodek nad 60 tisoč milijonov dolarjev. Dokler ni nastopil Roosevelt vlado v Washingtonu nas je tiščala mora in hinavstvo prohibicije. Roosevelt je vse to z eno samo gesto odpravil. Milijon delavcev je dobilo delo samo v raznih industrijah za pivo, vino in druge pijače. Na polju socialne zakonodaje ni republikanska vlada še nikdar ničesar storila. Rooseveltova administracija je postavila zgodovinski temelj za socialno varnost v bližnji bodočnosti!" Sodnije in velekapital sicer nagajajo Rooseveltu, toda končno bo ljudska volja močnejša kot devet mož najvišje sodnije v Washingtonu, ki so dosedaj dosledno ovirali Roosevelta pri delu za narod. Kar je Roosevelt dosedaj dosegel je samo začetek. Dežela je odločno na poti k boljši bodočnosti. Roka, ki nas je srečno vodila zadnja tri leta, naj nas vodi še nadalje. Največja nesreča, ki bi mogla zadeti deželo sedaj, bi bila izvoli tev republikanskega kandidata za predsednika. Velekapitalizem danes, ko mu gre bolje, zopet skuša dobiti vlado v roke s tem, da podpira Landona. Toda ameriški delavec je v zadnjih treh letih toliko napredoval, da ne bo šel več na led. Njemu bosta sledila mali obrtnik in neodvisni trgovec. Nikdar več ne smemo pripustiti, da bi monopol in velekapital vladala deželo. —-o- Velik ogenj na laškem Browder mora dokazati, parniku Vulcania Neapolj, Italija, 20. oktobra. Ko se je nahajal laški preko-oceanski parnik Vulcania kakih 45 ur od tega mesta na visokem morju je razposlal kapitan Stu-parič SOS klice na pomoč, ki so naznanjali parnikom v bližini, da je na Vulcaniji izbruhnil nevaren požar. Parnik je bil namenjen v New York s 600 potniki. Vzelo, je dve uri, predno so ogenj pogasili, nakar je parnik nadaljeval pot. Ogenj je izbruhnil v prostorih tretjega razreda iz neznanih vzrokov. da ni analfabet Yonkers, N. Y., 20. oktobra. Earl Browder, komunistični kandidat za predsednika Zed. držav, je moral včeraj dokazati, da ni analfabet, to je, da zna pisati in čitati. Mr. Browder je bil rojen v državi Kansas, in bo letos prvič volil v državi New York. Volivne postave v državi New York pa zahtevajo od volivca, ki prvič voli, da dokaže, da zna pisati in čitati, kar je Browder tudi v zadovoljstvo Volivne-ga odbora dokazal. Precej je takih mož, ki se počutijo zelo nesrečne ravno zaradi tega, ker pri hiši nimajo nobene besede in vladajo nad njimi ženske, ki imajo tako rekoč vajeti v rokah. Vse to podložništvo, ki ga morajo prenašati nekateri možje, pa še vendar ni tako strašno, če ga malo primerjamo z onim, ki je v navadi na goratem predelu otoka Sumatre, kjer pre- žin. biva pleme Menangkabau. Tam pa res dobesedno vladajo ženske, dočim igrajo moški obžalovanja vredno, smešno podrejeno vlogo sužnjev. Življenje v hiši, kjer stanuje družina iz plemena Menangkabau nam je prav zanimivo opisal Nemec Hiller, ki se je pred dobrim letom mudil tam nekaj mesecev. Tako-le pripoveduje : "Kar se tiče pokrajine, je težko najti lepšo, kakor je ta na Sumatri, kjer se razprostira visoka planota Menangkabau, po kateri se imenuje tudi ondotno pleme. Na njej leži krasno jezero, okoli katerega so posute vasice, ki jih obdaja vse naokoli zeleno, z gozdom poraščeno slikovito gorovje. Domačini nimajo prav nobenega stika z ostalim svetom. "Ko sem se bližal," tako pripoveduje Hiller, "s svojimi štirimi Malajci veliki vasi Menangkabau, niso bili domačini prav nič prestrašeni, ko so nas zagledali, pač pa samo neznansko začudeni. Iz njihovega vedenja se je moglo razbrati, da so bili pripravljeni, da izkažejo vso čast tujcu, ki jih je obiskal. Ko me je moj vodnik predstavil predstojnici vasi, lepi le-poraščeni 26 letni ženi Dagu-mau, me je ta povabila v svojo hišo. Bila je to najlepša hiša v vasi. Odkazala mi je lepo, snažno sobo, katere okno je gledalo proti jezeru. Takoj so pristopili moški in mi začeli ponujati