Zgodnja
t'-
te
Hatoli^k rrrkien Ust.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti z» celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr.. za četen leta 1 gld. 30 kr' V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za oetert leta 1 gold.; ako zadeni- na tu dan praznik. izide Danica
rian poprei.
List 9.
Tečaj XXVI.
V Ljubljani 28. svečana 1873.
Ms pastirskega Hata
mil. Teržaško - Roparskega škofa.
Umoslovno in prav razumljivo postavljena pastir-nica obravnava vzvišenost človeka nad drugimi stvarmi in potrebo sv. vere, in p*jasnuje nespamet, nevsmi-ljenost in hudobijo sedarjih nevernikov in brezvercev, kteri po lastnem zadolžtnji vero zaveržejo in si toraj pogubljenje nakopujejo.
Odkar svet stoji, skazuje pastirsko pisanje precej v začetku, odkar prebiva na svetu človeški rod, spri-Čuje njegova zgodovina, kako so posamezniki, kakor tudi ljudstva in narodi vedno spoznavali, da sami iz sebe nič niso in 11 č ne premorejo, da so navezani na narvišje, nevidno in samostalno Bitje. To neskončno Bitje so molili ali iz ljubezni ali iz straha, ter stavili svoje upanje v večr.ost — srečno — polno veselja, ali pa nesrečno — polno strašnega tcrpljenja. Dalje pravi po besedi:
Ako je v toliko stoletjih semtertje eden ali drugi vstal, ki ni hotel spodobne časti dajati Gospodu neba in zemlje, ni bil nejevernik iz prepričanja, da bi res ne bilo Bitja, kterega splošno Boga imenujemo, ampak taki je bil neumnež, ki je svoj razum pokvaril s tem, da se je mislil neodvisnega (satnostalnega) v svojih malopridnih delih, zato da bi ga ne motila misel, da je, nad njim vsegamogočni Bog, ki z večno pravičnostjo svet vlada: ..Neumnež pravi v svojem sercu: Ni Boga.'* (Ps. XIII. l.j
Le dandanašnji napuhnjeni brezbožniki s tem po nosom sami sebe goljufujejo, na se trudijo z orožjem Človeške vednosti z večnega prestola pahniti Bog.-i, stvarnika in vladarja sveta; oni nezmožni obstati precl svit lobo luči, ktera razsvetljuje vsacega človeka, ki pride na ta svet (Jan. I. i'.), zatiskajo svoje oči precl blišobo večnih resnic in so urav zadovoljni s temnim mrakom negotovih vednosti, ktere si vsaki po svojem izmiš-
1Juje- ~ . .
Ti preiskovavci brezduševnih stvari sicer vidijo, da vse, kar se giblje in živi, gibanje in življenje dobiva od neke skrite moči, ktera se derži gotovih nepremakljivih postav, pa ošabni, kakor so v svoji nevednosti, nočejo spoznati modrosti in dobrotljivosti vsega-mogočnega postavodajavca; ostanejo rajši v nesramni sužnosti termastega naključja ali neogibljivega namena, in so tako nezmožni premišljevati lepoto duševnega sveta. Od tod pride, da nekteri glasoviti naravoslovci sami sebe tako zaveržujejo, da se v sorodstvo z neumno živino stavljajo, rekoč, da človek iz živinskega plemena izhaja, ter učijo, da zmožnosti duše naše niso nič dru-zega, kakor naravni nagoni ravno te neumne živine, da
to, kar umne bitja po svoji prostosti delajo, ni drugo kakor pohlepi naravskih občutkov; se odpovedujejo časti sinov Božjih in večni slavi v nebeškem kraljestvu!
Res je, da „Bog prebiva v nedosegljivi svetlobi", kakor pravi sv. apostelj Pavel (1. Tim. VI. 1<».), „kte-rega noben človek ni vidil in ga tudi viditi ne more", ker On je nezapopadljiv v sv« jem Bitju, ki presega vse zapopadke človeškega uma, 011 je namreč začetek vsake razumnosti, in od Njega prihajajo vse popolnosti. On je edini, ki ima sam od sebe vso čast in mogočnost; zato vpraša imenovani učenik ljudstev: „Kdo je bil pervi, ki je dal Njemu bogastvo modrosti in vednosti? Ali
kdo mu je bil svetovalec, kadar je svet zidal in k življenju klical vse, kar se giblje na zemlji? Iz Njega iu po Njem in v Njem je vse, in zato so tudi nezapopad-ljive Njegove sodbe in nedohodne Njegove pota." Ker se pa mi s svojo vmišljavo ne moremo toliko vzdigniti, da bi spoznali, kaj je Bog v Svojem Bitju, ravno zato nam je On sam toiiko razodel o Svoji popolnosti 111 neomejeni oblasti, kolikor mi zamoremo zapopasti; in podaril nam je pamet, da zamoremo razumeti resnico in modrost, pravico in usmiljenost, kaj je dobro in kaj slabo: dal nam je prosto voljo, da zamoremo deležni postati zasluženja in čednosti, ako s«- prostovoljno od-povemo vsemu, kar bi moglo žaliti neskončno svetost vsegamogočnega Stvarnika in Postavodajavca."
Nadalje dokazuje, kako imeniten dar pri človeku je beseda, ktera je sredstvo, da za more doseči du liovno popolnost: da človeški jezik ni dar natore, kakor enoglasno petje ptičev in enoglasnost drugib žival; da človeški jezik, v zvezi z duhom, ima v sebi tudi pomen mišljenja; po umnem govoru toraj se razloči človek od živali, stoji na stopnji razumnih, moralnih bitij. Pojas-nuje nadalje, kako je Bog v začetku sveta izgovoril vsegamogočno besedo, ktera jc iz nič poklicala vse -stvari; kako je Božja modrost ziniraj podučevala in go jila človeški rod z besedo. (Pr«-g. s,	Tudi
zgodovina nas uči, da govorica ni iznajdba tega ali unega ljudstva, temuč je dedišina, ktero starši zapušajo otrokom, ker jih govoriti učijo: toraj ni mogoče, da bi bila imela pervi oče in perva mati v zemeljskem raju druzega učitelja v govorjenji, kakor samega Stvarnika, ki se je po sporočilu sv. pisma (Gen. I—III.) kakor oče in učitelj z njima pogovarjal. — Ravno zato se je toliko bolj čuditi, kako se človek, tako veličastna stvar, zamore znižati toliko, da zametuje plemenitost svojega začetka in visokost svojega stanu, in se živini enacega šteje, in z ravno tistim jezikom, kteri ga prepričuje, da nobeden drugi, razun Božje Besede, mu ni bil učitelj, se prederzne ziniti „n i Bog a". To je resnično govor neumneža.
Pa Bogu še ni bilo zadosti nam svojo priljudnost s tem pokazati, da nam je po daru besede razodel, da On živi, ampak sama Božja Beseda se je blagovolila med nami v človeški obliki prikazati kakor učitelj vse modrosti, med nami prebivati in nas podučevati v resnici, po kteri s pomočjo Njene Božje Milosti zamoremo deležni postati časti sinov Božjih. (Jan. I. 24.) Jezus je svetloba bitja Božjega, po kterem je vstvaril tudi svet in ki vse z besedo svoje moči nosi (Hebr. I. 2 3.), kteri je v človeški podobi, ko sin brezmadežne Marije Device pred osemnajst stoletji razsvetljeval Judovsko deželo s svojim naukom, in učil spoznati nezapopt id-Ijivega B oga, nam ga je kazal v obliki ljubeznjivega očeta in mogočnega kralja, ki vse ljudstva sodi po spodobnosti in pravičnosti. Te svoje nauke je s čudeži po-terjeval, s sinertjo doveršil in njih resnico z veličastnim vstajanjem od smerti dokazal; temu je vedna priča Izraelsko ljudstvo, kt«ro, akoravno neče spoznati, da je Jezus Kristus od Boga poslani Odresenik, vendar, ker je razkropljeno po celem svetu, proti svoji volji spoznava iu bo spoznavalo do konca sveta, da je Boga umorilo v Sinu Marije Device, in s svojim lastnim stanom raz^lasuje. da so je doveršilo, kar je včlovečena Beseda prerokovala (Luk. XXI. 5-6.), da bo namreč razrušen Jeruzalemski tempelj prihodnjim rodovom na-znamoval, da je Bog zavergel njih daritve in da se bo darovala in se bo opravljala od solnčnega vzhoda do zahoda na vsih krajih Gospodu čista daritev, ker veliko je ime Boga vojskinih trum med narodi. (Mal. I. 11).
