Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 fld., za, četrt leta	I	Naročnino in oznanila (inserate) prejema apr&vništvo in ekspedieija v „Eatol. Tiskarni"
i fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.	j	Vodnikove ulice št. 2.
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta	*	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
3 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.	f	VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Posamezne številke veljajo 7 kr.	'	Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 6. uri popoludne.
štev. 214L.	V Ljubljani, v torek 19, septembra 1893.	Letnik XXI.
Levičarsko veselje.
Iz vseh levisarskih glasil je odmevala sama radost, da se je proglasilo izjemno stanje na Češkem. To je pač pravi k&rakteristikon naših nemških liberalcev. Kot ustavoverua stranka bi morali pač le obžalovati, če se kje morajo nstaviti ustavne pravice. Vsaj je vendar izjemno stanje le nekak dokaz, da ustava, na katero je levica tako ponosna, ni dobra za vse slučaje, da posebno ni za resne čase.
Pokazalo se je, da levičarjem za ustavne svo-bodščine ni nič, dokler izjemne naredbe ne zadevajo njih koristi, da je torej ustavovernost njih goli humbug, le plašč za njih vse drugačne namene.
Jedva sa se malo streznili od prvega veselja nad udarcem, ki se je priložil Čehom, že so jeli liberalni listi razpravljati, kako bi se dalo za njih namene izkoristiti izjemno stanje. Računati so začeli, da brez njih grof Taaffe ne dobi večine v državnem zboru, ko bode šlo za to, da se potrdi izjemno stanje na Češkem.
Premišljati s.i jeli, kaj bi bilo, ko bi glasovali proti izjemnemu stanju, ali bolje, kaj naj od grofa TaafFeja zahtevajo, da glasujejo za odobrenje njegovih naredeb.
Pred vsem jih vodi jedino strankarska korist, jedino to, koliko koristi bodo imeli liberalni Nemci. Vidi se jim, da bi se dosti ue brigali za to, če Mladočehi še tako razgrajajo na Češkem, ako bi njih stranka samo ne imela nobene koristi od izjemnega stanja.
Tako pišejo glasila stranke, katera se tako rada baha s svojimi državo ohranjujočimi načeli. Sedaj se je levica pokazala v vsej svoji nagoti, sedaj vemo, da so njej lastne koristi vse, državne pa nič. S tem se bode moralo računati pri vseh kakoršnihkoli spremembah v Avstriji.
Večina levičarjev misli, da je sedaj prišla priložnost, da zahtevajo od grofa Taaffej«, da naj sestavi novo večino iz levičarjev in Poljakov. Ako grof Taaffe tega ne stori, pa Nemci nimajo dosti interesa na tem, je-li izjemno stanje v Pragi, ali pa ne.
Drugi pa zahtevajo, da naj gref Taaffe popusti vso svojo dosedanjo politiko in nastopi povsem drugačno pot, to je, da začne pospeševati izključno nemške koristi. Čehom je po njih mislih treba odločno pokazati, da nimajo več pričakovati, da bi se še ndnje kaj oziralo.
Razumeti dajo levičarji grofu Taaffeju, da za novo politiko mu je treba novih mož, zato naj pa odstrani nekaj sedanjih ministrov in jih nadomesti z levičarji.
Katerih sedanjih ministrov bi se levičarji radi znebili, še praviti ni treba. Tudi levičarska glasila niti ne prikrivajo, da bi z grofom Taaffnjera ne bili dolgo zadovoljni, temveč bi ga hitro odstranili, ko bi dobili za to priložnost iu moč. Levica si hoče izkoristiti položaj le v to, da zopet dobi državno krmilo v roke.
Lahko ne bode šlo. Grof Taaffe pač ne bode precej levičarjem v vse privolil, dobro vedoč, da mu levičarji ne bi bili zanesljiva podpora, kakeršne on potrebuje. S tem, da bi se jim udal, bi le sebi iz-podkopal stališče. Pa tudi Poljaki se najbrž ne bodo obesili levici na vrat. V poljskem klubu je več modrih mož, kateri znajo razmere trezno presoditi. Nekateri listi zares iz svojega nasprotja do Mlado-čehov kar hrepene po zvezi z levičarji, ali to je le
njih osebno mnenje. Poljski poslanci stvari vse drugače presojajo.
Koliko so se že levičarji prizadevali, da bi Poljake pridobili na svojo stran, ali vse njih prizadevanje je bilo zastonj. Načelnik poljskega kluba, Ja-vvorski, jim je dal razumeti, da Poljaki ne vstopijo v nobeno večino, v kateri bi ne bilo Hohenwarto-vega kluba. Tega mnenja so Poljaki najbrž še sedaj. Izjemno stanje na Češkem pač ni omajalo njih sedanjega mišljenja.
Da bi levičarji glasovali proti izjemnemu stanju, mi ne verjamemo. Tega si ne bodo upali, da se popolnoma ne potisnejo v opozicijo. Minister-skemu predsedniku se tega ni bati. Ko bi tudi glasovali, s tem dosti ne pogodb. Izjemno stanje bi se razveljavilo, vlada bi pa žc našla sredstev, da naredi red na Češkem. Kdo ve, če bi se ji ne ponudila potem prilika, sporazumeti se s češkimi poslanci samimi. Večkrat smo že imeli priliko, se prepričati, da tudi Mladočehi vladi niso tako nedostopni, kakor bi kdo sodil po njih kričanju po raznih volilnih shodih Pomisliti je, da se je mladočeški stranki boriti za obstanek. Zaradi tega bodo pa pač pripravljeni, delati za pomirjenje duhov, ako vlada izpolni le nekatere češke tirjatve, da bodo mogli vo-lilcem pokazati kake vspehe.
Vladi morda ni druzega treba, da odločno izjavi, da se dunajskih punktacij več ne drži in da se bode uprla Plenerjevemu jezikovnemu predlogu. Ravno tako lahko vlada ustreže Čehom glede uličnih napisov po mestih in narodne jednakopravnosti po uradih in šolah. Vladi se torej ni ničesa bati. Ko bi levičarji preveč strune napenjali, bi le sebi škodovali, posebno ker se ne morejo več opirati na zaupanje prebivalstva. Zatorej smemo biti preverjeni, da levica vladi ne bode delala prevelikih sit-; nostij, in večina tega, kar sedaj levičarji zahtevajo po listih, ostane — le pobožna želja.
Shod volilcev v Metliki.
Iz Metlike, 17. septembra.
