Poeamezna Številka RM 0(19 ИдгашпкпБо^с Uprava Klagenfurt, Poetfach 116 f Uredništvo т Klag^nfurtu / NaroSnlna (se plaCa naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za đonaSalce) / Odjavo naroCbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Štev. 12. Krainburg, 11. februarja 1942. Leto 2. Japonske tele so se izkrcale na Singagorn Komunike cesarskega glavnega stana - Angleški nmiki iz znnaniega obrambnega pasa ' ToSlo, 10. februarja, Japonce 2ete so tio>mile sovražnikov odpor, preprećkale jo-hursko ožino, ee izkrcale na otoku Singa-puru in začele в končnim bojem za Singa-pur. Komunike cesarskega glavnega stana, ki prekine dvodnevni molk o Singapuni, ee glasi doelovno: Japonske čete, ki so zasedle polotok Ma-lajan, so v nedeljo zlomile sovražnikov odpor in po preprečkanju jahurske morske ožine začele napadati Singapur. Kakor javlja Domej iz Johur Barua, so |ве britanske čete, ki po branile otok Singapur, v ponedeljek pričele umikati iz zunanjega pasa obrambnih naprav, ki obvladajo morsko ožino pri Johuru. Japonski veliki napad proti mogočnemu britanskemu oporišču na daljnem vzhodu je v nedeljo zvečer začel zelo hrupno, ko so japonske baterije, ki so bile vzidane na severni obali, iznenada ©tvorile brez prestam-ka trajajoč in uničujoč zaporni ogenj, ki je napravil proeto pot za operacije pri izkrcanju. Ob 0.16 uri krajevnega časa je pokazala zelena raketa na otoku, da so japonske čete že dosegle otok, nakar je štiri minute pozneje rdeča raketa označila konec izkrcanja. Med neprestanim grmenjem japonskih tot)ov, na katere sovražne baterije ,ni80 odgovarjale, je ob 0.25 dospelo poročilo, da je,neka druga japonska edinica ob ozkem sodelovsinju s pionirji tudi izvršila izkrcanje na nekem drugem delu otoka. Japonsko morsko zračno brodovje je v nedeljo glasom poročila Domej v morski ožini Dasphar med otokoma Banko in Bi-litonom severno od Batavije potopila nek veliki tovorni pamik, ki je plul proti jugu. Glede težkih napadov iz zraka na Sura? bajo in druga sovražna letalska oporišča v otočju Jave, kažejo tukajšnji vojaški krogi na to, da je cilj teh operacij izločitev sovražnikovih baz, ki bi mogle nasprotniku rabiti za guerilsko vojskovanje. Hkrati pa predstavljajo ti napadi težko ogrožanje sovražnikovih vez, ki vodijo od Avstralije preko Nizozemske Indije v Singapur. Japonsko zračno brodovje, ki je v ozemlju med makasarsko ožino in morji Molukken, Flores ter Banda razdejala sovražnikova oporišča -drugega za drugim, se sedaj v glavnem udejstvuje proti Javajskemu morju, kjer se, kakor poudarjajo, čuti že čisto domačo. Velik pomen ima v tem ozemlju letališče Djimbaran na Baliju, ki leži na polovici pota med Singapurom in avstralsko luko Port Darvinom. Skoraj za 600 km so Britanci potlsnlenl nazaj Berlin, 10. februarja. Vsled prodora nemško-italijanskih čet čez Derno, so morali Britanci s svojimi četami iz imperija v času od 21. januarja naprej, torej v pičlih 14 dneh, opustiti skoraj 600 kilometrov ceste Via Balbia. Pred napadalnim duhom zavezniških afriških borcev so se morali umakniti daleč proti vzhodu. Obalna cesta vodi iz majhnega pristaniškega mesta Derne, ki pa ima moderne hiše In naprave, v smelih serpentinah na skalnato visoko planoto. Nemški bojni letalci 80 v sredo napadali britanske kolone, ki so se v prostoru med Derno in Tobrukom pomikale proti vzhodu. Delovanje nemških letalcev je segalo vse do egiptovske meje. S temi bombnimi napadi so n^i letalci uničili mnogo sovražnih vozil. Zadnje lakonično poročilo britanskega glavnega stana na srednjem Vzhodu poroča, dR se britanske čete v severni Afriki nadalje umikajo. Ostanki indijske brigade, ki je tvorila zadnjo stražo, so se priključili glavnim silam, ki se valijo nazaj proti vzhodu. V svojih poročilih iz egiptovskega glavnega mesta govori Reuter o Izoliranih oddelkih, ki so obdržali kontakt s četami osi severovzhodno Msua-a, da bi varovali bok onih oddelkov, ki se umikajo ob obali. Pri tem ne more biti govora o kakšnih več- jih bojih, kajti studenec Msus, ki leži približno 100 km jugovzhodno Bengasija, je bil prizorišče enega izmed najbolj občutljivih porazov, kar so jih doživeli Angleži v poteku sedanjeega protinapada generala Rommel-a. Po najnovejših poročilih je Msus eno samo veliko pokopališče angleških vojakov in vojnega materijala. Secret service (angleška iafna služba na delu) Težka eksplozija т Tangerju Zopet le odletela v zrak britanska kurirska pošta - Neizmerno ogorčenje v španill - Protestne demonstracije v Tangerju Rim, 10, februarja. Ko so т petek po-poldne v španskem pristanišču Tangerju raztovarjali neke zaboje, ki so bili določeni za britanski ikonzulat v Tangerju, je eden zaboj padel na tla in eksplodiral. Eksplozija je povzročila, da so se tudi ostali zaboji vneli. Eksplozija je 10 ljudi ubila, približno 30 pa težko ranila. V zabojih je bil razen razstrelnih snovi agitacijeki material proti silam osi. Težka ekeplozja v tangerskem pristani-iču nam daje zopet dokaz o predrznosti Britancev, ki ee ne menijo čisto nič za to, da 80 v tem španskem pristanišču samo gosti in da jim je španska vlada velikodušno dovolila, da lahko uporabijo to pristanišče pri preskrbi Gibr^tarja z življenjskimi po-te^činami, tobačnimi izdelki, pijačo in drugimi potrebščinami. Angleži so, kakor nam to kažejo že razni drugi primeri v zadnjem času, zopet enkrat brez pomisleka prešli španske vladarske pravice in so trans-portirali v in iz Tangerja visokoeksploziven material, orožje in municijo. Zaboje, ki so povzročili eksplozijo, je pripeljal iz Gibraltarja angleški vlačilec »Rescue«, kakor nam poroča časopis >E-spana«, ki izhaja v Tangerju. Kakor hitro so omenjeni pamik raztovorili, se je takoj vrnil v Gibraltar. Španski poštni ратУс, ki vozi med Algecirasom in Gibraltarjem in ki je v bližini pristal, k sreči ni bil poškodovan. Neizpodbitno je dokazano, da nevarnega razstreliva ni pripeljal kak španski poštni pamik, temveč neka britanska ladja, ki jo je potem, ko je svoj dvomljivi tovor odložila, takoj odkurila. Pri eksploziji se je razbil tudi neki zaboj, ki je vseboval obširni in hujskajoči propagandni material v arabskem jeziku, s ■ katerim je hotela Intelligence Service in britanske vojaške in civilne propagandne organizacije nahujskati muslimansko prebivalstvo proti španski vladi in jih pridobiti za svoje namene. Število smrtnih žrtev je po najnovejših poročilih naraslo na 14. Nadalje se poroča, da se mora računati s smrtjo še nadaljnjih težko ranjenih. vršiti pregled. Reichsmarschall je z zanimanjem ogledoval do poznih popoldanskih ur predvajanja italijanskih letalcev. Večer je Reichsmarschall prebil v družbi nemških in italijanskih oficirjev ter predstavnikov države in stranke na sprejemu, ki ga je priredil Generalfeldmarschall Kessel-ring. Tega sprejema so se med drugim udeležili tudi kraljevski italijanski zunanji minister grof Ciano, ekscelenca Cavallero, ekscelenca Fongier, ekscelenca Riccardi in nemški poslanik v Rimu von Mackensen. Ob 23.30 je Reichsmarschall velikonem-ške države v svojem posebnem vlaku zapustil Rim in se vrnil v Nemčijo. Slovesu na kolodvoru je Duce osebno prisostvoval Duce in Reichsmarschall sta skupno pregledala častno četo, ki je nastopila, in se nato na tovariški način poslovila. Pri slovesu je v prisrčnih besedah prišla do izraza njiju odkrita povezanost v duhu sil osi. Razboiniki in izselfevalcl Santa Isabell — Burma — Rio Ze tekom prve svetovne vojne so večkrat ugotovili to: kdor med vojskovanjem uporablja bojna sredstva, ki jih ni več šteti med poštene in dostojne, dokazuje, da ni več v stanu, držati se proti nasprotniku y pravem odkritem boju. Posebno pri Angležih se večkrat opazi, da delajo z zavratnimi napadi, ki kršijo mednorodno pravo, z ropanjem in izsiljevanjem proti slabejšim narodom. Ta okolnost je tudi veliko pripomogla, da je nastala krilatica: »Verolomnl Albion«. Sedaj imamo zopet novih primerov, da Anglija (in z njo USA) vztraja pri tej metodi. Napram Špancem so se Angleži obnašali sedaj kot pravi gusarji. Britanske pomorske bojne sile so napadle luko Santa Isabell na španskem otoku Fernando. Po ob zapadno afriški obali in številne, v tej luki nahajajoče se trgovske ladje sil osi. Španska vlada je že vložila oster protest, in španski tisk je izjavil, da bodo izprego-vorili topovi, ako se ta stvar ponovi. Na vsak način je v nevtralni Španiji ogorčenost zaradi tega novega angleškega vojnega zločina izredno velika. Drugo takšno lopovščino so Angleži zakrivili proti ministrskemu predsedniku britanske kolonije v Burmi. Ta provinca je posebno velikega pomena zaradi svoje geografske lege med Kitajsko in državo Tai; skoz to deželo morajo namreč prehajati angleške dobave materiala za vlado v Cung-kingu in v nasprotni smeri pošiljatve čet Cangkajška na malajski polotok. Zato so tudi Angleži burmanskemu prebivalstvu Reldisminisier Dr.Todt se je smrtno ponesrečil Reldismarsdiall Gfiring je zallučil svoje potovanje po Italiji Rim, 10. februarja. Kakor smo že poročali, je bival Reichsmarschall Goring nekaj dni v Italiji, kjer se je razgovarjal z italijanskimi osebnostmi. 4. februarja dopoldne je sprejel državnega tajnika kraljevske italijanske zračne sile, ekscelenco Fongierja. Z njim se je razgovarjal o vprašanjih, ki zanimajo letalstvo obeh držav. V zvezi s tem razgovorom se je Reichsmarschall na povabilo ekscelence Fongierja ogledal naprave italijanskega zračnega orožja. Duce, ki je med tem prispel z letalom, je pozdravil Reichsmarschalla ob njegovem prihodu na letališče, kjer se Je imel Berlin, 10. februarja. V vojaškem izpolnjevanju dolžnosti se je 8. februarja Reichsminister dr. Todt med izvrševanjem svojih vojaških nalog, ker je letalo strmoglavilo, smrtno ponesrečil. Neminljiva dejanja in uspehi narodnosocialistične Nemčije v vojni in miru so za vse čase neločljivo zvezani z imenom Todt. Z njim . izgubi nemški narod enega svojih najbolj genialnih organizatorjev, Reich svojega tehničnega ministra in oro-žarja, stranka fanatičnega prvoboritelja, Fiihrer pa zvestega pripadnika in ustvari-teljski obdarjenega, uspešnega sodelavca. Fritz Todt je bil rojen 4, septembra 1891 v Pforz- _ heimu v Badenu. V MUnche-nu in Karlsruhe je študiral inženirske vede. Promoviral je za doktor-inženir-ja. Od prvega do zadnjega dne svetovne vojne je bil na zapadni fronti, in sicer od 1916. dalje pri letalcih. 