najrazličnejša jedila. Dva moška sta mi celo pomagala, da sem odložil obleko in se šel najprej kopat v jezero, kamor sta me tudi spremila. Če bi ne bil moški, ampak £elo-kožna ženska, bi nii bili tamoš-nji domačini v onih tednih, ko sem bival kot gost med njimi, izkazovali prav gotovo še večje časti, kakor so mi jih drugače. Toda bil sem na žalost le moški in so me zato smatrali le za nekakega podrejenega belega boga. Zato se je tudi že po nekaj dneh polegla njihova radovednost in kmalu nisem bil deležen kake posebne pozornosti več. To pa je imelo drugo dobro stvar, namreč, da sem mogel popolnoma v miru opazovati razmere, ki vladajo na tem daljnem otoku in sem videl ljudi take, kakršni tudi v resnici so. Kakor hitro doseže deček tega plemena zrelostno dobo, nastopi zanj doba suženjstva. Njegove sestre mu takoj do-dele drugo stanovanje, v sosedni hiši, same pa ostanejo z materjo skupaj v glavni hiši. V tem posebnem stanovanju ostane toliko časa, dokler ne vrže nanj očesa kako lepo ali tudi ne posebno lepo dekle in si ga izbere za moža, ne da bi on sam imel pri vsem tem kaj besede. Ko pa postane zakon-,ski mož, nima nikdar glavne besede v hiši, ničesar ne odločuje in mora delati to, kar mu ženske zapovedo. Ker možje nimajo na ta način nikakega svojega premoženja, s katerim bi lahko po mil volji razpolagali in poleg tega tudi njihova beseda prav mč ne zaleže, gotovo pa nikdar ne odločuje niti v domačih zadevah, niti ne morda pri kakšni kupčiji, tako tudi nimajo ni-kake pravice, da bi postali dediči premoženja v hiši, pa tudi če bi jim po letih ali pa sposobnosti to pripadalo. Dedu- le žensk. Deček dobi ime po svoji materi. Ce se oženi, dobi ime svoje žene. Če ga žena spodi — to se tudi ne zgodi tako redko kdaj — tedaj se mož vrne k svoji materi, obenem pa zopet prevzame materino ime. K hiši, v kateri stanuje žena, pripadata dve, tri ali štiri hiše, v katerih stanujejo moški. Največ vasi je takih, ki imajo le kakih 50 do 60 dru-Tem družinam stoji na čelu tako imenovana Ibu. Več teh žena po imenu Ibu tvori nekak višji svet plemena. Pri teh ljudeh ni prišlo v navado, da bi jim vladala kakšna kraljica ali sploh ena sama vladarica. Za najvažnejše stvari je izvoljenih deset žena, ki predstavljajo nekak vrhovni zako^ nodajni svet plemena Menang-kaba. Zakonskih mož tudi ne smatrajo za družinske člane, ampak mnogo bolj kot nekake goste, ker jih tudi ženske vsak čas lahko izženejo. Tako se tudi zelo pogosto zgodi, da žene menjavajo svoje može, kakor se jim zljubi in tudi med seboj zamenjavajo. Celo to ni preveč redko, da žena po sodi svojega moža drugi za ne kaj tednov. Zato na drugi strani tudi ni čudno, če se žen ske včasih kar malo stepo za kakega boljšega in lepšega moža in da ima v takem primeru kakšen prvovrsten mož tudi po več žena samo zato, da ni prepira. Da le ne bi bilo preveč nesporazumljenja in morda kakšnih srditih ženskih pretepov zaradi mož, si ženske znajo pomagati z nekakimi pogodbami, ki jih tudi precej sveto drže. Celo mož same vaške predstojnice nima nikake večje besede, kakor vsi ostali v tisti vasi. Družabno je dosti na nižji stopnji, kakor pa najnižja in najrevnejša žena iz vasi. Če se mlad fant poroči, zapusti hišo, v kateri stanuje njegova mati, se preseli v hišo svoje žene in postane tam podložnih ne samo pred svojo ženo, pač pa pred vsemi ženskami, tudi pred tujimi, ki stanujejo v tej hiši. Hrano mu ne sme dajati nobena druga, samo njegova lastna žena. Najbolj poniževalno in sramotno za moža pa je vsekakor razmerje, ki ga opaziš takrat, kadar se vrši poroka. V teh treh tednih ko sem bival v hiši Ibu Dagumau, sem imel nekoč priliko, da sem videl, kako se ti Sumatranci poro.