PRIMORSKI DNEVNIK . Abb1???.,,p,laSana v gotovini /a 1' t -JL™«31 gruppo Lena 60 lir Leto XXV. St. 21 (7215) TRST, sobota, 25. januarja 1969 S&ZPRAVA O PRORAČUNU V POSLANSKI ZBORNICI Zunanji minister Nenni poudaril da bo dejavnost vlade težila po miru Podpis pogodbe proti širjenju atomskega orožja bo prispeval k pomirje-nju - V kratkem bo sporočil, «kako» naj se reši vprašanje kitajskega Predstavništva v OZN - Podpora Jarringovemu poslanstvu in OZN u! m4, "T Danes je v poslanski zbornici govoril zunanji " ?a obr/rvYenni- Zjutraj je ob zaključku razprave o proračunu jlje ItaiA130 Sovoril minister Gui, ki je med drugim izjavil, da * Obrambi? skuPno z Belgijo drž 9skeea n?i 5le.d državami atlant-ta bodici a in varšavskega pak-■ ?arodnfl v °dnosu do celotnega !* e Se lm^L^^dka, kakor tudi ha dn>T°, eva individualni vpliv rj dal ip nPdek posameznikov. Do-je iztae torei za proračun, 1 ^ja. K Jueno obrambnega znaku deb^danski seji je ob zaključ- ^ Za obr^ennk zJutraj je ob zaključku razprave o proračunu je ltaii;mbo govoril minister Gui, ki je med drugim izjavil, da obrambi? skuPno z Belgijo država, ki troši najmanj za svojo go storiti in da so ovire še velike. Pouuaril je tudi, da ni mogoča evropska gospodarska politika oiez Velike Britanije in drugih treh severnih držav, ki so zahtevale sprejem v skupno tržišče. Izrazil je upanje, da bo Francija uvidela, da je njeno stališče v nasprotju z interesi Evrope in Francije same. Nenni je omenil tudi Nixonov prevzem oblasti v ZDA in je dejal, da se lahko z zadovoljstvom sprejmejo izjave novega predsednika, da «po razdobju merjenja sil prihajamo sedaj v razdobje pogajanj*. Italija bo še dalje delovala za izboljšanje odnosov z drugimi državami, kakor tudi z nevtralnimi in nevezanimi državami, v prvi vrsti _ z Jugoslavijo. Tako tudi z državami Afrike in z nerazvitimi državami in z Latinsko Ameriko in še zlasti s sosedi, s katerimi nima razlogov za spore. , , , Samo z Avstrijo so se v teku po-gajanja o tolmačenju pogodbe Gru- I ENstrst,6 0 Pr°računu zunanjega Nenni t , govoril zunanji minister ske spi? .°J ob začetku popoldan-Nril : 1° predsednik Pertini go-j eth in , godkili na češkoslovaškim Ae,lzrazil solidarnost s štu-Tud' Ha acbom * ZHePnf,Unanj' minister Nenni je *K°siovai?,' mrazil solidarnost s če-PVnril „ m ljudstvom in je nato ?!rjenju Je..sprejel, da sc Nenn7-V Prihodnjih dneh. a. . 1-0 1 v upctiiju, uci & ^rjenii. lspevalo k svetovnemu po-18 Pričan h Poudaril je, da je pre-# JflspevaL ibo vrsta dejanj, ki bi 8^° Pom?A k .JPPPPrjenju, bila v ve- 18 ^rekaio ?, ki se v ČSSR ne T-legovpm v° J1 P° novi politiki. Po . i'(i;a : m mnenju podpis pogodbe (°litičn” n?, zmanjšuje moralne in .iNo t0 ?le Italije. Dodal je, da .Jv9!0 od ,.?konstili. zato da zahte- K Uvodu pogodbe in v re-avne skupščine OZN, ki n Kar ?! .Rpgodbo, ie oKs;?Ce OZN je Nenni omenil, sUfrinj .osn-na debata v glavni skup-i)'pO-itičf,. Z;Vezi z dogodki v ČSSR irrfAla na ln Psihološko mnogo vpli-IGledn o'Puhnarodno javnost, fegled jrecln.jega vzhoda .je podal , ■Pliiciig Q°g°dkov po sprejemu re- «'Ž,l»%TnSUn.i- I11 bo Jarring obnovil z .J}1 .sponni?” Arabci, seveda če bo telavnosi?^Y.al° m ne nadomestilo .,!? glavni 9Z.N- latern je dejal, da tezave okoli tolmačenja f“ se ek° resolucije, in je dodal, ®:.ekakof c.e|°tni problem moral lO^E^Pščinn vTn,|ti v varnostni svet in ? predl,V;!iakoi ko bo Jarring lah-Potrehn' svoje poročilo. Zato Sa na ? Podpirati dejavnost Jar-vsiiin^rPoju, kjer se mir ne 'hem J' Pač Pa se mnra dan ^L- , varnostnega sveta o Ro-v?a^v. v?i.jdosegla zaželenih re-y Dh,' ki h,?n?ar i0 odprla perspek-ičetti,. ahko dala alternativo u Drpnitzclo«.,.. !,• ve Sče' bo .............. vPrRlj,l1vfals-vu- °J7ie,?,il -1e ,fcs ffi.Tšnpr'iffi: a ate»i W K to delajo, rit"' /n«’ Cf i, at?i. najt!?d 1935-1939. Praznino, Vq Potreb- b' 7'apolni,° orožje- poslala pomoč, ožja ter ' a T'1® ie' xT‘ lu. oeiajo-ti »SvatuJr,^”enni poudaril, da bi , začelij1^?]3 velika kriza, če n6 to 7a ,9,2N razkrajati, kakor (jšeti j o mio z Društvom naro- ra*? __ _______= an;da se?10nieno univerzalnost, s ni*l kitai ? nov način načne vpra- 9 t e°no sodelovati za okre-ter > Povečanje njenega ugle- t •_> niora/x ......i____a. « V fjS Tkd??a sedeža. * B* ki{p«deJal> da za iev‘ 'atida je t. [c Italija bila mne-Krat. da Ltr.eba ER Kitajsko pri-!th9sanje o® Je treba pustiti odprto Kdaj» in «kako». Med-avezala trgovinske od-n, -jv. Ja urad ICE v Pekin- 'Ol9' NePnV°. odprli sv0-i urad ^lark Je mnenja, da ie h, ,daj» sedaj prišel, in je S2° vprašanje tudi v > 74 WT*SuAxr-.J. za Italijo ob- ’ '■ 0 t9°[ odJJ.?yezala trgovinske od ki? a.ici n- »is«; I^d» V p”. takoj ko bo mogel, ViCPju. ri lamentu glede «kako» () ^ v--- ^da^j&m paktu je b aj.obra3an.ska vlada vidi v nl*ti k)aaa' C.e, med vzhodom in za-1% tVJ^ko v 'MkiS bo Italija de Sa,h op. NATO kakor v dvo-Rpn*. °S’h za l>omirjenje in Ofii č,Po j. š deja] ^OjVorii 0 združeni Ev-’ da je treba še mno y ber-De Gasperi iz leta 1946. Pogajanja pa gredo h koncu s tehničnega vidika. Bila pa so zastrupljena s političnega vidika zaradi teroristične dejavnosti. Na koncu je Nenni izjavil, da mora biti mir začetek in konec vseh stvari in da bo vsa dejavnost vlade težila za ohranitvijo miru. Poslanska zbornica se bo ponovno sestala v ponedeljek popoldne. V senatu so zjutraj razpravljali o odloku o dopolnitvi cene nekaterih kmetijskih pridelkov, popoldne pa o vprašanju sodstva. Tudi na današnji razpravi so razni govorniki ugotovili, da je sodstvo zašlo v krizo in da so potrebni primerni ukrepi. V torek popoldne bo pravosodni minister Gava obrazložil mnenje vlade s tem v zvezi. Za prihodnji teden je predvidena živahna dejavnost parlamentarnih komisij v poslanski zbornici. V sredo se bo sestala komisija za obrambo in nadaljevala razpravo o načrtu zakona za parlamentarno preiskavo o SIFAR. V torek popoldne bo poročevalec komisije za najemnine podal za- ključke v zvezi z debato, ki je pokazala, da se večina v komisiji nagiba k podaljšanju blokade do 31. decembra letos, namesto do 30. junija. Komisija za ustavna vprašanja pa bo nadaljevala razpravo o ustanovitvi dveh načrtov zakona o raz-poroki, ki sta ju predložila socialist Fortuna in liberalec Baslini. Davi se je na Kvirinalu pod predsedstvom predsednika Saragata sestal vrhovni svet za obrambo. Za jutri zjutraj ob 9.30 je napovedana seja ministrskega sveta. BONN, 24. — Podpredsednik Bun-destaga Schottle je danes ponovil, da bodo novega zahodnonemškega predsednika izvolili v Berlinu, kakor je sklenil predsednik Bundesta-ga Gesternmeier, ki je včeraj odstopil. Schottle bo nadomeščal Ge-sternmeierja, dokler se ne najde njegov naslednik. Schottle je dejal, da ostavka Gesternmeierja ne bo menjala odločitve, da se skliče parlament v zahodnem Berlinu za izvolitev novega predsednika. VČERAJ V PALAČI IZVRŠNEGA SVETA SR SLOVENIJE Stane Kavčič sprejel delegacijo obeh organizacij koroških Slovencev Kavčič je poudaril stalno zanimanje za slovensko skupnost v Avstriji ■ Predsednika obeh organizacij dr. lv/itter in dr. Vospernik sta seznanila predsednika izvršnega sveta s položajem Slovencev na Koroškem ■ Obisk pri Slovenski akademiji znanosti (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 24. — «Predsedni ka obeh osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem sta seznanila predsednika izvršnega sveta s položajem Slovencev na Koroškem, z delom in naporih obeh organizacij za uveljavljanje pravic slovenske ttnične skupnosti ter s kulturno prosvetno dejavnostjo. Hkrati sta poudarila skladnost prizadevanj v okviru avstrijske države s pripadnostjo slovenski narodni skupnosti. Ponovno sta naglasila potrebo po nadaljevanju skupnih nastopov pri avstrijskih deželnih in zveznih o-blasteh, kadar gre za bistveno vprašanje koroških Slovencev. Pri uveljavljanju nacionalnih pravic in zadovoljevanju kulturnih potreb slovenske manjšine na Koroškem pa je odločilnega pomena tudi tesno povezovanje z matičnim narodom. Politika dobrososedskih odnosov in odprtih meja je temu stremljenju bistveno prispevala ter je v interesu slovenske manjšine, da se nadaljuje in razširi.)) «V svojem nagovoru je predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič z zadovoljstvom ugotovil, da je to že drugi uradni obisk predstavnikov obeh osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem, ki kljub različnim svetovnonazorskim pogle- dom enotno nastopata v narodnostnih vprašanjih. Slovenska javnost in republiški izvršni svet z velikim zanimanjem in prizadetostjo spremljata delo in življenj* koroških Slovencev ter sta jim tudi v bodoče pripravljena dajati vsestransko pomoč. Predsednik izvršnega sveta Kavčič je poudaril, da je politika dobrososedskih odnosov in odprtih meja vodilno načelo zunanjepolitične usmeritve Jugoslavije in da se strinja z zaključki obeh predsednikov, da je tako politiko treba nadaljevati in razširiti. Taka politika, je rekel Stane Kavčič, ustreza interesom tako Jugoslavije kakor Avstrije ter nalaga slovenski manjšini odgovorno nalogo povezovalca med dvema državama, narodoma in kulturama.* Tako je rečeno v skupnem poročilu o obisku delegacije koroških Slovencev pri predsedniku izvršnega sveta SR Slovenije Stanetu Kavčiču. Sprejem je bil danes dopoldne v palači izvršnega sveta SR Slovenije in so se ga udeležili poleg predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča še člana izvršnega sveta Bojan Lubej in Drago Flis, nadalje namestnik republiškega sekretarja za kulturo in prosveto Boris Lipužič, načelnik urada narodnosti pri izvršnem svetu Albert Zor- iiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>ll>ll'ii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiit Zaradi študentovskih neredov v Madridu in Barceloni V Španiji proglašeno izredno stanje Vlada je sklenila ukiniti pet členov ustave, ki do-ločajo osnovne pravice državljanov . Ukrep bo ve-Ijal tri mesece - Popolna časopisna cenzura MADRID, 24. - Španska vlada je proglasila danes izredno stanje na vsem državnem ozemlju za dobo treh mesecev. Po vladni seji, na kateri je prišlo do sklepa, je minister za informacije Manuel Fraga Iribarne razložil, dr. so ukrep sprejeli zaradi študentskih neredov, so postali »grožnja za mir v državi* in ki so le «del mednarodne strategije*. Z istim ukrepom je vlada suspendirala pet členov španske ustave, ki predvidevajo svobodo izražanja, pravico do svobodnega določanja kraja bivanja, nedotakljivost stanovanja, svobodo združevanja in možnost zaprtja državljanov samo v primerih, ki jih d< loca zakon. Urad; no poročilo pravi, da so proglas izredno stanje «zarad' akcij manjšin, ki sistematično motijo mir v Španiji ir, javni red, do katerih je prišlo v zadnjih mesecih m ki so jasno povezane z mednarodno^ strategijo, ki je zajela številne države*. Od jutri bo veljala v državi po- polna cenzura nad tiskom. Vsi časopisi ln agencije bodo morale poslati pred objavo vse članke, vesti in fotografije na ministrstvo za informacije. Španska vlada ima z uvedbo izrednega stanja pravico, da po svoji volji sprejme vse ukrepe, ki bi bili potrebni — kot pravi uradno poročilo — «za obrambo miru in napredka Španije ter za izvajanje pravic Špancev*. Minister za informacije je tudi trdil, da je odlok namenjen samo «proti manjšinam*, da pa je splošni politični coložaj v državi «izvrsten». Napovedal je tudi zelo ostre ukrepe proti povzročiteljem neredov. Že pred proglasitvijo izrednega stanja so akademske oblasti danes sklenile zapreti madridsko univerzo za nedoločen čas. Barcelonska univerza pn je zaprta že od 17. januarja, ko je prišlo do neredov, med katerimi so študentje pretepli rektorja. V študentskih krogih ostaja