1922. je prišel Todt k NSDAP. Srečanje s Hitlerjem, ki ga je posredoval prijatelj iz mladosti, je odločujoče učinkovalo celo življenje mladega inže- »lit Ч 4 4 (Prcssc-Hoffmann, M). nirja. Še istega leta je ustanovil v Eittingu na Bavarskem (Bayem) Ortsgruppe. Ze pred prevratom je kot odličen strokovnjak postal v državnem vodstvu NSDAP strokovni referent za gospodarsko tehniko in oskrbo dela. Svoje mnogoetransko znanje, ki si ga je pridobil od najnižjih početkov (Nadaljevanje na 2. strani.) marsikaj obljubili glede njihove politične bodočnosti, in burmanski ministrski predsednik je bil še pred kratkifii v Londonu, da bi se tam pogajal zaradi izpremembe burmanske kolonije v samostojen dominion. Ker so ga pa Angleži močno razočarali, je javno izrekel svojo grajo zaradi takega sramotnega ravnanja Angležev. Ti so se pa sedaj očitno bali, da bi za nje moglo biti v Burmi zelo kvarno, ako bi ministrski predsednik po svojem povratku javno poročal, kako 80 z njim postopali v Londonu. Da to preprečijo, so Angleži ministrskega predsednika na potu domov kratkomalo zaprli in s tem pokazali, da se ne strašijo nobenih sredstev, kadar gre za to, da vzdržijo dosedanjo brezpravnost svojih kolonialnih narodov. V posebno dovršeni obliki so Amerikanci ■uporabljali metodo izsiljevalnega pritiska na konferenci v Riu. Roosevelt je bil kaj kmalu opazil, da ni mogoče južno ameri-kanskih držav kar tako potegniti v vojno proti nam ali jih pregovoriti, da skupno prekinejo diplomatske odnošaje s silami osi in Japonsko. Da jih pa pridobi vsaj za neko izjavo solidarnosti z Zedinjenimi državanji, je Rooseveltov zastopnik Summer Velles po njegovem naročilu delal za kulisami brez pomisleka z izseljevanji in najhujšimi grožnjami. Pri tem je zagrozil upirajočim se vladam z vojaškim obkoljenjem in finan-cielnim oškodovanjem. Churchill in Roosevelt se torej ujemata ne le glede vojnih ciljev, ampak tudi glede zavrženih metod. Težke Izgnbe sovjelov na Ironli ob Donecn Zračno brodovle le razkropilo britanske kolone avtomobilov v Marmariki 15 britanskih letal sestreljenih Nadaljnji težki obrambni boji na vzhodu Iz FUhrerjevega glavnega stana, 10. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 8. februarja naznanilo: Na vzhodu še trajajo težki obrambni boji. Več sovražnikovih bojnih skupin je bilo uničenih po protinapadih. V bojih proti veliko močnejšemu sovražniku, se je posebno obnesla 269. pehotna divizija iz se-verozapadne Nemčije. Tekom štirih tednov je odbila nad 120 sovražnih napadov in v številnih protinapadih uničila močne so-vražnikov^ sile. V času od 31. jauarja do 6. februarja je sovjetsko zračno brodovje izgubilo 239 letal. Od teh je bilo sestreljenih v bojih v zraku 117 in 18 po letalskem obrambnem topništvu. Ostanek" je bil razdejan na tleh. V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 13 lastnih letal. V severni Afriki se vrši obojestransko opazovalno delovanje. • ' V nemškem zalivu so tekom včerajšnjega dne lovska letala brez lastnih izgub iz neke skupine britanskih bombnikov sestrelila pet letaL Zopet je bilo potopljenih 38.000 brt. na sevemo-ameriški obali Iz FUhrerjevega glavnega stana, 10. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 7. februarja naznanilo : Iz FUhrerjevega glavnega stana, 10. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 9. februarja naznanilo ; Na vzhodu je nasprotnik navzlic težkim izgubam nadaljeval svoj« napade. V bojih na fronti ob Donecu je sovražnik samo v razdobju 14 dni v odseku neke pehotne divizije izgubil nad 1000 ujetnikov, več tisoč mrtvih, 17 oklopnjakov, 52 topov kakor tudi 87 strojnic in metalcev granat. V severni Afriki so bili odbiti sovražnikovi posunki. Bojna letala in strmo-glavci so razkropili britanske kolone avtomobilov v vzhodni Marmariki. Pri bojih lov-cpv so v tem prostoru lovska letala brez lastnih izgub sestrelila deset sovražnih lovcev. , Na obali zasedenih zapadnih pokrajin, kakor tudi na norveški obali je britansko zračno brodovje včeraj izgubilo pet letal. Uspešni protinapadi pri Knrsliu Sestrelili smo 38 sovjetsih letal — V Angliji smo bombardirali železniške naprave Iz FUhrerjevega glavnega stana, 10. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 6. februarja naznanilo: Čete nemške armade, ki so jih podpirali močni letalslti oddelki, so na vzhodni fronti pri obrambi pred sovražimi napadi in pri uspešnih protinapadih prizadejale sovražniku zopet težke izgube na ljudeh in materialu. Pri nekem krajevnem protinapadu v pro- storu eeverozapadno od Kurska, ki so ga izvedli kljub ledenomrzliln snežnim viharjem, je izgubnil sovražnik v večdnevni borbi 294 ujetnikov, 1450 padlih, 6 oklopnjakov, 25 topov, številno težko in lahko infanterijsko orožje in drugo vojno orodje. V boju proti sovjetskemu vojnemu letalstvu, katerega so se udeležili tudi oddeHci italijanskega letalstva, smo včeraj setre-lili ali na tleh uničili 38 sovražnih letal. Bojna letala so v noči na 5. februar zažgala z bombami naprave v tovarni letal v Voronešu in zadela v polno z bombami tovarno motornih vozil v Gorkem. Na morju ob angleški obali so oddelki zračnega brodovja poškodovali z bombami tri večje trgovce ladje. Na eni izmed njih je izbruhnil požar ter se je nagnila na stran. Razen tega smo izvedli nočne napade z uničujočim učinkom na železniške cilje na progi New Castle—Edinburg. V severni Afriki smo nadaljevali zasledovanje sovražnika v vzhodnem delu Kirenajke. Oddelki nemških vojnih letal so bombardirali britanska šotorišča, zbirališča motornih vozil in letališča v okolici Tobruka. Pri učinkovitih dnevnih napadih nemških bojnih letalskih sil na sovražne ladje in vojaške naprave v pristanišču La Valetta na otoku Malti sta bili dve britanski podmornici poškodovani. Lovska letala, ki so ^remljala naše bombnike, so brez lastnih izgub sestrelila tri britanska letala. Na vzhodu še trajajo boji v hudi zimi in ob snežnih zametih. Na srednjem odseku fronte sta bile obkoljene in razbite dve sovjetski diviziji. Pri tem smo vplenili 15 topov in 44 strojnic ter metalcev granat. Pri bojih v zadnjih dveh tednih smo samo v področju ene armade vplenili ali uničili 80 oklopnjakov, nad 300 topov, 1000 strojnic in metalcev granat kakor tudi nad 400 avtomobilov in 850 sani. Poleg velikega števila ujetnikov je sovražnik izgubil nad 18.000 mrtvih. V severnem odseku fronte so nemške čete pri več podjetjih udarnih čet prizadejale sovražniku težke krvave izgube in uničile veliko število sovražnikovih bojnih stanov. Na karelski fronti so nemške in finske zračne bojne sile z uspehom napadle železniške naprave murmanske železnice in sovražnikova taborišča v barakah. Včeraj smo v bojih v zraku brez lastnih izgub sestrelili ali na tleh razdejali 34 sovjetskih letal. V morski krajini okrog Anglije so nemška bojna letala potopila dve sovražni trgovski ladji s skupno 10.000 brt. Pet nadaljnjih tovornih ladij je bilo z bombnimi zadetki deloma težko poškodovanih. Za- padno od Angleške je neka podmornica potopila nekega britanskega rušilca. Na vzhodni obali severne Amerike so nemške podmornice potopile šest sovražnih trgovskih ladij s skupno 38.000 brt. Pri tem se je posebno odl&ovala podmornica KapitSnleutnanta Rascha. V severni Afriki smo v daljnjem sunku dosegli Ain del Gazala. Skupine nemških bojnih letalcev so podpirale zasledovalne boje zavezniških čet in bombardirale materialna skladišča zapadno od Marsa Matraka. Neka nemSka podmornica Je napadla nek britanski konvoj pred Kirenajko in dosegla torpedni zadetek. Na otoku Malti so bombe težkega kalibra zopet zadele pristanišča podmornic in naprave doka v luki La Valetta. Nadaljnji zračni napadi so bili naperjeni proti letališču Halfar. V bojih v zraku je sovražnik nad otokom izgubil štiri letala. Prvo in edino televizijsko gledališče so otvorili v Berlinu. Obiskujejo ga za enkrat samo vojaki in ranjenci. Gre za radio-od-dajno postajo v Berlinu, ki kot prva na svetu oddaja brezžične gledališke predstave na daljavo. Dr. Todt se le smrtno ponesrečil (Nadaljevanje s 1. strani.) kot enostavni gradibeni delavec ,si je razširil z obširnimi potovanji skozi vse nemške dežele in skoraj po vsej Evropi. Tako je postal Fritz Todt oni mož, katerega je postavil FUhrer 6. julija 1933 za generalnega inšpektorja nemških cest. S tem je bila prvikrat podrejena vsa gradnja cest v Nemčiji enotnemu vodstvu. Pri tem je bila ^ glavna naloga gradnja avtomobilskih cest (Reichsautobahnen), ki je zahtevala v teh-ničnem in organizatoričnem pogledu tako . neizmerne storitve, kakršnih do sedaj |a. niso poznali. Generalni inšpektor Todt je rešil te naloge z neprimerljivo dejavnostjo. Z lepoto svojih ustvarjanj je dokazal, da je tehnika -v narodnoeoclalistični Nemčiji umetnost. Ves svet je neomejeno priznaval in odkrito občudoval to prvo Todtovo veliko delo. Zaradi vojne so bila dela prekinjena. Vendar pa je bilo do pričetka vojne 4000 km državne avtomobilske ceste dograjene In 1600 km v gradnji. Pri teh delih so premaknili 346 milijonov kubičnih metrov zemlje, to je 126 milijonov več kakor pri gradnji Panamskega kanala. Ker se je tako dobro obnesel pri gradnji državne avtomobilske ceste, je poveril FUh- : rer dr. Todtu izpeljavo novega velikanske- : ga gradbnega načrta, ko Je spomladi leta 1938. nastala za zaščito nemške meje potrebna gradnja Westwalla (zapadne utrjene črte). Tudi to nalogo je vzorno rešil. Za i socialno nego delavstva se je vzorno skrbelo tako pri gradnji Westwalla Jcakor pri gradnji avtomobilakih cest. Iz marksistično zapeljanega gradbenega delavca iz časa vlade sistema je postal pod to oskrbo v vzornih taboriščih delavec na državni avtomobilski cesti in delavec na , zapadni utrjeni črti, ki je bil ponosen na to, da je lahko izpolnjeval odločujočo narodno nalogo. Vojna je postavila dr. Todta ■ in njegove kolone pred nove naloge. Frontni delavec organizacije Todt je bil določen skrbeti za promet in za dovoz in s tem je postal zvest pomagač frontnega vojaka. Atlantsko obalo so utrdili. • • - : Vedno nove dolžnosti so razširjale delovno področje dr. Todta, dokler se ni končno združila vsa odgovornost za nemško 1;phni-ko v njegovih rokah. Se deceaibra 1^38. 1» C postal generalni pooblaščenec za urejeva- ^ nje nemškega gradbenega gospodarstva. Skoraj istočasno je bil imenovan za Haupt-dienstleiterja NSDAP. V okviru štiriletke je usmerjal dr. Todt kot generalni pooblaščenec za urejevanje nemškega gradbenega gospodarstva njeno uporabo, medtem je pa kot generalni inšpektor za posebne naloge odločujoče prispeval k hitremu uresničenju štiriletke. 17. marca 1940 je bil imenovan za državnega ministra za oboroževanje in municijo. j VerluR unci Uruck: NS.-Gauverlae und Druckerel K4rnten GmbH.. Klmtenfurt - VerlaKslelter; Dr.Emll Heltlan. — Hauptschrlltlelter: Dr Otto Schedl. (Wehrmacht) I V. Hermann Allmayer Zurzeit 1st AnzeletenllBte Nr 1 cUltljr PEVKINJA NOVcLA . SPISAL WILJtM HAUFF »Tako mu je bilo ime. Bila sem zelo ve-Bela, minila je vsa moja bojazen, nič mi ni bilo več na poti, ni mi bilo več treba delati nadloge moji dobrotnici. Ze nekaj tednov potem sem prišla v B. in pred sinočnjim вет šla na reduto. Rada vam priznam, da gem bila zelo dobro razpoložena. Baloniju nisem hotela povedati, v kakšnem kostumu bom prišla; hotela sem ga dražiti in ga potem iznenaditi. Ko sem šla sama po dvorani, mi pa naenkrat nek glas zašepeče na uho; ,Pepca! Kaj pa dela tvoj stric?' Bila eem, kakor da bi strela udarila v mene; tega imena že nisem bila več slišala, odkar sem bila utekla rokam onega grozovitega človeka. Moj stric! Saj nisem imela nobenega in samo eden je bil živel, ki se je pred ljudmi izdajal za takega, chevalier de Planto, Imela sem še toliko prisotnosti duha, da sem mu odvrnila: ,Motiš se maska!' Hitela sism proč od njega in se hotela skriti v vrvežu ljudi; toda maska me je prijela za podpazduho in se me trdno oklenila. ,Pep-ca!' je dejal neznanec, .svetujem ti, da greš mirno z menoj, sicer bom povedal ljudem, V kakšni, družbi si se prej potepala.' Bila eem uničena, noč se je naredila v moji duši; prevzela me je samo ona misel, strah pred sramoto. Kaj bi mogla storiti jaz, revno, zapuščeno dekle, aka bi ta človek, pa najsi je kdorkoli, govoril take reči o meni? Ljudje bi mu bili verjeli, in Karlo, oh, Kari o bi ne bil med zadnjimi, ki, bi me bili obsodili. Brez svoje volje sem ubogala moža ob moji strani. Prišepetal mi je najstrašnejše reči; rekel je, da sem spravila v nesrečo svojega strica (tak6 je imenoval chevaliera), mojega očeta, moje sorodnike. Nisem več mogla tega prenašati, iztrgala sem se mu in hitela k mojemu vozu. Ko sem, se pa na stopnicah ozrla, je ona strašna postav* prihajala za menoj. ,Pepca', je rekel s strahotnim smehom, ,peljal se bom s teboj d^ mov, moram se šei nekaj pomeniti s teboj.