čujejo. Najmlajša sosedova sestra si je izbrala za moža nekega mladeniča iz sosedne vasi. Ko so določili dan poroke, so kmalu začele svatbene ceremonije. Navzoče so bile vse predstojnice vasi, ni pa smel prisostvovati nihče drugi od moških, kakor samo bodoči mož. Meni so izjemoma dovolili dostop zaradi spoštovanja do tujcev, ki jih smatrajo za nekaj več. Nevesti je bilo ime Upik, ženinu pa Bezar. Najvišja zastopnica vasi je pristopila k ženinu in rekla: Poročim te s to žensko. Dobiš petdeset zlatnikov. Ženin je nato odgovoril: Da, vzamem jo za ženo in sem zadovoljen z doto. — To je vsa ceremonija poroke. Ženin gre lahko nato domov, ženske pa ostanejo na svatbi kakih osem dni. Mladi mož pride lahko k svoji ženi takrat, kadar ga pokliče, prej ne. Med tem, ko praznujejo ženske svatbo, prihajajo na ot ke mnogoštevilne ženske iz sosednjih vasi. Te seveda nad vse gostoljubno postrežejo z jedrni in pijačo, z domačimi vred se vesele cele dni, poj o, si pripovedujejo pravljice, se smejejo, da se razlega daleč naokrog ali pa prav po žensko kakor tudi drugod znajo, neprestano klepetajo o tem in onem. Dostop pa imajo seveda samo ženske. Mož ne puste sploh k nobenim slavno- stim, pač pa morajo medtem doma opravljati najrazličnejša dela, pripravljati morajo vse potrebno za kuhinjo in čistiti sobe. Svet narobe! Nevesta si po poroki nadene *sa mogoča olepševalna sredstva, verižice, kovan denar in drugo, hodi ponosno po vasi, se razgovarja z domačimi, poje, pleše in se smeje od same sreče. Ženske se seveda same maste z vsemi dobrotami, ki so bile pripravljene za svatbo. Moški se smejo dotakniti le tega, kar ostane, in tudi to šele pozneje, ko so vse slovesnosti pri kraju in če jim žene dovolijo. Na šesti dan slavnosti" obišče mlada žena mater od moža. Tu proslave tudi zadnji dan svatbe v krogu ženskih sorodnic in gostov. Jedila za ta dan pa mora mlada žena prinesti s seboj. Na večer tega dne pa vzame šele žena moža s seboj, s tem pa mož kon-čnoveljavno zapustil domačo hišo. Zakonska sreča Upike in Be-zarja pa ni trajala dolgo. Že čez kakih 14 dni je izrazila neka druga ženska željo, da bi rada imela za moža Bezar j a. Ker tudi Upik ni imela ničesar proti temu, je bila kaj kmalu nova poroka in svatba. Bezar je tako imel kar naenkrat dve ženi. Ženi sta sklenili pogodbo, da ima vsaka pravico do tega moža za teden dni izmenično. Kljub temu, da se mi je čudno zdelo, kako je moglo priti do tega, vendar nisem niti enkrat opazil, da bi prišlo med obema ženama do kakšnega ljubosumja ali celo do kakega škandala. Zgodilo pa se je zelo redko, da je žena imela po več kakor dva moža na-an k rat, če pa je prišlo do tege je bila to le "zamena." Če sta se dve ženi domenili, da bosta imeli izmenično vsaka nekaj časa enega in istega moža, sta obe strogo pazili, da se ne bi pogodba od katerekoli strani kršila. Ko je Bezar po prvem tednu ostal le en dan preveč pri svoji drugi ženi, je že prišla Upik, njegova žena, v spremstvu njene matere in sorodnic v hišo druge žene in tam napravila precej hrupa. Najslabše je v tem sporu doletelo seveda moža Bezarja, kajti prva žena ga je pošteno obdelala s pestmi, ga prezmer-jala, nato pa napodila k sebi domov. Tam so ga čakala za kazen naj raznovrstne j ša dela. Kaznovala ga je tudi na ta način, da mu prvi dan ni dala nobene hrane. — Kadar pa je kakšna žena le pregrobo nastopila proti svojemu možu, je ta smel samo reči: "zapuščam te" — in se vrniti na dom svoje matere. Le na ta način je bila izvršena ločitev popolnoma po tamošnjih zakonih. Tudi žena je smela isto storiti, toda v tem primeru je morala skrbeti za svoje otroke. Angleška kraljevska krona Kmalu bodo vzeli angleško kraljevsko krono iz zakladnice v Toverju za kronanje, ki bo drugo leto. Ta krona, ki ji zaradi dragocenosti sploh ni moči določiti cene, ki je posejana z več ko tudi v Nabrežini že večkrat poskusili z nasiljem preprečiti slovensko petje v cerkvi. Že večkrat so zahtevali, da se slovenski pevski zbor