Minolo nedeljo povabil je poslanec Šuklje volilce na shod v Metliko. Zbralo se je poslušalcev okoli sto. Iz Novega Mesta prišla sta profesor dr. Marinko in vikarij B e n k o v i č. Po poročilu poslančevem je dr. Marinko interpeliral Sukljeja:
1.	katero stališče da bode zavzemal, ako bodo Ko-čevarji prosili ministra za zvezo Kočevje-Delnice?
2.	Ker je Šuklje v svojem govoru omenjal dopisa iz ^Dolenjskih Novic" zoper tovarne in takorekoč izzival vrednika, interpelira dr. Marinko Sukljeta, bode-li branil delavce v tovarnah proti delodajalcem in se postavil na soci;'alno-krščansko stališče?
Oba odgovora se strinjata z mislijo gosp. dr. Marinkota. Šuklje bode podpiral našo železnico in se postavil na socijalno-krščansko stališče glede delavcev in delodajalcev.
Poslanec Šuklje je poročal nekako takole:
„Politika naj ostane danes domu; danes ne nameravam poročati o politiki, niti govoriti o delovanju, bodisi v državnem, bodisi v deželnem zboru. Sicer pa, če kdo želi, pripravljen sem braniti postopanje v notranji politiki, o domačih razmerah in o naših prepirih.
Žalibog, moram reči, morda bi bila krepka, prostodušna beseda danes na pravem mestu. Toda opustim to, da govorim, kar celo Belokranjo za-
nima, — namreč, kaj je storiti, da železnico dobimo. Govoriti torej hočem le o železnici.
Dovolim si pa malo izjemo, da opomnim na notranjo zvezo med železničnim tirom in ugodnim cestnim omrežjem. Ko sem se začel potezati na merodajnem mestu, da se urede naše ceste, takrat nisem mislil, čemu to, toda danes sem prepričan, da se železnica brez dobrih cest ne d;'t splačati.
Torej težiti nam je treba, da uredimo naše ceste. Najvažnejša cesta je čez Gorjance. Jeden del se je že preložil, od Zajca do Jugorja je skoro zabava, peljati se; toda kaj pomaga, ker so še klanci tu in klanci tam.
Ko smo se lansko leto v Metliki o tem posvetovali, dejal sem, da se nadejam, da že letos pride v proračun nadaljevanje ceste. To se ni zgodilo; toda na Dunaju niso krivi; iz Ljubljane je prišlo prekasno, proračun na Dunaju je bil že gotov. Letos sem se najprej v budgetnem odseku potezal za to in tudi govoril v javni seji državnega ibora. (Bere nemško stenografično poročilo, kar je govoril 18. januvarija 1893, in tudi odgovor barona X. 20. januvarija.)
Torej vladni zastopnik nam je obljubil, da pride v proračun za leto 1894. Jaz upam, da bode. predno poteče leto 1895, cela proga zgotovljena.
Želim, da bi .bila ogenj vsaka beseda, ki bi razvnela celo Belokranjo, da bi povsod prodiralo prepričanje, da so ti kraji uničeni in bodo dolgo čakati morali boljšega, ako železnice ne bode. Naši predniki so mogli shajati, pa tudi slabo, a dandanes ni več mogoče, ko so druge dežele preprežene z železnicami, morali bi konkurirati.
Kaj zdaj? Kar kupiš, je dražje; kar prodaš, moraš ceneje dati; kupec se plaši, ker ni železnice. Posledek je, da ni trgovine in obrtnije, vsaj velike ne. Dostavil bi par odkritih beBed: Ni mi dobro delo, ko sem bral v ^Dolenjskih Novicah" dopis proti tovarnam, — še Boga bi morali prositi zanje, prositi za veleobrtnijo. Zakaj? Kako pa shajati, naša dežela ni plodovita, ne bogata, manj pridela, kakor potrebuje; še žita je treba od drugod, manufakturno blago, sladkor, špirit, železje z Dunaja. Odkod pa živeti? Sekira poje in poje, toda nebo zmiraj; pritrdili mi boste, da živite od Amerike; toda to ne bode vedno.
Kjer je sekira jedenkrat zapela, mnogo let počiva, od tega dohodkov ne bode vedno in Amerika tudi kmalu odneha. Za tovarne pa je malo krajev takih; premoga dosti, vrlih sil, prebivalstvo spretno in nadarjeno, — lahko bi doma delali, čemu čez lužo v Ameriko?
Železnico moramo dobiti, a vidim težave; res razmeroma je blizu, v Rudolfovem ne bode obtičala, — toda kam se porine in kedaj? Lahko na Samobor, na Krško, — in lahko, da je še 25 let ne bode. Imamo vzgled na Koroškem, leta 1879 se je stvar začela, in sedaj železnice še ni. Skrbimo, da jo dobimo ob času, da sedanji rod kaj dobi, da se sedanje stanje Balokranje pospeši.
Zapreka je dvojna : Jedna, kod pojde? Ni lahek odgovor! Železnica mora zmagati hribovje ali predor, ali po jedni strani gori, po drugi doli. Druga zapreka: Draga bode I Govoril sem z rojakom gosp. inšpektorjem Klemenčičem, in rekel je, da bo stala proga kake štiri milijone. Torej ne tako zlahka!
Po mojem mnenju bi bila nezmisel, speljati progo iz Novega Mesta, do meje samo; če hoče
'meti pomen, mora iti ua Karlovec, Sisek-Belgrad, in potem bo velika svetovna železnica. Potem pa ue bode imela govoriti samo naša vlada, ukrepale bo-dete obe državni polovici, naša in ogerska.
Kar se pa tiče pogajanja, bode stvar trda; saj vsak zna, da take obravnave niso prijetne in razven tega so interesi navskriž, neko naravno protislovje, in zakaj? Ogri celo omrežje in tarifno politiko vre-jajo tako, da ima dobiček njih pristanišče, Reka, in zato tako lepo prospeva. Naša vlada se pa mora ozirati na Trst; ta dvojni interes je torej prizadet; treba torej kompromisa, sporazumljenja, da imata korist obe polovici, nobena preveč dobička, oziroma izgube. ,Na tej podlagi, mislim, bo mogoče doseči naravno zvezo v Karlovec.