* Minil me je vid in sluh, čutila sem, da izgubljam zavest, osvestila sem se šele v vozu, maska je sedela zraven mene. Izstopila sem in šla v mojo sobo, on mi je sledil; takoj je začel zopet govoriti; v smrtnem strahu, da me ne bi kdo izdal, sem velela Betki, naj stopi iz sobe. ,Kaj hočeš tukaj, malovrednež?' sem vzkliknila vsa besna, ker me je tako žalil. Kaj moreš slabega govoriti o meni? Proti moji volji sem prišla v ono hišo; zapustila sem jo takoj, ko sem videla, kaj me tam čaka.' ,Pepca, nikar se ne obotavljal! Samo dve poti sta, da se rešiš. Plačaj mi takoj deset-tisoč frankov, bodisi v draguljih, bodisi v zlatu, ali pojdi z menoj v Pariz; če ne, bo jutri vse mesto vedelo o tebi več, nego ti je ljubo.' Bila sem vsa razdražena. ,Kdo ti daje pravico, da mi kaj takega podtikaš? sem vzkliknila. ,Daj! Povej v mestu kar hočeš, toda pri tej priči zapusti to hišo, sicer pokličem sosede.' »Napravila sem nekaj korakov proti oknu; on je skočil za menoj in me zagrabil za laket. ,Kdo mi daja pravico?' je rekel. ,Tvoj oče, golobičica, tvoj oče.' Peklenski smeh je zvenel iz njegovih ust, svit sveče je padel na dvoje sivih, bodečih oči, ki sem jih le predobro poznala. V tem hipu mi je bilo jasno, koga imam pred seboj; vedela sem zdaj, da je bilo naznanilo njegove smrti le slepilo, ki si ga je bil izmislil v kakoršno si bodi svrho. Obup mi je dal nadnaravno moč; osvobodila sem se in mu hotela strgati masko, .poznam vas, chevalier de Planto', sem vzkliknila, ,toda glede mene boste pred sodiščem dajali račun.' — ,Tako daleč pa Se nismo, golobičica', je dejal, in v tem hipu sem začutila njegovo železo v mojih prsih; menila sem, da umiram —« Doktorja je obhajala zona; za belega dne ga je izpreletavala groza, kakor kadar kdo v temi pripoveduje o duhovih. Menil je, da sliši hripavi smeh tega peklenščka; menil je, da vidi za zaveso postelje sive, bodeče oči te pošasti. »Vi torej mislite«, je rekel čez nekoliko časa, »da chevalier ni mrtev in da je on bil tisti, ki vas je hotel umoriti?* »Njegov glas, njegove oči so me o tem uverile; robec, ki sem vam ga včeraj dala, me je pa o tem popolnoma prepričal. Na njem sta vezeni začetni črki njegovega imena.« »In ali me pooblastite, da delam za vas? Ali smem vse to, kar ste mi povedali, naznaniti sodišču?« »Da, vse, nimam nobene izbire več! Toda, doktor, kaj ne, da greste k Bolaniju in mu poveste vse, kar sem jaz povedala vam? Vam bo verjel, saj je poznal tudi Serafmo.« »In, ali smem tudi zvedeti«, je nadaljeval zdravstveni svetnik, »kako je bilo ime poslaniku, v katerega hiši ste se skrivali?« »Zakaj ne? Bil je to baron Martinov.« »Kako?« je vzkliknil Lange razigran. »Baron Martenov? Ni-li on v službi na dvoru ... ovih?« »Da, mar ga poznate? Bil je poslanik ...ovskega dvora v Parizu in nato v Pe-trogradu.« »O, potem je vse dobro, v najboljšem redu,« je rekel zdravstveni svetnik in si veselo mel roki. »Poznam ga, od včeraj je. tukaj; pozval me je k sebi, stanuje v hotelu de Portugal.« Solza je zableščala v očesu pevkinje, srce 80 ji ganili pobožni občutki. »Torej je moral priti sem mož,« je rekla, »o katerem sem menila, da je več sto milj daleč od tod, da bo potrdil resničnost moje pripovedke! Pojdite k njemu, oh, ko bi mogel poslušati tudi Karlo, kadar vam bo poslanik potrdil, da sem govorila resnico!« »To bo, on mora z menoj, to bom že uredil. Z bogom, dobro dete; bodite popolnoma mirna, moralo se Vam bo še dobro goditi na zemlji, in jemljite prav prid,no miksture, vsako jutro dve polni žlici!« To rekši je doktor odšel. Pevkmja je pa z naj« prijaznejšimi pogledi zrla za njim. Postala je mirna in vesela; videti je bilo, kakor, da si je s svojo skrivnostjo odvalila veliko breme. Z zaupanjem je zrla v bodočnost; vse je kazalo, da se hoče dobrotljiva usoda usmiliti revnega dekleta. (Dalje prihodnjič.^ B tem je bil poklican v krog onih mož okrog Ifiihrerja, ki nosijo odgovornost za najvišje odločitve v tej vojni. Z imenovanjem za generalnega inšpektorja vode in energije mu je bilo, 19. julija 1941 dodeljeno nadaljnje važno področje nemške tehnike in gospodarstva. Istočasno je bil vodja glavnega urada za tehniko v državnem vodstvu NSDAP, vodja urada za tehnično znanost v DAF in predsednik. NS-zveze nemške teh-pike, tako da je upravljal v državi in stranki vsa področja nemške tehnike. Dr. Todtove genialne storitve je Fiihrer ponovno priznal. Ko je bil 27. septembra 1936. otvorjen tisoči kilometer nemške avtomobilske ceste, je Fiihrer vrednotil zasluge svojega generalnega inšpektorja, ki ве je kot eden najvernejših idealistov in istočasno najbolj treznih realistov dvignil od nekdanjega cestnega delavca do največjega graditelja cest vseh časov. Zaradi tega je lahko na njega nemški delavec posebno ponosen. Na strankinem velikem zboru leta 1938. je prisodil Fiihrer dr. Todtu nemško na- rodno nagrado. V priznanje njegovih izvan-rednih storitev pri izgraditvi zračne o-brambne cone West, je 1. oktobra 1938. napredoval dr. Todt za rezervnega letalskega majorja, v oktobru leta 1939. mu je bil podeljen karakter Generalmajorja, v decembru 1938. je dobil dr. TMt Siemens-ring, 23. novembra 1939. je dobil kot prvi Schutzwall-Ehrenzeichen. Na mednarodni razstavi v Parizu leta 1937. so priznali dr, Todtu v razredu javnih del Grand Prix. Pri SA, katere član je bil že dolgo preden ' je prišla stranka na vlado, je izpolnjeval' čin Obergruppenfiihrerja. Usoda je s smrtjo dr. Todta oropala nemški narod enega njenih najboljših sinov. Njegovo ime bo po njegovih delih neumrljivo. Vsa Nemčija žaluje ob tej težki in boleči izgubi. S smrtjo dr. Todta je nastala vrzel, ki jo bo težko zamašiti. * Dr. Todt bo pokopan na državne stroške Berlin, 10. februarja. Fiihrer je ukazal dr. Todta pokopati na državne s.troške. ti VV*i i :-з V::)'. / v nemških postojankah pred ob 1 e g a ni m L e ni n g t a d o tn (PK.-Axifnahme: Kriegsberichter SchUrer, PBZ., Z.) Za izgradnjo naših položajev na vzhodu p morajo vedno znova podirati drevesa v bližini. Kljub krutemu mrazu, ne sme delo niti za trenutek počivati. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Hentzschel, HH., Z.) Japonska podmornica s posadko dveh mož »Presenetljivo orožje v pomorski vojni«, tako se glasi 'članek v angleškem časopisu y>The Illustrated London News« o japonski podmornici s posadko dveh mož. Nova senzacija za Angleže — Zgoraj: primerjava med neko veliko japonsko podmornico z dolžino 320 čevljev (97 m) in podmornico s posadko dveh mož v dolžini 42 'Čevljev (prilično 13 m) V sredi je prerez skozi podmornico s posadko dveh mož in cevmi za izstrel torpedov na sprednjem delu. V zadnjem delu je prostor za stroje. Slika prikazuje spodaj na desni strani matično ladjo, s katero priplujejo podmornice do napadalne baze. Eno tako podmornico puščajo ravnokar v vodo. THt TWO-MAN fUbe svetovnih dogodkov Prvi napad na Surabajo Japonska zraSna sila je izvedla prvi veliki zraini napad na nizozemski Sunda-otok Javo, pri čemer je nastala na letališčih v Surabaji, Malangu, Madjoenu in Magetanu občutna materialna škoda. — Slika nam prikazuje del pristaniških naprav z doki v Surabaji, ki je najvažnejše izvozno pristanišče na Javi. (Scherl-Archiv, Z.-M.-K.) Britanski oklopnja k, ki so ga zaplenili Japonci n a M al a j i Uplenili so ga japonski vojaki na svojem prodiranju. (Atlantic, Zander-Multipl.-K.) Finski pešci v obrambnem boju Med viharjem in v ledenem mrazu nadaljujejo Finci z borbo za svobodo svoje dežele. Finski vojak je sedaj v dveh nepojmljivo trdih in ogorčenih vojnah ohranil svojo slavno staro vojaško tradicijo. Slika nam kaže finske pešce v strelnem jarku na odseku Peventsa. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Lindh, Atl,. Z.) (Atlantic Zander Multiglex-K.)] Pred napadom na S ingapur Borba za Singapur se je pričela. Posebno pristaniSke naprav* v mestu so neprestano izpostavljene japonskim napadom. Nad doki r pristanišču se dviga gost dim. Какол pravijo najnovejša poročila, so britanskf^ lađh pristanišče Se xapustUe. —• Gornja slika nam kaSe zračni gosnetek dehi juJsmaiSča, ^AtlaatlOi ganđwMuItIple%.K4] !Dom in poife Oskrbovanje zdrave in obolele živine Domača živina je največkrat edini zaklad našega malega kmetovalca. Kako zelo je naše kmečko ljudstvo navezano na svojo živino, vidimo že iz tega, da naši kmečki ljudje še v svojo vsakdanjo molitev vpletajo prošnjo, »da bi ostali zdravi mi in naša preljuba ž'vLnca«. V resnici se pri marsikateri mali kmetiji pretrese gospodarstvo v temeljih, če ena ali druga izmed domačih živali zboli ali celo pogine. Pa saj to ni čudno! Zavarovanje domače živine, ki je v kmetijsko naprednih državah že dolgo v veljavi in ki ščiti kmetovalca pred škodo v primeru nesreče pri živini, je našim kmetovalcem ostalo vse do danes neznano. (Kakor smo poučeni, pa se bo v kratkem vpeljalo to zavarovanje tudi pri nas.) Tudi žiVinozdravniki so, odkar pomnimo, pri nas zelo redko posejani, tako da jih je v primeru potrebe zelo težko pravočasno priklicati. Resnici na ljubo pa je treba tudi priznati, da marsikateri kmečki gospodar tudi zato ni poklical živinozdravnika k obolelemu živinčetu — ker ni imel denarja, da bi ga plačal! Vsled tega je že od nekdaj pri nas v navadi, da skuša vsak kmečki gospodar zdraviti svojo živino brez živinozdravniške pomoči, bodisi sam, bodisi po kakem sosedu, o katerem gre glas, da se na zdravljenje domačih živali razume. Mnenje o takih »domačih živinozdravni-kih« in o domačem zdravljenju živine sploh je deljeno: mnogi živinozdravniki in tudi drugi take »mazače« in njih »mazaštvo« kar navprek obsojajo in zahtevajo, da se s silo zatre; drugi pa, tudi živinozdravniki, poudarjajo, da je prvič sploh nemogoče, da bi mogel živinozdravnik radi vsake rane, vsakega poroda in vsake kolike priti osebno na vsako kmetijo, drugič pa, da je treba priznati, da je živinozdravniški poklic v veliki -meri odvisen tudi od naravnega daru in spretnosti, katere navadno kmečkim »domačim živinozdravnikom« ni mogoče odrekati. , Obstoja pa še tretje mnenje, namreč, da bi moral biti vsak kmečki gospodar vešč ravnanja z obolelo živino in njenega zdravljenja, enako kot mora vsak gospodar znati ravnati z rastlinami in se boriti proti njihovim Škodljivcem. Živinozdravniki, ki so bili pristaši tega mnenja, so tudi v našem jeziku napisali že lepo število knjig in knjižic z navodili za zdravljenje domače živine, ki so bile vse sproti razprodane. 