umakne s kora in skušali na njegovo mesto spraviti zbor fašističnih mladinskih organizacij. Toda vselej so dosegli le toliko, da 3,000 dragulji, ima na sprednji v cerkvi po nekaj nedelj zapo- strani oni veliki rubin, tako zva-ni "rubin črnega princa," ki ga je baje dal kastiljski kralj, Pedro Grozni, črnemu princu Edvardu (1330-1376). če je bilo to res, tedaj ima "rubin črnega princa" prav grozno zgodovino. Saj je le zaradi tega rubina dal Pedro Grozni umoriti kralja iz Granade in vse njegove viteze, ki so bili pri Pedru v gosteh. V kasnejših spletkah za prestol, ko je Pedro tudi začasno izgubil prestol, se je črni princ priključil Pedru in Pedro je v zahvalo za pomoč podaril slavni rubin črnemu princu. Ko je kraljica Elizabeta ponovno pokazala rubin škotskemu odposlancu, češ, da je najdragocenejši kamen njene krone, je še pripomnila, da je rubin "podoben veliki raketni krogli," s čimer je bržkone hotela reči, da je rubin meteor. Sicer ima pa krona le malo draguljev, ki bi imeli tako staro zgodovino, ker so v dobi Crom-wella prodali ves kraljevski zaklad in so ga šele pozneje iznova nabavili. Omenjeni rubin in veliki safir sta bržkone edina dragulja, ki izvirata iz nekdanjega kraljevskega zaklada. Safir je bil baje vdelan v prstan Edvarda Spoznavalca in je več rodov počival v njegovi krsti v westmin-sterski opatiji. Sedanjo angleško krono so nanovo predelali za kraljico Viktorijo, ker je bila krona, ki so jo nosili njeni davni strici, pretežka za nežno glavico mlade kraljice. Na vrhu krone je jabolko ,ki je posejano z demanti, in malteški križ. Oboje se je odlomilo in padlo na tla, ko so letos v januarju, pri pogrebu kralja Jurija V. imeli krono vrh krste. Kralj Edvard VII. je dodal kroni še največji demant sveta "Cullinan," "Zvezda Afrike"; polovica ga je na kroni, polovica pa na žezlu, ki ga drži kralj med kronanjem v roki. Ta demant so leta 1907 Transvalčani podarili kralju. A kralj ga je sprejel šele po daljšem obotavljanju in na prigovarjanje princa waleškega, kasnejšega kralja Jurija V. V towerski kraljevski zakladnici je tudi indijska krona, ki -o jo naredili za rajnega kralja, ko je leta 1911 potoval v Delhi. Ondi se je dal s to krono kronati za indijskega cesarja, zakaj angleška krona ne sme nikoli preko angleških meja. Indijska krona, ki je bogato okrašena s samimi indijskimi dragulji, bo spet prišla na dan leta 1938.. ko se bo dal sedanji kralj Edvard VIII. v Indiji kronati za indijskega cesarja. -o- redoma ni bilo prepevanja, nato pa je cerkveni zbor spet nadaljeval s prepevanjem v cerkvi. Med našimi ljudmi se je cerkvena pesem že zdavna gojila in ni je bilo najbolj zakotne in male vasice, ki ne bi imela lastnega cerkvenega zbora. Slovenski verniki so petja v cerkvi tako navajeni, da se jim maša brez petja ne zdi prava služba božja. Če bodo torej italijanske oblasti to staro in lepo navado skušale odpraviti, je prav gotovo, da bodo s tem izgnale tudi ljudi iz cerkva. -O tragični smrti Krpana Stanislava. — V zadnji številki smo objavili kratko vest, da je granata ubila Stanislava Krpana iz Renč, katero je slučajno zadel s krampom. Nesreča se je zgodila nekoliko drugače. Omenjeni je našel dve granati in ju je hotel v stari vojaški kaverni raztreliti s tem, da jih je postavil na ogenj. Ko je zunaj slišal pok, je mislil, da sta se obe granati razleteli in da bo lahko pobral sta-1-0 železo. Ko je pa stopil v kaverno, je eksplodirala še druga granata in mu raztrgala ves desni del telesa. Krpan je prišel iz Abesinije, kjer je bil vojak, šele tri dni pred smrtjo, čil in zdrav. Ker ni našel nobenega dela, se je moral oprijeti nabiranja starega železa. Predno je šel v Abesi-nijo, je imel vedno delo, katerega je izgubil, ko so ga poklicali pod orožje. Če verjamete ar pa ne Ko sem čez dva meseca zapustil te dobre ljudi, so me