Pa kako ravnati, da zmagamo? Pred vsem poudarjam jedno: med belokranjskimi interesenti mora biti soglasje, in to bodem poudarjal tudi v Črnomlju. Nikar kljubovati jeden drugemu, sicer se utegne zgoditi, kakor z dolenjsko železnico. Leta 1870 je je bila skoro že odprta, pa so se prepirali. Žužem-berčani so rekli, tod naj gre, Temničani pa nasprotno, da, celo v protokol so stavili, da nimajo rajši nobene železnice; in za dvajset let je bilo treba dobrega napora.
Torej soglasja, energije, delavuosti! Gotovo, za železnico ste vsi vneti; toda ta želja, ta vnema naj ne odmeva samo danes na tem vrtu, ta večer, skrbeti je treba da se čuje izvan teh prostorov, na merodajnem mestu, da se napravi stalno gibanje. V to svrho naj bi izbrali interesenti neki poseben odsek, zaupni možje naj bi stopili skupaj in oni vzeli to v roko in poslanci jih bodo podpirali. Že sedaj izrazite željo, izjavite svoje hrepenenje; v Kočevju bode ugodna prilika pri odprtju železnice.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. septembra.
Izjemno stanje ne vpliva na noben list huje, nego na »Narodne Liste". Staročeški listi so že opozorili na to, da Gregrovo glasilo tako mirno piše, kakor noben drugi češki list. Dokler je šlo le za interese narodove, zares ni ta list poznal nobene zmernosti, ali sedaj, ko pa gre za lastne koristi, je pa kar zgubil ves pogum. S tem se je pač dobro pokazalo, kakšni da so Mladočehi. Pri vsem zastopajo le lastne koristi. Vpili so, tako dolgo, dokler so čutili, da to njim samim ne škoduje, ali to škoduje narodu ali ne, za to se niti brigali niso. Sedaj, ko pa vidijo, da bi njim samim utegnilo škodovati hujskanje, so pa lepo mirni postali. Namestnik grof Thun je pač dobro poznal Mladočehe, ko se je proti prof. Mt.saryku izrekel, da niso tako odločni in hudi, kakor se kažejo. Dogodki poslednjega časa vedno bolj potrjujejo namestnikovo mnenje. »Narodni Listy" ne bodo imeli pokazati koncem izjemnega stanja na toliko trpljenja, kakor je »Politik" imela pod Kollerjevo upravo na Češkem, ko je plačala več deset tisoč globe in so njeni vredniki bili obsojeni na desetletja v ječo. Seveda »Politik" je staročeški list in staročeški pogum je povsem drugačen od mladočeškega. Mladočehi, kakor navadno liberalci, so le tedaj pogumni in odločni, kadar vedo, da se jim ni ničesa bati. — »Gazeta Narodowa" ve povedati, da je ministerski predsednik grof Taaffe bil takoj po demonstracijah pred cesarjevim rojstvenim dnem bil sklenil, da se proglasi izjemno stanje v Pragi. Cesar je dal dovoljenje, ali le s pogojem, da se izjemno stanje proglasi še le, ko bi se izgredi ponavljali. Da niso Mladočehi začeli agitacije, da se proslavi spomin kraljevega reskripta, bi najbrž ne bilo prišlo do izjemnega stanja.
Petindvajsetletnica poljske resolucije. Poljski listi spominjajo, da letos mine petindvajset let, ko 80 Poljaki v posebni resoluciji izrazili svoje želje po razširjenju deželne avtonomije. Zahteve te resolucije se niso še izpolnile, ali potrebno je, da se Poljaki spominjajo te resolucije in delajo na to, da se njih zahteve tudi izpolnijo. Nemškim liberalcem pač ne bode posebno všeč, da se Poljaki baš sedaj spominjajo te resolucije. Ta resolucija zahteva nekaj podobnega za Galicijo, kakor zahtevajo Čehi za Češko. V tej resoluciji bi se torej lahko našla neka podlaga za vkupno delovanje mej Čehi in Poljaki, česar se pa Nemci najbolj boje. Češkim poslancem ni druzega treba, da popustč svoje škodljivo rušo-filstvo, pa bodo lahko sodelovali s Poljaki. Seveda
popolnega zaupanja Poljakov bi pač precej ne pridobili, ker so jo malo predaleč savozili.
Tirolski Italijani vse sile napenjajo, da bi dobili samoupravo za južni del dežele. Zaradi tega so začeli pasivno politiko. Ko pride cesar v Inomost, pojde več italijanskih županov k njemu, da ga prosi za avtonomijo južne Tirolske. — Seveda kakega vspeha ta deputacija ne bo imela. Razdelitev Tirolske v dva dela bi bila v škodo državi. Italijani bi nikakor ne bili zadovoljni, če tudi dobd svojo upravo, temveč še bolj bi težili v Italijo. Ker bi imeli le domače uradnike, bi take težnje tem ložje gojili, ker bi jim gledali skozi prste. V Istri in v Trstu imajo Italijani dovolj samostojnosti, ali vendar je ondi italijanska iredenta tako silna, da že postaja nevarna državi. Podobnih odnošajev bati se je na Južnem Tirolskem, ako se vpelje za ta del dežele večja avtonomija.
Zdravilne podpore. Uprava vladnega okraja Coblenz v Prusiji je opozorila podrejene urade, da se mora prošnjam katoliških duhovnikov za podporo, da pojdejo v toplice ali kako drugo zdravišče, pridejati poleg starosti in službenih let dotič-nika tudi poročilo, kakšnega političnega mišljenja da je in če je agitoval pri poslednjih volitvah. Vlada se pač moti. Če se katoliška duhovščina ni udala za časa kulturnega boja, ko so jej odtegnili celih 16 milijonov mark plače, se tudi sedaj ne bo, ko gre samo za te neznatne podpore. Katoliški poslanci j bodo pa v državnem zboru interpelovali ministra I bogočastja in nauka, je li on naročil podrejenim ) oblastvom, da naj pri podeljevanju podpor katoliški j duhovščini gledajo tudi na politično prepričanje, ali i je koblenški vladni predsednik to sam odredil.