ozračje izredno napeto. MIMO KRSTE PRED SPOMENIKOM JANA HUSA Praga izreka zadnji pozdrav študentu Janu Palachu Pogreb bo danes na pokopališče v 0lsany - Vojska v alarmnem stanju - Za red bodo skrbeli študentje - Drugi politični samomor PRAGA, 23. — Dolga vrsta ljud; ‘ momorom napil. Zgleda namreč, se tiho ln disciplinirano vije po trgih ln ulicah na dvorišče praške univerze, kjer na črnem podstavku leži zaprta krsta s 'posmrtnimi o-stanki študenta Jana Palacha. Za red skrbe mladinci, a je tudi njihovo prizadevanje nepotrebno: zavest, da se je dopolnilo nekaj tragično resnega je legla v duše ljudi. Vse kaže, da bo tudi današnji pogreb potekel brez incidentov, kljub zadnjim pozivom vlade in študentskih organizacij. Vlada je celo pozvala policijske oddelke in vojsko, ki je v alarmnem stanju, naj v kali zatrejo vsako provokacijo, ki 'bi Jo utegnili Izzvati lzzivači. Tudi partijski sekretar Aleksander Dubček je naslovil na prebivalstvo poziv, ki ga je prebrala napovedovalka praške televizije Dubček je v pismu priznal, da je zbolel In se bo vrnil šele v prihodnjem tednu. Medtem je prišlo do novega sa-mosežlga. Tokrat je poskusil samomor 23-1 etn j mehanik Sopko E-manuel. Kot drugi je tudi ta fant neuravnovešen in se je pred sa- ...............................................................milni,iiMmn,um V PARIZU VLADA ZMEREN OPTIMIZEM Temeljni problemi vietnamske vojne na današnjem plenarnem zasedanju Za sedaj ne bodo še določili dnevnega reda konference - Cao Ky je dospel v Pariz - Ameriški helikopter sestreljen v Južnem Vietnamu PART7 24 - PO dolgih mesecih jalovih razgovorov o pro-PARIZ, 24. ra uuigu janjih končno na dnevnem re- ceduri bodp jutri na[ ?n vo1aški problemi Vietnama. V pričako-du bistveni politični . ,xlanske konference vlada danes vanju prve Plenag?®icf ^ed 1 političnimi opazovalci zmeren opti-v francoski ^ ^avičujeta ta optimizem: prvič, ker so “ončno premočeni najhujši procedurni problemi in so vse h^meri^pokazale "odločnost,"da sam Američan, ne sme ostati ne dovolijo, da bi problemi procedure še dalje zavlačevali P^ tek pogajanj, drugič pa, ker je Mo v zidnjih dneh občutiti v Parizu neko novo, bolj plodn vzdušje in tudi.bolj stvarne odnose med sprtimi stranmi. Se stanek med štirimi delegacijami, ki je bil preteklo soboto in na katerim soP bila odpravljena neso-„iasj0 glede procedure, je zgovor no pokazal na to novo atmosfero, ki bi utegnila v doglednem času roditi zaželene sadove. Plenarna seja konference se bo X lo iuiri ob 10.30 v dvorani vil načelnik delegacije FITO n, ,, viem ne bodo razpravljali o dnevnem redu, določitev katerega to verjetno terjal še zapletena to uniania pač pa bo vsaka stran ob razfožha Psvoia stališča o najbolj točhivih problemih, s katerimi se hndn morali na konferenci spopn-?et? ° TranBuu Kiem je tudi dejal: »Sprožili bomo nekatere probE me istočasno pa bomo pripravlje; ni razpravljati o problemih, k) 1 bodo sprožili na drugi strani.» Podnačelnica delegacije I' NO Nguven Thi Binh pa je v zvezi z načrti o delnem umiku ameriških čet iz Južnega Vietnama Izjavila. »Po našem mnenju mora ameriška vlada priklicati vse svoje; niti eri Vietnamu Svoboda in neodvisnost pomenita umik vseh tujih vojaških sil.» Gtosnik severnovietnamske delegacije Nguyen Thanh Le pa Je samo povedal, da bo jutrišnji govor hanojskega načelnika Thuyja »precej dolg«. , _ . . .. Medtem je dospel v Pariz tudi «koordinator» sajgonske delegacije nodpredsednik Cao Ky, čigar funk cija na pogajanjih ni še povsem pojasnjena. Na pariškem letališču so ga sprejeli šefa ameriške delegacije Cabot Lodge in južnoviet-namske Pham Danh Lam ter druge osebnosti. Ky je izjavil časnikarjem, da je najvažnejša točka pogajanj «konec vojne«. Polemično pa je tudi dodal, da sta FNO m Hanoj pripravljena na pogajanja samo zato, ker sta se prepričala, da ni več možna vojaška zmaga. Vprašanje je, če so se o tem prepričali tudi' v Sajgonu. V Parizu vlada tudi precejšnje zanimanje o stališčih, ki jih bo zavzel novi načelnik ameriške delegacije Cabot Lodge. Ameriška politična linija na pogajanjih bi mo-rala tudi po Nixonovem ustohčenju ostati nespremenjena, se pravi lista ki jo je določil predsednik Johnson po ustavitvi bombardira nja Severnega Vietnama. Politični opazovalci pa kljub temu menijo sta Lodge in Ky osebna prijatelja, sklepati, da bodo odnosi med ameriško in sajgonsko delegacijo boljši kot doslej. V pričakovanju jutrišnje seje je Imel danes Cabot Lodge vrsto srečanj. Najprej se je sestal z novozelandskim ministrskim predsednikom Holyoakejem, ki je te dni na obisku v Parizu. Po sestanku, ki je trajal 45 minut, je Holyoake izjavil, da ni med stališči Nove Zelandije in njenih zaveznikov, ki se pogajajo v Parizu (ZDA in Južni Vietnam), temeljnih razlik, da pa obstajajo ((neznatne in naravne razlike gledanj«. Novozelandski ministrski predsednik se je včeraj sestal tudi z načelnikom sajgonske delegacije Lamom Nekoliko pozneje je Lodge obiskal na «Quai d’Orsay» francoskega zunanjega ministra Debreja. Slo je za vljudnostni obisk, kakršnega so že opravili načelniki ostalih delegacij v Parizu. Popoldne pa je ameriški veleposlanik s soprogo obiskal generala Cao Kyja. Kot je sam Lodge pozneje izjavil, je bil namen obiska se dokončno pripraviti na jutrišnjo plenarno sejo. Na vprašanje nekega časnikarja je Lodge zanikal, da bi obstajala nesoglasja med dvema delegacijama. V Sajgonu, kjer Je prišlo danes do novega razgovora med predsednikom Thieujem in ameriškim veleposlanikom Bunkerjem, so sporočili, da so enote FNO sestrelile a-meriški helikopter blizu Pleikuja. štirje člani posadke so umrli, drugi trije pa so bili ranjeni. Južnovietnamska agencija »Vietnam presse« poroča, da je vojaško da je že večkrat poskusil samomor in da ni imel političnih razlogov za svoje dejane. Kot marsikateri drugi je popustil psihozi samosežigov. Medtem pa prihaja do nepotrjenih in nejasnih vesti o nekem drugem samomoru. Gre za 18 - letno dekle, ki se je pred dvema dnevoma ubila s plinom. Vest o njeni smrti je sporočilo notranje ministrstvo. Kasneje pa je neki časopis, «Ze-medelske noviny» objavil vest, da se je Blanka Nachazelova (taxo naj bj se po glasilu kmečkih organizacij Imenovala samomorilka) zastrupila s plinom in pustila pismo, v katerem naj bj pisalo, da ni imela poguma ponoviti Palacho-vo dejanje, ker se ognja boji. Zato jc Izbrala drug način smrti. Po drugih vesteh pa naj bi se dekle imenovalo Eva Bednarikova in bi torej bila Palachova prijateljica, ki je med drugimi spregovorila po televiziji ob Janovi smrti. Njen samomor bi torej bil drugi po vrsti od petnajstih, kj jih je Palach napovedal. Skrajno cinično in neokusno komentira samomor Jana Palacha poljski tisk. Tako pišejo varšavski dnevniki, da je pač ((češkoslovaška država samomorov in da so njihovi vzroki predvsem zakonski jn -ljubezenski problemi«. Iz Budimpešte javljajo, da je umri študent Sandor Bauer, ki se je pred dnevi zažgal na stopniščih narodnega muzeja. Kosigin je bolan MOSKVA, 23. — Aleksej N. Ko-sigin je bolan. Zadevno sporočilo so dali moskovski opolnomočeni organi. Na vprašanje, kje je sedaj predsednik sovjetske vlade je glasnik odgovoril »izven Moskve«. Po nekaterih vesteh naj bi sovjetski predsednik vlade bil na svoji «dači« na moskovskem podeželju, ker preživlja močan napad epatitisa, po drugih pa naj bi bil s skupino drugih sovjetskih visokih funkcionarjev na Kavkazu, kjer se sedaj zdravi vzhodnonemški predsednik Walter Ulbricht. Po teh vesteh naj bi se A. N. Kosigin pogovarjal o položaju v ČSSR z najbolj zagrizenim nasprotnikom sedanjih čeških voditeljev. Se nobenih vesti o atentatorju na kozmonavte da bo Lodgoova osebnost gotovo i sodišče obsodilo na dvajset let za-zadala pogajanjem svoj pečat. Po- pora založnika nekega ilegalnega U-leg tega pa se da jz dejstva, da I sta osvobodilnih sil. MOSKVA, 24. — Tudi danes ni bilo mogoče izvedeti novih podatkov o atentatu proti sovjetskim kozmonavtom, do katerega je prišlo v sredo v bližini Kremlja. Sovjetske oglasti so se zaprle v popoln molk, «Pravda» pa objavlja o atentatu samo kratko poročilo, ki ga je dala včeraj agencija «Tass». O atentatu so govorili na tiskovni konferenci, ki so Jo imeli danes vesoljci »Soiuzov« 4 in 5. Sa-talov, Jelisejev, kruhov in Volinov so pred 2.000 osebami, med katerimi so bili sovjetski in tuji časnikarji, diplomatski predstavniki, tehniki in drugi kozmonavti, poročali o svojih vtisih in doživetjih med vesoljskim poletom, nato pa so jim časnikarji postavili tudi vprašanja o atentatu. Kozmonavt Leonov, ki le bil na avtomobilu, proti kateremu je atentator streljal, je v glavnem ponovil, kar je že povedala «Tass». Dodal pa je. da je do atentata prišlo prav pod bo-rovitskimi vrati, ob vhodu v Kremelj. Predsednik sovjetske akade- mije znanosti prof. Keldiš je izrazil zadovoljstvo,"Ua so kozmonavti živi in zdravi, pa tudi obžalovanje, da so bile druge osebe ranjene. Po tiskovni konferenci je funkcionar zunanjega ministrstva poudaril, da je do atentata prišlo izven kremeljskega obzidja. Drugih uradnih ali poluradnih izjav ni bilo, v Moskvi pa se širijo različne govorice, ki jih ni mogoče preveriti. Tako pravijo nekateri, da je atentator dvajsetletni mladenič, drugi pa, da je starček. Nekdo je tudi trdil, da je bil atentator oblečen v vojaško uniformo. Vsekakor bo treba počakati na uradno poročilo policijskih oblasti, ki ga pa — tako se zdi — ne bodo objavili tako kmalu. Študentske demonstracije v Franciji, ZDA in Pakistanu PARIZ, 24. — Na Sorboni in na fakulteti v Vincennesu je prišlo včeraj do silovitih spopadov med a-genti in študenti. Med incidenti ni bil nihče resno ranjen. Policija je odvedla na zasliševanje 267 oseb. Do novih neredov je prišlo tudi danes na fakulteti v Nanterru in na Quai Sain Bernard v pariškem središču. Hudi incidenti med policijo in študenti tudi na univerzi v San Franciscu. Policija jc aretirala 420 študentov. Med demonstracijo v Dacci v vzhodnem Pakistanu je policija streljala na študente in delavce. Trije demonstranti so bi.i mrtvi, kakih 30 pa ranjenih. V mestu so uvedli policijsko uro. nada, načelnik urada za zunanje zadeve dr. Ivo Murko in svetovalec izvršnega sveta Ljuba n Jakše. V delegaciji koroških Slovencev pa so bili za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci 7witter, nadalje dr. Pavle Apovnik, Hanzi Weiss, Hanzi Ogris in Alojz Trunk. Za narodni svet ko roških Slovencev pa dr. Reginald Vošpernik >ot predsednik, nadalje Janko Toimeyer, Marko Dumpelnik in Ignac Dornej. Goste iz zamejstva je s kratkim nagovorom pozdravil predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, ki je najprej izrazil priznanje, da je nekoliko drugačno vzdušje zadnjih časov dalo določene rezultate tudi za zamejske Slovenca. Hkrati pa, da bi tudi dialog med predstavniki matičnega naroda in predstavniki zamejskih Slovencev mogel biti nadaljnji prispevek k temu Zato si želi, da bi bil ta dialog odkrit in odprt brez predsodkov in poln medsebojnega zaupanja. V tem smislu je voščil gostom dobrodošlico v i-menu izvršnega sveta in vsega slovenskega naroda. Svoje izčrpno poročilo o stanju in razmerah na Koroškem je predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr Franci Zvvitter začel z navajanjem javnopravnih inštrumentov, na katerih temeljijo njihove upravičene zahteve, in sicer zadnji in 19. člen avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 ter 66. in 68. člen sanžermanske pogodbe. Takoj pa je ugotovil, da se člen 7 državne pogodbe, ki predstavlja največjo možno pravno in praktično zaščito, ne izvaja in se posamezna vprašanja rešujejo le drobnjakarsko, ne pa globalno, kot bi bilo potrebno. Nato je dr. Zvvitter nanizal nekaj podatkov o Koroški, ki spada v tako imenovano dvojezično ozemlje, ki se razteza na območjih štirih okrajev, devetih sodnih okrajev, 52 občin, v katerih je 96 osnovnih šol, za katere velja zakon o dvojezičnih šolah, glavnih šol pa je na tem področju 13. Nato je prikazal tudi etnično stanje pred vojno, kmalu po njej in danes in je ugotovil velik upadek. Ko je nato omenil še gospodarske spremembe: industrializacijo in turizem, je ta del poročila zaključil: «Tem hitrim ogromnim spremembam koroških Slovencev s svojim delom za ohranitev in razvoj naše narodne biti žal nismo bili kos in tu so vzroki nazadovanja in to kljub temu, da imamo danes več slovenskih razumnikov, kot smo jih na Koroškem imeli kdaj koli prej.