Na koga se pa zamore opirati sedanja prederzna nevednost, kadar pravi, da ni Boga? Kako bodo taki modrijani dokazali, da Jezus Kristus ni prišel na svet, češ, da bi tako razdjali njogovo sveto cerkev? To je novsmiljeno modrovanje, ktero h če revnemu človeštvu odvzeti vero v Boga in upanje pnhodnjega življenja, da bi ga do živinskega stanu ponižalo! Pa bo morebiti kdo rekel: v keršanskera nauku se uči, „da je vera čezna-ravna luč, od Boga vlita čednost, po kteri se mora za resnico imeti to, kar se nam o Božjem bitju in naturi in o nevmerjočnosti duše predstavlja; pa ako mi nimamo te luči, in natn ta čednost ni dana, kako se zamoremo prepričati o resnici, ktera se nam oznanuje?"
Take ugovore zaverne evangelist sv. Janez (Jan I.), rekoč: ,,Božja Beseda je prava luč, ktera razsvetljuje vsaeega človeka, ki na ta svet pride", in sicer s tem, da razjasnuje našo pamet, da prav mislimo, in vodi našo voljo, da delamo po pravilih razuma, ali pa s tem, da nam posebne milosti podaja, da se ponižamo pred Bogom v njegovi neskončni veličasti in milosti: pa vsi ne odprejo oči, da bi jih Božja Beseda razsvetila. Je ne sprejmejo v svoje serce, ker po omamljeni od minljivega posvetnega življenja, kterega si mislijo brez prihodnjosti in v takem nizkem stanu se odpovedujejo časti sinov Božjih, ker niso pripravni za duševno prerojenje. In res, majhen otrok komaj zna govoriti kako besedo, že po-prašuje, kdo je zidal z zvezdami obsejano neb6, kdo je za povedal solncu in luni pretakati vsakdanjo pot, da zemljo razsvetljujejo: in ko sliši, daje Bog stvarnik vsega tega, stegne k Njemu ncdolži.e svoje ročice in prosi darov zase in za drage stariše. Tako čutstvo po-božnosti hrani mladeneč toliko časa. dokler mu pogubni nauk ne pokvari serca; in ni ga sina, ni je hčere, ktera, ako vidi. da stariše k pogrebu nesejo, ne bi molila, da bi jim Bog mir podelil v večn- sti; tako se tudi očetje in matere pri prezgodnji smerti ljubljenih otrok ne dajo s drugim potolažiti kakor z upanjem, da jih bodo na dan plačila zopet v nebeškem raju našli.
Pa akoravno nam čislanja vredni dar vere po sluhu pride od Božje Besede (Kiinlj. X. 17.) in je podeljen vsim ljudem brea razločka v zadostni meri, tako da no-
beden, naj si bo mlad ali star, učen ali pri prost, ne more reči, da on nikoli, v nobenem trenutku življenja, ni slišal notranjega glasa, kteri ga opominja, da je Bog čez vse dobrotljiv stvarnik in nar pravičnejši Sodnik : se pa vendar Človek v svoji prevzetnosti zoper Boga samega vzdiguje, noče spoznati, da mu je podložen in se odteguje vsaki priložnosti, v kteri bi zamogel slišati kako svarjenje; in tako se zgodi, kar je že psalmist (Psal. 48. 13.) rekel: „Človek pa, ki je v časti, ne pomisli, enak je neumnim živalim in je n;im podoben!"
Nar večji zlo bi še ne bilo, ako bi ti ošabni učitelji sedanjega veka zadovoljni bili za se ohraniti nečastni prestol med čredo brezumne živine, ker noben pametni človek se ne bo potezal za tako stopnjo; pa ker so prepričani, da njih ostudno gospodovanje mora kmalo pasti, si išejo po vsih kotih učencev, da bi jih s praznimi obljubami svojemu zaveržljivemu gospodarstvu podvergli. Da pa to dosežejo ti glasoviti poprav-ljači človeške družine, vstanavljajo učilnice, v kterih stare, že tisučkrat overžene laži v novi obleki raztroaajo, se v po3tavodajavne zbore vrivajo, da bi s praznimi dokazi zmotili branitelje pravice; se priporočajo, da bi jih za dobro plačilo volili gojitelje mladosti, da bi iz sere iztergali vsaki čut bogaboječnosti, češ, da stari pregovor „Božji strah je začetek modrosti" — je nasproten sedanjemu napredku. Iščejo si vabil k sladnim pojedinam in veselim družbam, da svate razveseljujejo s šaljivimi in zbadljivimi besedami in pikanjem, zasmehovaje nar svetejši obrede in naprave svete cerkve Kristusove; v časnikih vsake verste, v umazanih listih trosijo obrekovanje in černjenje, sovraštvo in zasramovanje, da bi poštenost potlačili, domači mir in občni red motili, in trosili v knjigah, s pisavo in slikami strup pohujšanja, po kterem človeška družba hira v nezmožnosti duha in po-pačenosti zaderžanja.
Tako človek na zlo obrača vse darove Božje, in kar bi mu moralo služiti v čast in zveličanje, ga v pogubo pahne! Po govoru si on zamore pridobiti vse bogastvo večne modrosti, in po ravno tem daru človek tako nespameten postane, da se svoje enakosti z brezumnimi stvarmi hvali, in si svojih dedov in ujcev išče med zverinami. Po govoru on zamore postati dobrotnik vsih ljudi, ako uči resnico, ako pravico zagovarja, nedolžnost varuje, se za zatirane poteguje; pa po ravno tem sredstvu on dostikrat trosi laži, uči in zapoveduje goljufije, napeljuje k hudodelstvom, zatira poštenost! „Iz ravno tistih ust", pravi sv. Jakob (III. 5-10.), „pride blagoslov in kletev, z jezikom hvalimo Bogd in Očeta, in z njim kolnemo ljudi, ki so po Božji podobi vstvarjeni. Jezik je sicer majhen ud in vendar veliko reči napravi. Glejte! tudi ladije, dasiravno so velike in od močnih vetrov gonjene, se z majhnim kermilom obračajo. Vsake verste zveri in ptice in lazijoče in druge živali se dajo ukrotiti in so bile ukrotene od človeške moči, jezika pa noben človek ne more ukrotiti, nepo-kojna hudoba je, poln smertnega strupa!" Zato modri Sirah (Sir. bukve XXVIII. 22.) prav opomni: „ veliko jih je pod ojstrim mečem padlo, pa ne toliko, kolikor jih je po svojem jeziku poginilo! '
M z Švice.
(Spisal V. Maks.) I.
Švica (Helvecija), najvisi dežela v Evropi, ima republikansko zvezno vstavo in je razdeljena v 22 okrajev
*) Ker m naš častiti rojak 0. Maksimilijan Senica nahaja
▼ milijona na Švicarskem, in ker v tej deželi ravno
(kantonov), kterih vsak ima za se svojo lastno vstavo in vpravo. Na čelu vsih tih je pa prseben svčt za cbčne in vojskine zadeve. Povod k tej zvezi so dali okraji Švic/Uri in Untervalden, kteri so 1. 1307 svoje vladar-stva pregnali. Po mnogoterih zmagah so se tem okrajem polagoma pridružili drugi, tako da se je 1. 1«03 narastlo njih število na 22.