Francoski prostozidarji. Dne 12. t. m. ; so imele francoske lože svoj letni zbor. Pri tej pri-; liki pa »Matin" opozarja, da je sedanja republika delo prostozidarjev. Vsi važnejši zakoni o šoli, ločitvi zakonov, vojaški službi duhovnikov, dodatnem davku i. t. d. so se sklenili poprej v loži. Vsi ve-ljavnejši republikanci so prostozidarji. Lani je moral iz prostozidarske lože izstopiti poslanec, ker v zbornici ni bil za ločitev cerkve od države. Vse prosto-; zidarje, ki so š!i z Boulangerjem, so izključili iz lože, j kot izdajalce in jih preganjali. Proti sodelavcu »Ma-| tina" se je izrekel prostozidar: »Sedaj smo vsemo-| gočni. Deset let smo postopali z geslom: »Klerika-j lizem je sovražnik", in dosegli smo posvetne šole, j duhovščina mora molčati, semeniščniki pa služiti • pri vojakih. To je velik vspeh v državi, katera se j rada nazivlje najstaršo hčer cerkve". Sedaj ko so \ zmagali duhovščino, misli dotičnik, se bodo pa lotili 1 socijalistov, katere bodo tudi uničili, f Španjsko. V pokrajini Tarangeua so bili | poslednji čas večkrat nemiri anarhistov in socija-[ listov. Vojaki so s silo naredili mir in je bilo več ! izgrednikov mrtvih in ranjenih. Sploh v mnogih krajih na Španjskem vlada velika nezadovoljnost. Vlada sama je v vednih skrbeh, kako da ohrani red.
Brazilija. Točnih poročil o bojih pred Rio de Janeiro ni, ker vlada, ki ima brzojav v rokah, j ne pusti, da bi se zanjo neugodne novice razširjale, i Toliko je gotovo, da so pri zadnjih bojih tuje la-\ dije začele boj v varstvo tujih podložnikov. Pa tudi v Riu Grande je bil boj. Vstaši so baje premagali vladne čete. V tej pokrajini je močna stranka, ki dela na to, da se dežela odtrga od Brazilije. Kakor se kaže, ne bo prej miru, da Brazilija razpade v več manjših držav.
Razgled po slovanskem svetil.
S1 o w n i k jezika pomorskiego czyli kaszubskiego zebra! i opracovval Štefan Rani uit. Praca, odznaezona uagrodtj. akademii umie-j^tnošci w Krakowie na konkursie im. S. B. Lin-dego w r. 1889. W Krakowie. Nakladem akademii umiejgtnošci. Sklad glowny w ksiQgarny spelki wy-dawniczej polskiej. 1893. Str.XLVII. + 298. (Konec.)
Najnovejše delo te stroke je pričujoči „Slownik". Spisal ga je pisatelj že 1. 1888 za krakovsko akademijo, a dasi je dobil zanj nagrado, izdal ga je še-le letos; v tem času ga je še izdatno pomnožil ter napisal obširen uvod. Ta obseza poleg predgovora: »Kilka slowoKaszubach i ich m o w i e. I. Rys etnograficzno-historyczny. — II. O becny obszar etuograficzny. Wiadomošci staty-8tyczne. — III. Džwi(jki j<jiyka pomorskiego. — IV. Narzecza jezyka pomorskiego. — V. Porownanie jozyka pomorskiego z jozikiem polskim. — VI. Sta-novvisko j<jzyka pomorskiego w gronie jczykow slo-
wiankich. — VII. Przeghjd prav t zakresu leksiko-grafii pomorskiej." — Za uvodom sledi besednjak, obsezajoč okolo 14.000 besed. Posebno povdarja pisatelj, da ni iz omenjenih knjig jemal besed, ampak zapisal izraze tak6, kakor jih je sam slišal iz ust narodovih. Ker pa s tem nikakor še ni izčrpan zaklad pomorskega jezika, zbira g. pisatelj besede za drugi del tega slovarja, kateri bode prvega izpopolnil.
Držaje se pravila, da znanstveno jezikovno delo mora pred vsem natančno izraziti vse glasove jezi-kove, sestavil je nov pravopis. Samoglasnikov razločuje 19, soglasnikov 39. Ker toliko glasov ne razločuje niti poljščina, v tem obziru najbogatejši jezik slovanski, prisiljen je bil pisatelj dodati novih črk, katere je sestavil deloma po češkem, deloma po grškem alfabetu. Držal se je pravila, da se naj vsak glas izraža samo z jedno črko.
Razmerje med kašubščino in poljščino je nekako isto, kakor med slovenščino in hrvaščino. Med tem, ko ima vsaka poljska beseda naglas na predzadnjem zlogu, naglašajo se kašubske besede različno: južni Kašubi naglašajo radi zlog, najbolj od konca oddaljen, severni pa imajo svoj lastni premakljivi naglas. Največ razlik med kašubščino in poljščino je v fonetiki; pisatelj jih navaja 78. Posebnost kašubščine so nosni samoglasniki. Staro-slovenščina, kakor tudi poljščina, poznata samo <r. (a) in a (o), kašubščina pa ima poleg teh še nosni j, <?,
Da kašubščina ni prosta nemčizen, je čisto umljivo. Nemštvo je vtisnilo svoje znake celo poljščini in češčini, tembolj je trpela pod njegovim vplivom kašubščina. To se kaže zlasti v sintaksi. Vendar pa je ohranil ta jezik toliko prvotne svoje moči, da je čisto opravičen trud jezikoslovcev, oteti ga pozabljivosti.
H koncu je dodal pisatelj zbirko narodnega blaga v preprosti kašubski govorici. Iz tega dodatka podajemo čitateljem kratek vzgled kašubskega jezika. (Slownik str. 285.)
»Wupi abeo1) vješči to je jedno. Jak wcen wumar to bel2) taci červjony. Wceu mjol3) všetkce mer4) race in no'Ce8) jakbe wcen žel To jak vješ«? °), že •/.to7) je wupi, to jemu dačo fefiig 8) pced jazek abce jegee make abce pjoske v wcekol9) wcebsčpjo abce mu da'(o caly pak tazlov. To tak movja, že wcen ten fertig suso abce zorka makceve re/uje abce vtule rozdrešS. Ale že woon le jedno z6rkoe na rok zre--/uje aboe jeden vazel rozvjože, tede je spcekoj. — A čedebe mu te\vce ne zrobile, tedč wcen bjefe cale pcekcelorie. Wcea veziie ndprod wcejca, matka aboe sostra, brata,	A dede wcen mu te-/ všetče/
vzate/, tede woeu krevn^/ bjefe. A čedč woen mu te/ krevne/ pcezabrccč/, to wcen ji?e do kcescola i tede zwcefii. Jak dalek ja te zwceae čuc, tak všetci le?e wumjerajo. — A tedč treba tačemu gbva scoc. .lak jegee wcetka}pjo, to woen ješ žeje v trumje a mo wcočč \voetvarte, glovv i wcečami ru/o a mo kcešela i všetče ru/na pce pas sežarte. Wcen tak gulgceto v trumje. Pcevjodši10) Leona Billing ze Skoreva v vvcekragu kartezčim."