* Nato je dr. Zvvitter dal kratek zgodovinski pregled nastanka obeh političnih struj na Koroškem začenši z letom 1949, kj so se katoliško desno usmerjeni Slovenci odcepili in ustanovili narodni s ve) koroških Slovencev, ki je *> začetku vsaj po menil v bistvu vrnitev na politično tradicijo predvojne konservativne korošše slovensko stranke, medtem ko so se «Slovenci, ki so sestavljali jedro OF, organiziral, iz narodnoosvobodilne antifašistične organizacije v širše zasnovano demokratično fronto delovnega ljudstva. cev avstrijski vladi, vladam štirih zaveznikov in vladi SFRJ v letu 1955 in s spomenico o slovenskem šolstvu. Zvvitter pri tem ugotavlja izboljšano stanje, vendar delni u-spehi niso zadostni, da bi se rešili osnovni eksistenčni problemi koroških Slovencev. Zato je potrebna enotnost vseh koroških Slovencev brez razlike svetovno nazorska ga in političnega gledanja. Da je taksno sodelovanje koristno in učinkovito, dokazuje, je nadalje rekel dr. Zvvitter — dejstvo, da so avstrijske oblasti dejansko priznale obe slovenski organizaciji kot predstavništvo manjšine kot celote. Pri vseh teh ugotovitvah, kako je sodelovanje obeh organizacij potrebno in tudi uspešno, pa je navedel nekaj številk o upadanju otrok na šolah in o tistih, ki se iz.jasnju.iejo, da jim je slovenščina nacionalni jezik, pa je na koncu ugotovil »krizo odporne moči nase narodnostne skupnosti, kar terja čimprejšnjo rešitev vseh življenjskih vprašanj v korist našega človeka, predvsem pa pomoč vse narodne celote«. To svojo zahtevo je Zvvitter utemeljil takole: ((Koroški Slovenci smatramo, da bi moralo ozemlje slovenske narodnostne skupnosti biti integralen del ne le enotnega slovenskega kulturnega, marveč tudi enotnega gospodarskega prostora.« Ob koncu je dr. Zvvitter prosil v imenu koroških Slovencev podporo matičnega naroda pri njihovih prizadevanjih za reševanje še odprtih vprašanj, kot so: 1. ureditev šolstva v smislu manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959-2. rešitev vprašanja pristojnosti manjšinskega šolskega oddelka pri koroškem deželnem svetu; 3. namestitev slovenske srednje šole v lastni zgradbi; 4. ustanovitev slovenske kmetijske šole; 5. uvedbo slovenskega jezika kot enakovrednega in ne le kot pomožnega; 6. dvojezične topografske napise; 7. sorazmerno soudeležbo pri javnih sredstvih za vzgojne in dobrodelne namene. V imenu predstavništva Narodnega sveta koroških Slovencev, je dr. Vošpernik prav tako poudaril zaskrbljenost za obstoj in ohranitev slovenske skupnosti n« Koroškem. Navedel je tudi nekaj zahtev, nato je nadaljeval: »Zavedamo se. da je rešitev narodnostnega problema na Koroškem danes v veliki meri odvisna od nas samih. od naših naporov, od našega hotenja; prepričani pa smo, da moramo tisto samozavest, ki jo je izgubljal naš človek v temnih odbob-jih naše narodne zgodovine, pridobiti spet samo na podlagi širokega duha strpnosti, ki je pripravljena Slovenca priznati docela kot celotno osebnost.« Glede odnosov koroških Slovencev do matičnega naroda pa je rekel: »Zdi se mi, da moramo graditi medsebojne odnose le na osnovi medsebojnega priznavanja popuine suverenosti. Nas vrnovni imperativ v manjšinsko političnem de.o-vanju je m ostane — onranitev naše narodne bitnosti. Pot, ki jo pri tem uberemo, naj je suverena, ju-gosiovansKa politika pa naj bi pri čina na deželi bistveno prispevala k temu, da so se razmere polagoma izboljšale«. Dr. Zwitter je nato spregovoril o skupnem prizadevanju Zveze slovenskih. organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev za dosego nacionalnih pravic, o prizadevanjih, ki so omogočila skupen nastop s spomenico koroških Sloven- liiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinmMimHmmiiiiiiuiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii imela pred očmi naš narodnostni obstoj.« Po teh dveh osnovnih poročilih je povzel zaključke predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, ki je rekel, da je stališče izvršnega sveta glede problemov manjšin znano, ker je bilo to rečeno oktobra la- vanjem Slovenije in Jugoslavije | £ ztojo"'fitaM^Zato Tž"**. de l,eAa. nerad ponavljal, vendar ja . . . ----- po- godbe, pa je bila ustanovljena Zveza slovenskih organizacij. Nato je Zwitter navedel nekaj uspehov in tudi razočaranj, vendar hkrati ugotovil, da je «Zveza slovenskih organizacij s svojo politiko in tudi z zadevnim prizade V ZVEZI S SREDNJIM VZHODOM Jarring bo 28. t. m. začel vrsto sestankov z U Tantom Malikova dobrodošlica ameriškemu predstavniku Vostu NEW YORK, 24. - Medtem ko se v OZN razpravlja o francoskem predlogu za posvetovanje štirih velesil o Srednjem vzhodu, se na drugi strani obnavlja Jarringovo poslanstvo, kj je bilo prekinjeno decembra. V OZN so namreč u-radno javili, da bo Jarring začel 28. januarja vrsto sestankov z U-Tantom. S tem v zvezi se ugotavlja, da francoski predlog predvideva, da morajo posvetovanja potekati v povezavi z glavnim tajnikom OZN. Predstavnik glavnega tajnika Je na vprašanje časnikarjev potrdil, da se je Jarring 14. in 15. januarja pogovarjal v Zuerichu z izraelskim zunanjim ministrom Ebanom. Dodal je, da ne ve, ali se je Jarring pogovarjal tudi z egiptovskim zunanjim ministrom Riadom. Novi ameriški predstavnik v OZN Charles Yost je izročil včeraj poverilnice U Tantu. Pozneje je časnikarjem izjavil, da ameriška vlada skrbno proučuje ameriške predloge, da pa ni še sprejela nobene odločitve. Izrekel je prepričanje, da želijo ZDA obravnavati to vprašanje v okviru OZN in v okviru resolucije varnostnega sveta ter naporov Jarringa. Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Malik je danes v varnostnem svetu izrekel dobrodošlico Vostu ter je govoril o njegovih izkušnjah in o globokem poznavanju mednarodnih problemov. Dodal je, da se izkušnje Yosta še zlasti nanašajo «na vprašanje, ki je nedavno in tudi danes povzročilo največio skrb varnostnemu svetu, glavnemu tajniku OZN in svetovni javnosti«. Malik je izrazil upanje, da bo Yo-stov prihod v OZN uspešno prispeval k skupni podlagi za rešitev tega problema In drugih. Egiptovska vlada je po svojem predstavniku sporočila U Tantu svoje stališče do ameriškega odgovora na sovjetsko spomenico o Srednjem vzhodu. To poroča danes «A1 Ahram«, ki je prejšnji teden objavil dokument zunanjega ministrstva ZAR, ki kritizira a-meriški odgovor. List pravi dalje, da po mnenju, ki je razširjeno v OZN, je nova ameriška uprava naklonjena predlogu za sestanek štirih velikih v zvezi s Srednjim vzhodom. poudaril stalno prisotnost zanimanja za stanje slovenske skupnosti v Avstriji, nitrati pa je v odgovor na zaskrbljenost, ki so jo izrazili predstavniki koroških Slovencev, izrazil zaupanje v oudočnost, tako kar zadeva mednarodni razvoj, kot tudi na račun trdoživosti slovenskega naroda, ko »smo priča preporodu slovenskega naroda«. Ko je nato ugotovil, aa je zmagalo prepričanje, da se ti in taksni problemi ne rešujejo s pritiskom, pač pa z razumevanjem in strpnostjo, je nadaljeval, da bo Slovenija še naprej sla po tej poti potrpežljivo toda vztrajno. Toda te potrpežljivosti naj ninče ne jemlje za sibkost ali siabost, kajti kdor bi tako računal, bi grešil. To pa bo osnova za nadaljnjo politiko za Slovence na Koroškem. Ko je nato poudaril, da se ne bo gledalo na zamejske Slovence s stališča njinovib političnih razlik, je ob koncu nakazal nekaj možnosti tudi glede na morebitne iniciative gospodarskega značaja. Po krajši izmenjavi mnenj glede še nekaterih vprašanj sta se predsedniku Kavčiču zahvalila za sprejem dr. Vospernik in dr. Zvvitter. Po kosilu, ki ga je predstavnikom priredil Stane Kavčič v vili Pod-rožnik, je sledil obisk delegacije Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer sta goste pričakala predsednik akademije prof. Josip Vidmar in tajnik akademije prof. Milko Kos. Prol. Josip Vidmar je gostom prikazal vlogo te najvišje slovenske znanstvene ustanove in obljubil tudi sleherno pomoč, ki bi jo slovenska Koroška potrebovala ali želela. Ta obisk se je moral kmalu zaključiti, kajti na programu je bil še sprejem pri avstrijskem generalnem konzulu dr. Henrichu Riesenfeldu, nakar je sledila še večerja, ki jo je v imenu SDL Slovenije priredil v «Slonu» Janez Vipotnik. Za jutri so na sporedu še ogled obrata tovarne Saturnus, obisk v inštitutu za narodnostna vprašanja, pozneje pa kosilo, ki ga priredi član republiškega sveta Bojan Lubej v restavraciji hotela ((Union«. FRANC UDOVIČ MRZLIČNA PREISKAVA O UMORU STEVANA MARKOVIČA Alain Delon še vedno v priponi: novi obtežilni elementi proti njemu? Okrevaj bo v 7 tednih Stanje Lombarja se zboljšuje Policija in preiskovalni sodnik zaslišujeta kar 14 oseb PARIZ, 24. Danes zjutraj so nadaljevali z zasliševanjem Alaina Delona. Preiskovalni sodnik je namreč odredil začasni pripor filmskega igralca, ki ga ima za «zelo važno pričo*. Delona, ki mora odgovarjati na vprašanja o smrti njegove telesne straže, Jugoslovana Stevana Markoviča, so že včeraj zasliševali od 15. ure do 3. ponoči, novega osebnega fotografa (bil je tudi fotograf B. Bardotove), ki se je vrnil Ženska je stekla mimo sovj' ■jeUf n° * le' straže na dvorišče poslaništva. , da agent je tekel 5 ali 6 riFj za njo, jo podrl na tla in joj-i * 0(i zvlekel z dvorišča medtem ko . je ženska otepala in kričala. I „n • se CORTINA Gamsi in srne so na D’AMPEZZO, 24- , £ področju, kjer je prejšnji -1 ,. zapadlo poldrugi meter snegay 01 nevarnosti. Živali s težavo iščejo hrano. Za*’! <8 ; i in po sneg..........-j- mraza in napora je že pogin11”, ‘š živali. Lovski čuvaji jim nosijo Jj v« no ali jim odpirajo poti v a0|J ( 1® kjer so jim pripravili hran0 t rit vodo. ^ I............................................................................................................^ I Pr ko E do Informacije turistične zveze Slovenije J So ne GORENJSKA TRAPANI, 24. — Ribolov z bombami je zopet terjal žrtev. Tokrat je nesreča doletela 61-le>tnega Ni-colo Margiotto iz Mazara del Vallo, kateremu je predčasno eksplodirala tempirana bomba, ki jo je hotel vreči v morje. V Bohinju je še nekaj prostora v hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Na Voglu je vse zasedeno. Zaseden je tudi šport hotel Pokljuka in Mladinski dom v Bohinju. Vse žičnice v Bohinju redno obratujejo. Snežne razmere so ugodne. Na Bledu so odprti vsi hoteli, razen hotela Triglav, vendar priporočajo gostom, da si prostor rezervirajo vnaprej. (Jezero je zamrznjeno in primerno za drsanje). V zasebnih sobah je še dovolj prostora. V baru Grajska klet v hotelu Jelovica In v kavarni Park, kakor tudi v hotelu l rem vrhu je Toplice imajo vsak dan glasbo, žčnica na Stražo ne vozi. V Kranjski gori so zasedeni vsi hoteli in zasebne turistične sobe. Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih. Prostor je tudi v Domu pod Golico, v Smučarskem domu na Črnem vrhu in pri zasebnikih v okolici Jesenic. V Mojstrani je nekaj prostora samo v gostilni «Pod Kepo», medtem ko je v zasebnih sobah in v obeh hoteiih vse zasedeno. Smučarska vlečnica obratuje. V Tr-in Podljubelju je še dovolj ribolov. Gostilna Markun v Zgornji Beli je odprla novo avtomatsko kegljišče. V Domu na Joštu nad Kranjem je še nekaj prostora. Smučarska vlečnica redno vozi. Dom na Krvavcu je zaseden. Žičnice in vlečnice redno vozijo. V Škofji Loki je še nekaj prostora v hotelu Krona in v zasebnih turističnih sobah. V Planinskem domu na Lubniku je še 20 prostih postelj, Loška koča na Starem vrhu pa je zasedena. V Poljanski In Selški dolini je povsod še dovolj prostora. Litostrojski dom na Soriški planini je zaseden. Na Sta-snega za smučanje škem, Metliki. Črnomlju In J f a telu v Trebnjc-v. V Cateškib a 1 plicah Imajo neaaj prostora 'e v depandansi, medtem ko je Zj *a' vilišče zasedeno. Dovolj prosto1*« j,, je v Dolenjskih in šmarjeških | ^ plicah. Prostor je v planinskih.j| movih na Lisci, Pohorju, Fre Mimi eori. Dom Miklavž in f® Mimi gori. Dom Miklavž in dlčna na Gorjanih sta še | f zaprta. f »td PRIREDITVE: V Crmošnji« ro danes deseto jubilejno repujgjjjiil tekmovanje v smučanju za go*0* n« iesarje in lovce. 1^ Medtem ko je eksplozija na mestu ubila Margiotto, je ranila precej ^ ___________ hudo njegovega 55-letnega brata prostora. Na Ljubelju sta zasedena Baldassareja, ki je z vsemi silami oba hotela. Nekaj prostora je še zaveslal proti bregu, pa čeprav se je močno poškodovani čoln začel potapljati. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, agenti finančne straže pa so uvedli preiskavo tudi za ugotovitev od kod sta brata dobila razstrelivo. PIŠA, 24. — Mladi maček «Dtck» je prehodil kar 500 km, da se je ponovno pridružil gospodarju. Dicka so pred dvema mesecema odnesli v Avellino, kjer so ga izročili prijateljem njegovega gospodarja. Maček pa ni zdrža.1 na lugu in se v Domu na Zelenici, medtem ko je v Domu Pod Storžičem vse zasedeno. Dom na Kriški gori je odprt samo v soboto in nedeljo, Dom na Dobrči pa je zaprt. Vse žičnice na Zelenici redno vozijo. V Tržiču je odprto tudi drsališče. V Kranju je dovolj prostora v obeh hotelih. V hotelu na šmarjetni gori je odprt samo bife. Na Jezerskem je nekaj prostora v zasebnih turističnih sobah, Dom pa je zaseden. V Preddvoru je še nekaj prostora v gradu Hrib, kjer imajo vsako soboto tudi plesno glasbo v baru. Smučarska vlečnica ne vozi in tudi Jezero ni zamrznjeno zato i« Drimerno za ŠTAJERSKA TflOf planin/" V1 Škofji Loki pa Sg°He obeh ^hotelih, 'prosto^ JftjjfjS ^remaloto zato' tudi ob? vllčnlii ! PRIREDITVE: Danes in jutri bo r^zerTadjeP Octoru8sto dom^j žil na Bledu slovensko prvenstvo v rezervacije, ^uaprta sta^ aorno^ ti, kegljanju. Tekmovali bodo na za- ledenelem jezeru. V nedeljo popoldne pa bo na jezeru drsalna prireditev, na kateri bodo nastopili najboljši slovenski drsalci LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani so do 26. januarja zasedeni hoteli Lev, Slon, Ilirija in Bellevue. Hotel Turist bo zaseden do 27. januarja, hotel Union pa do 31. januarja. Prostor je še v hotelu Ljubljana transport in v zasebnih turističnih sobah. V Motelu in v gostilni Clrman v Mednem je še dovolj prostora. Prostor je tudi v Domžalah, Kamniku, Litiji, na Vrhniki in v Logatcu. V Cerknici in okolici je še dovolj prostora. Prostor je tudi v Rakovem Škocjanu in v Domu na Slivnici. Cerkniško jezero ni primerno za drsanje, ker je zaledenelo površino zalila voda. DOLENJSKA V Novem mestu je dovolj prostora v hotelih Kandlja in Metro-ool Prostor ie na Otočcu v Kr- gori Oljki in Svetini. Tudi -imv koča je odprta. Cesta do ™ fr g| koče, je enosmerna, vozniki P9 J £ rajo imeti vozila opremljena s-a E nimi verigami ali gumami. 3J čarske vlečnice pri Celjski ,J ta na Svetini v Libojah in na st nem redno vozijo. Obratujejo jf. ne vlečnice v Gornjem gradu- A o lvi rvinrto ie drs»': zirju in Solčavi Odprto je dri* f ^ v Mestnem parku v Celju. Z9 panje sta primerna bazena v škem in na Dobrni. _ KOROŠKA J Turistično društvo lz MežW« 4 tl roča, da so snežne razmere M kt kraju ugodne in da tudi obe » $ ^ (sedežn.ca 1n vlečnica) redn° j, žita. POMURJE J. k V Radencih Je dovolj pros’”" zdravilišču in v zasebnih tuvjj j® nih sobah. Prostor je tudi vr1/;,u hotelih v Murski Soboti, rij* 6 prostora je v Gornji Radgoni-S) jj| ' 'avi in pri zaseB11 , tornem, Lendavi v Moravcih ti --------------- Rai Radiotelevisione Italiana naročite se ali obnovite tekoj naročnino na radio in televizijo «; ol Si D, radiotelefortuna vam nudi še 12 milijonov nagrad v bonih za nakupe po izbiri izžrebancev RAt propaganda VPRAŠANJE, KI ZAHTEVA NUJNO REŠITEV i O sedanji krizi pravosodja u Čedalje bolj je čutiti pomanjkanje ustrezne pravo-sodne reforme - Anahronizem številnih zakonskih Podpisov in vprašanje funkcionalnosti - Kaj vse se zahteva od sodnikov, ki jih je odločno premalo l{a: 'Pijanskim pravosodjem ne-m v redu, takih ugotovitev je *®dnikV-6 ??s°pisje in sam pred J, trebn republike Je smatral za po ik# sed0Vda. 0 ,tem spregevori be-i P* krat u.MPrasanJe je sicer že nekaj- _ DUO nnppf/-* fnrii nroi uonrjar , > »e tau ° nadeto tudi prej, vendar Ijtr pr ,° ^ostreno kot to pot. tjtij fUnkr„Se,m se P°stavlja vprašanje Pred moaa*nosti sodišč. Reševanje - . etov oziroma primerov teče vsekal, v*uuma primerov teče čeda| .kor Prepočasi. Njihov kup je — Je večji in pogostokrat se je X?*10' da Jem zadušila bodo sodišča Postavic''-'"1''0 Nekateri docela e-rain ni ln vsakdanji primeri mo-Ir*; , akati na rešitev t.nHi nn k«j let. Kakšni na rešitev tudi po ne- oziroma" S0 ,razl°gi takega stanja Poma„a.-~, imenujmo ga tako — ^anjkanj m delnih 4 bi]c [a# Pih1 la produktivnosti pravo- rt bilo T or8.anov? To vprašanje je J a večkrat oodčrtano ob raz- ■j I ga u.vor'tvah novega pravosodne-zbom. !n Pa na raznih živahnih ; nja vsedržavnega združe- nj nilo °dnik°v. Seveda pa bi pome-M jenemPreLgovoriti 0 tem le v ome-y v«sodne 6gU .fun.kcionalnoPti Pra' stopnje je od 2100.) razprav bilo zaključenih 9325, pred prizivnim pa 108 od 170 razprav Naslednje leto, od 1. oktobra 1967 do 30. sep tembra 1968, se poiožaj praktično ni spremenil, kar dokazuje, da se stvari nikamor ne premaknejo, pri čemer velja pripomniti, da vsak nezaključen postopek, najsi bo v fazi preiskave ali na sodišču, pomeni poleg drugega za obtoženca mesece preventivnega zapora, v katerem se je lahko znašel tudi docela po nedolžnem Nadaljnji od vzrokov za vse to, vrhu nekaterih že omenjenih, pa je v tem, da pač nt moc od sodnika zahtevati, naj bi v letu dni rešil oziroma zaključil nič manj kot 558 postopkov, torej kar po dva na dan. Audry Hepburn se je torej zares še enkrat poročila. Kndrea Dotti, njen novi mož, je po poklicu psihiater in je od nje mlajši kar deset let, Tu ju vidimo, kako se po poročnem obredu podpisujeta 5j rom nm° tudi z izčrpnim odgovorni r,3 mstveno vprašanje o vse- formi ravosodia. kakor tud’ 0 re' jH5* 80 več.neUS—ezndl zakonikov, ki ni- no jnc ,v skladu s politično, social-LJ «p„.- uzbeno stvarnostjo dežele. «Pni„ , eno stvarnostjo dežele. S PraviJa/’Jk.i, najb°lj udarja v oči,» JjD tajnik Slk Generoso Pastrella, t le jyian^rM (Associazione naziona-jffl nellS|.l“1.,trati). «je počasnosti in 4 ()d aJf?°sti dela. Vendar eden [01 iz nekat tov lakef?a stanja izhaja onik’ , ler|h drugačnih vzrokov od običajno navajajo, in !V » |, j govep„ pr,av samega sodnika, nje-itiofg j,.0 . osy do zakona ki ga Sr. “*Ora i,, . .M ^atvuiici. m &a te^. np VaJa\i če sodnik v ta za- ;a.,( se običajno, ne da UDnaVLda'’ n't' ne trudi, da bi A bi uv^915'1 Uveli— ‘tedniku se upira, da 1°J fašistjd(avi1 7'ak°nik. k' je dejansko S Veški i a; Pobrano strog neclo-m je k;, ‘n krut.» Primer fantiča, ki 'i bil "j Krut.» Primer fantiča, 0 I d*1 oh,ar°d' tatvine petih manda «eCe 2a^en ?a let-) in štiri me-tfl nasprot' ra’ -ip v preveč kričečem -A stopaj h* r ^ako imenovanimi «pre-I Prestani, e’b ovratnikov* (gre za I k°v velik i, "dčovornih predstavni-f varAKl” finančnih družb na ško-| k«tere eva*ce\ in delničarjev, za J Stnežn„ a<* Predvidene naravnost 1 nei>) turi- narne ka7-ni). kar obe-t Paše k„1 Prikazuje pravo podobo JkV nlnske zakonodaje. kele ^ Pr>mer v nevzdržnosti ta ^ Za'!onori=ecim° i- ~ tako razredne ■ it d.n. Je predstavlja zatiranje t ”:Pr, i t' i°{i zelo 1J.ansk' zakoni. zadeva-i® v fen ja k3zna vprašanja javnega ef/ v vsaL’bl §a nedvomno našli. In ) 5 fil' °d teh primerov bi mo-»a^taš^v-tti. da ere za bistveno nesil d°mala popolne vsebin-Ji bi ‘a,dn°sti med zakonom, ki 1 V harnosh« ^ urejal. in družbeno 'i [-iTlrv,. - - V kateri ie tak zakon alf '&06® i 1 “Kode kateri je tak zakon - uporabiti oziroma uve-de ua takšne 9 V Cla s tem hkrati ne ali drugačne ■ d. je ^Seb*ne italijanske zakono-i P® vitnih k6J za gotovo ena od po- ’A ,,f|zo. v omponent njene splošne X.da pa ^ že omenjena . edno ^ldkc'°nalnosti» prav tako fi„L s.en Problem. Navedimo oktobra 1966 je bilo pravd ®d te A r*1. Je 'kl septembra 1967 se T'-Je le-t" JU septembra 1967 se ni.C|tner Pridružilo še 331.000, er," na sicJ,t njibovo število dvig-Sfiga leu6-000.. V istem obdobju ,a Sli i. ,so Uh rešili (z razsod-ohri" 33t).(HVi'mt, drugim ukrepom) «e*?bjii Prav tako je v istem IkN^bra ,L”ktobra 1966 do 30. XaVd4v„ -fi? bil° prl državnem S h.. Posrerin, se. nerešenih in na no-1-i’jPkov aPib tte-000 kazenskih Rgenih °d-kateriP LEPOTE IN NEVARNOSTI NARAVE Snežni plazom in smučanje Odnos človeka do narave - Kaj tvegajo obiskovalci gora, zlasti nedeljski smučarji, ko se pozimi podajajo v gore Škoda in opustošenje, ki ju povzročajo snežni plazovi Človek vsekakor ljubi naravo, saj je z njo najtesneje povezan že zaradi tega, ker je sam del nje. In narava bi, potemtakem, morala biti njegova najboljša prijateljica, kar v bistvu tudi je. Toda, kakor sta si dva prijatelja resnična prijatelja samo, če se zares dobro poznata in pri tem tudi spoštujeta vsa pravila tega lepega in koristnega medsebojnega odnosa, tako mora sloneti tudi prijateljski odnos med človekom in naravo na istem medsebojnem poznavanju in spoštovanju pravil, ki naj ga določajo in koristno uveljavljajo. Gorski svet je že od nekdaj, privlačeval člogota, ki resnično ljubi vse, kar je zares lepo, pristno, zdravo in koristno. Vendar so gore, zlasti za onega, -ki :jib '-ne pozna, domala prepovedano področje, saj so, na žalost, vse prepogosto naravnost smrtno nevarne za one, ki se jiin preveč brezskrbno in lahkomiselno približajo, naj bo to kadarkoli, pozimi ali poleti, v jeseni ali spomladi. .... Naj omenimo v pričujočem zapisu samo zimsko nevarnost snežnih plazov, ki so pod sabo pokopali že nešteta življenja mladih ljudi, med katerimi je bilo nemalo tudi takih, ki so gore celo dobro poznali. Samo letos jih )e bilo že precej in do tega gotovo ni prišlo zato, ker bi bila taka njihova usoda že v naprej zapisana .marveč zaradi posebnih naravnih pogojev, s katerimi niso bii seznanjeni in kakršne je predstavljala letošnja zima s_ svo; jimi izredno obilnimi snežnimi padavinami in pa veliki temperaturni skoki. Podobna zima je bila tudi ona v zimski sezoni 1950 19j1, ko so snežni plazovi spravili na drug svet 103 osebe v Avstriji, 92 v Švici in 30 v Italiji, vrhu jih je bilo tv,:."*! so on er 00(1 Preiskovalni "Skov V5 000 zaključili 58.000 Pred sodiščem prve Jacques Chavert je v neki podzemeljski jami prebil kar štiri mesece. Krajšal si je čas med drugim tudi z igranjem na kitaro (od 91 o , .... Ciji.a^e večja1'3-' d° Priporo.c" ^«avnai;ia Premišljenost v ak se Po tem, kar vam JlK^uje Vh ni°d 21.4 SX.toši“£na,p:“^- Utrdite pred vi4AKSV(‘;'a „v„"Lio - * se brr (°J"23 7 s!M,r.A prijateljem. ASi*f£SSMBSlf irieUi 7■r'--tl,10 srečanje — do 22.9.) Z Cs»mDo&L°SfJ ^»9 23.9. do 22.10.) Zapletena situacija, iz katere se boste izvlekli v zadnjem trenutku. Delno nerazpoloženi j in tesnoba. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Priskrbeli si boste potrebno vsoto denaria preko nekega prijatelja. Več kulturnega razvedrila STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Do sodelavcev imate tudi dolžnosti, n. Samo pravice Premalo ste v stiku z naravo. , , KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Z lahkoto boste obvladali nalogo, ki jo imate rešiti Na čustvenem področju nobenih novosti. VODNAR (od 21 1 do 19.2.) Izrazite svojo hvaležnost osebi, ki vam je v potrebi pomagala. Novo vzne- o** vali boste in se vrnili z zmago v rokah. Pod večei sestanek z drago osebo. tega pa še zadušile okrog 500 glav živine, uničile 110 hiš in dva tisoč tamarjev ter poškodovali številne ceste, kar je vse skupaj zneslo mi.ijardno škodo. Letošnja zimska sezona se ne kaže v tem pogledu nič bolj rožnata. Nevarnost se je še zaostrila, zlasti spričo povečanega števila ljubiteljev smučanja, pretežni del katerih pobliže sploh ni seznanjen s snegom in nevarnostmi, ki jih lahko predstavlja za vsakogar, ki vse skupaj jemlje nekam preveč lahkomiselno. Snežni plazovi se tičejo še najbolj njih, smučarjev, zlasti onih nedeljskih, ki se vsi navdušeni, Joda nepripravljeni nepremišljeno podajajo na nevarna področja- zasneženih pobočij. Vrhu tega ti običajno tudi ustrezno opremljeni, nimajo na primer obvezne rdeče vrvice, ne poznajo znakov, ki opozarjajo na nevarnost, nadalje sploh niso seznanjeni z metereološkimi in podnebnimi pogoji itd. Preveč tudi zaupajo raznim smučarskim u-čiteljem, ki se gotovo odlično razumejo na vse, kar zadeva smučanje, kot tako, manj pa na vse ono, kar je bolj blizu alpinistu kot pa smučarju. Sicer pa nevarnost lahko preseneti tudi strokovnjaka. Pa še nekaj je, namreč, da je najbolje, kadar se človek lahko zanese tudi nase, ne samo na druge. Letošnje zime ne gre jemati na lahko v tem pogledu. Snežni plazovi še vedno preže ne samo na lahkomiselnega smučarja ali izletnika, ampak tudi na navadnega potnika, ki potuje po cestah gorskega sveta. Kljub njegovi romantičnosti, je vedno treba misliti na nevarnosti ki jih skriva. Švicarji, ki so jim gore vsa domovina, praktično in trezno ljudstvo. so se tem vprašanjem začeli posvečati že od leta 1891, ko se je z njimi začel ukvarjati inšpektor J. Coiz, leta 1942 pa je skupina znanstvenikov na Weiss-fluhjochu ustanovila postajo, ki stalno poroča o plazovih. Švicarjem je namreč zelo na tem, da zaščitijo svoje ljudi, živali in gozdove. O podobnih ukrepih bi veljalo razmisliti tudi povsod, kjer obstajajo nevarnosti plazov. Cor-tina je letos na primer bila več ur odrezana od sveta zaradi pla zov, poškodovane so bile ceste in uničene telefonske in telegrafske linije. Resnično nujno bi S tem v zvezi bilo nekaj ukreniti. Potem, ko smo o vsem tem spregovorili, se bodo morda mnogi, ki bi jih stvar utegnila zanimati, vprašali, kaj pa so pravzaprav ti snežni plazovi, kako nastanejo in kje se je treba pred njimi najbolj paziti. Tu bi v kratkem mogli le površno odgovoriti na to vprašanje, pa je spričo tega najprimerneje, da zainteresirani raje sežejo po ustrezni literaturi, ki je ni malo. Vendar je v bistvu treba vedeti, da predstavljajo snežni plazovi na raz-sežnih površinah nakopičene o-gromne gmote snega, ki se v danem trenutku — bodisi zaradi nenadnega močnega zvoka ali da so bile te zasnežene površine, postavimo, s smučmi prerezane ali iz kakega drugega podobnega razloga — na ustrezno nagnjenem terenu odtržejo in začno čedalje hitreje drseti navzdol v dolino. Glede na kakovost snega, jih v glavnem delimo na mokre in suhe snežne plazove, prve sestavlja od-južen, to je moker in težak sneg, druge pa suh, ki mu pravimo tudi pršič. Prve svojo žrtev domala zdrobe, jo zmečkajo in ji polome vse kosti; druge jo zaduite, ker pač suhi pršič sili v vse te lesne odprtine, zlasti zaradi di hanja v nos in usta. Ne podajajmo se, torej, zlasti pa ne pozimi, v gore, ne da bi se odgovarjajoče seznanili z okoljem, kjer se bomo smučali, in se tudi pripravili za primer, da bi nas snežni plaz presenetil. 0 vprašanju zakonske zveze v SZ Edinstven dekret o ljubezni, ki pa ni postal zakon Se lani je bil v SZ objavljen tekst novega zakona o zakonski zvezi in družini. Gotovo ga je pre-citate in o njem razpravljalo, lahko rečemo, j, skoraj vseh 60 milijonov družin, kolikor jih živi v SZ. Več mesecev je bil predmet živahne pozornosti vseh nacionalnih in krajevnih časopisov. Ljudje so predlagali na stotine sprememb in popravkov, od katerih so bili mnogi vneseni v zaključno besedilo. Nato so o njem razpravljali v vrhovnem sovjetu i. 1968 Za kakšne spremembe je pruv?--' slo in zakaj je bil sam zakon spremenjen, in to ne piv,c. morda držijo mnenja sociologov iz ostalih dežel, ki smatrajo, da takele ponavljane revizije pričajo o določenih protislovjih v politiki sovjetske vlade v njenem odnosu do zakona in družine? Leta 1918 je bil v mestu Vladi-miru, nedaleč od Moskve, objavljen dekret, ki oredstavlja posebno zanimivost. Njegovo besedilo je naslednje: «Vsa dekleta, stara osemnajst in več let so proglašena za državno lastnino Vsako dekle, staro osemnajst in več let, bo kaznovano, če se ne vpiše v «Bird svobodne ljubezni* Vsako vpisano dekle ima pravico si izbrati človeka od 19. do 50. leta v svrho skupnega življenja. Tisti,^ ki to žele, s’ ,ahko izberejo moža ali ženo enkrat mesečno. Moški od 19. do 50. leta starosti imajo pravico si izbrati eno od žena, vpisanih v «Biroju», celo brez njene privolitve... Otroci iz takšnih odnosov postanejo v interesu države lastnina republike.* Bil je to, razumljivo, samo de-krat in ne zakon, ker so ga bili objavili samozvani zakonodajalci, vendar prihaja v njem do izraza miselnost takratne inteligence. Od kod takšna miselnost? Revolucija 1 1917 se je začela, ko je še trajala prva svetovna vojna. Nato je prišla državljanska vojna. Milijoni ljudi se niso več vrnili na svoje domove. Družinske vezi so st- trgale, kar je še bolj pospeševalo težkoče gospodarske. ga značaja Rušenje starega načina življenja in revizijo nekdanjih moralnih vrednot je spremljala tudi razumljiva želja po radikalni reorganizaciji vsega, torej tudi ustanove zakona Skrajneži so se začel; zavzemati za svobodno ljubezen zahtevali so odpravo vseh tradicij in uzakonjenih načel. Dotecanji spolni odnosi so bili označen' za «predsod-ke preteklosti*, a takšna svoja stališča so proglašali za revolucionarna in komunistična. Vso to vulgarnost je Lenin obsodil z naslednjimi besedami: «Sem star človeK, pa mi vendar vse to nič ne pove. Nisem kak mračnjaški asket, toda... vse to nima nič skupnega z ono svobodno ljubeznijo, kako • jc mi komunisti pojmujemo * Eden od poglavitnih smotrov komunistov je bila emancipacija žena. Po zakonskih predpisih carske Rusije se je «žena morala podrediti možu kot glavarju družine, morala je z njim živeti v ljubezni, spoštovanju in popolni pokorščini, morala ga je v vsakem pogledu zadovoljiti in ni smela razpolagati s svojim premoženjem...*. Prvi poseg države v zasebno življenje je predstavljala sprememba družinski. odnosov na napredni osnovi. Strnjeno pa je to bilo z zakonikom iz 1. 1918. s katerim je bil v vprašanje zakona in družine vnesen red, ne pa anarhija. Načela nove zadevne zakonodaje so bila zapopadena v mo-nogamiji, prostovoljnosti sklenitve zakona, enakopravnosti zakoncev glede družinskih in lastninskih vprašanj, v obvezni denarni pomoči članom družine, ki so nesposobni za delo Potem je prišel zakon iz 1. 1924, ki je ponovno oživil spopad med starim in novim, tako- da se je rodila potreba po novem zakonu, ki je bil objavljen 1. 1944. Z njim je bila predvidena večja državna pomoč materam in nosečnicam. Nekateri strokovnjaki so v tem (Nadaljevanje na 6. strani) NOVA KNJIGA SLOBODANA NEŠOVIČA Moša Pijade in njegov čas Zadovoljivo prikazani lik, življenje in delovanje velikega revolucionarja, politika, umetnika, časnikarja in človeka, ki sodi med najpomembnejše ustvarjalce jugoslovanske revolucije i Ob pripravah na petdesetletni co Komunistične partije Jugoslavije je ob sodelovanju beograjske založbe Prosveta in ljubljanske Mladinske knjige izšla zajetna knjiga Moša Pijade in njegov čas*. Delo je napisal beograjski publicist in novinar Slobodan Nešovič, ki je avtor večjih podobnih del (Prvo in drugo zasedanje AVNOJ, Tujina in nova Jugoslavija). Skoraj &00 strani obsegajoča knjiga leksi-konskega formata, ki jo je v slovenščino prevedel Franček Šafar, opremil pa Ante Šantič, je prva tovrstna knjiga, ki slovenski javnosti predstavlja enega vodilnih jugoslovanskih komunistov, političnega in javnega delavca, znanega revolucionarja Mošo Pijadeja. Ker pa knjiga ne pomeni samo pred stavitev lika revolucionarja in javnega delavca, temveč je to tudi knjiga, ki je močno pomembna za zgodovino revolucionarnega gibanja in osvobodilnega boja, je njen pomen toliko večji. Gre torej za prvo veliko, dokumentarno zasnovano delo. posvečeno jugoslovanskemu revolucionarju, ki bo lahko za zgled podobnim delom, ki so v pripravi tudi v slovenščini, in za delo, ki predstavlja velik del jugoslovanske politične zgodovine. Knjiga «Moša Pijade in njegov čas» je neke vrste kronika, kot jo označuje avtor sam, kronika, ki govori o Moši Pijadeju v vseh obdobjih njegove življenjske poti. V prvem poglavju so predstavljeni beograjski Židje, v času, ko je v Beograd prišel ded Moše Pijadeja. Z njegovim rodom nas seznanja naslednje poglavje. Tretje je pomedeno šolanju, izobrazbi, prikazuje pa tudi začetek časnikarskega delovanja Moše Pijadeja v Beogradu. Zaključuje ga leto 1916, ko so Avstrijci zasedli Beograd. Življenje med prvo svetovno vojno, politično zorenje in vstop j članstvo komunistične partije je obdelano samostojno. Sledi prikaz povojnega obdobja, aktivnega političnega udejstvovanja Moše Pijadeja, delovanja pri tiskarni CK KPJ in obsodba. Naslednji del knjige je posvečen obdobju od začetka prestajanja kazni v Sremski Mitroviči, leta 1926, pa do leta 1940, ko je bil Pijade malo pred vojno izpuščen iz zaporov. Kratko obdobje svobodnega življenja prikazuje sedmo poglavje, osmo pa je posvečeno udejstvovanju v narodnoosvobodilnem boju. Zadnja dva razdelka knjige prikazujeta življenje in delo Moše Pijadeja po osvoboditvi do njegove smrti. V okviru teh razdelkov knjige, je snov razdeljena še rta poglavja, v katerih je kronološko obdelano življenje in delovanje revolucionarja, politika, umetnika, časnikarja in človeka, ki se je za vedno zapisal med najpomembnejše soustvarjalce jugoslovanske revolucije. Avtorjeva pripoved je vseskozi dokumentarna, vseskozi sloneča na pisanih virih in dokumentih, le kolikor teh ni bilo na razpolago, se opira na pripovedi sodobnikov. Avtor je torej svojo pripoved skrbno dokumentiral, navedel tudi najrazličnejšo literaturo, da je očitno avtorjevo prizadevanje po avtentičnosti in verodostojnosti dela. Pri tem tekst dopolnjuje izredno bogato slikovno gradivo, ki je gotovo nadvse skrbno zbrano. Razumljivo je, da avtor ne govori ozko samo o Moši Pijadeju temveč tudi o njegovih prijateljih, somišljenikih in političnih sodelavcih, predvsem pa o času. v katerem je Moša Pijade deloval. Zaradi obilice gradiva, arhivskih dokumentov, del Pijadeja samega, pričevanj o njem, je čas prav tako odlično predstavljen kot osebnost Moše Pijade, ki seveda v okviru pripovedi o času in razmerah v njem izstopa iz celotnega okvira, kakor je bil pač poglavitni namen dela. Tako pomeni knjiga ne samo prikaz pomembne poitične osebnosti, osebnosti SOBOTA, 25. JANUARJA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Slov narodne; 12.10 Iz starih časov; 12 20 Za vsako nove skladbe; 18 00 Veliki variete; 20.15 Glasbeno-govorni spored; 21.00 Victor De Sabata; 22.20 Glasbeno potovanje po Italiji gar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 16.45 Di ira- matizacija; 17 30 Za mlade poslu šalce; 17.45 Vzori in zgledi; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 20.00 Šport; 20.50 «Spremenljivi obraz resnice*; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.45 S. Mattioni: Due pittori a modo loro. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 10.00 Kolesa in motorji; 10 40 Glasbeni va riete; 11.45 Izbrat.e pesmi; 13.00 Imaginarno glasbeno potovanje, 13.35 Caterina Caselli; 14.45 Glas beni kotiček; 16.03 Rapsodija; 16.35 Glasbeni intervjuji; 17.40 Plošče za najmlajše; 19 00 Motiv motiva; 20.00 Roman; 20.3f Ital. narodne pesmi; 22.40 Današnje pesmi. Pri vas doma; 12.10 Koncert; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Milčinski-Cipci: Butalci; 14.25 V vedrem ritmu; 15 40 H. Heltai: Smrt in zdravnik: 17.35 Dva zbora; 18.15 Vsako soboto «Top pops 11»; 18.50 S knjižnega trga; 19.15 Ritmi; 20.00 Zabavni mozaik; 20.30 Zabavna radijska 'gra; 21.30 Iz fonoteke radia Koper; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23 05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA lil. PROGRAM KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00,19.15 7.10_ Jutranja_ glasba; Poročila; 8.00 Prenos RL: 10 35" Prisluhnimo jim skupaj: 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Ritmi; 15.30 Od Soče do Drave; 16.40 Pesem za pesmi jo; 17.00 Izbrali ste; 17.30 Happe-ning; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Poje Gian Pieretti. 22.10 Plesna glasba. 10.00 Bachove skladbe; 10.40 Tansmann; 10.55 Antologija inter pretov; 12.20 «1 Solisti Veneti*; 13.30 De Fallovt skladbe, 14.15 Čajkovski; 17 ‘H) Nemščina; 18.30 Lahka glasba; 19.13 Koncert; 20.30 Radijska priredba 21.30 Simfonični koncert. 10.30 sola; 12.30 Veliki filozofi; Sokrat; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Giocagid; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 19.10 Teden dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni variete: 23 00 Dnevnik. II. KANAL NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.06 Lahka glasba; 10.35 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Baritonist Giuseppe Taddei; 12.05 Kontrapunkt; 13 15 Radijske kronike; 14.40 Nove pesmi; 16.00 Spored za mladino; 17.15 Couperi FILODIFUZIJA 8.40 Beethoven in Brahms; 10.55 Antologija interpretov; 12.30 Pro kofjev, Aleksander Nevski; 13.20 Piedigrotta SLOVENIJA 6.00, 7.00, 11 00. 12.00, 13.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Za šolarje; 9 25 Čez travnike zelene; 9.50 «Naš avtostop*; 10.15 18.30 Nemščina' 21,00 Dnevnik; 21.15 Srečanja 1969; 22.15 Mata Hari, JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.10 Poročila; 16.30 St. Gervais: Slalom za ženske, prenos; 17.45 Ansambel Vilija Petriča; 18.15 Mladinska igra; 19.15 Sprehod skozi čas: Martin Bohr-mann; 19.45 Cikcak; 20.30 3-2-1; 20.35 Romeo in Julija, glasbeno baletna oddaja; 21.25 Rezervirano za smeh; 21.55 Tajno orožje, film: 22.50 TV kažipot. časnikarja, slikarja, enega prvih borcev osvobodilne vojne, graditelja pravnega in političnega sistema nove Jugoslavije, človeka z jekleno voljo in trdnimi političnimi prepričanji, temveč tudi tehten prispevek k razčiščevatiju partijske zgodovine in novejše jugoslovanske politične zgodovine. Nekaj stvari je v tej knjigi, ki nas posebej presenečajo. Izredna premočrtnost življenjske poti Moše Pijade, njegova dosledna pot revolucionarja, ki so jo večkrat spremljala čudna in nerazumljiva omalovaževanja s strani nekaterih njegovih političnih sodelavcev, obenem pa njegov svetal osebni, človeški lik, ki je spoštoval osebnost tako svojih somišljenikov kot tudi nasprotnikov. Preseneča ims izredna publicistična, več desetletij trajajoča dejavnost Moše Pijade, pa njegova slikarska, umetniška ambicija, ki bi nam gotovo dala velikega umetnika, da se ni posvetil politični dejavnosti. Nadalje nas ob tej knjigi preseneča bogastvo dokumentarnega, zlasti slikovnega gradiva, pa odlična predstavitev predvojnega časa in razmer, v katerih je deloval. Morda je sicer tekst sam napisan nekoliko ohlapno, morda je notranja oprema knjige, ki je vsebinsko tako pomembna in tudi reprezentančna, malce neskladna in motijo npr. v njej reproducirane male grafike z legendarno motitnko, morda bodo zgodovinarji in strokovnjaki imeli tudi še kake druge vsebinske pripombe. Ne glede na to pa lahko to lepo knjigo o velikem revolucionarju označimo kot temeljito predstavitev Moše Pijadeja in počastitev njegovega spomina pa tudi odlično predstavitev njegovega revolucionarnega delovanja v tako usodnem času kot so bila zadnja desetletja. Zato je razumljivo, da je slovenska založnica izdala knjigo tudi za slovenskega bralca in jo javnosti predstavila na tiskovni konferenci ob navzočnosti vdove Moše Pijadeja, kakor tudi nekaterih vodilnih predstavnikov našega političnega življenja. Sl. Rn. MIIIIIHIHIIHIimilllllllllllllllllllllllllHIimilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllHIIMItllMIIIIIMIIIIIIIUIIIin V ZALOZBI MLADINSKE KNJIGE Posebna zbirka «Pričevanja» Založba Mladinska knjiga je u-vedla posebno zbirko a hiter in kvaliteten transport blaga. Modernizacija koprske proge bo zahtevala mnogo sredstev, saj je treba nujno urediti elektrifikacijo, av tomatske signalne naprave, nova izogibališča ter nabaviti sodobne vlakovne kompozicije. Predlagatelj zakonskega *Ubiai tarlanskega gibanja se ni r. Srno s tem in je zahteval, da , taost Prav tač zavito a koncu J cajf,,-' Del Gobi ®ravi aeta svetu ne prešli k raz- medtem premislili ter 'th Ih#| 11, IIP |ij,""i|i P« n (ij,!,,i!i jij ijir i! "m Ilili !iil| V SREDIŠČU MESTA , Izbral je najdražji prstan 'n se poslovil brez plačila ,asbfca $e je naveličala čakati ki ie mladeniča, ki ga je a> naznanila, kvestura pa ga je prijavila sodišču ga oddel- k^er-aj h? tržačL-SO ager’ti letečeg ; ki 0L| e kvesture prijavili sod-} LUc, astata 29-letnega mornar-!c°'o 6 a Baldina iz Ul. Ugo Fo-j je na Silvestrovo grdo ‘asinico neke urarne v kS?. ‘ss L rad ‘“.,policija že pozna, ker n« Braillič.al po urarnah in jav-dr ^ah, kupoval blago in ga St, Ura« "“i"'" c1:si, prodajal, večkrat po- ka kaCajhne goUufije in se na ’bPolji: Preživljal v mesecih, ko ■."Hi .c n' Kbcal na tuja morja. r rktion rkiaH«e.,^' doma z Opčin, Ul. na Silvestrovo zvečer. Urarne «Sossi» v Ul. San Cada ., Je ^ — Nella Persi por. i Vikala svoiega srna Pao-1' bij a’ 25-letnega fanta, ki l-Nlii .ne^ata odšel. Res se je J.ie fan^n**' z njim pa Baldini, n?1 deiPia poznal Bald.ni je žen-b°r6a da bi rad ka.i kupil, n ak dragocen predmet Pozneje prodal in pri tem aaslužil, Pobrskal je po polici in si izbral lep prstan 2 briljantom. Zanj je ženska zahtevala 220 tisoč Ir. Baldirii jo je resr.o pogledal m ii dejal da nima s seboj denarja da pa bo dolg poravnal že naslednjega dne. Njegovo naravno vedenje, pa tudi to, da je Baidini sinov znanefc je žensko preiridalo, da je neznancu zaupna. čez nekaj dni se je Baldini spet pojavil v urarni. Veselo je pozdravi in povprašai gospe po sinu. O denarju niti besede. Ko pa ga je gospa Sossl vprašala’ za denar, ji je ta ravnodušno odgovoril, da ji ga bo prinesel še istega dne v prvih popoldanskih urah. Zaman ga je naivna lastnica trgovine čakala tisto popoldne in vse naslednje dni. Baldini je izginil in z njim prstan, ki si ga je bil na tak nepošten način prilastil. Gospa Sossi je mornarja prijavila policiji, ki pa ji ni uspelo ugotoviti, Kam se je Baldini skril. V nedeljo dopoldne bo v Cerknem večja slovesnost ob 25-letnici napada na partijsko šolo. Slovesnost organizira občinski komite Zveze komunistov Idrije. Govoril bo ta kratni upravnik partijske šole Ivan Bratko, v kulturnem programu pa bodo nastopili pevska zbora iz Ajdovščine in Cerknega ter recitatorji Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. flfSrtlt Na italijanskih osnovnih in sred njih šolah na ohalbebi področju so v prvem polletji ‘dosegli 70 odstotni učni uspeh. Najboljše ocene so dosegli na italijanski gimnaziji v Ko pru (85 odst. pozitivnih ocen). Vzrok je v dobrem sodelovanju med profesorji in dijaki, hkrati pa ima ta gimnazija najprimernejšo opremo in največjo izbiro šolskih knjig. Trenutno je na vseh italijanskih šolali na obali 637 učencev. « # * V začetku prihodnjega meseca bodo začeli graditi v Portorožu e-nega izmed najsodobneje opremljenih hotelov v Sloveniji. Stal bo na prostoru današnje vile Vesna in bo imel 350 ležišč. * # * Posebna komisija, ki je te dni raziskovala vzroke prometne nesreče pri Gradinu v koprski občini, je ugotovila, da se je šolski avtobus prevrnil zaradi razmočene ceste. Kakor je znano, je šolski avtobus, v katerem se je nahajalo 50 otrok, zaneslo na levi rob ceste, nekaj časa je vozilo drselo po jarku, nato pa se je prevrnilo na bok. Le veliki sreči je pripisati, da je bilo med šolarji le nekaj laže poškodovanih. Nesreča je vsekakor opozorilo, da je treba razne okoliške ceste, po katerih vozijo šolski avtobusi, bolje vzdrževati in najnevarnejše odseke tudi rekonstruirati. Kraj nesreče je tudi takoj obiskal predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan, ki se je pozanimal za zdravstveno stanje ranjenih šolarjev in razmere na cesti. Na pokrajini sestanek o nadvozu v Miljah Na sedežu pokrajinske uprave je bil včeraj širši sestanek v zvezi s prispevkom, ki so ga pred kratkim dovolili dz sklada za Trst tukajšnji pokrajini, da bi z njim zgradila nadvoz nad pokrajinsko cesto v Miljah na višini tamkajšnje ladjedelnice Felszegi. Sestanka, ki mu je predsedoval dr. Savona. so se udeležili miljski župan Millo, načelnik občinskega tehničnega u-rada Petronio, pokrajinski odbornik Visintinl, glavni tajnik dr. Moresi, ter načelnik oddelka za javna dela arh. Petrossl. Miljski župan Je Izrazil pokrajini priznanje za hvale vredno pobudo tet izrazil prepričanje, da se bo gradnja nadvoza lahko uresničila ob skupnem prizadevanju vseh zainteresiranih ustanov. Na sestanku so obravnavali tudi strokovne plati načrta, pri čemer je prišlo do izraza prepričanje, da so svoj čas pripravljeni načrti za gradnjo takšnega nadvoza zastareli in da ne ustrezajo več današnjim zahtevam. Nad voz naj se namreč zgradi tako, da bo ustrezal potrebam prometa in ladjedelnice, kakor tudi zahtevam urbanistične rešitve celotnega področja, in to v daljnosežni perspektivi. Miljska občina bo zato najprej dokončala že začeto urbanistično proučitev področja, medtem ko bodo strokovnjaki istočasno zahtevali od ravnateljstva ladjedelnice dokončno študijo o tehničnih svojstvih, ki naj jih za njene'potrebe ima gradbeni načrt. Prav tako bo treba temejito proučiti sedanje in prihodnje zahteve naraščajočega prometa po pokrajinski cesti Trst - Milje. V ta namen bosta tehnična urada tržaške pokrajine in miljske občine v stalnem stiku pri iskanju najboljše rešitve nakazanih problemov, Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA), ki je do sedaj edina deželna ustanova večje važnosti, ki ima sedež v Gorici, je po prvih najnujnejših ukrepih za začetno u-reditev predvsem na tehničnem področju, stopila v drugo obdobje svojega dela, ko gre za izvajanje programa z vrsto pobud večjega obsega. S tem namenom bo imel glavni odbor te ustanove v torek 28. t. m. sejo, ki jo je sklical njen predsednik kom. Mario Lucca in ki bo v popoldanskih urah v dvorani pokrajinskega sveta. Med važnejšimi problemi, ki so na dnevnem redu te seje, je tudi priprava načrtov za valorizacijo raznih področij; pri tem gre za osnovne ukrepe preko katerih