Okraj Graubiitiden ~ tudi Recija imenovan — je južno-vzhodni del cele Švice; meji proti Predarlskemu, Tirolskemu in Lombarškemu in je po obsegu največi, po prebivalstvu pa eden srednjih švicarskih okrajev in šteje po zadnjem številjenji i'5.000 prebivalcev. Recija je na visokih planinah, kjer izvirate Rena in Ina; pre-prežena je na vse strani z visokimi gorami tako, da se nam na zemljevidu zdi podobna mreži, in od tod je pač tudi ime Recija (rete-mreža). Najviši verhovi gora kupe visoko proti nebu; na njih ne raste nobena rastlina, pokriva jih večni led in sneg, in ni bilo na njih še žive duše. V nižavi ozkih dolin se pa pogosto nahajajo prelepe vasi z zelenimi poljanami, ob nižjih hribih travniki s pastirskimi hlevi in svislimi, ki se „akleu imenujejo. Tam se po leti pase lepa švicarska živina, ktero pozno v jesen tje gori gonijo v vasi, in kjer ostaja čez zimo.
Retiške gore imajo glavno pogorje, ki se na južni strani tega okraja razširja cd vzhoda proti zahodu in dela mejo med vidami. Na severni strani je rensko porečje, na južni pa izvira Ina in nektere manjše reke.
Največi in najlepši dolina okraja Graubiinden a 6e razširja o bregovih reke Rene, in kolikor potokov in manjših rek priteka z visočin južnega glavnega pogorja v Ren<>, toliko manjših dolin odpira veliko dolino, kakor doline Medels, Somviks, ^Lugnez, Savien, Hin-terrhein, Šams, D mlešg, Davos, Šaltik in Pretigav. Veči del tih dolin ima pa zopet na desni in levi še manjše dolinice.
Se spadajo k Reciji nektere doline na južni strani poldnevnega glavnega pogorja. Tam se razgrinja prijetna dolina Misott, po kteri teče neka stranska reke Ine; tam Engadin, gotovo 1(> ur dolga dolina, kjer na ledeni Malo ji izvira Ina. Ta dolina je v našem misijonskem letopisu gotovo naj večkrat imenovana. — Proti jugu od tod se razprostira skalovita Miinsterska dolina zraven Tirolskega, in proti zahodu od tod Pušlavska dolina s skoro italijanskim podnebjem.
Pod milim nebom v globokejših dolinah raste vinska terta. sadno drevje in razni poljski pridelki — po celi renski dolini do Kura. Ako se pa podamo više, kjer reke izvirajo, prihaja zemlja nerodovitneji, ker je podnebje merzleje. Tu pridemo skozi jelovje na velike travnike; boij v višini vendar zamerje tudi trava in golih skal ne pokriva mah, ampak vedni sneg. Tam se plazijo samotni medvedje, divje koze, tam se potika divii kozel, ki ga je že redkokrat najti. — To je podoba Rccije. Noben tujec ne vidi Reeije, da bi se mu serce močno ne razveselilo in ne stermelo. Tuja kupčija se množi vsako leto, posebno jo pospešujejo dobre ceste, ki peljejo po vs:h dolinah in niso nikjer čez 10 odstotkov na višavo. Do glavnega kraja Kura v Reciji seže železnica.	(Dalje nasl.)
Ogled po Storenshem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Šolsko.) Koliko moč ima živa beseda sedanji čas, kdo ne vč? Treba je, da se je
zdaj divj& od framasonov in lažnjivih liberalcev vpaljeno preganjanje katoliške Cerkve, nam bodo toliko zname-nitiši njegovi dopisi od ond6d.	Vr.
vadi človek že v mladosti, da jo prav obračati zn& v svojem stanu pozneje sebi in drugim v prid. Iz tega vzroka so pred nekaj leti na ljubljanski gimnaziji boljši učenci iz dveh najviših razredov pričeli pod navorom svojega slovenskega učitelja vaditi se govorništva posebej tako, daje govornik izvolil si primemo tvarino sam, jo dobro obdelal, in potem očitno govoril ali slovesno čital : nato pa so pričujoči jo svobodno presojevali po notranji reči in vnanji obliki, po besedi inponaši; na zadnje je priteijevaje ali odnikovaje opravičil se govornik, naposled pa voditelj razgovoru dal potrebno poterjenje ali doveršenje. Verii bogoslovci so s privoljenjem svojega domačega vodstva take vaje med seboj nadaljevali pismeno in ustmeno; letos pa ]ih imajo le ustmeno, vendar pod nadzorništvoni svojega lastnega vodstva brez dvoma še z boljšim vspehom.
Če komu — je trebav zlasti duhovnu, da zna prav misliti, bistro soditi, pravilno govoriti iu dostojno se vesti, ne le v cerkvi in cerkvenih opravilih, temuč tudi v svetovnih družbah, v raznih shodih in zborih. Te kedaj — je treba sedaj, da bogoslovci — prihodnji duhovniki — trebijo svoje misli in nazore — sedaj, kar so srednje šole jele prenavljati se v duhu nove dobe, kteri le predostikrat pomika človeka v novo poganstvo. Pravijo, da v novi dobi realke po vnanje sicer rastejo, gimnazije pa pojemajo a) telesno, t. j. štejejo Čim dalje tem m nje učencev in še ti radi bolehajo, in b) duhovno, t. j. vedo sicer dokaj raznih stvari, toda — nekaki tovorniki - ne znajo prav misliti ter ved svojih v djanji ne prav obračati. Pravijo, da jih letos k sklepu pervega tečaja na gimnaziji naši šolskim tir-jatvam ni zadostovala tretjina, na realki pa še več! Kako neki to, cd kod tako čudne in žalostne prikazni? Sej vendar so pomnožili šolske ure po učnem načertu, kar se da! Po tem takem, gospodje nove dobe, pač ne morete reči, da ste si opomogli s tem, da ste odpravljali n. pr. šolsko molitev, mašo, procesije, da ste na gimnaziji v osmem razredu tretjo uro vzeli cerkveni zgodovini, na realki pri g« dni skušnji verstvo potisnili izraed spraševanjskih naukov, in sedaj neki se vzdigu-jete zoper doslej navadno prejemo svetih zakramentov i. t. d.
Nekaj let že so prihajali z vseučilišč na srednje šole sem ter tje ueeniki, kteri so s katoliško vero in cerkvijo imeli le poterpljenje, češ, stara majka razpade v kratkem sama, ali pa so katoliške naprave obirali tudi naravnost. Tako podira liberalizem po sre injih šolah dosledno in leze tudi v začetne ali perve šole, iu ako to napreduje še nekaj časa, >e prej ali slej poreče o srednjih šolali, kar je 28. pros. t. 1. v go>poski zbornici dr. Miklošič — jako žalostno. «la<i resnično -- spregovoril o vseučiliščih : ,,Von dem katholiselu n < 'harakter der Universitatcn i>t hcute so \venig iihrig geblieben, dass man jahrelang Lehrer an d -r I nivt rs.tat sein kann, ohne von demselben aueh nur .-ine Ahnung zu erhalten." (Vatrl. Nr. 28.)
Očitna skrivnost je, da niso redki, kteri odhajajo s srednjih na vis»ke šole ali na vseučilišča ..čislajo to, kar um slepi z goljfijami in lažami, kteri gradove svitle zidajo si v oblake, zelene trate stavijo si v puščave," kteri ondi ne dosegši svojih priljubljenih vzorov ginejo in velikrat tudi poginejo duhovno in telesno. Ravno tako očitna skrivnost ]e, da taki prihajajo tudi v bogoslovne semenišča in kaže se živa potreba, da se bogoslovci v prihodnje tim bolj duhovno vzbujajo ter da se vadijo prav misliti in resnično delovati, da s prave strani spoznavajo svčt ter ž njim ravnajo stoječi na pravem mestu, t. j. na skali, v duhu svete katoliške cerkve in z močjo Kristusovo, in naj se ulije ploha, naj prihajajo vodč, naj pihajo vetrovi še toliki, učili in de-
tali bodo terano postavljeni na skalo, ne pa kakor sveta pismarji, kteri zidajo svojo hišo na pesek, in ktere podertija je potem velika. Človek si trebi misli in nazore, kakor jablana jabolka. Kolikrat zdi se mu jabelko lepo, toda prerezano pokaže se nagnjito ali červivo! Srečen, kdor se zgodaj d& podučiti in posvariti, da mu v starših lotih po mnozih časovih silah ne bode treba zdihovati, da sode brez dna polnil nem v letih svoje mladosti. In še ravni v tem oziru so jako dobre in koristno prej omenjene svobodne vaje govoril i š k e.