To se glasi v slovenščini, kolikor moči do-slovno:
»Vupi ali vešči je jedno. Kadar je tak umrl, bil je rdeč. Imel je vse mehko, roke in noge, kakor da bi živel. To vem, da če je kdo vupi, dado mu vinar pod jezik, ali nasujejo okoli njega maka ali peska, ali mu dajo cel kup vozlov. Tako govore, da on ta vinar sesa ali makova zrna šteje ali vozle razrešuje. A če našteje le jedno zrno na leto ali razveže jeden vozel, tedaj je mir. — A če mu tega ne bi naredili, tedaj pobere celo rodbino. Najprej vzame očeta, mater ali sestro, brata, deco. A kader je vse te pobral, takrat pobira sorodnike. Pa kadar je pobral sorodnike, gre v cerkev in zvoni. Kakor daleč se čujejo ti zvonovi, umirajo vsi ljudje. — Tedaj je treba takemu glavo odsekati. Kadar ga od-kopljejo, še živi v krsti in ima oči odprte, giba z glavo in očmi in ima srajco in vso odejo do pasu zgrizeuo. Tudi stoka v krsti."
Povedala Leona Billing iz Skoreva v okraju karteškem.
V »dodatku" je napisal g. pisatelj še več takega narodnega blaga: o velikanih, pritlikovcih, čarovnicah itd.
') ce, izg. fle. — *) 6 = kratek e, skoro i. — 3) 5 je
je podoben nemškemu o ali lranc. en. — 4) h = dolg e. —
6) i = dzj. — °) £ = dz; q = nosni o. — ') x = ch poljski.
Podal nam je torej g. pisatelj s to knjigo več, nego obeta njen naslov: v nji je naslikana cela podoba kašubskega naroda. Zato veselo pozdravljamo to knjigo ne le, ker je dragocen zaklad strokovnjaka, ampak ker upamo, da bo v Pomorjanih utrdila narodno zavest ter tako pomogla, da se slovanski živelj ohrani tam, kjer mu preti največja nevarnost.	E. L.
Cerkveni letopis.
Srebrnomašniki tržaške škofije dne 12. sept. v Podgorjah.
Od i&trsko-kranjske meje.
Mnogoletna a prelepa je navada v ljubljanski škofiji, da se snidejo po preteku petindvajset let duhovniki, da skupno zahvalijo ljubega Boga za neizmerno milost, da jim je bilo dano več kot 9000 krat k oltarju pristopiti in presv. daritev opraviti, prositi odproščenja za slabosti, brez katerih nikdo ni, priporočiti se božjemu usmiljenju z& prihodnje, moliti za mrtve sobrate, poslednjič ponoviti vez bratske ljubezni in prijateljstva.
Po prijaznem nagovoru in prizadetju gosp. V. so posnemali letos tudi gg. duhovniki tržaške škofije nastopivši duhovno službovanje leta 1868 ljubljanske čč. gg. tovariše ter po njih izgledu praznovali petindvajsetletnih pri svojem tovarišu v Pod-grajah dne 12. septembra. Dva slavoloka pred žup-niščem in pred cerkvijo s primernimi napisi: Quam bonum et jucundum habitare fratres in unum—in Benedicete Sacerdotes Domini Domino — mnogotere zastave. Streljanje s topiči, praznično pretrka-vanje je naznanovalo Podgrajcem izredno slovesnost. Ob 73/4 se podajo gg. srebrnomašniki spremljani od obilne množice, šolske mladine v sprevodu pred njo zastava med petjem »Benedictus" v cerkev Matere Božje Harmelske, stoječe na hribu, dobrih 200 metrov od vasi.
Po odpetih mrtvaških duhovnih molitvah za umrše tovariše je daroval za nju sv. mašo preč. g. dr. Tomasin, profesor na c. kr. gimnaziji. Veleča-stiti g. Julij Varto, katehet gimnazijski, je v vrlo lepem govoru pojašnjeval svrho slovesnosti, vnemal tovariše, kako naj bodo Bogu hvaležni, da so sprejeti v Njegovo službo, ljudstvo pa naj se s spoštovanjem in pokorščino vredne skazuje. dobrot in mi' losti, ki je prejema od ljubega Boga po mašnikih. Veliko sv. mašo z asistenco je opravil mnogozaslužni vodja bratovščine sv. R. Telesa veleč. g. K. Moee, župnik pri sv. Jakobu. Ljudje so bili silno razve-seljeni, da ao si čč. gospodje izvolili oddaljene Pod-graje za 25Ietno slovesnost, zato je bila cerkev natlačeno polna, mnogo jih je moralo še ostati zunaj. Tudi iz sosednih duhovnij je prišlo veliko ljudij. — Razun brzojavnih pozdravov je preč. gosp. Janez Bile mnogočislani pesnik iz Slov. Bistrice razveselil sosednjega prijatelja in njegove čč. gg. tovariše s prelepo častitko, katera slove : Sreberno mašniki častiti, Ki dne spomin slavite znameniti Da prvič ste stopili pred oltar Darovat Večnemu presveti dar, Može smo gledali Vas takrat mlade, Veselih lic in polne sladke nade, Za vzvišeni poklic navdušene : Možake vidimo zdaj skušene, Katerim v blagor ljudstva težko delo Je porosilo vroče čelo. Za slavo Božjo ste goreli, Za blagor ljudstva ste trpeli; Z besedo Božjo verne ste krepili Zaklade rajske jii^ delili Kazali pot jim, katera pelje Z doline solz v nebes veselje. čwt stoletja breme ste nosili. Ki angelom celo je pretežko, Pogumno in srčno.
Sreberno mašniki v Podgrajah zbrani
Sprejmite bratski ta pozdrav
Čestita Vam prijatelj vdani,
In prosi blagoslova Vam z višav
Da dolgo Vas gospod ohrani,
Sovražnika moči Vas brani
Priprošnik sveti Just z višine
Naj ščiti svoje zveste sine;
In blažena Karmelova kraljica
Vam bodi mila pomočnica.
Nad čedo Jezusovo zvesto čujte;
Na polju svetem dolgo še delujte,
In žetev bodi Vam bogata
Gospod pa žetve daj Vam milostno
Da se srebro spremeni Vam v zlato
Do petindvajset let naj maša zlata
Odpre Vam rajska vrata.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. septembra.