2al moramo priznati, da ogromni večini naših kmetov te sicer dragocene knjige niso mogle služiti, — ker večina naših kmečkih gospodarjev zaradi pomanjkljive osnove, splošne in strokovne izobrazbe ni razumela tega, kar je bilo zapisano. Danes živimo v vojnem času. To pomeni, da je vsaka glava domače živine še neprimerno bolj dragocena za našega kmečkega gospodarja pa tudi za splošnost. To po-ineni tudi, da je škoda, ki nastane zaradi nesreče ali zaradi nepravilnega ravnanja z živino, ne samo za lastnika, temveč tudi za narodno gospodarstvo tolikanj bolj občutna. Končno pomeni vojni čas tudi še občutnejše pomanjkanje živinozdravnikov. Smatramo torej za svojo dolžnost, dati,na tem mestu vsem našim kmečkim gospodarjem nekaj navodil, kako naj s svojo živino ravnajo, da jim ne bo obolela in pa kako naj ravnajo z njo, ako jim zboli ali se pa ponesreči. 1. Kako ravnati z živino, da ostane zdrava. Opozorili bomo le na najvažnejše. Predvsem na to, da je osnovni pogoj za zdravje domačih živali ta, da so zdravega porekla, to je, da izvirajo od zdravih prednikov. Zato ne bomo uporabljali za pleme samic, ki imajo podedljive bolezni in napake; kar se tiče plemenskih samcev, itak ne redimo nobenega pleme-njaka, ki ni od oblastev priznan kot zdrav in pravilno razvit za pleme. Pri tej priliki opozarjamo, da ostanejo posamezne pasme domačih živali zdrave samo v zanje ustreznem podnebju in okolju. Zato je nespametno (in tudi prepovedano), uvažati kar na svojo pest pri nas nepreizkušene pasme domačih živali, kar se posebno zafln^e mesece dogaja. Od daleč k nam uvožene živali navadno kmalu shirajo tudi pri najboljši oskrbi, in posebno jetika (tuberkuloza) je pri uvoženih živalih kaj pogost pojav. Nadaljen predpogoj, da ostanejo domače živali zdrave, je zdrav hlev. Ta mora biti suh, pozimi topel, dovolj svetel, dati se mora zračiti in končno morajo biti tudi staje in jasli tako napravljene, da živali ne mučijo, jim ne kvarijo rasti, in ne povzročajo bolezni in nesreč. Navadne napake hlevov in staj so: previsoke jasli z »gara-mi«, staja brez lesenega tlaka, betonski tlak brez lesenega poda povrh, z žeblji zbite pre-graje med stajami (zelo nevarno!), stene brez oken, ali pa okna — zabita z deskami itd. K predpogojem za ohranitev zdravja domačih živ&li spada nadalje pravilno in zdravo krmljenje. Daje plesnivo seno, mrzla pesa itd. za živino škodljiva, ne bo pač nikdo ugovarjal. Da povzroči krmljenje sparjene detelje pri goveji živini napenjanje, da je vzrok koliki pri konjih, driski ali zaprtju pri vseh vrstah domačih živali največkrat samo nepravilno krmljenje — pa je tudi nepobitna resnica. Končno je tudi pravilno oskrbovanje in postopanje z živino predpogoj, da ostane zdrava. Gospodar, ki dopušča, da njegovi hlapci konje pretepajo, jim nalagajo pretežka bremena, pregrete prehitro napajajo, puščajo v hlevu vsa vrata odprta, da vleče prepih čez razgreto živino, — gospodinje, ki puščajo, da jim dekle pretepajo in suvajo krave, z vilami odganjajo svinje, puščajo živino ležati v gnoju, jesti iz nesnažnih jasli in korit — vsi taki in njim enaki ne bodo imeli v hlevih zdrave živine. Tudi na paši je treba živini razumnega varuha, ne pa jo puščati malim otrokom na skrb ali pa jo prepustiti samo sebi. Po trav? nikih, pašnikih, dvoriščih, krmilnlcah ali celo hlevih nemarno razmetano želez je, žeblji, kosci žice, stekla itd. — so največkrat vzrok, da se domače živali ranijo na nogah, ali pa, da jih je treba zaklati, ker kakšen tak predmet pogoltnejo. K skrbnemu postopanju z domačimi živa-liml spada tudi vsakodnevno opazovanje njenega zdravja. Kdor je vajen, bo takoj opazil, ako pri efil ali drugI nekaj nI v redu: ako ne je, ali ne pije, ali se klavrno obnaša, leži dalje kot ponavadi, je nemirna, težko diha, ima vročino itd. Kdor pa oskrbuje živino, ne da bi se kaj več brigal zanjo, se mu lahko pripeti, da bo opazil bolezen živali šele, ko jo bo našel lepega jutra že mrtvo ali v zadnjih dlhljajih. Toplota se sicer zviša samo pri nekaterih obolenjih živali, vendar pa je vsako zvišanje telesne toplote gotovo znak bolezni. Zato naj bi vsak živinorejec Imel toplomer za merjenje toplote pri živini in vsaki živali, ki se mu zdi bolna, najprej zmeril toploto. Telesna toplota znaša pri zdravih živalih: konji 37.5—38 stopinj Celzija, govedo 37.5—39, prašiči 38—40, enako tudi ovce in psi. Mlade živali, predvsem prašički, imajo nekaj višjo telesno toplino. 2. Ravnanje z obolelo živino. Obolenja domačih živali so trojnega zna-- čaja, namreč: ponesrečen j a, kot n. pr. rane na zadnjih In notranjih telesnih delih, zadušen je, zadavljenje, napenjanje itd.; nadalje bolezni, povzročene po raznih vplivih, kot n. pr. revmatizem, razna vnetja vsled prehlada itd. Posebno skupino obolenj pa tvorijo nalezljive bolezni, to je bolezni, ki jih povzročajo nevidna mala živa bitja, ki se naselijo v živalskem telesu, ter so vzrok, da dotlčna žival oboli ali celo pogine — a povzročitelji, ki jih v vaakl oboleli živali mrgoli na milijone, se ob prvi priliki preselijo na drugo žival, ki seveda zboli na enaki bolezni. In tako naprej. Ze Iz povedanega je razvidno, da so nalezljive bolezni najbolj nevarne In je zato od strani oblastev izdana vrsta odredb za omejevanje in zatiranje nalezljivih bolezni pri domačih živalih. Prva In za kmetovalca najvažnejša oblastvena odredba glede nalezljive bolezni je pod kaznijo zapo ved ana dolžnost prijave vsakega slučaja nalezljive bolezni, ali samo sumna take bolezni. (Dalje prihodnjič) Specialist za semenski krompli* Iz pokrajine v Oberkrainu, ki daje najboljši semenski krompir Zlmmer-, Fensfer- und Flaberfhermomefer Dipl. Opt:ker t. KronffuB тиишешгжм U r.. jB I Da takoj povemo, ne gre tu za Studira-nega agronoma-strokovnjaka, temveč za preprostega oberkrainskega kmeta gorjanca, ki je znal ugodno Izkoristi vsakokratno gospodarsko In tržno konjunkturo. Kakor obrt In Industrija, taJto je tudi kmetijska proizvodnja v Oberkralnu rodila skupine proizvajalcev In posamezne podjetnike, ki. so se posvetili izrazito posebnemu področju svoje stroke ali svojega poklica. Tako najdemo pri oberkralnskem poljedelstvu izrazite ljubitelje živinoreje, navdušene sadjarje, hladnokrvne pridelovalce pšenice, računajoče gospodarje z mlekom, zgovorne zadružnike, samozavestne, več ali manj važne se delajoče sa-dllce krompirja, itd. • Takega sadilca krompirja oziroma raz-množevalca semenskega blaga, starega znanca iz občine Habem (Ouslsche) smo srečali pred kratkim. Na postaji Podnart-Kropp je stopil na vlak. »O, ali se peljete zopet na ABling in Veldes, da dobite kupce za vaš krompir?« ga vprašamo neposredno po prijaznem pozdravu. »Nehajte že«, odgovori na pol v šali napol resno naš novi sopotnik, »letos imam že več kot preveč kupcev. 2e jeseni so ml skoraj vsa vrata vdrli, dokler nisem končno rekel, sedaj je pa konec. Okoli 70 kmetom in malim vrtnarjem sem moral oddati večje in manjše množine semena.« Vas in posestvo našega raamnoževalca krompirja leži na široki, ostro omejeni višini v dolini z rodovitno, rahlo, lapomo zemljo med Savo in Jekvtza hribom z veličastnim prostim razgledom na skalovito pogorje Karawank, na navpično, strmo steno 1307 m visokega Schwarzgupfa zadaj za Kroppo, na 834 m visoko ležečega St. Primusa, na kapelo Jamniškega prelaza, ki z na dolgo raztegnjenim lepim travnatim grebenom daleč vidno deli krain-burško okrožje od radmannsdorfskega. V rani mladosti je bil dalje časa nastavljen pri železnici v Salzburgu in v Altreichu in se je šele po svetovni vojni vrnil v domačo vas na svojo grudo. Bolj podjeten In vn'en Inmčtje njegovi &oya4čani, je kmalu spoznal pri- liko, ki se je nudila v razmnoževanju In razpečavanju semenskega krbmplrja. Eno do dve uri hoda v gorah nad Haber-nom leži samotna vas, ki jo ljudje imenujejo Rovte (Ime pride od nemškega »roden« In bi se vas na oni strani Karawank Imenovala nemško najbrž Reute ali pa Greuth.) Ta vas je znana kot izvor semenskega krompirja skoraj v celem Oberkralnu. 2e jeseni si skušajo zasiguratl kmetje iz okolice Krainburga in Laaka semenske gomolje Iz te vasi. Ker tudi rovtska polja ne kažejo Izreč-nih krompirjevih tal, si nisem mogel drugače razložiti ugodne kvalitete semenskega blaga te visoko ležeče hribovske vasi, kakor da kratka perioda vegetacije, ki je rastlinam radi mrzle lege na razpolago, ne da virusu, ki povzroča bolezen, časa, ki mu je potreben, da se iz listov preseli v gomolje. Bodi kakor koli, na vsak način je ta vas, razen nekaterih visoko ležečih krajev v Stelner planinah, daleč naokrog znana kot kraj z najboljšim semenskim krompirjem. In naš podjetni pridelovalec krompirja si je nabavljal vedno semenski krompir iz sosednjih Rovt, prodal svoj pridelek kot originalno semensko blago naprej In zraven posredoval tudi direktno prodajo semenskih gomoljev iz te gorske vasi. Tako si je pridobil ime in ugled v posameznih oberkrainskih industrijskih središčih in tujskoprometnih krajih kot pridelovalec semenskega krompirja. To pa tem bolj, ker je stavil na trg tudi nove vrste ranega krompirja. »No, ampak velika množina semenskega blaga, ki ste jo oddali, najbrž ni zrastla na vašem »zeljniku?« ga vprašamo smehljaje, »baje vam je bramor dve tretjini pridelka uničil?« »Da, to je bilo pred dvema letoma. Potem pa, ko sem — kakor vam je znano — po mojem receptu temeljito uničil bra-morje s strojnim oljem in vodo, sem imel v preteklem letu popolen mir.« »Potem vam lahko samo čestitamo,« smo rekli in stisnili našemu prijatelju, pridelovalcu semenskega krompirja in iznajdljl-vrraiv kmetu roko In se poslovili na našem i ' Jii t ::"4 Veldes. Fr. Wemig. Prispevki za osem milijonov otrok Posledice nove naredbe o prispevkih za otroke. — V bodoče nakazila in ne gotovina. Ze eno leto je v veljavi nova odredba o prispevkih za otroke, ki je sistem državnega podpiranja otrok popolnoma spremenila. Narodnopolitične misli in načela določajo sedaj v veliki meri karakter tsga podpiranja. Krog tistih, ki sprejemajo pod-' pore, se je vkljub poostritvi predpogojev znatno razširil. V zadnji četrti leta 1940. je dobilo okrog 2,95 milijonov otrok tekoče podpore v mesečni skupni vsoti 35 milijonov RM. Kakor poroča vladni svetnik Berlitz v časopisu »Volkischer Willen«, se je število otrok, ki dobivajo podporo, po novi odredbi povišalo na skoraj osem milijonov, mesečno Izplačana vsota pa skoraj na 80 milijonov. S tem so bile predhodne cenitve v veliki meri prekoračene. Število družin, ki so bile upravičene dobivati prispevke, se je dvignilo od 1,5 milijonov пг skoraj 3,5 milijonov. Pri takih razmernh so razumljive težkoče, ki so jih imeli finančni uradi pri obdelavi številnih pri "av. Referent opozarja na novo odredbo, ki je bila Izdana glede družinskih poglavarje/ ia otrok, ki jih pogrešajo, ki so padli ali pa izginili. Za izginule^ra kakor tudi za padlega otroka je dovoljena otroška podpora še za nadaljnjih dvanajst mesecev. Ce je družinski poglavar padel, se vdovi plača otroška podpora že za prvej;a In za vsakega nadaljnjega otroka. Podporo za otroke so izplačevali do sedaj redno v gotovini po poštni nakaznici. Mesečni premik tolikih milijonov pa ne odgovarja narodnopo-lltlčnlm zahtevam. Radi tega bodo v bližnji bodočnosti pozvali vse družinske poglavarje, naj si pustijo podporo za otroke nakazati brez gotovine na kak poštni čekovni konto, bančni ali pa hranilnlčni konto. Razen tega od 1. aprila naprej otroških podpor ne bodo več Izplačevali mesečno, temveč četrtletno. Umetna gnojila za pomladansko uporabo Gornjemu članku v zadnji številki našega lista moramo še sledeče dostaviti: Svarimo tudi pred enostranskim gnojenjem;' Predvsem je to nevarno pri ŽTttl." ttittlU'le gnojili