Da svet m koliko zve, kako se ljubljanski bogo-slovci pod sedanjim verlim semeniškim vodstvom času in stanu primerno vzbujajo k blago vitemu vsestranskemu napredovanju, in da se morebiti Še kje drugej uterne kaka dobra misel ter prične koristno duhovno delovanje, naj se naznanijo letu t v ari ne, ktere so se več ali manj obravnavale doslej ob sredah zvečer s privoljno vednostjo višega pastirja ter pod nadzorništvom lastnega vodstva: O potrebi govorniških raj. Vera, pa omika in gnoboda. O k-ršf.anskem domoljubju. O naših liberalcih. C Ion f k v vesoljstvn. Ali je katoličanstvo kaj pripomoglo k propad» rimskega cesarstva. O toleranriji. 0 ekskomn-nikariji. Razum in vest. Kako krivični no ugorori sedanjih brezverce nasproti katoliškim resnicam. Ali so Slovenci že kaj storili za vero. Djanje te pokaže moža, ne beseda, t 'erkev in Šola. (J svobodi z ozirom na sedanji Čas. Xekaj o r-rkveni glasbi sploh, posrlj'io o vosi. Vera in narod no^t. O prrpovedoranj i knjig. Vera in deržava. Vpliv slovstva na verstvo!
Iz Ljubljane. Do dekanij so milostni gospod knez in škof poslali oklic od 2<>. sveč. 1*73, v kterem naznanujejo, da Njih Svetost papež Pij IX so blagovoliti uslišati njih prošnjo, da naj jih rešijo škofovske službo, vender pa z naredbo, da do izvolitve novega škofa nadalje vodijo opravilo Ljubljanske škofije. Ker je tedaj škofov sedež Ljubljanske škofije izpraznjen, zato da naj primerno cerkvenim ukazom vsi katoliški verniki Ljubljanske škofije prav goreče in priserčno k Bogu molijo za tacega duhovnega višega pastirja, kteri bo napolnjen z močjo iz nebes, ter v duhu Kristusovem sebi izročeno službo tako opravljal, da poslednjo uro svojega življenja večnemu Sodniku moro reči: „Oče, nobenega teh. ki si mi jih izročil, nisem zgubil, temuČ vse sem v Tvojem imenu obvaroval za večno življenje." V ta namen naj se po vsaki nedeljski in prazniški Božji službi s prižnicc m pri litam jah popoldan naslednja molitev glasno moli:
Molimo.
S ponižnim sercem te prosimo, o Bog! po svoji neskončni milosti in dobroti dodeli naši škofiji tacega škofa, kteri bo s tvojim sv. Duhom napolnjen — z ljubeznijo in serčnostjo skerbel za svojo čedo, in ji z besedo in z djanjera pot v večno življenje kazal. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha — Bog vekomaj. Amen.
Oče naš. Češena Marija. — — Katoliška družba ima v nedeljo, 2. sušca, tombolo; v ponedeljek potem pa svoj letni shod; oboje v Virantovi hiši in ob šestih zvečer. — Kato-liško-politiška družbazarad zaderžkov svoj mesečni shod ima še le drugo nedeljo v sušcu, to je 9. sušca.
— Cerkveno slovstvo. — „Zur Reform der theologischen Studien in Oesterreich11 — ta napis ima undan že omenjeno delo gosp. vseučilišnega profesorja dr. Stanonika. Pisalo je več nasprotnikov veliko brezumnega in hudobnega o bogoslovskih študijah, njih popravi in obnovi v liberalnem pomenu. Toraj je nas učeni rojak to potrebno tvarino od več strani tako pojasnil v knjižici (s 144 str. v vel. osmini}, da se iz nje
vsakdo zamore podučiti, kaj je pravo, resnično in potrebno v tej reči. Posebno na dva nasprotna spisa („£in Votum" in „Eine theolog.-hist.-polit. pol. Monographie" 1872 in 1873 pri Ger. na Dun.) je imel pisatelj ozir, ktera je overgel in pošteno zavernil z veliko spretnostjo in učenostjo. Dunajska „Presse" in njeni „sekund*nti" bi radi odgojevali katoliške bogoslovce po svoje, kolikor je naj več mogoče — brez katol. Cerkve, in viditi žel6 pred altarjem nekako novopečene jožefinarje; pisatelj pa se poganja za naprave, semeniša take, v kterih naj se odgojajo katoliški duhovni po katoliško. Ne le gg. duhovnom in bogoslovcem, ampak tuli svetnim olikanim kličemo toraj: „Vzemi in beri!" (Pri Lercherji po 90 kr.)
Iz Dolcnskcga, 20. sveč. 1873. — Ljubljansko časništvo naznanuje, da je pretečeno š »Isko leto 1871/72 v protestantovsko šolo v Ljubljano hodilo 32 protestan-tovskih in 67 katoliških otrok.
Take katoliški veri škodljive reči nahajamo pri katoličanih na Pruskem , kjer so oni katoličani name-šani med večino protestantov, in jim lastna revšina ne pripusti posebnih šol napraviti za svoje otroke. Tako je tudi sem ter tje na Irskem, kjer ukljub večine katoličanov protestanška vlada plačuje le protestanške šole, in pa v zveznih deržavah severne Amerike. — Zato nam pripovedujejo sporočila Leopoidiriske družbe itd., koliko se ondi trudijo katoličani, da bi dobili katoliške šole, da bi le njih otroci ne bili primorani v protestanške šole hoditi, in da bi tako ne propadli v žrelo .vne-marnosti (indiferentizma) in v protestanško krivoverstvo.
Kaj li je vzrok imenovane dogodbe v Ljubljani? Pomanjkanje katoliških šol gotovo ne. Ali nemarnost starišev? ali je protestanška šola bolji, kakor so katoliške , akoravno te niso več pod duhovskim nadzorništvom , ktero „Schulzeitung" v štev. 2, str. 2J gerdo psuje?
Kako je bilo p. 1. s keršanskim naukom pri omenjenih 67 katoliških otrocih v protestantovski Šoli? Je li hodil kak katolišk duhoven jih učit? Ali jih je učil pastor? — Ali so bili brez poduka v veri? — Mat. 13, 25. —
V Ljubljanski škofiji jc po novem duhovskem imeniku: 17 kapitularnih prebend (2 prazni); 195 fara (0 praznih); 80 lokalij (praznih 32); 3 vikarije; 11 starih kapelarij (1 prazna); 19 ekspozitur (prazne 4); 230 kaplanij (praznih 39); 5 manemisarijsM, in 42 drugih beneficij. V 20 dekanijak je 310 duhovnijskih cerkev in 1004 podružnice, 8 samostanskih in 160 kapel. Duhovnov je: 15 kanonikov, v duhovskem pastirstvu 493, v drugih opravilih 25, v pokoju 60, v drugih škofijah 22, tujih v škofiji 20, redovnikev 58. Bogoslovcev je v 4. 1. 15; v 3. 1. 14; v 2. 1. 7; v 1. 1. 17. Alozijancev je 45 od 2—7 razreda. Umerlo je od 16. pros. 1872 do 19. pros. 1873 duhovnov 24. Med živimi je 8 osemde-setletnikov: 55 701.; 82 601.; 95 501.; 118 401.; 134 301.; in 85 201etnikov. Redovnic sv. Uršule je 63; usmiljenih sester 30; vsih katoličanov 539.446. — Nezedi-njenih grekov je 110 na Metliškem in Kostanjevškem in do 220 po Cernomeljskem. Po vsi vojvodini je raz-treseoih kacih 314 protestantov.