naj bi prišli do globalne rešitve razvojnih potreb na posameznih področjih naše dežele. Izvedbo teh načrtov so razdelili na dva dela: prvi, programski del in drugi izvršni, ko je treba preiti iz načrtovanja k praktični izvedbi in ki bo zahteval mnogo več pažnje in napora strokovnjakov in vseh drugih, ki so pri tem prizadeti. Pri tem bodo posvetili na j več jo pažnjo razvoju kmetij družinskega značaja, ki so aktivne in dobro organizirane. Prav tako bodo nudili pomoč tistim kmetijam, ki nameravajo izvesti preobrazbo svoje strukture. Prvi del, programacija potrebnih del, je že nekaj časa v teku. Drugi važen problem, katerega bodo v torek obravnavali, je pomoč, ki jo bodo morali nuditi za razvoj zadružništva, pri čemer je še zlasti potrebna in je tudi lahko učinkovita pomoč ustanove ERSA. Pri tem delu se bodo oprli na «pro-gramske centre za razvoji) in preko njih uveljavljali sodelovanje in pomoč ERSA. Mnoge zadruge imajo najboljše namene in voljo za nove koristne gospodarske pobude ter prosijo za aktivno pomoč ERSA preko njenih strokovnjakov in tudi s finančnimi sredstvi. Po drugi strani pa bo treba ustanoviti še nove zadruge in vzporedne organizme. Končno bodo na seji v torek razpravljali tudi o vpisu ustanove ERSA v rKPosvetovalpo ustanovo za kmetijstvo in gostinstvo v Treh Benečijah», ki ima svoj sedež v Benetkah. Ta ustanova obstaja že od leta 1945 in so že njeni člani številne ustanove naše dežele. Med onimi z Goriškega naj omenimo zvezo doktorjev v kmetijstvu za Goriško, zvezo julijskih veleposestnikov; pokrajinski konzorcij biko-rejcev, ribiško zadrugo iz Grade-ža, kmetijski kemični preizkuševalni zavod itd. Poleg tega bodo obravnavali v torek še razne druge točke pretežno upravnega značaja. Za sedaj na Goriškem ni razširjena gripa Ker prihajajo z druge strani meje vesti, da je na nekaterih področjih precej razširjena gripa in da je zlasti mnogo obolenj v ajdovski občini, smo se obrnili do pokrajinskega zdravnika v Gorici dr. Mon-tagne, da bi nam povedal, kako je v tem oziru pri nas. Dr. Montagna je povedal, da je bilo v začetku decembra lani tudi v naši pokrajini več primerov te zimske bolezni. Pozneje se je stanje izboljšalo in je sedaj normalno za sedanji čas. Vsekakor pa so od ministrstva za zdravstvo preskrbeli 400 doz cepiva proti azijski gripi, ki so ga razdelili bolnišnicam in občinskim zdravnikom za primer potrebe. Dodamo naj še, da se je v neki šoli v Gradežu pojavilo nekaj pri- merov otroške rdečice, vendar pa po mnenju dr. Montagne to ne predstavlja posebne nevarnosti in zato na šoli niso prekinili pouka. Lov na lisico v Jamljah Jutri, v nedeljo priredijo domači lovci in drugi, ki se nameravajo udeležiti, lov na lisico na lovskem področju v Jamljah. Zbirališče udeležencev zjutraj ob 8. uri v gostilni pri Viktoriji. Proizvodna nagrada pri INIES v Zdravšcini Kot smo že poročali, je Dil na sestanku, ki je bil pred dnevi na goriški prefekturi dosežen in podpisan sporazum na določitev in izplačilo proizvodne nagrade v tekstilni tovarni INTES v Zdravščini. K temu poročilu naj dodamo, da je bil dokončno dosežen sporazum za proizvodno nagrado za 1968, ki je takole določena: specializirani delavci po 18 lir na uro, kvalifi- cirani po 17 in navadni delavci po 16 lir na uro. To nagrado bodo izplačali skupno z normalno mezdo ob koncu februarja. Kar se proizvodne nagrade za 1969 tiče bodo nadaljevali s pogajanji in sicer najkasneje do 20. junija 1969. Snežne razmere na goriških smučiščih Goriška turistična zveza iz Nove Gorice sporoča, da je bilo včeraj zjutraj ob 7. uri stanje snega na raznih goriških smučiščih naslednje: Lokve +1 in 10 cm srena; vlečnica deluje; Lažna —2 in 20 cm srena, vlečnica deluje; Črni vrh nad Idrijo —4 in 25 cm srena; vlečnica deluje; Livek —2 in 20 cm srena; vlečnica deluje; v nedeljo bo na Livku tudi tekma v veleslalomu; Log pod Mangartom —6 in 60 cm srena; vlečnica deluje. Povsod so ceste izplužene In lahko 3260 LETAL V PRIHODU IN ODHODU Lani precejšen promet na letališču v Ronkah Na vidiku izboljšanja v letalski službi, ki zanima vso našo deželo Na letališču v Ronkah so lani zabeležili 37.293 potnikov, ki so se poslužili letal, ki so vzletela ali pristala na tem letališču. V primerjavi z 22.853 potniki, ki so se storitev letališča poslužili v prejšnjem lelu, je to precejšen skok naprej, saj se je število potnikov povečalo za celih 60 odst. Ni vredno niti omenjati števi.k iz prejšnjih let, saj so te znatno manjše od zgoraj navedenih. Povečanje števila potnikov je treba pripisati predvsem uvedbi nove proge Ronke-Benetke-Milan. Dodati je še treba, da je v Milanu zelo lahko dobiti letalsko zvezo s Turinom in Genovo in da se torej poslovnim ljudem že izplača odleteti z avionom v ta tri mesta severne Italije, kajti občutni prihranek v času bogato poplača razliko v ceni voznega listka. Sicer pa ni niti razlika v ceni voznega listka velika v primerjavi s ceno že'ezniške karte prvega razreda. Vožnja v Rim z letalom stane 19 tisoč lir, vožnja v prvem razredu vlaka pa nad 11.000 lir. Ta razlika pa ni realna. Če ima kdo opravke v prestolnici mora iz Gorice že zvečer, mora priti do kolodvora z lastnim sredstvom, vozi se celo noč in če hoče v vlaku prevozne. ............................................................... OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Razprava o smrtni nesreči v tekstilni tovarni v Sovodnjah Ravnatelja tovarne Marinija in preddelavca Tomšiča je sodišče oprostilo, ker nista bila kriva za smrt delavca Giacomettija Pred goriškim ikiožnim sodiščem so včeraj vse dopoldne in še preko poldne obravnavali zadevo smrtne nesreče, ki se je pripetila pri delu v tekstilni tovarni v Sovodnjah dne 39. junija 1967 in pri kateri je izgubil življenje 23-letni električar Giovanni Giacometti iz Gorice, Ul. Balilla 25. Na zatožni klopi sta sedela ravnatelj tekstilne tovarne «Cotonifi-cio Gorizianos iz Sovodenj 61-letni Bruno Marini, ki se je rodil v Milanu ter stanuje v Gorici, Korzo Italija 17 ter 33 letni preddelavec Jožef Tomšič iz Sc vodenj. Ul. ex Impero 35. Po vecjrni razpravi ie sodišče oprostilo oba obtoženca s polno formulo, Ker nista zakrivila kaznivega dejanja V obtožnici je navedeno, da sta prvi kot vodja tovarne in drugi kot delovodja oddelka bila odgovorna, ker sta preskrbela mehaničnemu oddelku tovarne preresno orodje za prenos odnosno preusmerjanje električnega toka, ne da bi preskrbela tudi za predpisane zavarovalne naprave. Tomšič je bil nadalje od govoren, da je kot delovodja pustil uporabljati tako prenosno orodje, da je med drugim pustil uporablja ti prenosni električni sveder, ki je povzročil smrt delavca Giacomettija in da je ta uporabljal za sveder električni tok od 229 voltov, kar je prav tako proti predpisom zakona. Kot rečeno se obtožnica nanaša na dogodek j sovodenjski tekstilni tovarni dne 30 junija. Tistega dne dopoldne nekaj po 9. uri je Giovanni Giacometti imel opravka v kadi za kisline, kjer je hotel odviti neki vijak. Ker ta ni hotel ven, je stopil v drug oddelek po električni sveder ter z njim skušal izviti vijak, da bi skozi luknjo speljal kos električnega kabla. Pri tem pa je povzročil kratek stik in se tako močno ožgal, da je med prevozom z rešilno ambulanco Zelenega križa v oolnišnico podlegel poškod bam. Vse to je delat brez dovoljenja svojega delovodje. Nesreča je huuo prizadela vse delavce, .lasti še, ker se je prav v tistem obdobju pripetilo tudi po drugih obratih vec hudih nesreč zaradi pomanjkljivosti varnostnih naprav pri delu Tako je " kratkem času samo v tržiški ladjedelnici prišlo do 4 smrtnih nesreč. Vse tri sindikalne organizacije so še istega dne, ko se je nesreča pripetila, že ob 14. uri napoveuale V Sovodenjski tovarni splošno stavko, ki je traja la do 6. ure zjutraj naslednji dan 1. julija. Delavci so se stavke u-deležili tompaktn' in so s tem o-pozorili vso javnost, da je nujno potrebno poskrbeti za večjo varnost pri delu. Včerajšnji razprav, je prisostvovalo precej delavcev iz te tovarne in drugih Sovodenjcev, ki so z zanimanjem sledili razpravi Predsednik sodišča dr. Cenisi je najprej zaslišal ravnatelja Bruna Marinija, ki je izjavil, da ne more osebno slediti vsemu, kar se dogaja v tovarni, da ima vsak oddelek svojega načelnika, ki je odgovoren za svoj oddelek ter da so pri vsaki izmeni prisotni tudi električarji, ki imajo nalogo opravljati sami vse, kar je v zvezi s tokom. Delovodja Jožef Tomšič, ki je načelnik oddelka v katerem je delal tudi pokojni Giacometti, je izjavil, da je bil Giacometti specialist za razna dela, ter je bil v skupini delavcev, ki skrbi za vzdrževanje. Dodal je še, da je vzel električni sveder brez njegove vednosti, da ga je pokvaril in di je ta sveder vzel v nekem drugem oddelku, ker imajo v njegovem samo pritrjene svedre. Njegov zagovornik odv. An-tonini iz Trsta je še poudaril, da je Giacometti rabil v kadi sveder s tokom 220 voltov, kar je v nasprotju s predpisi, ki dovoljujejo v takih primerih samo tok z jakostjo 50 voltov. Antonini je nadalje orisal še splošne razmere pri delu v italijanskih tovarnah ter v ta okvir postavil tudi tovarno v Sovodnjah in s tem v zvezi prikazal, da je imel glavno krivdo pri vsem sam Giacomet- ti ter naštel v dokaz več pomanjkljivosti pri delu, ki so potem povzročile njegovo smrt. Bruna Marinija pa je zagovarjal odv. Pascoli iz Gorice. Med razpravo so zaslišali tudi vrsto prič, med katerimi so bili Ed vard Fajt, Rudoifo Vižintin, Ivan Petejan, Rajmund Zavadlav in drugi, ki pa niso vedeli, povedati nič bistvenega. Državni tožilec je sicer zahteval, naj spoznajo oba obtoženca za kriva ter je za vsakega od obeh predlagal po 8 mesecev zapora, sodišče pa je po daljšem posvetu izreklo naslednjo tazsodbo. Oba ob toženca Bruno Marini in Jožef Tomšič se oprostita v obtožnici navedenih prestopkov, ker jih nista za krivila. Drž. tož. La Greca; preds. sodišča dr. Cenisi, sodnika Bassi in Gridelli. ZA DRUŽINSKI DAVEK V GORICI Seznam davkoplačevalcev z dohodki nad 2 milijona Uradnik Italo Massi 2,1 milijona (137.000), prof. Massimiliano Ma-tani 3 milijona (236.000), učitelj Ermanno Mattioli 2,3 milijona (157 tisoč), industrialec Luigi Mauro 2,4 mil. (168.000), upokojenec Mario Mazzoni 2,2 mil. (147.000), uradnik Donato Mele 2,3 mil. (157.000), Nikola Marmolja 2,2 (147.000), u-radnik Bruno Mezzorana 2,1 mil. (137.000) , zdravnik Vincenzo De Michelini 3 mil. (236.000), avtoprevoznik Ladislao Miklus 2 mil. (128 tisoč), Bortolo Mischou 2,6 mil. (189.000) , trgovec Carlo Mischou 2,5 mil. (179.000), trgovec Adriano Mi-seri 2,1 mil. (137.000), trgovec Mano Miseri 2 mil. (128.000), ravnatelj Eugenio Missana 3 mil. (236.000), industrialec Giovanni Mizzon 2,5 mil. (179.000), uradnik Isidoro Mo-ler 2,1 mil. (137.000), krojač Alfre-do Monaco 2,1 mil. (137.000), trgo-vec Luigi Moncaro 2,1 mil. (137 tisoč), trgovec Mario Morassi 2,8 mil. (218.000), dr. Ferruocio Mor-terra 2,6 mil. (189.000), trgovec Benito Moruzz.i 2,9 mil. (224.000) upokojenka A'essandra Moser vd. Peteani 2 mil. (128.000), trgovski zastopnik Gracco Furatti 2 mli. (128.000). Trgovec Rodolfo Nanut 2,5 mil. (132.000) , zdravnik Lucio Orel 2,5 mil. (179.000), trgovski zastopnik Francesco Orzan 2,4 mil. (168.000), industrialec Giorgio Osbat 2,2 mil. (147.000) , industrialec Riccardo O-sbat 2,2 mil. (147.000). Enrico Padovan 3 mil. (236.000), glavni tajnik Ottavio Palin 2 mil. (128.000) , uradnik Luigi Palmerini 2 mil. (128.000), upokojenec Ame-deo Palumbo 2,8 mil. (212.000), odvetnik Eno Pascoli 2 mil. (128.000), trgovec Guido Pellarini 2 mil. (128 tisoč), učitelj Augusto Pellegrini 2 mil. (128.000). zobozdravnik Carlo Pellis 2 mil. (128.000), Lorenzo Pen-so 2,2 