nejše z hlevskim gnojem, moramo dodati umetni dušik le v skromni množini in vsekakor gnojili tudi s tomaŽ2"o žlindro In kalijevo soljo, da omilimo nevarnost poleganja in rje, Ako smp torej dali žitu dušik, mu dajmo gotovo tudi kalij in fosfor, da bomo dobili kleno zrnje In močno slamo. — Ce uporabljamo mesto apnenega dušika soliter, damo tega nekoliko več, množina žlindre In kalijeve soli pa ostane ista. F. W. Akacija v kmečkem gozdu Akacija ie drevo, čigar 'fs je mnogostrapsko uporabljiv Ker se je ugotovilo, da se da les akacije zelo mnogostransko uporflbljati, je zaseje-vanje tega drevesa v zadnjem času zelo napredovalo. Posebno v kmečkem gospodarstvu je ta les nenadkriljive uporab ncsti. Ta okoliščina je gozdarske oddelke in deželne kmetijske urade pripravila do tega, . da pospešujejo v najširši meri nasajevanj-i akacij. Akacija se priporoča v prvi vrsti za majhna gozdna posestva. To drevo raste ri vsakem suhem in nerodovitnem terenu. Prijajo ji sončne lege, ki niso izpostavljene vetru. Vlažna tla akaciji ne priiajo. Tudi na peščenih gričih in ob železniških nasipih dobro uspeva. Prav posebno se jo pa priporoča saditi v majhnem kmečkem gc^u, ki ima primerno lego, ker zelo hitro raste in tam, kjer se enkrat ukorenlnl, je skoraj ni mogoče iztrebiti. Ce deblo posekamo, zrastejo iz panja novi poganjki. Ravno tako lahko razmnožujemo akacijo tudi s pomočjo korenin, Iz katerih zrastejo potem večinoma zelo lepa ravna debla. V borovem gozdu tvori dobro obrambo proti požaru, ravno tako preprečuje razširjanje živalskih Škodljivcev. Razen listja učinkuje tudi drevo samo, kakor vse metuljnice, ki so ziblralke dušika, Izboljševalno na zemljo v kateri raste. Cvetje akacije nudi čebelam izbomo palo. Ker je les akacije zelo trd, je varen pred razdejanjem po črvih, ga zelo čislajo pri izdelavi raznega kmetijskega orodja. Tako se Izdelujejo Iz akacljevega Irsa različni ročaji za orodje, potem grab-Ije ia skoraj neuničljive .cepi, Носешпо тат prirediti veselje'' KđF v kralnburškem okrožju - Mnogoštevilne prireditve v prvih tednih novega leta se je pričelo prosvetno življenje v krainburškem okrožju, prireditev je sledila prireditvi in program za bodoče tedne in mesece je zelo bogat. Kreisleiter K u s s je v prvi prireditvi novega leta v Krainburgu povdaril, da mu je prosvetna naloga mesta in celega okrožja zelo na srcu in da bo ukrenil vse potrebno, da zagotovi živahno prosvetno življenje. Poleg prireditev stranke in državnega propagandnega urada, so v ospredju one, ki jih prireja NS skupnost (Kraft durch Freude) (»Veselje krepi«). Za prebivalstvo v Oberkrainu je bilo posebno zanimivo, da je na lastne oči spoznalo delo in naloge organizacije KdF. Nemška delovna fronta DAF je ustvarila NS skupnost KdF, ker je spoznala, da človek, ki mu delo daje veselje in zadovoljnost, tudi v svojem prostem času išče to, kar je dobro, lepo in dragoceno. NS skupnost »Kraft durch Freude« je v prvi vrsti prevzela nalogo, da delovnemu človeku na tej poti pomaga in mu odkrije lepote in bogastva, ki so bile doslej dostopne le imovitejšim krogom. V osmih letih svojega obstanka se je to delo razvilo v najobsežnejšo organizacijo, ki pronica na vsa področja novega življenjskega reda in otvarja milijonom ljudi čisto nove prespektive za življenje. Danes ni več nobenega občinstva s predpravicami. Vsakemu rojaku so odprta vrata prosvetnih mest. Delo KdF se je v Krainburgu že uspešno začelo. Značilni so pri tem veliki uspehi, ki so bili doseženi navzlic težkočam, katere povzroča vojna. Obseg dela KdF bomo videli v prihodnjih dneh pri prireditvah, ki se bodo vršile v krainburškem okrožju. Vse te prireditve se vršijo pod geslom »Hočemo vam prirediti veselje«. Vojaška godba, ki je že v torek igrala v krainburškem ljudskem domu, v sredo pa v St. Veitu an der Save, je nastopila v četrtek v Zwischenw&ssern, v petek pa v Laaku. Ta godba bo ob delopustih priredila veselje delovnim rojakom v mnogih velikih obratih tega okrožja. Ljudsko gledališče Schnutt, ki gostuje sedaj v Oberkrainu, bo tudi Krainburžanom priredilo v ljudskem domu prijeten bavarski večer. iPosebno velik uspeh imajo povsod »Schuhplatterji« o katerih originalnosti smo zvedeli že prej. Pa tudi jodlerice, ce-hovno bavarsko kmečko godbo, veseli ljud-el^i komadi itd., vse v bavarskih narodnih nošah, so hvaležni poslušalci z navdušenjem sprejeli, ravno tako, kakor pred nekaj dnevi »Renski večer«. Znani komorni trio zrač- ■ nega orožja, Hansa Nasta, se je ljubiteljem godbe gotovo dopadel. Koncertne prireditve tega tria so bile določene za 7. februar v kinodvorani v Laaku, za 8. februar v ljudskem domu v Krainburgu, za 9. februar v grajski dvorani St. Veit an der Save irt za 10. februar v ljudskem domu v St. Martinu am Grossgallenberg. Zopet 330.000 RM za WHW Reichsluftschutzbund je odlično nabiral — Altgau je dal 73.000 RM več nego v lanskem letu. Izid 5. državneega cestnega pobiranja Je z začasno ugotovljenim zneskom 330.47443 RM zopet zelo velik uspeh te vojne zimske pomoči. Je to najboljši izid med vsemi od 1941/42 za zimsko pomoč izvršenimi državnimi cestnimi pobiranji, le deželno cestno pobiranje ga je še prekosilo. Po želji Gauleiterja - dr. R a i n e r j a se bodo odslej pri objavah nabranih zneskov navajala okrožja po vrstnem redu izračunane kvote na osebo. Za zbirko RLB Je potemtakem slika naslednja: Kvota ni osebo RW T Rpf. 1. St. Veit a/Gl. 36.500.— 65.45 2. Lienz 20.602.23 64.67 3. Klagenfurt 71.600.— 64.32 4. Spittal 34.300.— 62.24 5. Miesstal in Unterdrauburg 11.556.51 59.39 6. Villach 45.000.— 57.17 7. Wolfsberg 24.387.90 55.43 8. Volltermarkt 14.658^26 40.95 9. Krainburg 28.000.— 37.01 10. Radmannsdorf 18.102.75 36.74 11. Hermagor 6.766.78 36.56 12. Stein ЗП.ПСО.— 31.24 330.474.43 kot enotno ozemlje, ne oziraje se na okrožja, h katerim spadajo te krajevije skupine. Vzrok za to je v tem, da se le na tak način lahko izvrši primerjava nad izidi starih Gauov v zimski pomoči 1941/42 z izidi zimske pomoči 1940/41. Razen tega pa bo Miesstalerje in Unterdrauburgerje prav gotovo zelo veselilo, če se bodo mogli iz objav nabiralnih izidov vaakikrat sami prepričati, da zavzema njihova pokrajina zelo častno mesto v Gau K&rnten. Povečanje napram lanskemu letu znaša v starem ozemlju dežele okroglo 73.000 RM. Novo ozemlje dežele je napram cestnemu nabiranju z dne 3. in 4. januarja doseglo povečanje za 7.000 RM. Pri tem je posebno odlično udeleženo okrožje Krainburg. Kvota na osebo se je izračunala za Altgau s 58.88 Rpf, za nove pokrajine s 37.36 Rpf. Nabiralci Reichsluftschutzbunda in vsi oni, ki ga prostovoljno podpirajo, v Oberkrainu posebno politični vodje iii uradni upravniki KVB so na uspeh svojega prizadevanja lahko ponosni. Sonslvariafle In ne (аНа|№, da ш k lemn рг9дап|а|о Kreisleiter Russ je vfldil prvo zasedanje Ortsgruppe NSDAP v krainburškem okrožju Kreisleiter krainburškega okrožja Pg. K u s s je sklical Ortsgruppenleiterje svojega okrožja za petek k zasedanju v okrožno mesto, da jim je dal smernice za bodoče delo. Kreisstabsamtsleiter Pg. K o c h je otvoril zborovanje in pozdravil Ortsgruppenleiterje, ki so došli v polnem številu, in potem z njimi razpravljal o raznih službenih zadevah. Med tem je došel Kreisleiter je povzel besedo ter govoril o nalogah predstavnika oblasti. Njegova mero-dajna izvajanja so izvenela v besedah: »FUhrer nam pokaže boj našega naroda, mi pa moramo biti — in sicer vsak poedinec izmed nas — zvesti upravitelji nemške dediščine. Nikoli nam ne sme biti vse eno, kje bomo živeli in kakšna bo naša bodpč-noet. Pred našo lastno narodnostjo se moramo izkazati kot narod, ki ima vse zmožnosti nemškega duha in duševne sile. Tudi se moramo kot srednjeevropski narod ob-nesti pred vsemi narodi in kulturami sveta. Ne le, da se sedaj v tem velikanskem obračunavanju posebno ozirajo na nas, ampak oni hočejo, da jih mi vodimo in to se mora tudi zgoditi, oni morajo biti deležni bla-godati, ki izžareva iz našega naroda, morajo pa tudi pomagati, da na svetu vendar enkrat nastopi pameten in pravičen red na mesto plutokratskega slabega gospodarstva in židovskega opeharjanja. Biti vodja v tem novem svetovnem redu, to je velika naloga nemškega naroda ii^ vsled tuga tudi naloga predstavnikov oblasti. Trdno kakor skala smo prepričani o tem, da bo to uspelo.« Nato je govoril deželni svetnik krainbur-Skep okrožja Pg. dr. Skala o položaju občinskega komisarja in udeležencem razložil nemški občinski red z dne 30. januarja 1935., v katerem se jasno in pregledno kaže sodelovanje med stranko in državo. S tem 80 hoteli doseči največje uspehe za blagor skupnosti. Kreisbauemfiihrer Pg. H u b e r je v svojih izvajanjih razmotrival položaj prehrane v Oberkrainu. Izhajajoč raz splošnega položaja se je dotaknil kmetijske strukture svoječasne jugoslovanske države, obravnaval učinke liberalne gospodarske oblike v kmetijstvu in v splošnem omenjal sodobne naloge tako glede discipline na trgu kakor v borbi proizvodnje. Vodja finančne uprave Kamtner Volks-bunda Pg. Steinberger je nato obravnaval finančno tehnična vprašanja in v zvezi s tem razmotrival enotno ureditev službenih prostorov Ortsgruppen NSDAP v Oberkrainu. Po skupnem kosilu se je zasedanje nadaljevalo s poročilom Kreispresseamts-leiterja Pg. L i 11 i n g a, ki vodi hkrati tudi propagandni oddelek, o nalogah propagande v najbližjem času. Dajal je podrobna navodila za naloge tiska in za vodje propagande v Ortsgruppen. »Naloga propagande je«, tako je poudaril, »da privede prebivalce v Oberkrainu zopet do nemške narodnosti in jih hkrati seznani z пагофао socialističnimi idejami.« Kreispersonalamtsleiter Pg. Z w e n i g je na to dal podrobna navodila v vprašanjih vpisovanja, pojasnil itd. Nato je Kreisleiter Pg. K u s s v končnem govoru obravnaval dogodke v O b e r -k r a i n u. Izvajal je med dtugim sledeče: »Veliko se bo moralo še tukaj spremeniti. Mi smo odgovorni za te ljudi, naši nasprotniki so se zmotili glede naše moči in mi bomo tukaj napravili red. Prebivalci v Oberkrainu so spoznali, kaj je boljše in so se razumno nam pridružili, da se skupno z nami borijo za končno zmago. Z neskončno majhnim ostankom, ki še na skrivnem poskuša kakšne temne spletke, bomo prej ali slej napravili kraj in konec. Iz FUhrerjevih besed črpajmo moč za šfe bolj fanatično službo. FUhrer je nekoč rekel, da se bo iz vojne povrnil kot še fana-tičnejši narodni socialist. Mora nas najti vsak čas pripravljene. Kjer še ni vse tako, kakor bi sami želeli, se moramo takoj 1 o -ti ti dela,in ga pogumno nadaljevati! Pred nami je jutranja zarja! Našla nas bo pripravljene na strani FUhrer-ja v službi narodno socialistične ideje. Za edinstvene uspehe našega Fuhrerja moramo izkazati hvaležnost s tem, da — vsak po svoji moči — skrbimo za to, da bo pokrajina Oberkrain zvesta pokrajina Reichu. Ne smemo se plašiti nobenega truda, da pomagamo prebivalcem v Oberkrainu. V našem delu nam daje moč FUhrer sam, ki nam mora biti vsem vzor. Tako bomo tudi priborili zmago Velike Nemčija. 