— Prošnje zoper direktne volitve gredo od vsih strani skupaj. Iz Notranjskega in Dolenskega jih precejšno število zopet prišlo že poslednji čas.
He te nekaj zgubljenega. Pred malo dnevi sem prišel k prav keršanski hiši, najdem pa tam „preseM, kjer bi ga ne bil pričakoval, ležati na — mizi! Kaj na mizi? Da, prav na mizi, in sumil sem, da se včasih preseli tudi na bližnjo blazino — malo tam počit in posmerčat Zdaj se — boš znabiti še bolj čudil, meni pa je v glavo šinil imeniten izrek našega sv. Očeta pa-
peža Pija: „Dandanašnjemu svetu bomo morali še pamet in razum pribojevati." Da „prese'k ni bilo Čveterno • gato, lahko sam veš, imelo je pa strašen rilec, bodeče šetine in cmokalo je z ostrimi zobmi, posebno, kadar je kaj cerkvenega in svetega vidilo. Govorilo je judovski ,.jargon" in podobno je bilo nekemu znanemu ,,poma-lanemu svinjetu."
Kes da, komaj se da kaj nesramnejšega misliti, kakor je liberalno časništvo sedanji čas. Večidel je tak' blat', da je groza, bodi-si v politiškem ali verskem oziru. Ali kakor je časništvo hudo veliko, tako ima tudi veliko moč in naj žalostniše nasledke. In vendar, kaj se godi? Marsikdo hoče biti dober Avstrijan, ter gre in naroči si judovsko „Presse", ktera pridno za Prusa dela, Avstrijo z blatom ometuje, rudečkarje in punte preslavlja. Drugi hoče biti dober kristijan, celo katoličan, ter gre, plačuje neverski časnik, kteremu so naj svetejši skrivnosti nase sv. vere otročje ali ženske pravljice : časnik, ki vsako kat. zavednost zasramuje , ter še toliko olike in spoštovanja do namestnika Kristusovega nima, kakor turk. Spet tretji pa hoče biti dober domorodec, Slovenec, ter gre, naroča in podpira časnik — nemški ali s'ovanski, je isto — ki nima za katoliškega Slovenca druzega ko psovke, ki mu vero in keršansko zavest povsod spodkopuje, ter bi ubogega kat. Slovana rajši danes, ko juter v brez vernega liberalca predelal. Dober Avstrijan, dober kristijan, doraoroden Slovenec — pa tako časništvo čitati, plačevati in podpirati! Pravo — vse za vero, dom cesarja?
Vi trije dovolite mi blagovoljno kratko prašanje: Zakaj tako delate? ,,Man muss auch was Bildendes lesen. — Mann muss auch vvissen, was die Gegenpartei sagt. — Die katholischen Blatter sind zu einseitig," se berž oglasijo drugi čez druzega. Veste, s takimi izgovori pojdite žabam gost, ali pa rakom žvižgat,, kar vam je ljubše. Ali se to mar ne pravi Bogu in satanu svečo prižigati? Se ne pravi to smertnemu sovražniku orožje v roke podajati? Je pač to razumnost in pamet? Tedaj Bog — Kristus je tudi „einseitig"? Pač res: „Dandanaš-njemu svetu bomo morali še razum in pamet pribojevati." Da brezbožno časništvo ko šesta jjGrossmacht'" na vseh straneh veliko okuži in pokvari, da konservativno in katoliško časništvo z malim vspehom dela, v mnozih prilikah celo ob tleh leži, je taka brezpametna brez-verska slepota katoličanov in dobrih „domorodcev" kriva.
Pa sej se je že mnogoo od tega govorilo in pisalo — zastonj. Kader pa strel iz pušk in od pešcev ne izda, gromijo možnarji in kanoni, kterim se ne ustavi kmalo kako zidovje. Tak mogočen strel doni iz Švice. Vsi švicarski škotje so v pastirskem listu svoj apostoljski glas v začetku tega leta povzdignili zoper to nespre-mišljeno bedarijo marsikterih sicer ne slabih kristijanov in deržavljanov! In v Švici to ni bilo brez vspeha, kakor nam je Danica že povedala. Naj navedem, ne celega dolgega lista, ampak le nektere stavke, znabiti ima saj apostoljska beseda škofov kako moč, ter še kdo ušesa za poslušanje." (Luk. 8, 8.)
„Splošno bojevanje zoper sv. cerkev Gospodovo naj vas ne osupne, pa tudi ne dela obupnih. Se pač tako godi, kakor je Kristus svoji Cerkvi prerokoval; tedej pa tudi ne smemo misliti, da bo Kristus svojo Cerkev kdaj zapustil — nikakor ne; o svojem času ji bo pomagal, ter dodelil mir in pokoj. Ali preljubi, ta gotova obljuba, ktera se že blizo 19 stoletij spolnuje, nam ne daje pravice med bojevanjem rok križem deržati. Zmaga resnice in Cerkve je gotova, ali vendar morate za svoje in svojih izveličanje „s strahom in trepetom delati." (Bil. 2, 12.) Res kraljestvo božje na zemlji, sv. Cerkev ostane, ker „peklenskc vrata in moči je ne bodo pre-
magale" ; ali koliko njih in kteri bodo Cerkvi zvesti ostali, to mora naše delovanje odločiti. Zato je treba delavno gorečnost za dobro reč sklepati s terdnim za-upom. Zakaj, otroke materi iz naročja iztergati, jim vsled tega iz serca Kristusa in njegove resnice vzeti, to je tako lahko mogoče, da z britkostjo in žalostjo v ser-cu gledamo nevarnosti, ktere žugajo vam, preljubi!
Za zdaj vara le eno naj večjih nevarnost imenujemo, in ta je: brezbožno, Cerkvi sovražno časništvo. Ne bomo politike pretresovali. temuč le dolžnosti, ktere ima vsaki kristijan, bomo v spomin poklicali in na serce položili.
Sv. apostelj Janez je svoje dni neki materi in njenim otrokom pisal: ,,Vsaki, kteri je nauk Kristusov zapustil, je brez Boga Če kdo k vam pride in tega nauka ne prinese seboj, ne sprejmite ga v svojo hišo in ga tudi ne pozdravljajte; zakaj kdor ga povzdravlja, ta je deležen njegovih del." (II. Jan. 9, 11.) Ce učenec ljubezni tako ojstro prepoved daje, je mogel pačterdne vzroke imeti; in če kdaj, je zdaj spet tisti čas prišel, da te opomine vsem vernim, zlasti pa staršem, učenikom in predpostavljenim v resen preraislik ponavljamo. Ker sv. Janez ojstro prepoveduje s takimi občevati, kteri so nauk Kristusov zapustili, ali mar ne bo ta prepoved veljala takim, ki ga ko rojeni judje ali krivoverci nikoli imeli niso, tedaj ga svojim časnikom vdihniti ne morejo, in eelo tudi strastno napadajo Cerkev božjo. Veliko veči vzrok tedaj in za nas ojstrejši dožnost je vam glasno klicati: „Ne sprejemajte jih v svoje hiše.