(Volilcem svojim) bosta poročala v nedeljo dne 24. t. m., ob '/«4. uri popoludne, v Radečah pri Zidanem mostu gg. poslanca: Fr. Povše in dr. Fr. Papež o svojem delovanju, prvi v državnem, drugi v deželnem zboru.
(Dolenjska železnica.) V sredo, 27. septembra letos otvori se — kakor smo že javili — dolenjskih železnic ljubljansko-kočevska proga na primerno slovesen način. Udeležili se bodo otvoritve, kakor ču-jemo, razven trgovskega ministra markiza Baque-hema vodje državnih železnic, Bilinskega, zastopniki vlade, deželnega odbora, mestne občine ljubljanske itd. — Natančneje poročali bodemo o tem programu v jedni prihodnjih številk našega lista. — Za danes omenjamo gledč proge še to, da se je vršila včeraj dopoludne glavna poskušnja čez železnična mostova s tremi do štirimi težkimi lokomotivami in s pri-preženimi vozovi vred ter sta se pri tej priliki oba mostova pokazala dovolj močna. — Proga se sedaj skrbno vravnava, tir, koder potreba kaže, podsipa, prostor okrog dolenjskega kolodvora in pred njim planira, vse drugo pa postavlja v redni stan, kakor ga zahteva čas otvoritve. Sodba o tej železnici je v obče kaj ugodna in strokovnjaki kakor tudi drugi poznavalci razmer pri jednakih napravah izražajo se pohvalno o celej tej zgradbi in delu.
(Baron Schwegel — ribniški častni občan!) Poroča se uam : Trška občina ribniška sklenila je povodom otvoritve ljubljansko - kočevske železnične proge izročiti diplomo častnega občanstva: trgovskemu ministru markizu Bacquehemu, direktorju avstrijskih državnih železnic, Bilinskemu, in — čiijte in posliišajte vi ljudje—baronu Sch\veglu! Ta je v istini »prav ribniška" — najnovejše izdaje! Brrr!
(Iz Dobrepolj.) 18. t. m. umrla je v visoki starosti v 85. letu, Marija Berdavs, mati znanega posestuika g. Franca Berdavsa. N. v. m. p. — K nam ne pride, kakor ste enkrat poročali, gospdč. Arko za učiteljico, ampak gdč. Pavla Suva dojde na isto mesto — nazaj. — V vasi Kompolje prijel je neki 13letni deček za skalo, pod katero je bil gad, in ga pičil v roko. K sreči mu precej drugi otroci zavežejo roko. Pri življenju morda ostane, a roka bo spridena.
(Nesreča.) V nedeljo 17. t. m. padel je posestnik Cehoviu iz Lož pri Marija-Gradcu nad Laškim trgom čez pečino kakih 20 sežnjev tako nesrečno, da je čez nekoliko ur potem umi I. Nesrečnež je zapustil ženo in sedem otrok.
(V vodo skočil.) Včeraj ob l1/* uri popoludne skočil je v Gruberjev kanal pri deželnobrambovski vojašnici brambovec-četovodja Janez Zupančič, doma iz Žužemberka. Bil je obolel neki za legarjem in bi bil imel danes iti v vojaško bolnišnico, a v omenjenem času odšel je iz bolniške sobe, si za vodo j slekel bluzo ter to in pa svojo uro odložil, za tem i pa se vrgel v vodo, iz katerih so ga izvlekli mrtvega. Storil je ta korak baje v otožnosti vsled napadle ga bolezni.
(Šolska naznanila.) Na višji gimnaziji v Ljubljani je v slovenskem oddelku v 1. razredu 86, v 2. razredu 51, v 3. razredu 44, v 4. razredu 41 učencev, skupaj 222, v nemškem oddelku v 1. razredu 45, v 2. razredu 20, v 3. razredu 45, v 4. razredu 19 učencev, skupaj 129. Peti razred ima v 3 oddelkih 128 učencev, šesti 96, sedmi 78 in osmi 41, skupaj 343; na celi višji gimnaziji je torej dijakov 694. Na nižji gimnaziji je dijakov 416. — Na ženskem učiteljišču se je kandidatinj za prvi letnik oglasilo nič več, kakor — 121, na moškem učiteljišču pa 30. — Gimnazijski profesor A. Derganc je stopil v stalni pokoj. Na njegovo mesto pride suplent g. Anton Peterlin in namesto bivšega euplenta V. G o 11 o b a gosp. M. M a r k i č,
(Strela) je udarila včeraj proti večeru v dva voznika iz šentvidške fare, ki vozita blago iz Ljubljane v Kranj. Na sredi pota ne daleč od Medvod »pri mejah" trešči v vozova in voznika in konji popadajo na tla. Dva konja posestnika Kregarja vulgo »Cesarja" sta bila mrtva, voznika in druga dva konja so bili le omamljeni ter so se kmalu opomogli.
(Nezgode.) Iz H r e n o v i c : 12. septembra se je obesil v Zagonu 25letni fant J. Kralj v pijanosti. — 13. t. m. je umrla v Hrašah blaga gospodinja v hiši „pri Grofu. — 15. t. m. so našli v Nanosu
pobitega starčka J. Turka, ki je dnč 16. t. m. umrl, ne da bi povedal, kdo ga je udaril, ali zakaj mora umreti. Govori se marsikaj.
(Vojaške vesti v domobranstvu) Stotniku 1. razreda g. Martinu Podgoršekuv pokoju podelilo je Nj. Veličanstvo cesar izjemno naslov major ad honores v c. kr. domobranstvu. — Nastopni gg. častniki bili so premeščeni k domobranstvu: Stotnik Alojzij Kralj od 96. pehotnega polka k domobranskemu bataljonu št. 21. v Mariboru; stotnik Fr. Egarter od 7. pehot, polka k domobranskemu baljonu v Celovec št. 26; nadporočnik Ivan Burja od 17. pehot, polka k domobranskemu bataljonu v Maribor št. 21; nadporočnik Iv. Roth od lovskega bataljona k novomeškemu domobranskemu bataljonu št. 24; dalje nadporočnik Karol Pretnar od 47. pehot, polka k novomeškemu domobranskemu bataljonu št. 24 in končno nadporočnik Ant. Neč od 73. pehot, polka k celovškemu domobranskemu bataljonu št. 26.
(Umrl) je v soboto v Radovljici umirovljeni c. kr. gozdar g. Franc M i ki i t z, poznat prirodoslo-vec, entomolog in član mnogih znanstvenih družeb. Pogreb je bil danes popoldne v Radovljici.