3% naše domovine Mieestal in Unterdrauburg se bosta pri nabiranjih WHW začasno navajala vedno Krainburg. (Ljubitelji godbe.) Pred kratkim je igrala tukaj vojaška godba. Menjavali so se vznešeni in veseli nape vi. Priljubljeni Schrammeltrio se je kmalu prikupil srcem Krainburžank. Posebno pazljivo 80 sledili finim predvajanjem profesorja Nasta godbene akademije v Wienu na glasovirju. Dvorana v ljudskem domu je bila napolnjena do zadnjega kotička, kar dokazuje, da so prireditve NSDAP v krainburškem oikrožju zelo priljubljene. Krainburg. (Deseti otrok Orts-grupenleiter ja.) Nedavno se je Ortsgruppenleiterju Iz Krainburg Falken-dorfa, Pg. Reinholdu H u b e r j u narodil deseti otrok, krepek deček. FUhrer je bil boter devetemu otroku. Ortsgruppenleiter Huber je okrožni kmetovalec krainburškega okrožja in poteka sam iz rodbine s številnimi otroci. Ortsgruppenleiter je kakor znano, 30. januarja postal Gauredner. St. Georgen bei Krainburg. (Cestne nezgode.) V zadnjem času sta se v tukajšnjem kraju v enem dnevu pripetili kar dve nesreči na cesti. Pri prvi je 84 let stara še vedno čila Marjeta O k o r n bila zadeta po vozečem avtomobilu tako, da jo je zagrabil blatnik in jo vrgel na stran. Dobila Je lahke poškodbe. — Pri drugi nezgodi sta na cestnem ovinku trčila dva osebna avtomobila, ki sta bila oba lahko' poškodovana, ranjen pa ni bil nihče. Hbflein. (Ljubljanski nemški rojaki v Wurznu.) V Hoflein je prišlo 60 nemških rojakov, ki so se izselili iz Ljubljane. V Hofleinu so prebivali dva do tri meseca in so sedaj zopet zapustili to krajevno skupino, ter prišli v Wurzen pri Kronau. Radmannsdorf. (Službeni razgovori.) Nedavno se je v sejni dvorani deželnega svetnika vršil prvi službeni razgovor razširjenega okrožnega štaba v okrožnem vodstvu Radmannsdorf NSDAP, h kateremu je prišel tudi Gaupropagandaleiter D r u m b 1. Kreisleiter dr. Hradetzky je govoril pred polnoštevilno došlim štabom sotrudnikov o nadaljnjih delih obnove v pokrajini Oberkrain, zlasti v okrožju Radmannsdorf, dal smernice za bodoče delo in hkrati vsakemu poedinemu sotrudniku določil naloge, ki jih ima opravljati v februarju. Spominjajo^ se Fuhrerja je zaključil dveumo sejo. Bresiach. (»Varčno gospodinjstvo je orožje nemške žene proti Bvražnikom.«) V vsaki krajevni skupini NS ženstva se vršijo tečaji za kuhanje krompirja, ki ženam pokažejo mno-gostransko in dobro uporabo krompirja ter varčno gospodinjstvo in pravilno vodstvo Uradni dnevi v Asslingu in Neumarlctlii Kreisleiter in Landrat sta vsem rojakom na razpolago Okrožno vodstvo NSDAP in deželni svet v Radmannsdorfu poslujeta od 1. februarja naprej na uradnih dnevih in sicer vsaki prvi in tretji četrtek v mesecu v Asslingu in vsaki drugi in četrti četrtek v Neu« marktlu, vsakikrat od 9. do 12. ure dopoldne. S tem ;je rojakom iz ABlinga, Neu-marktla in okolice dana prilika, da na kraju samem iznese jo svoje prošnje in si prihranijo zamudno vožnjo do Radmannsdorf a. Kreisleiter dr. Hradetzky in Landrat dr. H i n t e r e g g e r ali njuna namestnika bosta v teh dnevih ob navedenem času v vseh važnih vpašanjih osebno na razpolago prebivalcem, ki se zglasijo. Zadnji četrtek se je v Asslingu prvikrat vršil tak uradi dan, pri katerem sta bila Kreisleiter in Landrat navzoča. Zglasilo se je veliko število prebivalcev iz Asslinga in okoliških občin, ki so vsi hvaležno pozdravil novo ustanovitev uradnih dnevov. uporabe. V Bresiach so se vršili trije taki kuharski tečaji, da so se jih lahko udeležile žene iz raztresenih naselbin. Tečaje je v popolno zadovoljstvo vseh žen vodila Pgn, M U11 e g g e r, ki je morala obljubiti, da kmalu zopet pride, kajti vse žene hočejo po svojih močeh pomagati v borbi. Goriach. (A p e 1 ž en.) K prvemu apelu nemških žen so bile prišle tudi vse žene blokov in celic obsežnih Ortsgruppen; tam jim je Kreisfrauenschaftsleiterin G o-r i t s C h n i g dajala smernice o ženskem delu in jih v zvezi s tem opozarjala na dolžnost vsake žene, da se s svojimi najboljšimi močmi stavi v službo. Vse tovarišica so bile. došle v polnem številu, dasi so nekatere zelo oddaljene in jim je pot težavna. Koroški domači napevi in pesmi pokreta, s katerimi je bilo zasedanje otvorjeno, so pokazali, da so se žene naučile že mnogih nemških pesmi in jih pridno vadile. Goriach. (Zivahein obisk kuharskega tečaja.) Prvi kbharski tečaj nemških žen je v Goriachu obiskalo 25 žen. Voditeljica tečaja Pgn. M U11 e g g e r jim je pokazala osem različnih jedi iz krompirja, ki 'so b ile vse najboljše napravljene. Žene v Oberkrainu so zelo dovzetne za vs9 praktične pobude, tudi one hočejo pomagati pri narodnem gospodarstvu. Neumraktl. (Nabiralna akcija.)' Druga nabiralna akcija ustanove WHW je po dosedanjih poročilih dala znesek nal 2.100 RM, torej 0,60 RM na osebo prebivalstva. Neumarktl. (Kreisleiter dr. Hradetzky je govoril.) Na obletni dan., prevzema oblasti se je v društvenem domu »Skale« vršilo pod vodstvom Kreisleiterja dr. Hradetaky-ja prvo zborovanje NSDAP. V nabito polni dvorani je Kreisleiter imel govor, v katerem je opisal izgraditev stranice, povdaril veliko borbo za bodočo usodoj obrazložil bodoče naloge in zboro-valce podučil o sodobnih vprašanjih. Kreis-leiterjev prvi govor se je vseh navzočih globoko dojmil. Nato so vsi sikupno poslušali FUhrerjev govor. Neumarktl. (Pro s ve t a.) V okviru NS sikupnosti Kraft durch Freude je ljudsko gledališče Schnutt v treh dneh preteklega tedna v društvenem domu »Skale« pred razprodano hišo igralo dva vesela ljudska komada. Igralci so želi živahno odobravanje, Heiligenkreuz bei Neumarktl. (Smrtna nesreča.) Smrtno se je ponesrečil pri gradnji ceste v vasi Kaier delavec Kristan P e r k o iz Liegersdorfa. Pri nakladanju vagončkov za odvoz materiala se je nad njim odtrgala večja plast zemlje in ga je skoraj čisto zasula. Dobil je težke poškodbe in je še isti dan umrl v bolnišnici na Gallenfelsu. Star je bil 40 let. Heiligenkreuz bei Neumarktl. (R a z n o.) Zimska pomoč je tudi pri nas dobro organizirana. Vsaki mesec se nabere toliko, da prav nič ne zaostajamo za drugimi obči-nanii. In tako dobijo vsak mesec revne družine izdatno pomoč. — Gasilno društvo je tudi na novo organizirano in hitro napreduje z vežbami po novi komandi. Dobili so tudi že novo uniformo. Tudi žene so pridno na delu za izobrazbo žen in deklet. — Kino nas sedaj obišče redno vsakih 14 dni. Vedno polna dvorana jamči kako ljudje z zanimanjem zasledujejo tedenski pregled bojev na vseh bojiščih, hrabrost in nepremaglijvost nemških vojakov in orožja, Laak an der Zaier. (Hvaležni poslu š a, 1 c i.) Koncert, ki ga je priredil,® NS skupnost »Kraft durch Freude« v LaaJt an der Zaier je imel poln uspeh. Vsi sedeži prostrane kinodvorane so bili razprodani, tako da so morali uvrstiti še stojišča. Umetniška predvajanja vojaške godbe so obiskovalce tako navdušile, da so burno odobravali vsak posamezni komad. Ratschach. (Nemške pesmi so se udomačile.) Ko je bila Kreisfrauen-Behaftsleiterin Pgn. Goritachnig vpoklicala štab Ortsfrauenschaftsleiterinnen k apelu, da bi jim razložila celokupno delo žen, je našla že lepo skupnost, ki se je po lastni marljivosti naučila nemških pesmi. Pesem »Kdor hoče živeti v današnjih časih« je bila začetek apela. Zene so bile ponosne, da lahko pomagajo pri velikem nemškem gospodarskem redu in v borbi proti vsemu zlu. H koncu apela so zapele skupno pesem »Lahko noč tovariši« in vsaka teh žen se je vrnila pri zavesti, da mora vsaka poedina zastaviti vse sile in da morajo vse delati skupno. Zwischenwassem. (Razno) Pri nas se je začelo redno vežbanje. Vežbe se vršijo vsako drugo nedeljo v Volksbunds-heimu, bivšem Sokolskem domu. — Pobiranje darov za zimsko pomoč, dne 31. januarja in 1. februar'a se je dobro obneslo, gotovo bo pa dvugiS še boljše. — Kino predstave se vršijo vspke 3 tedne in so zelo dobro ob's'vane. — V kratk?m bo sestavljena tudi Frauengrurpa N3DAP. St. Kathari-ia. (Slovesni sprejem članov v KVB.) Te dni so slovesno razdeljevali članske i7,'.:aznice KVB. Orts-grur'ftenfiilircr Ku'vrt M ti 11 e r je ono-zarjal, da pričajo šege in običaji v naših dolinah o nemški preteklosti. Po slovesni zaobljubi so vsi dobili članske izkaznice in znake KVB. Na koncu je govoril župan Jertschin in izvajal, da bedo pr?hivalci v Oberiiraimi svoje dobre lastnosti dokazali pod zastavo Adolfa Hitlerja. St. KathRn'na. (Jubilej dela.) Kari Jertschin, ki ie pri tvrdki Schallgru-ber, tvornici lepenk'; v Slapu pri Neumarkt-lu, uslužben kot delovcdja, je pred kratkim praznoval 30-letnico svojega službovanja. Skozi tri desetletja je jubilant zvest eo-trudnik imejitelja obrata in vedno dobrohoten prijatelj us'užbenstva, ki jim je vedno rad pomagal. Za vsč let deluje Jertschin z veliko preudarnostjo in uspehom za javni blagor in-zato je sedaj njegova neumorna delovna marljivost bila zasluženo nagrajena s tem, da je bil postavljen za župana občine St. Katharina. St. Katharina. (Kegljanje na ledu z a WHW.) V zvezi z drugo ulično zbirko WHW so v St. Katharini priredili med drugim tudi kegljanje na ledu, ki je vrglo prav znaten znesek za nabiralne pušice. St. Veit an der Save. (Prvi apel 'ž e n.) Pred kratkim je Kreisfrauenschafte-leiterin Maria Ebenua iz Krainburga sklicala prvi apel žen v St. Veitu. Pri tem apelu je obrazložila delovni program in dajala eotrudnicam smernice za nadaljnje delo. \ Littal. (Okrožno zborovanje NSLB.) V glavni šoli v Littai se je nedavno vršilo drugo zborovanje za okrožje NSLB. Okrožni šolski svetnik Helmut Prase h IJe privede! kot gosta šolskega svetnika Rappolda iz Wiena, ki je hotel obiskati mnogoštevilne mlade vzgojitelje in vzgojiteljice iz Wiena, Iti so bili pred kratkim poslani v pokrajino Oberkrain na službo. Našel je same vedre in marljive ljudi in se Vračal z zavestjo, da bodo vzgojitelji in Vzgojiteljice iz Wiena tudi v Littai vzorno izvrševali svojo dolžnost. Po končani pevski uri je govoril Pg. Stranner iz Steina o pomenu nemške vojne za svobodo. Zborovanje je bilo zaključeno z telovadno uro za vzgojiteljice. Littai. (Podučni apel KVB.) Orts-gruppe Littai KVB je pred kratkim imela svoj poučni apel v kinodvorani. Prišlo je okroglo 260 uradnih upravnikov in članov, tako da je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Ko je Ortsgruppenleiter Pg. Rohm došle pozdravil, je vodja tečaja Pg. Sepp Prugger predaval o sodobnih dogodki hin v vznešenih besedah utemeljil pridružitev pokrajine Oberkrain v Veliko-nemšiko državo. Obširno je navzočim obrazložil njih krvno povezanost z matično deželo. Tudi ej napovedal najostrejšo borbo proti onim, ki se ne morejo ali nočejo ločiti od svoje zveze z nasprotniki države in iščejo svojo srečo pri onih. Apel je nedvomno dokazal, da se je ideja narodnega socializma tukaj že trdno ukoreninila. Littai. (Ulična zbirka WHW.) V soboto, dne 31. januarja in v ned '" dne 1Че$1о RadmannsdorI je proslavilo 30. jannar Velika manifestacija ob spominskem dnevu narodnega pokreta Na predvečer spominskega dne narodnega pokreta je priredila Ortsgruppe Rad-mannsdorf v dvorani volksbundovega doma dojmljivo slavje, ki je bilo izredno dobro obiskano. Došli so predstavniki oblasti in uradov in prostor je bil zaseden do zadnjega kotička. Prebivalstvo je s tem prvikrat doživelo strankino prireditev večjega obsega, Dostojnemu poteku slavja so dala predvajanja godbenega voda svečano obeležje. Ortsgruppenleiter Holler je otvoril zborovanje, pozdravil došle ter poudaril pomen 30. jmnuarja 1933 za nemški narod in zgodovino Evrope. Po dveh dobro prndavanih rekih je Pg. dr. Komposch zboroval cem predočil potek Dolitičnega razvoja do današnjega dne. Izza fevdne dobe patriarhalnih de-želskih stanov sta se razvila liberalizem in egoistični kapitalizem poeedujočih. Napredujoče pomeščanjenje in industrializacija so pa pognale množice ljudstva v marksistični razredni boj. Klic po »svobodi« in »enakosti« je povzročil razceljenost in razkroj narodne skupnosti. Nešteto strank in s^njDin je hotelo izkoristiti notranje boje. Mrd 1'udi kakor med narode so vr?li geslo »snjnoodločbe«. Ta je povzročila, da so se m-dsebojno borili in umecali; tako je stopil na piano »proletariat«, čigar množice so brezvestni plutokratje vedno bolj vpre-gpli za svoje z a at rte cilie. Občutek dolž-rc?ti napram viS.'pmu redu in m!S?l skupnosti sta zamrla. Svetovna vojna teh razmer ni irboliSala. ampak Se poostrila na-.