Naj berž se bo koma čudno zdelo, da je tega opominja sploh treba. Ako je kje nalezljiva bolezen, si ljudje vse prizadevajo kugo odvračevati od svoje hiše, znabiti še bolj kot keršanska ljubezen dopušča. O vojskinem času se vsaka ped zemlje sovražniku zabrani, le s silo si zamore kaj pridobiti. Bi se li ne imeli tisti, kteri imajo Kristusa za Boga in Odrešenika in njegovo Cerkev za svojo mater, z nevoljo in sveto jezo proč oberniti od časnikov, kteri Kristusa in njegov nauk strastno zaničujejo, ter keršanske hiše s strupom nevere in brez-božnosti napolnujejo? Res preljubi! ne sprejemajte jih v svoje hiše. Ta beseda sv. aposteljna je tako natorna postava, da mora vsaki misliti, da se to samo po sebi razumeva. Al kaj pa se godi v resnici? Naročajo se sploh in podpirajo se brezbožni, Cerkvi sovražni časniki ; ti dohajajo vsaki dan v hišo, jih čitajo otroci in podložni, ter so vsem vsakdanja dušna hrana. In kaj se bere v takih časnikih? Danes obrekujejo duhovne in mnihe z izmišljenimi, pohujšljivimi djanji. Jutri pride že stokrat zavernjena laž ko gotova resnica. Pojutrišnjem naj nesramniši zaničvanje naj svetejših resnic in obredov katol. Cerkve. Dostikrat je tudi vse troje skup, in na zadnje za nameček še nesramniši s strupom poželjivosti pisana pripovedka"), ktere keršanske duše brez omade-ževanja skoraj nikoli ne morejo brati. Sme li keršanski oča ali gospodar taki časnik dopustiti? Gotovo ne; glasno vam s sv. Janezom kličemo: „Ne sprejemajte jih v svojo hišo." Pred zapeljevanjem menda vender le včasih svarite svoje domače. Kako zamorete pa samega zape-ljivca dan na dan v hišo spuščati, ga celč plačevati, in podpirati, dokler pohujšanja ne doverši? Pohujšanje je pohujšanje, pride naj od ktere strani hoče in kdor ga daje, ali dopušča, obema je „gorje" že od Gospoda izrečeno, kteremu sv. apostelj Pavel dostavlja grozno ob-sojenje: „Kdor za svoje, zlasti domače ne skerbi, je vero zatajil in je hujši kakor nevernik". (I. Rim. 5. 8.)
(Konec nasl.)
*) Tudi slovenski pripovedkaiji, njih časniki in lastniki n^i bi v tem resno sprašali svojo vest.	Vr.
Iz KotrtDjtkfga, i2. sveč. 1873. — Nisem sicer navajen razgledovati po časiikih vsega, kar se dogodi; ali prelepega keišinskega zgleda, ki ga tnkaj imamo,
S a vender ne sin< m m< Ičati, zlasti ker čisto dobro vem, a vzrtk je pr>vo versko prepričanje in čista ljubezen do Boga in bližnjega. Kr.ez Vmdišgrac si je cd planinskega, studenškepa, cirkriskrga in unskega gosp< da duh. pastirja izprosil 2apbnik ubožnih, ktere hoče sum s svojo gosj 6 osebno obiskovati, jozneje pa tudi s svojimi princesr.jami, in pri taki priložno-ti revne obdarovati. PreteČeno sn do je res s svojo gospč že d< ma v Planini revne obiskoval in jih oLdaroval, in v četertek
ravno tako na Uncu. Sam je rekel, da k takim obiskovanjem revnih tudi večkrat hčere seboj jemlje, naj se uče in bodo radodarne, kadar njega že več na svetu ne bo. Znano je pa tudi, da to ni nova dogodba, temuČ da je res katoliška deržina tudi druge leta tako delala. Ne manj znano je v resnici kerŠansko domače življenje te deržine, njh p onižn> st, prav pogosto prejemanje sv. zakramentov vein n enih udov v farni cerkvi itd. To bodi povedano visokim in nizkim v zveličaven zgled in iz hvaležnosti od naše strani. Bog poverni dobri družini velikeserčne dobrote ta tem iu na unem svetu!
Sonetni venček.
log varuj te, si lepo pomlajena, Oj domovina! sprejmi pozdravilo, Ki ti ga v venček serce je povilo, Ljubav do tebe pevčeva ognjena.
Ljubav do tebe prava, neskažena; Gorečnosti ne bo ji ugasnilo Nobeno zM, dokler me v gomilo Ne p4hnc smert, nepreprosljiva žena.
Oj, da bi bilo viditi mi dano, Predno očesa luč bo utamnila, Te vedno zvesto sveti Cerkvi vdano!
Ak zvezda vdre bode ti svetila, Ime bo tvoje vedno slavno-znano, Oj očetnjava draga, mi premila!

j očetnjava draga, mi premila, Darov naravnih stavljena posoda, Dem vernega slovenskega naroda; Tud' mene tukaj mati je gojila.
Oj, mati, ki me serčno je ljubila. Častiti učila večnega Gospoda; Ki v njem je vsaka milost, je svoboda, Iz Njega stvar je bitje vse dobila.
Naj re zadene Ijnta te osoda, Da bi Gospoda tega zapustila, Naj nc zadene tc neizmerna škoda!
In ker zaupam, da nc boš klonila Brezvčrnosti se kačjega zaroda, Goreče zate serčne so čutila.

oreče zate serčne so čutila, Še tica ljubi — rada v kraj zahaja, So drage ji zasenčne veje gaja, Kjer v gnjezdieu 6e gorkem je gojila.
Judeja Jizusu je draga bila, Po nji uči od kraja in do kraja,
V	ljubezni se Mu 6vcto Serce taja, Ko n&roda ga sluša brez števila. —
V	ljubezni joka čez preljubo mesto, Mu v silno žalost duša je vtopljena, Zgubljeno vidit' Sionsko nevesto, —
Zato še meni želja je iskrena Ljubiti te, o domovina! zvesto; Vesel mi glas je tvojega imena.

es£l mi glas je tvojega imena, Globoko serce sinovo prešine Ime premilo slavne očevine, Kako velika res je tvoja cena!
Velikrat bila si opustotena, Divjati tukaj vidila Turčine, Skrunili hčere, ti davili sine. Nabrali koliko so v tebi plena!
In v vsih napadih ti si še keršanska, Ostala verna, — kar nebi nobena, Še sije luč ti krasno zveličanska.
Znebila sc tlačivcev in bremena, Najlepša hčerka miljena Slovanska, Ah! naj ti pomlad klije zmir zcleua!

ko h ! naj ti pomlad klije zmir zelena, Očetom čast naj delajo sinovi, Zakrili zgodnji ko so jih grobovi, S kervjo si domovina oprostena. —
Očetje naši starega korena Za vero zvesti stali so stebrovi Močno, zmajali niso jih vetrovi Tedanj'ga časa. zmedli ne namena.
Za vero, za — tc v smert so šli kervavo, Za vero, za — te, gorka kri je lila, Marija, Jezus — kinčala zastavo.
V sladki nadi, da bo ohranila Sedanjost dom moj, staro svojo slavo, Ročica moja ti bo venček vila.
?očica moja ti bo venček vila, Al ne zameri, prosim te pohlevno, Mi, domovina, če pletenje revno, Te ktera cvetka ne bo veselila. —
Spomlad bila je pevcu, ah t nemila, Oblačno vreme vladalo, deževno, Poletno sclnce sije mu dozdevno, Osoda vedno tušna ga mučila. —
Le sveta vera njemu sladko-jasno Otožno serce v persih je vedrila, Kazaje gori — pomlad večno krasno.
Pa ker se roka plesti ni učila — Bo venček cvetni — to pričujem glasno: V spomin ljubezni le — ti ga darila.
¥
s pomin ljubezni le ti ga darila; Kedor je gluh za svojo domovino, Slovenstva staro last in dragotino, Čutila v sercu so mu oterpnila!
Al jaz še bolj tc ljubim, ker priklila Mi v tebi zar'ja z rajsko je milino, Katoljška vera, ktera mi edino V britki sili daje toložila.
Oj, tožna tmina krila neznaboštva Je pred keršanstvom bobrega Slovena, Ga krili vraž oblaki duhoboštva.
Keršanska vera pa zjasni vremena, Ljubezni pridejo iz nje poroštva, Iz raznih cvetek ličnega plemena.

z raznih cvetek ličnega plemena Ljubezni zora ti zašije zlata Od svetih Mohora in Fortunata, Ki z njuno bila si kervjo pojena!
Od druge strani v Bogu razsvitljcna Blažita narod tvoj Solunska brata Učena, v blagih čednostih bogata, Slavitelja neutrudna Nazarena.
Po teh in drugih vnetih učenikih Postalo v krilu tvojem bolj svitlč je; Spominjaj se, dobrotnikov velikih!