naravnost obmetali z darili. Iz bližnjih in daljnih vasi so h teli možje, žene in otroci, da mi dajo roko v slovo. To modo podajanja roke ob slovesu sem vpeljal jaz med temi ljudmi. Vse je kazalo, da jim je bila ta novost zelo všeč. Več kot tisoč ljudi se je nabralo, ki so me spremljali iz vasi, ko sem odhajal. Na stotine se jih je kar trgalo, kdo bo tisti srečnež, ki bi mi smel nesti mojo prtljago. Vseh vrst jedil in najlepših sadežev so mi nanesli skupaj v toliki meri, da bi kar lahko začel s trgovino. Moja gostiteljica pa mi je izkazala še prav posebno čast kakor ne še dotedaj noben m o ški. Dala mi je poljub in sicer prav posebne vrste, kakor ga poznajo samo na Sumatri: z nosom ob nos. Nato mi je podala obe roki in dejala: "Lo kau ta! Lo kan ta!," kar bi se reklo po naše: "Kmalu na svidenje!" IZ PRIMORJA —V Tolminski cerkvi ponovno prepovedano slovensko petje. Tolmin, septembra 1936. Tolminski policijski komisar Bicchi, ki je že dolga leta neomejeni gospodar v Tolminu in okolici, je že večkrat poklical k sebi v urad tolminske duhovnike in jim strogo zabičal, da če ne bodo prepevali poleg slovenskih pesmi tudi italijanskih, bo cerkveno petje v nadalje prepovedal. Tako je tudi pred kratkim poklical k sebi tolminskega dekana in zahteval od njega, da ukrene vse potrebno, da se preneha s prepevanjem slovenskih pesmi v cerkvi ali pa s prepevanjem vsaj izmenoma po eno italijansko in slovensko pesem. Tej zahtevi so se Tolminci uprli. —Slovensko pesem v cerkvi izpodrivajo tudi v Nabrežini. Trst, septembra 1936. Kot drugod v bližnji okolici Trsta, so razni fašistični funkcionarji Jožkova sestra se je poročila. Jožek bi bil rad šel v cerkev, da bi videl poroko, pa mu niso pustili, ker je bil Jože ves muh poln in so se bali, da bi spotoma katero pogruntal na lastno iniciativo. Težko je Jožek čakal, da so prišli svatje domov iz cerkve. Komaj je sestra .prišla v hišo, že prileti Jožek in jo začne gledati od vseh strani. To se je sestri čudno zdelo, pa pobara bratca: "Kaj me pa tako zijaš? Kaj me nisi še nikoli videl?" "Gledam te in vidim, da nisi tako utrujena, kakor sem mislil." "Zakaj pa naj bi bila utrujena?" se začudi sestra. "Zato, ker je sosedova špel-ca rekla, da si celih šest mesecev letala za ženinom." 1: Ongav Janez se ga je napil pri Ceneu. Ko je pa prišel obračun, pa hi mogel plačati, ker ni imel v žepu niti vinarja. Citirali so ga na krvavo rihto, Iger ga sodnik dopadljivo nagovori: "Saj ste vedeli, da nimate denarja pri sebi!" "Sem dobro vedel." "Zakaj ste pa potem toliko zarili?" "Da bi v pijači utopil svoje skrbi." "Kakšne skrbi?" "Kako bom pijačo plačal." * V Ljubljani sta kupovala lepega lovskega psa: Amerika-nec in trgovec iz Kranja. Ame-rikanec je ponudil za psa 500 dinarjev, rojak iz Kranja pa 10 dinarjev. Lastnik psa je sklenil kupčijo s kupcem iz Kranja. To se je pa Amerikancu čudno zdelo, pa vpraša prodajalca: "Kako pa je to, da ste raje prodali psa za 10 dinarjev onemu človeku iz Kranja, kot pa meni za 500 dinarjev?" "Veste, gospod, stvar je taka. Pes iz Kranja lahko priteče nazaj, iz Amerike pa ne." POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT IZVOLITE PONOVNO JOHN O. KRIŽEM PO JUTROVEM Po nem&kem Uvirniku K. Mara "Čemu pa torej vprašuješ, j Zavila sva krog razvaline. Po-če tako dobro veš, da nas je gledal sem po ravnini, pa ničesar bilo prej več?" i nisem videl. Siva, umazana me- "Poprašujem, ker hočem ve- gla mi, je ležala pred očmi. deti, kam so drugi vajini tova- "Jih vidiš?" sem vprašal Ha- ............lefa. Začuden me je pogledal, mene, ki sem dosedaj vedno imel sokolje oči. "Da." je odgovoril. "Tamle riši odšli "Odpotovali so." "Pa kam?" 