«iTot*'a, Zmagovalne plutokratske države so v knli zatrle vsak poskus nemškega naroda do povzdiga in so vedno znova ščuvale bT"če se stranke drugo proti drugi. Ko je Fiihrer prevzel oblast, se je nemški narod nahajal vsled tega v tako nizkem stanju, da se je zdel vsak podvig nemogoč. Toda nesluteno naraščanje pokreta in spoznanje, da bo vsled njega nemški narod doživel nov podvig, so razgibale vse sHe dosedanjega plutokratskega reda. Hoteli so Nemčiji preprečiti, da bi ee kot polnovredni faktor udeležila svetovnega gospodarstva in svetovnih dogajanj. Notranja okrepitev države ni šla v račun edinim svetovnim mogotcem *zapadne Evrope. Prezirali so ponovna pogajanja in FUhrerjeve poskuse doseči sporazum. Podpihovali so male, po milosti Angležev nastale države, da bi delale zdražbo in Nemčijo zahrbtno napadle. Ko so vsled tega nastali prvi spopadi, je bil dosežen cilj vojnih hujskačev plutokratskega kova; Nemčija je bila zapletena v to vojno, ki je ni hotela in ni potrebovala. Kajti za mimo izgraditev je bilo treba še veliko let, da bi se izlečile rane preteklosti. Nemški narod pod vodstvom Adolfa Hitlerja je stopil v to vojno z nevpogljivo voljo odstraniti zapreke novemu svetovnemu redu. Zgodovinsko edinstveni uspehi naše oborožene sile so priče tega strnjenega prepričanja, ki mora dovesti do končne zmage. Poleg volje do zmage ne poznamo nobene druge in pod genialnim vodstvom Adolfa Hitlerja bomo vzdržali v skupnem delu in požrtvovalnem izkoriščanju vseh sil. Prebivalstvo pokrajine Oberkrain, ki skozi dve desetletji ravno tako kakor nem-&ko ni bilo presto, je pa pozvano, da sodeluje pri delih obnove. Po dobi srbskega zatiranja in izžemanja si naj skupno z velikim nemškim narodom s ponosom in zadovoljstvom ustvari bodočnost. Ze stoletja sem je-naravna usoda te dežele, ki je vključena v veliki nemški gospodarski prostor, da se prilagodi nalogam Reicha. Ne gre, da bi zanemarili nauke preteklosti tisoč let, to je popolnoma jasno dokazal 6. april 1941. Nesmiseln in zavržen je ravno tako vsak poskus upreti se novemu redu. Odkrižali se bomo, tako je zaključil govornik, vseh rušiteljev miru kaikor kakšnega nadležnega plevela, ki ga je treba za-tre ti, da lahko, zraste kaj dobrega. Posamične akcije neodgovornih elementov nikakor ne bodo zadrževale razvoja in dela v Reichu, Nemčija bo zmagala, to je naša sveta volja in temu cilju velja naša služba do zadnjega. I Oberkrainn bo še lelos Iniski promet z Oberkrainom je bila v Gau Karnten vključena pokrajina, ki pomeni posebno v pogledu tujskega prometa prirastek posebne vrednosti. Na naše vprašanje glede načrtov, ki jih bodo izvedli, je dr. Pogatsch-nigg povedal, da bo Oberkrain še letos odprt tujskemu prometu. Začetek je že storjen v tem, da je Sef civilne uprave preložil svoj sedež v Klagenfurt, in da so preložili razne urade, ki so bili dosedaj nastanjeni v največjih hotelih v Veldesu, v politično središče pokrajine, v Radmannsdorf. S tem so hoteli zopet na razpolago svojemu začetnemu namenu. Pokrajinske krasote v Ober-krainu, med njimi predvsem pokrajina Wocheinskih jezer, bodo v kratkem zopet dostopne tujskemu prgmetu. K temu bodo pritegnili vse tovrstne naprave, ki jih bodo po potrebi še izgradili in razširili. S tem bo postala pokrajina Oberkrain ena nadaljnjih privlačnih točk tujskega prometa v Kamten. Velikopotezna izvedba mednarodnih športnih prireditev Ako hoče K&mten postati ena najbolj obiskanih dežel v Veliki Nemčiji, mora zadostiti tudi želji svojih gostov po zabavi in razvedrilu. Prvi pričetki so bili temu napravljeni s športnimi prazniki na Worther See in pa z ziraskošportnimi tedni. Te prireditve morajo pa sedaj radi vojne izostati. Kakor je Gauamtsleiter Dr. Pogatachnigg izjavil, bodo po vojni z nadaljnjo izgradnjo in velikopotezno organizacijo te prireditve v še večji izmeri obnovili, kakor pa doslej. Pri tem se bo obračala velika pozornost športnemu sodelovanju s prijateljsko Italijo in Hrvatsko, kakor tudi na splošno mednarodno športno sodelovanje. Stremi se za tem, da se to športno sodelovanje tudi med vojno obdrži na primerni višini. Velike plavalne prireditve, za katere so dani vsi predpogoji, kakor tudi lahkoatletske tekme, bodo poletni šport v Kamtenu zelo poživele. Razen tega bo tudi planinski šport, ki so se mu odprle v Oberkrainu, posebno v področju Triglava, nove možnosti, pospeševan. V tej zvezi bomo gradili nove koče in napravili nove markacije. Da pa gostom v Kamtenu ne bomo nudili samo enostranskega razvedrila, bomo v zvezi s športnimi prireditvami na Worther See izpeljali tudi kulturne prireditve, ki, bodo zadostile tudi najbolj razvajenemu okusu naših gostov. V tem okviru nam skoraj ni treba po- 1. februarja je tudi Littai stal v znamenju najživahnejšega nabiranja. Ze navsezgodaj smo videli prve posebno marljive nabiralce in celi dan so nabiralci, vihteči pušice, zlasti uniformirani gasilci, dali ulicam obeležje. Nikogar niso prezrli, most preko Save je bil na obeh koncih zaseden. Za lepe znake WHW se je našlo vedno veselih odjemalcev, veliko je bilo tudi povpraševanje po celih serijah. Littai. (Slavje prevzema obla-s ti NSDAP.) Na dan obletnice prevzema vlade po NSDAP se je pod vodstvom Orts-gruppenleiterja Pg. Roma vršilo zborovanje v prostorih strankine hiše. Po pozdravnih in uvodnih besedah Ortsgruppen-leiterja so navzoči poslušali radijski prenos Fiihrerjevega govora, iz katerega so znova črpali trdno zaupanje in zavest zmage ; storili so obljubo, da si bodo tudi sami prizadevali, prispevati h končni zmagi. St. Martin bei Littai. (Popoln u-speh nabira In e akcije za WHW.) Tako pri prvi nabiralni akciji za WHW, kakor pri nabiranju volnenih in zimskih reči, ter pri drugi ulični zbirki so bili veliki uspehi. Vsi sloji pebivalstva brez razlike so darovali. Prva zbirka je donesla 600 RM, druga nad 630 RM. Te žrtve je treba tem višje vrednotiti, ker naša občina ne »pada k imovitim občinam v Oberkrainu. St. Martin bei Littai. (Varčevanje žen pri kuhanju.) Nedavno se je vršil v novem poslopju hranilnice in posojilnice pod vodstvom Kreisfrauenschafts-leiterin Gregori prvi kuharski tečaj, ki je bil docela v znamenju varčevanja in pravega izkoriščanja živil. Zene, ki so se že pri nabiranju volnenih reči pokazale v najboljši luči, so bile tudi zelo marljive v prirejenih kuharskih tečajih. St. Martin bei Littai. (K i n o.) Film »Jud SU13« so predvajali v izredno obiskani dvorani. Prebivalstvo je bilo zadivljeno spričo zgodovinskega dejanja, ki je pokazalo kvaren vpliv Židov. Bilo bi le želeti, da se filmske predstave ponavljajo vsak teden. doči izgraditvi meat v Kamtenu obračala posebna pozornost kulturnemu podvigu. Razen gradnje prvorazrednih filmskih dvoran, se bo prizadevalo dvigniti splošni kulturni nivo tudi z gostovanjem odličnih gledaliških in koncertnih moči. V tem okviru nam skoraj ni treba poudariti, kako velikega pomena bo v vseh vprašanjih pospeševanje tujskega prometa Reichsautobahn (avtomobilska cesta), ki bo vodila v Karnten. Kakor je bilo že večkrat ugotovljeno, bo ta cesta ena najlepših tovrstnih naprav v Veliki Nemčiji in bo končnoveljavno otvorila Karaten od severa sem. Privatna iniciativa odločuje Ob zaključku našega razgovora je Gauamtsleiter Dr. Pogatachnigg poudaril zasluge, ki si jih je dosedaj že pridobil državni tajnik E s s e r za povzdigo tujskega prometa v Karaten. Njegovo zanimanje za Gau Karnten, s katerim se čuti posebno povezanega, kakor tudi interes, ki ga obrača Gauleiter Dr. R a i n e r velikim nalogam na področju tujskega prometa, so nam garanti tega, da ne bo zamujena nobena prilika, ki se nudi in da bo tujski promet v Kamtenu doživel po vojni nesluteni porast. Samo ob sebi se razume, da bo v prvi vrsti merodajno delo vsakega poeđinca, kajti tudi najobširaejša zunanja pomoč ne more nadomestiti privatne iniciative, ki je edina v stanju na primera! način izkoristiti vse možnosti, katere se nudijo. Dr. Pogatschnigg je ob koncu rekel, da on sam kot vodja deželne zveze za tujski promet amatra za svojo najvišjo nalogo dane predpogoje čim bolj izrabiti in pri-slovično gostoljubje prebivalstva-v KŠm-tenu čim bolj mobilizirati, da bi na ta način ustvaril predpogoje, ki so potrebni za to, da vsi gosti priznajo ime, ki ga Kamten radi svojih naravnih lepot zasluži: Sončna dežela nemškega juga. —Igg. Obertuchein. (Tedenski pregled j e z e 1 o z a ž e 1 e n). Pred kratkim nas je obiskal potovalni kino, ki je nudil bogat, že težko pričakovan tedenski pregled. Vsi prostori so bili do zadnjega kotička zasedeni, kar kaže, kako prljubljena so predvajanja. MBttnie. (P o ž r t v o v a 1 n o e t '>p r e • blvfclstva. ■■—• K u ћ a T r* 1 'tre-e-Trj. ■ Naša občina Mottnig je pri drugem cestnem nabiranju dne 31. I. in 1. II. 42. darovala za WHW RM 668 in tako napredovala od zadnjega pobiranja za 30%. Ze v tretjič se je naše prebivalstvo občine Mottnig odlično izkazalo s svojimi prosto,-voljnimi denarnimi prispevki za WHW. Naša Občina je nabrala pri prvem cestnem /pobiranju dne 3. I. in 4. I. 1942 RM 511 in je bila pri tem pobiranju v Kreis-u Stein na četrtem mestu. Dne 11. I. 1942 je nabrala na darilno nedeljo RM 435 in je dobila s tem darom v Kreis-u Stein drugo mesto. Enako kakor z denarnimi se je občina tudi izkazala pri pobiranju volnenih izdelkov in kožuhovine, kakor tudi pri oddaji sank in smučk. Občani so s temi svojimi darovi pokazali, kako sočustvujejo z našimi hrabrimi vojaki. Občani občine Mottnig, le tako naprej, do zmage naše Velike Nemčije! Dne 3. II. 1942. se je vršil v naši občini Mottnig zelo lepo uspeli kuharski tečaj pod spretnim vodstvom g. Fride T rip p od Ernahrungsamta Stein. Tečaja se je udeležilo prav lepo število naših mladih gospodinj in deklet. Zopet so imeli naši občani priliko prepričati se, kako skrbi naša oblast tudi za povzdigo našega podeželskega gospodinjstva. Podgoritz. (Uspeh zbirke se je podvojil.) Druga državna nabiralna akcija za ustanovo WHW je imela z zneskom 458 RM nad sto odstotkov boljši uspeh nego prya. Prebivalstvo je ponosno na ta odličen uspeh. Komenda. (Pravilna uporaba tudi v najmanjšem gospodinj-stv u.) Tudi žene iz Komende so imele v veseli skupnosti prva dva kuharska tečaja žen Karntner Volksbunda, ki jih je vodila gospa A b t. Zene so se tukaj naučile, da tudi v najmanjšem gospodinjstvu s pravilno uporabo močno prispevajo k s massenweise — kupoma M8rder (m) — morilec nochmals — znova, zopet pfanden — (za)rubiti planen — nameravati Rundfunkanlage (w) — radijska naprava samt — s, z Selbstverbraucher (m) — človek, ki sam porabi Sperrstunde (w) — ura