Spominja venček tč naloge tvoje, Spominja v raznih barvah, rajskih mikih N4 — vzemi, prosim, si ga v krilo svoje!
[ 4 - vzemi, prosim, si ga v krilo svoje I Sej pevcu to najslajše bo plačilo, Da serce ti je slavni venček vilo, Ker ni mi dano iti ca-te v boje.
Preganjal pa bom vedno zlobne roje, Al kar bi tvojo slavo, čast tamnilo, Da verno ljudstvo bi se okužilo; Razsul bom zvite svoboduške stroje.
Naloga ta je tvoj'mu pevcu sveta, Se trudil za — te ves svoj dan bom živi, Sej Bog za trud mi večni raj obeta.
Dam z vencem ti značaj nespremenljivi, Naj v tvojo slavo, vedno se razcveta, Ah! sprejmi darček, česi pomanjkljivi!
t&i
(h! sprejmi darček, češi pomanjkljivi, O Domovina! dobro voljo sprejmi; Sej dvakrat dražja, ljubša si ti zdaj mi, Kar žuga nov sovrag ti nevošljivi. —
Bi rad utopil v zmoti te goljfivi, Prostost obeta ti, ko kdaj Moslemi, — OČita ti, da narod tava v temi, Je vera jez, napredku — pogubljivi!"
Ne daj se prevariti, domovina! Na videz stavi lepe ti pogoje, Sovrag želi le tvojega pogina. —
Da braniš vero, narodnost, oboje, V spomin ta venček vzemi zdaj od sina; Število cvetek v njemu je le troje.
g^tevilo cvetek v njemu je le troje, Vendkr preživo tebi naj pomenja, Da bodem zvest ti celi čas življenja, Da serce zate bilo b6, — gorko je.
Solzno, — o domovina! mi ok6 je, Če mitilim le, oh koliko terpljenja Prestala si britk6 do pomlajenja, Zadelo kolikero tebe zlo je.
Plenili Huni so, Avari v tebi, Lutranstvo lik trosilo zapeljivi, Je menil Turk pri tvojem bit' pogrebi.
A ti živiš v slavi neminljivi; Navdušen pevec kak ti klical ne bi: Daj gledati mi kras tvoj ljubeznjivi!
7aj gledati mi kras tvoj ljubeznjivi; Že vsako zoro sveti bolj z lepoto,
V	tebi vtihni ves vihar s togoto, In naj beže brezbožnikov upljivi!
Naj tvoji sini med seboj sterpljivi, Edini tvojo branijo celoto — Katoljško vero, to nebeško doto, Predragi biser in neprecenljivi!
Voditeljca jim bodi sloga blaga, Zvijačnost zgine naj spred ravne hoje — Da gospoduje le pravica, snaga!
V	ta namen ti pevec pesem poje;
Naj Večni brani, stisk te, o predraga! Oj domovina, prosi, serce moje!
„Bod' stanovitna kakor Triglav sivi; O domovina, kličem ti goreče: Mogočni Bog te blagoslovi, živi!
j domovina, prosi serce moje, Da vedno zvesta bodeš Cerkvi sveti, Da se ohraniš v spomladncin cveti, Da ti obličje zorno in bistro je.
Naj narod tvoj ne cepi se na dvoje; Je komaj pomlad jela zeleneti, Te soince sloge mora gorko greti; Nezlog le tujstvu da te v ropne proje.
To pevca želje so prav hrepeneče, So venček upa žarni, nezveuljivi, Zvest6st, ljubezen v njemu se leskeče.
____^ogočni Bog te blagoslovi, živi!
Naj tebi v milosti stoji na strani, In verni narod tvoj varuje, brani, Da zvest je Rimu, Skali nezrušljivi.
Ne vdaj se, draga, kači prekanljivi, Novopaganstva strahoviti rani; Slovcuija, keršanska le ostani, Če ne, te pogubi njih uk etru pij i vi.
In zdaj sereč ko venček je zveršilo, Ostane mi do tebe prošnja ena: Počiva v tebi naj, ko bo vtihnilo.
Še v zadnji dobi, bod' zagotovljena, Bo tebi, mati, siu zaklical milo : Bog varuj te, si lepo pomlajena.
R
a v n
i 1 o.
Bog varuj te, si lepo pomlajena, Oj očetnjava draga, mi premila! laoreče z ite serene so čutila, ^'esčl mi glas je tvojega imena.
h! naj ti pomlad klije zmir zelena; J{očica moja ti bo venček vila, \ spomin ljubezni le ti ga darila, •Jz raznih cvetek ličnega plemena.
— vzemi, prosim, si ga v krilo svoje, sprejmi darček, če-si pomanjkljivi-
Število cvčtek v njemu je le troje.
Daj gledati mi kras tvoj ljubeznjivi, ||j domovina! prosi serce moje, — :?logočni Bog te blagoslovi, živi!
Rodoslov.
Razgled po sreiu*
Avstrijansko. Tudi goriški Černe, in menda celo še Dalmatinci zapuste deržavni zbor, ako bi se imele sprejeti direktne volitve.
— S Poljaki ne more ministerstvo nič opraviti. Veči del poljskih poslancev je odšlo domu. Vstavo-verci tedaj ostanejo samotarci, in ni čudo, da njih reč čedalje bolj cenca. Iz zanesljivega vira celo pišejo, da so te dni na Dunaju imeli pogovor konservativci gr. Hohenwart, Klam-Martinic in madjarski baron Senjej. V Pragi pa so enako imeli dogovore g g. Belkredi, Rieger, Lobkovic, Klam-Martinic. Ako tudi bi ne bil še prišel njih čas, kar vstavoverci veselo pripovedujejo, vender že to ni brez pomena, ako so spoznali možje, da kaže v posvet se sniti. — Na Predarlskem so razpisane nosilne volitve, ker izvoljena nista prišla v deržavni zbor.
T Belgradn, kakor pišejo od ondod, ima od 1. sušca izhajati nov časnik „Branik", ki se bode poganjal za vstavno samovlado Obrenovičev, za spoštovanje cerkvenih načel tudi drugih ver, za duhovno in politično zedinjenje serbskega naroda. Slovanska vzajemnost mu bo ena glavnih misel, oziral se bode na Bulgare ko isto-naroane brate, pa na Hervate in Slovence. Karakteristična je napoved, da bode oživljal že
zbujeno sočutje za junaški francoski narod. Znano je, da mladi knez Milan je sprejel oliko v lepi francoski zemlji, in to bi bilo toraj neko znamnje blage hvaležnosti.
Parsko. Na Parskem se dani in lažnjivi liberalizem gorke zaušnice dobiva, kakor se piše o „Vtld." V Ambergu je pri srenjskih volitvah premagala katoliška stran. Liberalni magistrat je pred svojim odstopom hotel še zmaševati se in je razgn«il katoliško družbo „Konkordijo", češ, da je deržavi nevarna. Kraljeva vlada pa je magistratni sklep zavergla, in tako je slepar liberalizem na enkrat dve skupil. — V Erlangenu gre na boben pseudoliberalna „Wochenschrift", ki je že ved let ljudi zapeljevala. — Ob času preganjanja se katoličani oserčujejo in mogočno naprčdva katoliška re6. To se kaže zdaj posebno na Parskem. Veči del pastirskih listov zaznamnuje sedanji čas. Monakovska pa-8 tir niča po sedemdesetletnem prenehanji za vso nadško-fijo na prošnjo duhovstva in vernikov zapoveduje, da se s pervo postno nedeljo zopet prične vedno is-šenje presv. Rešnjega Telesa. Samostani »o prevzeli vse noči leto in dan, in tisto uro ko se bo en tabernakelj zaperl, se bo odperl drugi v češenie trikrat Svetega. Cerkve se bolj kot kdaj napolnujejo, in ako novi neverniki in mavt«rji niso še prepričani, da se v terdnjavo katoliške Cerkve zastonj zaganjajo.
so zares do Čistega slepi. — Pri stirdeseturni molitvi, da zase, za svoje sinove in mlajši krono odloži. Ponu-ki se je pričela pustno nedeljo, je bil v torek tudi dili so kralju častno spremstvo do portugalske meje, kralj odmenjen sam pričujoč biti, kakor vsi njegovi potem oklicali republiko z 256 zoper 32 glasov, sami
sebe pa za naj višji „korteze'' ali deržavne stanove na Spanjskem. Naslednji dan so izvolili republikansko vla
sam
predniki; šel pa je iz mesta.