'V Kerbelo," je povedal neprevidni Halef. O, da sem bil tako zanič! S svojim odgovo- letijo k svojim konjem." roni je Halef zagrešil usodno "Koliko konj je?" napako, ki jo je bilo le težko "Trije. Toda, gospod — ali sPet popraviti. Pa popravil bi ničesar ne vidiš?" bil. kar se je dalo, če bi imel "Ne. Moti se mi." !e količkaj volje. j "Seclajle so sedli na konje. V Toda, malomarno sem oble-'skoku jezdijo, proč in — glej, žal. tamle zunaj jih čaka celo krdelo, "In še eden, Frank, je bil z; pri miru stojijo, čakajo menda Vami!" na tiste, ki so naju obiskali." "Ni ga več tu." "So beduini?" sem vprašal v "Kje je?" hudih slutnjah. Ziniti'sem hotel, migniti Ha- "Ne vidim prav, predaleč je.' lefu, pa nisem mogel. In ne Previdni Halef je odgovoril: "Nekje tod blizu." "Kaj dela?* "Razvaline razkopava." "čigav je tisti vranec?" "Last je tegale effendija." "Daj ga sem! Tudi Klora oddati!" "Skoči po moj daljnogled!" Odhitel je. Precej časa ga ni bilo nazaj. In medtem mi je prišlo na misel, |da sem beduina, ki naju je na-I govoril, že nekje srečal. Vsaj njegov hripavi, robati glas se mi orožje Je zdel znan. Ugibal sem in ugibal, kje bi bil ta glas že slišal, Stopil je k vrancu in ga prijel i P» bolj ko sem se trudil, bolj se vajeti' 'mi ->e meglil° Pred očm1, Nlsem Njegova kretnja je bila, .se je j se spominjal na ničesar več. zdelo, izvrstno sredstvo za mojo! Halef se je vrnil z daljnogle-vročnico. Kajti v hipu me je pu-1 dom. Ponudil mi ga je nastavil stila in zdrav sem stal na nogah, sem ga na oči, pa videl le krva-iaz, ki se malo prej niti geniti vrtečo se meglo. nisem mogel —. "Stoj!" sem zaklical in izdrl samokres. "Tudi jaz imam pri tej zadevi besedo! Kdor se konja dotakne, dobi kroglo!" Mož se je obrnil k meni, pa hl&stno odskočil, in v strahu gledal samokres. Tu v bližini Bagdada so beduini to orožje že dobro poznali in se ga tudi zelo bali. "Šalil sem se!" je dejal. "Šali se, s komer se hočeš, z nama se ne boš Kaj bi rad?" "Videl sem vaju, pa sem si mislil, da bi vama lahko s čim koristil." "Tako govoriš le, ker se bojiš krogle! Odkod ste?" "Pri Hillah cb Eufratu stojijo naši šotori." "Po kaj ste šli v puščavo?" "Romarje smo spremljali." "Kje so vaši konji?" "Nimamo konj." "Lažeš, vseskozi lažeš! Vrnil sem daljnogled Halefu. "Ti poglej! Jaz ničesar ne vidim." Dolgo se je ukvarjal z njim in ga sukal, končno je zaklical: "Vidim jih!" "Kdo so?" "Perzi!" "Ah —! Poznaš njihove obraze?" "Ne. Pa sedaj le so prišli tisti trije do njih —." "Da? In kako so jih sprejeli? Kakor znance?" | "Da. Pogovarjajo se —. In sedaj le so krenili —. Odjezdili >> so —. "V katero smer?" "Na zapad." "Mislil sem si! In naglo jezdijo?" - "Da." Hipoma me je minila omotica. Glava mi je bila spet jasna J in oči tudi. Nevarnost je preti-Najla in zdramila mojo onemoglo ZAHVALA V čast in dolžnost si štejem, da se javno zahvalim vsem skupaj, kateri so me tako nepričakovano iznenadili za moj 50. rojstni dan ter mi priredili surprise party v nedeljo 4. oktobra. Ker je bilo lepo vreme, me nagovorita Mr. in Mrs. Jurečič, da se popeljemo na farme. In res nas moj soprog odpelje v prosto naravo, nič sluteč, kaj se na tihem dela doma. Proti večeru se vrnemo vsi! skupaj domov in mislila sem, da bomo igrali karte kot po navadi. Ko pa stopim skozi vrata, se mi pa nudi prizor, kakršnega še nisem videla v svojem življenju. Iz vseh kotov doni "surprise!" Tako ginljivo je donela ta beseda, da nisem vedela, kam bi se obrnila in kaj počela. Tega dneva ne bom pozabila; ostal mi bo v trajnem spominu. Najprvo se moram zahvaliti Mrs. Rosie Vene in Mrs. Anni Jurečič, ki sta vse tako lepo uredili in kar na tiho ter brez moje vednosti. Prav lepa hvala Mrs. Mary Zalar in Mrs. Rosie Hrovat in sploh vsem, ki so kaj pomagali. Najlepša hvala mali Elsie Za-lar za lepo deklamacijo in šopek cvetlic. Nadalje se zahvaljujem za izročeno darilo in najlepša hvala vsem, ki so prispevali in sicer: Mr. in Mrs. Jurečič, Mr. in Mrs. Vene, Mr. in Mrs. Hrovat, Mr. in