zapiranja Spottpreis (m) — slepa cena stUckweise — po kosu, kos za kosom stiirzen — pasti, prevrniti se treiben (vertreiben), ich trieb, ich habe getriben — gnati, pregnati liberzeugt — prepričan umfassend — obsežen, obširen ungeachtet — ne glede na unverhofft — nepričakovan, adv nenadno unweit — ne daleč (od) verlassen, ich verlleB, ich habe verlaaefen — zapustiti verletzen — raniti, razžaliti vermoge — s, z, s pomočjo verschleudem — pod ceno proda(ja)ti Vorwort (s) — predlog Weideplatz (m) — pašnik weiteres — (na)dalje zufolge — po, zaradi zuriick — nazaj Зх vseh ћгајеу sveta 3 Bedewendungen. eich ein Bein brechen — nogo si zlomiti aus dem Hause treiben — iz hiSe pregnati mir wird schlecht — slabo mi pride (lich fiir etwas intereesieren — zanimati se za kaj was haben Sie da angerichtet! — kaj ste tu storili? Amboina Japonci, ki so se izkrcali v Amboini, so prodrli s tem v sredino malajskega otočja in si ustvarili po izkrcanju na Celebesu in na otokih Novi Britaniji in Novi Irski, katera ležita zapadno od Nove Gvineje tisto oporišče, ki jim je še manjkalo po zavzetju Mindana, velikega južno filipinskega otoka. S tem je zaključena .vrsta oporišč, ki začenja v Borneu in ki sega preko otočja, ležečega pred Avstralijo, da Gilber-tovih otokov. Temeljni načrt teh operacij in zasedb-postaja očiten: Japonci napravijo pred Avstralijo proti severu takorekoč zapah. Nobeno britansko ali severno ameriško brodovje se v tem prostoru n? more gibati brez bojazni, da pride preblizu kakšnemu novemu japonskemu oporišču. V kolikor nameravajo podvzeti anglo-amerikan-ski zavezniki sploh še kakšne večje mornariške operacije, morajo postopati z največjo previdnostjo. Zamudili so dragocen čas, ker so podcenjevali japonsko aktivnost, ki očividno ne pojema. Amboina leži v sredi operacijskega ozemlja — v tem je vrednost tega izkrcanja, če prav gre za mal otok v* skupini Molukken. Res pa je, da prekaša Amboina gospodarsko politično znatno večje otoke kakor Halma -Hera, Ceran in Buru, ki spadajo vsi pod Nizozemsko. Glavno mesto, pristanišče istega iinena na južni obali, je že veČ sto let znano kot nakladalna in izvozna postaja za poper, klinčke, in muškatove orehe. Tukaj so . ležale »vreče popra«, na katerih je temeljilo bogastvo Nizozemcev, proti-katerim ao se borili Angleži, ki so se večkrat poskušali izkrcati na tem otoku. V novi kolonialni zgodovini je Amboina izgubila na materialni vrednosti. Med narodi vzhodne Azije ta otok zaradi krvolitja, ki se je tukaj nekoč' izvršilo, nI 'bil na dobrem glasu. Izkrcanje na tem otoku najbrž ne bo ostalo brez psihologičnega učinka. O angleški vojaški moči v Indiji. Angleži so v svojem dominionu v Indiji vzdrževali normalno 55.000 mož regularne vojske, ki so jo redno zamenjavali in epopolnjevali iz svoje armaiŠfe v jkkiiWini. Vaak BStktjftn teh večinoma Џ bele rase sestavljenih vojakov je v svojem gčWtavu liilgfHudi en • vod indijskih vojakov. Število regularnih ^ indijskih čet, ki služijo za plačo po 15 let, znaša 205.000 mož: Gre -večinoma za Indijce z indijskimi častniki za nižja Službena mesta. Iz Angležev ali drugih belcev sestavljene pomožne čete, ki Štejejo kakih 30.000, samih v Indiji živečih zanesljivih mož, kličejo pod orožje samo po potrebi. Temu je dodati še kakih 11.000 mož milice indijske teritorialne armade, ki je v vojnem času mišljena kot armada za obrambo druge linije. Nekoliko milijonov mož štejejo tudi armade raznih indijskih knezov, ki so sicer slednjim na razpolago, jih pa Mjub temu lahko Angleži neposredno uporabijo za svoje potrebe. Indijska mornarica je štela samo sedem enot. -Moč indijskega letalstva je malo znana. Oboroževalna in-diustrija Indije ni tako izpopolijena, da bi lahko dalje časa delovala in izdelovala vojne potrebščine brez stikov z bolj apo-polnjenim in razvitim industrijskim ozemljem. Oborožena sila nizozemske Indije, Japonsko časopisje prinaša pregled oborožene sile nizozemske Indije. Armada in vojna mornarica štejeta skupno 72.000 mož regularnega vojaštva ter 25.000 prostovoljcev. Letalstvo raapolaga s 100 lovskimi letali, 80 bombniki, 100 vodnimi letali in 90 poizvedovalnimi aparati. Vojno mornarico tvori 6 križark, deset rušilcev, 15 podmornic, 5 polagalcev min, 8 iskalcev min, 7 torpednih čolnov in l' topničaraka ladja. 13 stopenj jakoeti vetra. Označevanje jajtosti vetra je posebno za plovbo velike o zatemnitvi vozil Pri prometnih kontrolah se je ugotovilo, da ao predpisi o zatemnitvi vozil še marši-kod nejasni. Ker so vsi tozadevni ukrepi v veljavi tudi v pokrajini Oberkrain, podajamo v nastopnem najvažnejša določila, ki jih je treba poznati in se po njih ravnati. Svetilke na kolesih morajo biti tako za-. temnjene, da svetijo samo skoži 4 cm široke in 1 cm visoko odprtino v sredini. Svetilke, ki svetijo navzgor pa morajo bitfl tako zasenčene, da pada svetloba za razsvetljavo cestišča samo navzdol. Električne svetilke zadaj na kolesih, ki nosijo znak »PTR« zavoda Phyeikalische Tech-nisch^ Reichsanstalt, aJi pa če so opremljene z električno žarnico »6 V/0,04 A«, nI treba zatemniti. Pri vseh drugih svetilkah zadaj na kolesih se mora svetloba z barvanjem jamice zmanjšati, pri čemur se barva luči ne sme stvarno spremeniti. Vozovi morajo v temi ali v veliki megli imeti spredaj po dva in zadaj po eno rdečo svetilko. Slednja mora biti nameščena med sredino in levim zunanjim robom voza< ■ Svetlobna jakost svetilk, ki označujejo voz spredaj in zadaj, se mora s primarnim prebarvan jem plinskega cilindra zmanjšati in sicer tako, da je kakih 200 metrov daleč vidna, v razdalji 500 metrov se je pa ne da več opaziti. Tudi barva teh luči se ne sme spremeniti. Ročni vozički enega metra širine morajo Imeti, tudi v temi in v veliki megli na zadnjem delu vozička med sredino in levim zunanjim robom rdečo svetilko, ki mora biti zatemnjena kakor pri vprežnih vozovih. Ker imajo prometno-kontrolni organi stroga navodila, da vse prestopke zopef predpise o zatemnitvi prijavijo v svrho kaznovanja, je skrajni čas, da se vsi ravnajo po teh predpisih in svoja vozila spravijo v red. Ena najredkejših znamk na svetu najdena. Cisto po naključju so te dni v Han-novru v nekem skladišču stare šare med drugimi filatelističnimi dragocenostmi odkrili eno najredkejših znamk na svetu. Gre гц. razpolovljeno čilsko znamkb v vrednosti 3,0 C^ntavos, ki predstavlja, doprsje Krištofa Kolumba. Ker je v Cile 1. 1854, primanjkovalo znamk za 5 Centavos, so dovolili razpolavljanje znamk za 10 Centavos, Od teh razpolovljenih znamk so se nam, ohranili samo štirje primeri, Hi bo razrezani vodđravno, navpično in poševno na desno. Nova najdba je prerezana poševno na levo. Do sedaj je bil edino samo en tak primer znan. тшфтшшштттттшштшшштттшштштттшт slavjem, h kateremu je prišel tudi Orts-gruppenfiihrer KVB. Kreisabteilungs-leiterin državnega prehranjevalnega urada je govoila o pomenu in smotru tečaja. Uspehi tečaja so bili občudovanja vredni. Schwarzemdorf. (Apel.) Ortsgruppen-fUhrer KVB je pred kratkim vpoklical voditelje celic in blokov k apelu. Po preči-tanju poročila Kreisleiterja o izgraditvi NSDAP v zasedenem ozemlju so razpravljali o nadaljnjem delu KVB. Schwarzendorf. (Radodarno prebivalstvo.) Zadnja nabiraJna akcija znaten. Radodarnost in zavest narodne skupnosti S© povsod opaža. Holm. (Kuharski tečaj.) Voditeljica tečaja Abt in voditeljica oddelka K e n d a sta ženam'iz НоХтл v treh tečajih pokazale, kako se najboljše izhaja z živilskimi kartami in pri tem postavi različne jedi na mizo. V večernem tečaju so prišle tudi žene iz tovarne na vrsto. Kreis-frauenschaftsleiterin Gre gor i je v vseh tečajih imela zaključne govore. 2ene iz Oberkraina kažejo povsod veliko zanimanje za žensko delo in z navdušenjem vstopajo > rtill 11И* W Mff ""t" * ЈбШИЈШ«® to. važnosti. Skala vetrovne jakosti, ki yelja že od leta 1805. ima mednarodni značaj in obsega vsega skupaj 13 stopenj. Medtem, ko označuje vetrovna jakost O popolno brezvetrje, pomeni vetrovna jakost 1 lahno sapico biSsine pr. 4 kilometrov. Pri stopnji 4 imamo opraviti z zmernim vetrom, ki je pa že v stanju gibati veje in doseže na uro brzino 23 km. Vihar označujejo z vetrovno jakostjo 9, Tu znaša brzina na uro približno 72 km. V tem slučaju je veter tako jak, da že lahko odkriva strehe. Pri še večjih jakostih vetra gre samo za Izredne slučaje. Stopnjo 13 ima orkan, ki ima na uro 1ВЕТ>. Ш №. Mlionalsocialislisdie Dentsdie Arbeiicrpartei Kan ii8rii(en Kreisleilnng Hadmannsdorl Amtstage in ABling und Neumarktl Der Landrat und die Kreisleitung der NSDAP in Radmannsdorf hal ten mit Wirkung von 1. d. M. am 1. und 3. Donnerstag in ABling und am 2. und 4. Donnerstag jeden Monats in Neumarktl in der Zeit von 9—12 Uhr vormittags ihre Amtstage ab und ist dadurch den Volksgenossen von ABling, Neumarktl und Umgebung die Gelegenheit geboten, ihre Anliegen an Ort und Stelle vorzubringen und sich dadurch die, oft zeitraubende Anreiee nach Rodmanusdorf zu ersparen. Landrat Dr. Hinteregger und Kreisleiter Dr. Hradetzky oder deren Stellvertreter werden an die-sen Tagen zur angegebenen Zeit der vorsprechenden Bevolkerung in alien wichtigen Belangen personlich zur Verfilgung stehen. Der am Donnerstag, den 5. đ. M. erstmalig in ABling abgehaltene Amtstag, an dem Landrat und Kreisleiter personlich zugegen waren, war bereita von einer groBen Anzahl von Bewohnem ABlings und den angren-zenden Gemeinden beeucht. Kaffeemillel F. ILICiMliL - КИРАИтВШКС ' ESSIGSENF schillerstrasse 12 fa b r1k C. WENGER klagenfurt ' Leinenindustrie A. G. JARSCHE POST DOHSCHALE Wer spar#, sorgt fur das Alter; deshalb irage audi Du Deine Ersparnisse in die Krelssparhasse mimburd mit der Hauptzwel^stelle LaaK ftOM ioiok/ut mtbetii NANNSBIJRG ANDREAS GRADISCHAR chuherzeugung HelllgankreuE b«i Naumarkll Kdor varčufe, skrbi za svojo starost; radi tega nosi tudi ti svoje priliranke v IfrelssparHassc Kraiuwd z glavno podružnico LaaM Iščemo primeren lokal za moško modno trgovino v Kralnburgul Ponudbe poslati na podružnico »Karawanken Bote«, Kralnburg $ uEFCm RASCM UMO SAUBtB пкврж RABITSCH ST.VElTuiSAVE Flldue. MtHir, Iltiie lowU lim-tlichi S o ћ f • 111 ktiil Llficei к«м, dihsrji, liikti. tudi peiimtini (i-toTi koiuh« кчрчј! Pelxhaus Grofi KUgioiurt, Fieischmarkt Oznanilo Ker moramo lokal poleg farne cerkve odstopiti, smo se preselili začasno na Jezerko cesto štev 10. Bekannfmadiung Weil wir Herrenmodegeschaltslokal bel der Pfarrkirdie in Krainburg abtreten m um en, haben wir uns TorlHnflg auf Seelandstrafle in Krainburg Nr. 10 niedergelassen. H i n k o splelwaren Herbft Klagenffurt, Plelschmarkt 16 Karawanken Bote spada V vsako gorenjsko hišo I HuMtefgmeH JVupim dobro ohranjen klavir ali pianino. — Ponudbe na podružnico ,,Kara-wanken-Bote" т Krainburgu. a###m llnkauficheliiai SperrplaHem Buche, Erie, Fichte und - Edelfurnierle. Panelplaten — Eichsfelder Sperr№ren Ohm# Elnkaulichaliii Fumiere 0.6 l.Sinm inland, und auslHnd. Herkunft fUr dussen und innen sowie Absperrfurniere 2 bis 4 mm ANS TRANINGER KlWlW, ■ fwnhA Nr. 1595 Pisalni siwot nor ali že rabljen, iako] kupimo. Lahko ima tudi slovenske črke. — Ponudbe pod štev. 1392 poslati na podružnico „Karawanken-Bbte", Krainburg DaHeweUnt s SISTEMOM MA I E R UNCHEN LENARD PIRC, FRISEUR Krainburg, Sclanditra^a 28 — pri moiki Bron Chi en und Cufrrohre ' j(