Bnlgari Žugajo upor, ker jim potuhnjena turška vlada hoče zopet vzeti cesarsko pismo (ferman), ktero je priznavalo samostojnost bulgarskega eksarhata.
Švicarsko. Švicarski republikanci so doveršili prav viteško delo „svobode" in „bratovstva!" Brezorožnega škofa Mermilioda, rojenega Švicarja, so v voz zmašili in tirali iz d« žele, ki je njegova domovina! To so storili kalvinarji in liberaluhi. „Bundesrath" je bil zapfc-vedal po genovskem mestnem svetu, da se mora Mer-millod določno odpovedati vradu aposfoljskega namestnika, za kar je od sv. Očeta izvoljen. ..Apostoljski namestnik'* hoče blezo biti frumasonski „bundesrath" sam? Škofje pismeno naznanil, da tega r.e more in ne sme storiti. „Bundesrath" toraj da povelje, da naj škofa s sil«» odpravijo iz Švice. 17. sveč. opoldan pride v skotijo pobcijfki komisar Coulin z nekterimi policijskimi osebami ..svobodne republike Švice," oborožen s samo-kre>i in pišalko, da bi še več policajskih ljudi priklical, ako bi se škof branil. Izhodi škofovega stanovanja so bili obstavlj« ni s policaji, pred vrati je čakal voz, in komisar se je podal k škofu mu povelje naznanit. Bila je pri škofu farna duhovšina Šmarijska in en spreober-njenec svetnega stanu. V njih pričujočnosti je škof dal ope»reko v zapisnik zoper pregnanje, si izprosil nektere trenutke odloga, da se je k odpeljanju pripravil, dal blagoslov svojim duhovnom in elemačim, in je šel še v cerkev pred altar molit. Potem se je izr« čil policijskim oprav nikom, ki so bili šli za njim. Peljejo ga k vozu, ki je bil prišel do cerkve, škof je hotel peš iti, policijski (»pravniki pa so ga prosili, naj se pelje, da bi se ognili šuma ljudskega po cestah. S fajmoštroni duhov-31. D. sede v voz in k njima komisar Coulin -anjo, kam hoče škof, da naj da nima nobenih ukazov dajati, krajši poti proti francoski meji. Štirje duhovni so si najeli voz in so se odpeljali za Škrfom. Na meji je zapustil škof od policijskih oseb najeti voz in gre s svojimi peterimi duhovni peš do Ferneva. in tam najprej v cerkev. Ondotni fajmošter mu je ponudil svojo gostoljubnost in ške»f jo je sprejel za pervi čas.
Večno sramoto so s ten> barbarstvom nakopali mavtarji Šviei; mnogoštevilni katoličani iz Geneve pa že hodijo v Fernev pregnanemu škofu spoštovanje ska-zovat, in zanesljivo bode obiskovanje zmiraj obilniše. Vsim duhovnom, kteri so papeževo pismo, ki Mermilioda za apostoljskega namestnika voli, e čitno v cerkvi brali, je deržavni svet za četert leta plačo ugrabil Verniki pa so pri tej priči napravili zbirko, da bi jih za to globo odškodovali, in v osmih dnevih je bilo skupaj ll.OUO frankov.
ŠpaDjskO. Španjski kralj se je res vladi odpovedal, kakor smo zadnjič omenili, in velikaši so 12. t. m. raz-klicali republiko. Španjska vlada pod bivšim Amadejem je marsikaj počela, da bi sv. < »če Pij IX le s kakim migljejcm naznanili svojo zadovoljnost; pa zastonj. Zato je tudi očitno , da katolišk časnik nikoli ni mogel sočutja imeti do tacega kralja in njegove vlade. Liberalni listi, se ve, so imeli že zato serce do njegove vlade in njega, ker ie vsa reč imela zopercerkveno podlago. 11. sveč. je bila v shodu senata, velikašev in poslancev brana in sprejeta kraljeva odpoved, v kteri je rečeno,
nije pri
in njegov tajnik. Na vpra ga odpeljejo, odgovori, in peljali so ga po naj
do, republikanske ministre. Predsednik je advokat Fi-gueras; Emil Castelar za zunanjstvo (bivši 1. 1866zarad rogovilstva nepričujoč že k smerti obsojen); Margall za notranjstvo itd. Več i del so taki, ki so že od leta 1868 delali za republiko in še bolj na rakalni od poprejšnih. Liberalni listi po Evropi se španjske republike ka j močno vesele; amerikanski so v tem občutku bolj hladni in menijo, da republika ne bo stalna, dežela pa se bo oslabila, opustotila, zdivjačila.
In kaže, on se to pričenja vresničevati; naznanuje se namreč, da karlovci, ki vedo, da na trenutku je vse zastavljeno, delajo z neznansko naglico za svojo stran.
— Pri vsem bahanji in košatenji i. t. d. Fi-guerasovem in Kastelarovem z mirom in redom po deželi se vender vlade nočejo prehitevati s svojim priznanjem španjske republike. — Karlovci se nahajajo ob Srednjem morji, v južnem varhedti od Madrida, njih glavna n oč pa na severu. Dorr.egaray, edt n poveljnikov, kliče v razglasu "vojr.o, da naj stepi zdaj pod zastavo postavnega kralja. Odkar je republika razklicana, od vsih strani dere logoviltka derhal v deželo. Ta lepa de>e!a nin a več pe koja. cekar se je liberalizem va njo vgrj*zdil, in kaker sodijo taki, ki deželo poznajo, ima dežela le Še zaupanje ta mago Di n Karlos a.
Poslednje EGViCf Delegacije se sklicujejo 2. aprila na Dunaj. — Don Karlos je na Spanjskem in sprejel je motela naj više poveljstvo. Karlovci se toliko ložcj vterjujojo in razširjajo, ker je med njihovimi nasprotniki veliko razdjanje in nered. Republikanci so komaj ministre izvolili, že jih velik del menjajo.
Sv. Oče Pij IX so do dveh od barbarskih mavtarjev terpinčenih Švicarskih škofov Lachat-a in Mermillod-a odpravili poslanca s pisanji spoštovanja in naklonjenosti Nj. Svetosti. Do pre gnanega škofa Mermilioda vedno dohajajo v Fort ey obiskovalci iz Švice in iz Francije, cele Evrope, ktere grajajo divjo samosilstvo fanatizma.
— Ko se je bivši kralj Amadej peljal z železnico od Madrida, je na treh ali štirih krajih padlo veliko kamnov na vlak, ki je peljal Amadeja, njegovo der-žino in spremstvo. 1 udi iz puše se je strelilo^ nanj ; vender k sreči nobeden ni bil poškodovan. — Časniki govore o nekem napadu na Viktor Emanvela. „Unita" pristavlja: kaže, da naznanila niso čisto prazne, vender pa so presiljene.
V Terstu. jo zasačen bogoskrunski ropar, ki je ukradel zvon blizo Dornberga. Z njim so vjeli tudi 4 druge stare potepuhe, ki so se pečali z enakim opravilom in pa osebo, ki je tatvino prevzela.
MMobrolni ciarori•
Za sv. Očeta. Po g. K. P. Urhu 1 gl. in 20 kr.
a. vr.
Za sv. Detinstvo. Neimenovana 2 gl. Tri device po g. A Sk—cu: 2 gl. za bulg, misijon, 5 gl. za misijon 00. Trapistov, in 1 gl. sploh za kristjane na Jutrovem.
m?
j-a pisma iz rogovilskega
Odgovorni vrednik: Lok« Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznitovi dediči v Ljubljani.