Mrs. Jalovec, Mr. in Mrs. Gorišek, Mr. in Mrs. Pirc, Mr. in Mrs. Zalar, Mr. in Mrs. Je-ran, Mr. in Mrs. Prišel, Mr. in Mrs. Straus, Mr. in Mrs. Une-tič, Mr. in Mrs. Hrastar, Mr. in Mrs. Planine, Mr. in Mrs. Stopal', Mr. in Mrs. Izanec, Mr. Tony Koprivnik, Mr. in Mrs. Trobentar, Mr. Tony Hrovat, Mr. John Oster,Miss Mary Jurečič, Mr. Victor Ferroll. Vsem skupaj ponovno najlepša hvala, ker rfte me tako imenitno potegnili za moj rojstni dan in upam ter želim, da mi bo mogoče ob priliki vam povrniti. — Pozdrav vsem! Rosie Urbančič, 15016 Cardinal Ave. -o- gubah tvoje obleke vidim, da si i voljo. pravkar jezdil! Odkod veš, da so bili Še drugi ljudje z nama?" "Romarji so pravili." "In kdo ti je povedal, da je bil eden izmed njih Frank?" "Romarji so vaju videli pa so pravili." "Spet lažeš! Nikomur nismo povedali, kdo da smo!" "Če ne verjameš, bomo pač odšli." "Halef," sem dejal, "tisti Perzi so prav oni, ki smo jih srečali gori ob Džali! Tisti, ki zasledujejo Hasan Ardšir Inirzo, in tisti, ki si jih videl na pokopališču Angležev. Selim aga je njihov zaveznik. Ko je sinoči skrivaj zapustil naš tabor ob kanalu, je jezdil k njim in jim izdal, da bomo taborili ob Birs Nimru-du. šli so seve za nami. Prejle Odšli so, pa poželjivo pogledo-jpa so odposlali tiste tri beduine, vali po vrancu in po najinem | da poizvejo, ali je Hasan Ardšir orožju. Izginili so za razvalina-1 mirza že odšel. In sedaj hitijo, Ida ga napadejo, preden pride do | Kerbele —." "Halef, zelo neprevidno si jim j Halef se je prestrašil, odgovarjal!" sem ga karal. j »Gospod, to bi bilo strašno —! "če pa so že itak vedeli, da,Za njimi morava!" nas je bilo več!" «e je zagovar-! »Seveda! Brž m-inravi ko-jal. Gertte Ter Maaten, 15 let stara farmarsko dekle iz Nor walk, C al. je zmagala v kontestu za splošna farmer-merska dela. Na sliki jo vidite pri molžnji. Glady& Sivarthout, filmska igralka, kaže moderno večerno obleko. Zvezna vlada bo prodala Caponejevo vilo Miami Beach, Fla., 20. oktobra, Zvezna vlada je danes izjavila, da bo prodala na javni dražbi krasno vilo bivšega noto-ričnega zločinca Al Gaponeja, ki se sedaj nahaja v zveznih zaporih. Vzklicna cena posestva je $51,498, kar predstavlja svoto, katero dolguje žena Caponeja zvezni vladi v davkih. Vila je vredna najmanj $300,000. Mrs. Landon je pripravljena za Belo hišo Topeka, Kans., 20. oktobra. Mrs. Landon, soproga republikanskega predsedniškega kandidata, letos ne bo naredila toliko , domačih prezerv kot običajno. Mnenja je, da se bo selila z možem januarja meseca v Belo hišo v Washington, ko bo njen soprog izvoljen predsednikom. No, kaj pa če bo morala v slučaju poraza — na relif? MALI OGLASI Zdravniki ne vedo dosti o prehladu St. Paul, Minn., 19. oktobra. Najslavnejši specialisti v zdravniškem poklicu, ki so zbrani v tem mestu na konvenciji Interna tional Medical Association, so danes priznali, da jim sploh ničesar ni znanega glede navadnega prehlada, ki se poloti skoro slehernega človeka danes ali jutri. Sloveči zdravnik dr. Walter Alvarez je govoril na konvenciji: "Kaj po-vzročuje prehlad? Če hočemo biti pošteni, moramo priznati, da mi zdravniki v resnici ne vemo pravega vzroka!" In drugi sloveči zdravnik dr. Wm. Kerr iz California univerze je pripovedoval, da zdravniki šele eksperimentirajo glede prehlada in niti trditi ne morejo, če je prehlad nalezljiv ali ne. In prehlad je tista bolezen, na posledicah katere najbolj trpijo naše bratske organizacije pri plačevanju bolniških podpor. Zgubila se je lovska psica, bele in rjave barve. Kdor jo vrne, dobi lepo nagrado. Vprašajte na 7513 St. Clair Ave. (250) Stanovanje se da v najem, dve veliki sobi, vse na novo dekorirano. Pripravno za malo družino. Vprašajte na 1003 E. 66th Place. (251) Dr. Župnik vam da postrežbo za vaše zobe, da boste popolnoma zadovoljni. Vsi zobje, bridges in izdrtja so narejene po *Dr. Župniku samem. Dobite točno postrežbo v dolgo nastanjenem uradu, vsaki dan med 9. zjutraj in 8. zvečer. Ni treba nič dogovora, kar pridite, ko imate priliko in si oskr-bite vaše zobe. Ako se je vaš zobozdravnik preselil vam Dr. Župnik dokonča delo Urad: 6131 St. Clair Ave. Vhod na East 62nd St. BOŽIČ v stari domovini Skspresni parnik iz New Vorka new york 10. DECEMBRA bremen 16. DECEMBRA Brzi vlak ob BREMEN v Bremerhaven za jamči udobno potovanje do Ljubljani'. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za informacije vprašajte pri AUGUST KOLLANDER CO. 6419 St. Clair Ave., Cleveland, O. HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. V najem se dajo štiri sobe. Vprašajte pri Jack Tisovec, 1366 Marquette Rd., blizu 55. ceste in St. Clair Ave. • (250) Priporočilo elevelandske odvetniške zbornice Clevelandska odvetniška zbornica (Cleveland Bar Association) je nedavno pri svojem glasovanju. odobrila naslednje kandidate za sodne službe: Prizivno sodišče: P. L. A. Lieghley. Okrajno sodišče: George P. Baer. A Iva R. Corlett John P. Dempsey Joy Seth Hurd Samuel E. Kramer Lee E. Skeel Harrison W. Ewing George Kerr Probatno sodišče: Nelson Brewer. Tega glasovanja se je udeležilo 1,633 poslujočih odvetnikov v Cuyahoga okraju. Štetje gla-I sov je bilo pod nadzorstvom av-j ditorske firme Lybrand, Ross 'Brothers and Montgomery. Išče se ženska za hišna dela, stara od '20 do 40 let. Vprašajte na 6122 St. Clair Ave. (250) •i« _ - t Preostalo je še nekaj izvodov poezij IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE zložil in izdal IVAN ZUPAN urednik "Glasila K. S. K. J." 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Cena $1.00 s poštnino vred. • Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide! Kdor hoče imeti v kleti najboljšo kapljico, naj pride k nam po mošt. Imamo tudi dobre sode. Za malo ceno vam sprešamo tudi vaše grozdje. Mošt vam pripeljemo na dom. Točna in hitra postrežba, zmerne cene. Se priporočamo za naročila. Jernej Knaus 1052 E. 62d St. HEnderson 9309 POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT IZVOLITE i i MELVILLE WILLIS V1CKERY SODNIKOM NA Court of Appels v torek 3. novembra 1936 POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo in vse potrsbšftine za dom. 0303 CLASS AVE. HEndpr^on 2978 "Pa ni jim bilo potreba povedati, da so Perzi že odšli! še manj pa, da je Lindsay blizu." "Zakaj ne?" "Tj trije beduini so izvidniki. Prišli so poizvedovat, ali je Perz.jnjei" s svojimi ljudmi že odšel —. ; ' skokoma je odhitel krog raz Pojdiva, pogledati morava, ali valine res tudi odšli in kam." j Nastavil sem daljnogled in res Peš sva krenila krog griča. čigto raz,i0čno videl krdelo jezde-Jeza nad roparskim obiskom j cey_ Hiteli so na zapad. Ni bilo pa skrb za konja sta me sicer j ncbenega dvoma, Hasan Ardšir spravila na noge in mi za trenu- ......... j "Ali naj skočim po Angleža? i Odšel je proti griču, ki si ga imenoval tell Ibrahim Halil." "Preveč časa bi izgubil z iskanjem. Mudi se! Brž pripelji ko- rxxxxxxxxxxxxxzxxxxxxxxxxxxxr: IZVOLITE PONOVNO FRANK T. CULLITAN okrajnim presekutorjem Demokratska lista tek tudi vrnila mojo voljo in odločnost. Ko pa so' beduini odšli in se mi je jeza ohladila, se je; tudi slabost povrnila, čisto po-j časi sem stopal, komaj sem sej držal na nogah in pred očmi sej mi je meglilo in mešalo, da nitij najbližnjih predmetov nisem več[ razločeval. mirza in njegovi ljudje so bili smrtni nevarnosti —. Dalje prihodnjič -o--- Pridobivajte člane za S. D. Zvezo vidi 1m Alaslci stradali. e dokaz, ..........................etino, kop se da ni res, kot so nekateri kričali, da bodo novi naseljenci v McWilliams OKRAJNI INŽENIR DEMOKRATSKA LISTA Volitve 3. novembra H ERE S COME IN AND SEE FOR YOURSELF • Trigidaire is wider, roomier,