Poslano iz Tolmina.
Volitev občinskih starešin.
Dne 11., 12. in 13. t. m. vršila se je volitev občinskih starešin v Tolminu. V boj postavili sta se dve narodni stranki; namreč: narodna zavedna Cazafurova stranka, in narodna neodvisna Gabršči-kova združena mlada Devetakova stranka.
Poslednja neodvisna narodna stranka posluževala se je za orodje družbe sv. Cirila iu Metoda; očrniti je hotela pred vsem svetom dosedanjega g. župana, da je imenoval družbo sv. Cirila in Metoda »neumnost"; ter s tam postaviti na občinsko krmilo svojega kaudidata g. Oskar Gabrščika. Glede besede »neumnost" pa pojasnjuje gosp. Cazafura tako le: Ko se je ustanovila ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu, potrudil se je občespoštovani in priljubljeni gosp. dr. Tuma kot snovatelj omenjene podružnice osebno k gospej Cazafurovi in nje gpč. hčerki, kateri sta ga prijazno sprejeli in z veseljem pristopili k ustanovljeni podružnici.
Cez nekoliko mesecev po ustanovitvi podružnice odpošlje blagajničarica gospa lika Devetakova, soproga c. kr. poštarja, mlado dekle pobirati letnino okoli vseh udov ustanovljene podružnice, z naročilom, da k Cazafurovim ne sme iti; — »tajkaj pojdem sama".
Omenjene gcspe sicer ni bilo k gospem Cazafurovim po letnino, temveč poslala je po več mesecih tajnica ustanovljene podružnice svojega hlapca z naročilom, „tu imate za plačati", kar je gospoda Cazafura tako razgrelo, da je v naglici misleč na omenjene osebe, ne pa na potrebno društvo sv. Cirila in Metoda rekel: »za to neumnost ne dam nič".
Gosp. Cazafura bi bil lahko svojo izjavo pred volitvijo opravičil, vzel bil pa neodvisni narodni stranki edino orodje, da bi prekucnila obče spoštovanega in priljubljenega poštenjaka gosp. Cazafura z županskega stola.
To, kakor vsakdo sprevidi, malenkostno in brez pomembno stvar porabliala je nasprotna stranka.
V to svrho pridobila sta si neki širokoustnež in naš gospod poštar na svojo stran bivšega podžupana, narodnjaka in vseskozi poštenjaka gosp. O. Gaberščeka ter mu obetala županski stol in izdala med volilce naslednjo pozivnieo: Volilci!
Prihodnji tedon imeli boste zopet priliko, vršiti Svojo najsvetejšo dolžnost, ki Vam je dajejo naši ustavni zakoni. Voliti Vam bode občinsko starešinstvo, korporacijo, ki je velevažna za vse Vaše koristi, bodisi narodno-političue, bodisi gospodarske. Treba je vsled tega pomisliti, kake može si izberemo svojim zastopnikom.
Dobro Vam je znano, kaj nas je napotilo k temu, da smo izbrali sedanje starešinstvo. Mislili smo tedaj, da smo jo vsestransko pravo pogodili; ali žalibog, varali smo se. Naš sedanji župan je v narodnem oziru velika ničla, ki nam dela pred vsem slovenskim narodom veliko nečast. On namreč prezira in smatra kot neumnost našo najpotrebnejšo »družbo sv. Cirila in Metoda", ki nam varuje ob narodnih mejah nedolžne otroke narodne pogube in jih izobraia in pripravlja, da bodo jekleni značaji iu boljši narodnjaki — kot o n. On je v svojih poslih in dejanjih odvisen od dobro znanih oseb, ki mu ustvarjajo prepričanje, katerega on nima. Ali ne le odvisnost in narodno nasprotstvo ga ne priporoča, ampak tudi na gospodarskem poiju ni vse tako, kakor se misli in govori. Slabega gospodarstva mu do sedaj sicer ni očitati, namreč — za njegov žep. On pozna prav dobro pota, po kojih 6i pridobiva denar; a to nam še ne zadostuje. Naš župan bi moral poznati tudi pota,pokojih bi se lahko opomoglo našemu slabemu gmotnemu stanju. To bi morala biti njegova dolžnost in skrb. Takih
1 a s t n o e t i j pa naš sedanji župan nima. Moramo se torej ozreti po naših najboljših ob* činarjih — posestnikih, imajočih potrebna svoj-stva za tako mesto. Po daljšem in treznem premišljevanju dobili smo moža, ki Vam ga naj topleje s prav lahkim srcem priporočamo. Ta mož je gosp. Oskar Gaberščik, občečislan posestnik, navdušen narodnjak, vsestransko izobražen, neodvisen in samostojen, ki prav dobro pozna vse reve in težave našega kmeta. Volilci! pridite v polnem številu na volišče in glasujte skupno za take starašine, ki Vam dajo župana — celega moža. Ako boste naš nasvet poslušali, imeli boste sladko zavest, da ste izvolili moža, ki Vam bode vsestranski, neustrašeno in neodvisno zastopal Vaše koristi. Na svidenje na volišču, 11., 12., 18. septembra t. 1. — V Tolminu, dne 7. septembra 1893. Neodvisen volilec v imenu somišljenikov.
NB. Natisnila in založila je ta oklic »Goriška Tiskarna". — A. Gabršček v Gorici.
Toda narodna zavedna stranka, ki prizna zasluge sedanjega župana g. Cazafure, spozna prav dobro, da ou ni bil in ni nikdar nasproten narodnemu napredku, temveč podpiral je povsod in pri vsaki priliki slovenska društva, njih veselice in njih dobre namene. Ni čuda, da so takemu možu volilci pri volitvi skazali popolno neomejeno svoje zaupanje. Dobila je njegova stranka pri volitvi III. razreda od 186 glasov 180, v II. in I. razredu pa vse glasove. Volitve so se volilci udeležili v obilni meri in složno so volili najraznejši stanovi, duhovščina, uradniki, trgovci in posestniki.
V starašinstvo so izvoljeni mož|e, katere smemo v resnici imenovati starašine, od katerih smemo pričakovati ne le dobro gospodarstvo, temveč tudi pravi naroden napredek.
Pripoznamo gosp. Oskarja Gabrščika kot obče-čislanega posestnika, navdušenega vsestransko izobraženega narodnjaka, in zato tembolj obžalujemo, da se je dal par kričačem speljati na led, da je zapustil svoj prejšnji tabor ter da je s tem skalil jedinost v našem lepem tolminskem trgu.
Obžalujemo neodvisno narodno stranko, da v celem tolminskem trgu, ki šteje povprečno okoli 1000 prebivalcev, ni niti jednega glasu dobila.
Najbolj pa obžalujemo goriško »Sočo", da sprejema v svoje predale neresnična poročila in da zavednim Tolmincem priporoča in postavlja županskega kandidata, kakor da bi Tolminci ne bili zmožni si iz svoje srede izvoliti županom moža, ki uživa vsestransko zaupanje.	464 1
Telegrami.
Kisek, 18. septembra. Današnji manever začel se je ob 7. uri in končal ob 71/* uri dopoludne. Nemški cesar je pri naskoku vodil osebno svoj huzarski polk št. 7. Nagovoril je veleposlanika Sz6gyenvija, ki je bil mej gledalci. Vladarji in knežji gostje bili so pri manevru in vse zasledovali z velikim zanimanjem. Cesar in visoki gostje bili so povsod pozdravljeni z eljen-klici.
Kisek, 19. septembra. Nemški cesar je včeraj popoldne obiskal cesarja Franca Jožefa. Obisk je trajal poldrugo uro.
Praga, 18. septembra. V Slusticu pri Češkem Brodu je okrajni glavar razpustil zaupni mladočeški shod in prostor so izpraznili žandarji. Prijeli so bili sina mladoče-! škega državnega poslanca Sokola, katerega so pa izpustili, ko se je konstatovalo, kdo je. — Zaprli so več članov češkega tajnega društva „0mladina", mej njimi učiteljskega kandidata Havraneka.
Praga, 18. septembra. Iz Budejevic došli pešpolk št. 91 je šel z močnim policijskim spremstvom v vojašnico. Policija je preprečila vsako zbiranje ljudij.
Madrid, 19. septembra. V Villaca-nasu je vsled povodnji več ljudij utonilo. Našli so že več mrličev. V Stari Kastiliji je tudi bila strašna povodenj. Jih je tudi več utonilo.
Vremensko sporočilo.
S o	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> '5-5 s
opazovanja		zrakomeru v mm	toplomera po Celzija			s a g
18	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	~728-7 729-2 7316	15'2 19-2 14 6	51. svzh. si. zap. t*	oblačno M n	28-50 dež
Srednja temperatura 16-3°, za 2 5" nad norinalom.
Na prodaj je
hiša in posestvo
v Žužemberku.
Hiša je jednonadstropna, stoji ob deželni cesti v Eudolfovo • prav blizu nove zgradbe za okrajno sodišče. Zraven sta dva vrta, gospodarska poslopja; tudi zemljiščo (njive, travniki, gozd in pašniki) je vkup v izmeri nad 10 oralov. Vse vkup proda se za primerno nizko ceno.	„
Ponudbe dr. Rupertu Bežku, c. kr. notarju v Žužemberku.	461 3—1
Prisrčna zahvala
za sočutne in tolažljive prijateljske dokaze blagega sočutja ob bolezni in ob smrti ne pozabnega nam in iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta in brata, blagorodnega gospoda
Ivana Luckmanna
za prekrasne vence in obilno spremstvo bodi izražena tem potom vsacemu posamezniku, osobito še si. korporacijam in društvom, občini Črnuče in nekdanjemu osobstvu pokojnikovemu.
V Ljubljani, dne 19. septm. 1893 Žalujoči ostali.
463 1
462 1
Tugepolni javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem vest o smrti iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta iu brata, blagorodnega gospoda
Ivana Luckmann-a,
trgovca in posestnika,
kateri je po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v soboto dne 16. t. m. dopoldne ob 10. uri na Črnučah pri Ljubljani v oSletni dobi mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajneega bil je včeraj, ponedeljek, dne 18. t. m. in sicer je bilo truplo blagoslovljeno v hiši žalosti na Črnučah ob polu 5. uri popoldne, potem pa prepeljano na pokopališče k sv. Krištofu, ondi zopet slovesno blagoslovljeno ter ob 6. uri položeno k začasnemu počitku v lastno rakev.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Blagi pokojnik bodi priporočen v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1893.
Adela Luckmann roj. Rak, soproga. — Antonija omož. Josip Hauffen, nje soprog jn otroci; Adeiina omož. Peter Kosler, nje soprog in otrok ; Žaneta omož. Josip Hudovernig, nie soproe in otrok; Matilda, Roza, Frida, Silva, Pavla, Hano, Melanija, otroci. — Marija pl. Parovich rojena Luckmann, Amalija Vilhar roj. Luckmann, Josip Luckmann, Karol Luckmann, Anton Luckmann, Teodor Luckmann, bratje iu sestre.
Vizitnice
priporoča
jI. Tii
Razpela
vseh velikosti j iz jako umetnih lesnih rezbarij priporoča za cerkve, šole, urade, bolnišnice, rodbine itd.	455 10—7
Fran Stampll
v Ljubljani v Tonhalle (v bivšem gledališkem poslopju).
e a
Kleinmayr-ja ii Baitei-a
v Ljubljani na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo	451 12—€
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po najnižjih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
1> u n a j s k a borza.
Dne 19. septembra.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . .
Zlata renta 4%, davka prosta.....
4% avstrijska kronina renta, 200 kron . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . ,
Kreditne akcije, 160 gld........
London, 10 funtov stri........
Napoleondor (20 fr.)........
Ctsarski cekini..........
Nemških mark 100.........
97 gld.	10 kr.
96 „	75 .
119 n	70 „
96 „	65 „
982 „	
334 „	50 „
126 „	60 „
10 n	04'/, .
n 62 „	27'/, „
Dni 18. septembra.
zlata renta 4%.......116	gld. 50
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	15
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	146	„	50
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„	50
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194	»	25
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4%	98	„	80
Zastavna pisma „ „ „ „ » 4*/»%	101	„	10
Kreditne srečke, 100 gld.......195	„	—
8t. Genois srečke, 40 gld.......67	»	75
kr.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	137	gld.	—	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld..............23	.	50	.
Salmove srečke, 40 gld........66	„	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld.....65	„	—	,
Ljubljanske srečke.........24	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150	.	75	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2875	„	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	„	50	„
Papirnih rubeljev 100......130	„	50	„
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 EBCF R"
INollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
3KJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svfcti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih Klavnic.