mil. (147.000), gradbenik Bruno Perco 3 mil. (236.000), uradnik Renato Perelli 2 mil. (128.000), uradnik Corradino Piazzesi 3 mil. (236.000) , ravnatelj Guido Piccinini 2 mil. (128.0000), upokojenec Mario Picotti 2 mil. (128.000), učitelj Giovanni Piemonti 2,3 mil. (157.000), prefekt Stanislao Pietrostefani 2,5 mil. (179.000), industrialec Ferran-te Piotti 2 mil. (128.000), tehnik Renato Mario Piro 2,5 mil. (179 tisoč), upokojened Luigi Poiani 2,3 mil. (212.000), trgovec Giovanni Po-letti 3,2 mil. (261.000), industrialec Arturo Poletti 2,8 mil. (212.000), trgovec Mario Poletti 2 mil. (128 tisoč), ravnatelj Luigi Poterzio 2 mil. (128.000), trgovec Giuseppe Predolin 2 mil. (128.000), zdravnik Renato Principe 2,6 mil. (189.000), zdravnik Zoilo Princis 2,2 mil. (147 tisqč), Alba Pussjni vd. Camera 2,4 mil. (168.000), zdravnik Italo Que-rini 2 mil. (128.000). Zdravnik Felice Rapuzzi 3 mil. (236.000) , prof. Guglielmo Riavis 2,7 mil. (201.000), industrialec Carlo Ribi 2 mil. (128.000), industrialec Giacomo Rigonat 2,2 mil. (147.000), ravnatelj Quirino Rigonat 3,3 mil. (274.000) , zdravnik Evelino Rodeni-go 2 mil. (128.000), zdravnik Giuseppe Romitelli 2,8 mil. (212.000), trgovec Bruno Rosconi 2,5 mil. (179 tisoč), ravnatelj Michele Rosi 2,5 mil. (179.000), trgovec Giuseppe Russian 2 mil. (128.000), oficir Antonio Russo 2,2 mil. (147.000). (Se nadaljuje) Obvestilo krvodajalcem Zveza prostovoljnih krvodajalcev sporoča, da bo 31. januarja zapadel rok za vložitev prošenj za podelitev štipendij otrokom članom zveze, če obiskujejo nižje ali višje srednje šole. Obiskovalci krožka krvodajalcev v Gorici so podelili 60.000 lir v prid neke bolne mladenke iz Tržiča. Davek na pse v Gorici Goriško županstvo obvešča vse prizadete lastnike psov vseh kategorij, da morajo plačati značko za svoje pse za leto 1969 najkasneje do 28 februarja t. 1. Značke so na razpolago pri občinskem davčnem uradu. Po tem datumu bodo morali lastniki plačati globo za pse, ki bodo brez značke. Pr! Doberdobu je povzročil prometno nesrečo Pred okrajnim sodiščem v Tržiču je bil včeraj obsojen 24-letni Enzo Miculin iz Gorice, Ul. XXIV. maja, ki je dne 11. Junija 1966 zakrivil prometno nesrečo na nekem ovinku pri Doberdobu, ki je prenaglo vozil, zašel z avtom s ceste in treščil v obcestno drevo. Pri nesreči sta dobila precejšnje poškodbe oba sopotnika Rosario Bisesi iz Ul. Čampi v Gorici ln Viviana Zamparo. Prvi se je moral zdraviti 137 dni ter so mu ostale trajne poškodbe, druga pa se je zdravila 30 dni. Sodnik je Miculina obsodil na 200 tisoč lir globe pogojno, na povrnitev škode prizadetim poškodovancem ter plačilo sodnih stroškov Bisesiju, določenih na 100 tisoč lir. Branil ga je odv. Bat-tello. spati v skupnih vozovih mora še primakniti 2.000 lir. Če v Runu opravi vse v enem dnevu mora spet nazaj z vlakom in spet izgubi noč v vlaku. Z letalom pa se opravi vse v enem dnevu. Zjutraj pride na dom taksi, odpelje te na letališče v Ronkah, ob 10.15 si v središču Rima. zvečer ob 11. uri pa si že doma. Razlika v ceni potovanja z vlakom ali avionom ni torej velika . Vrnimo se k letališču v Ronkah. Lani je vzletelo in pristalo 3260 letal, predlanskim pa 2699. Tudi količina z letali prepeljanega blaga se je dvignila od 90.575 kilogramov leta 1967 na 125.388 kilogramov lani. Padec pa je zabeležila količina prepeljane pošte in sicer od 171.213 kilogramov v letu 1967 na 111.328 kilogramov lani. Ista letala, ki čez dan vozijo potnike, vršijo nočno službo za prevoz pošte na relaciji Ronke-Rim. Zaradi tega je tudi dostava pošte med našo deželo in prestolnico zelo ni-tra. Poštna uprava pa se je lani obrnila raje na železnico in o stvari se je govorilo tudi v deželnem svetu. Še nekaj podatkov. Največ potnikov beležijo v poletnih mesecih in sicer v juliju, ko je bilo vseh potnikov v Ronkah 4622. Januarja pa jih je bilo najmanj: 937. Pozimi se ljudje poslužujejo letala v manjši meri, poleti pa so v zgornji številki zabeležili tudi charters vožnje, s katerimi so prišli potniki iz severnih dežel na letovanje v naše kraje. Letališke naprave so sedaj med najmodernejšimi in jih bodo še izpopolnili. Na nedavni konferenci za zračni promet, ki je bila v Benetkah, so predlagali, da bi povečali število voženj iz Ronk v Rim, kajti lanske izkušnje so dokazale, da je moral večkrat marsikdo ostati na tleh, ker so bila vsa mesta v letalu zasedena. Istočasno se je govorilo tudi o možnosti vzpostavitve direktne letalske zveze med Ron-kami in Jugoslavijo ter Avstrijo. Sedaj morajo namreč letala uporabljati dolg koridor, ki gre iz Ronk v smeri Umaga v Istri in šele nato obrne proti Ljubljani in proti Avstriji. Zatirajte borovega prelca Kot druga leta v tem času je tudi letos goriški župan izdal odlok o zatiranju borovegf prelca in njegove zalege. V odloku je rečeno, da morajo vsi lastniki borovih nasadov, vrtov, par kov in gozdov v katerih so borova drevesa, sprejeti predpisane ukrepe za uničenje tega škodljivca. Pobiranje gnezd je treba zaključiti do 15. februarja. Pri tem je treba odstraniti veje, na katerih so gnezda ter jih na kraju samem sežgati. Po omenjenem roku bodo delo opravili uslužbenci gozdne milice na stroške lastnika dreves Podoben odlok so izdale tudi druge občinske uprave na Goiškem. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA V goriškem matičnem uradu so 22., 23. in 24. januarja prijavili 8 rojstev in 7 smrti. ROJSTVA: Sara Lenardi, Barbara Goat, Igor Devetak, Paolo FVr-lan in Alessandra Skarabot (rojena mrtva), Miehela Barriviera, Ivana Roner in Nicoletta Canciani. SMRTI: Upokojenec 83-letnl Giuseppe Sina; uradnik 64-letni Egi-dio Grusovin; 75-letna Guglielmina Bregant, por. Marostika in 73-letni Romolo Valentini; uookojenec 85-letni Antonio Font.anini; posestnik 84-letni Federico Panis in kmetica 64-letna Gioseffa Brumat, vd. Zfan. (•urica CORSO. 16.30—22: «Joe Bass lTm-placabile«, B. Lancaster in S. Winters; kinemaskopski film v barvah. VERDI. 17—22: «Caterina sel gran-de», P. OToole in G. Moreau; film je v barvah. MODERNISSIMO. 17—22: aPutlfe-rio va alla guerra«, italijanska barvna slikanica. V1TTOR1A. 17—21.30: «La tredice-sima verginen, C. Lee in K. Dor; nemški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21 30: «11 figlio di Aquila Nera», D. Palmer in E. Fenech; italijanski kinemaskopski film v barvah. I rži č AZZURRO. 17.30’ «Amanti», M. Ma-stroianni in F. Dunaway. Barvni film. F,XCELSIOR. 16.00: «La pecora ne-ra», V. Gassman in L. Gosdana. PRINCIPE. 17.30: aCaterina sel grande!«, P. O. Toole in J. Moreau. Barvni film. S. MICHELE. 17.30: «Le tre spade di Tarzanu, J. Mahoney. V barvah. «Un passo dall’inferno», M. Thomson. V barvah. IXovu (ioricu: «Soča» — Nova Gorica: «Veliki u-por», mehiški barvni film — ob 18. in 20.15. «Svobnda» — Šempeter: «Nesreča», angleški film - ob 18. in 20.15. Šempas: «Gomila morilcev«, ameriški barvni film — ob 20. Deskle: «Odpadnik prerije«, ameriški barvni film — ob 19.30. Renče: «OSS 117 v Tokiu«, francoski barvni film — ob 19. Prvačina: Zaprto. Kanal: «Sama v temi«, ameriški film — ob 16. in 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je ■ prta lekarna Tavasani, Korzo It; ja 10 .tel. 2576. TR2IC Danes ves dan ln ponoči Je Tržiču odprta lekarna »Centra — Trg della Repubblica — tel. 75 RONKE Danes Je odprta lekarna Stazlone« dr Matitti — Viale ( ribaldi 3 - tel 77046. Dežurna cvetličarna v Gorici Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna Bandelj Jožef, Travnik tel. 54-42. PRIMORSKI DNEVNIK AVTOMOBILIZEM RALLY MONTECARLO Za hišo I. in 2. Porsche mesto Smola Jugoslovana Palikoviča: zaradi okvare zavor je odstopil MONTECARLO, 24. — Nemški avtomobili porsche so se izvrstno obnesli na letošnjem 38. mednarodnem avtomobilskem rallyju Monte-carlo, ki se je zaključil danes zjutraj v kneževini Monaco. Po zaslugi švedske posadke VVaaldegaard -Helmer in francoske dvojice La-ruousse - Ferramond sta se namreč na prvi dve mesti uvrstila avtomobila te tovarne. Italijanski avtomobili so dosegli zadovoljive uvrstitve. Najbolje se je odrezal avto znamke lancia, ki je zasedel šesto mesto. Med italijanskimi tekmovalci pa sta bila Fianta in Palaeri deseta. Od petih jugoslovanskih udeležencev sta najdlje vzdržala Zagrebčana Mladen Gluhak in Borivoj Kersnik na BMW 2002, ki sta v zadnji izpitni vožnji morala zaradi okvare opustiti nadaljnje tekmovanje po šesti etapi. Jugoslovanski prvak Joviča Palikovič je v zadnji etapi neposredno po startu v Mon-tecarlu imel smolo: po 28,5 km so mu odpovedale zavore, ki jih je nameraval zamenjati na prvi kontrolni postaji pri 30. km kot to dovoljujejo pravila. Samo 1,5 km pred servisno postajo pa je njegov avto porsche udaril ob obrobni zid. Nesrečni Jugoslovan je s tem izgubil veliko priložnost, kajti v trenutku nezgode je bil med 15 najboljšimi tekmovalci. Kljub tem nezgodam na je uspeh Jugoslovanov (ki so prvič sodelovali na rallyju Montecarlo pomem- ben, saj sta Gluhak in Palikovič ostala med 40 najboljšimi tekmovalci. Lestvica 1. Bjorn Waaldegaard - Lars Helmer (Šved.) «porsche 911 S» 21.544 kazenskih točk 2. Gerard Larousse - J. C. Perra-mond (Fr.) «porsche 911 S» 21.831 3. Jean Vinatier-J. F. Jacob (Fr.) «alpine A 110» 21.854 4. Jean-Francois Piot - Jean Todt (Fr.) «ford-escort» 22.553 5. Jean-Luc Therier - Michel Du-mont (Fr.) «R8 gordini« 23.165 6. Pat Moss - Carlsson (VB) Flisabet.h Nystrom (Šved.) ulancia fulvia HF» 23.513. 7. Rob Slotemaker - F. Van der Geest (Niz.) «BMW 2002 TI» 23.750 8. Jean-Louis Barailler - Ph. Fayel (Fr.) «triumph» 24.351. 9. Jenri Greder - Murac (Fr.) «opel commodore« 24.729 10. Giorgio Pianta - Emilio Palaeri (It.) «autobianchi» 25.031. PROMOCIJSKA LIGA Bo borovcem uspelo uveljaviti svojo igro? Srečanje Bora s CSI Frinli ho jutri oh 12.SO v Trst« Po dveh zaporednih tekmah na tujem, v Gorici proti Isonzo in v Vidmu proti Patriarci, bodo Borovi košarkarji odigrali v Ul. della Valle tekmo proti CSI Friuli iz Vidma. V zadnjih srečanjih so se borovci dobro izkazali, čeprav ni prišlo do uspehov, ker so jim stale nasproti najmočnejše peterke letošnjega promocijskega prvenstva, ki so na lastnih igriščih dale vse od sebe, da so ohranile dober položaj na lestvici. Ko bi Borovi košarkarji prikazali tak napredek proti moštvom Energie Nuove, Arte ali Hannibal, bi danes zasedali drugačno mesto na splošni lestvici. Proti tem ekipam so namreč klonili za dve, štiri točke, kljub nezadovoljivi igri in slabi formi nekaterih igralcev. Prof Mari je v zadnjem mesecu navajal moštvo k napadalni igri, ki naj bi omogočila premikanje lgral- D A IN K S Sobota. 25. januarja 1969 ODBOJKA MOŠKA B LIGA 21.15 v Trstu. Ul. della Valle Bor — Mazzoni JUTRI Nedelja, 26. januarja 1969 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Standrežu Juventina — S. Anna 3. AMATERSKA LIGA 08.15 v Trstu, stadion «1. maj» Primorec — Intcr SS 08.15 v Nabrežini Libertas Opčine — Vesna 10.00 v Trstu, stadion «1 maj» Breg — Roianese 10.30 v Nabrežini Primorje Tecnoferramenta 11.45 v Trstu, stadion «1. maj» Zarja — Libertas Prosek 12.30 v Trstu. Sv. Alojzij, Gretta — Union MLADINSKI NOGOMET 13.15 v štandrežu Juventina — F. Filzi KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 12.30 v Trstu, Ulica della Valle Bor — CSI Friuli NARAŠČAJNIŠKA LIGA Bor — Servolana 08.00 v Trstu, Ul. della Valle ODBOJKA TURNIR PRIJATELJSTVA 10.00 v Poreču Sodelujejo Bor, Breg, Sokol V NEDELJO, 2. FEBRUARJA 1969 3. zimske športne igre SPD Trst v Črnem vrhu Datum in kraj Čr- 1. SPD Trst organizira nem vrhu nad Idrijo v nedeljo, 2. februarja 1969 3. zimskošportne igre zamejskih Slovencev za društva in posameznike. Spored tekem 2. a) Slalom člani-ce; b) veleslalom člani-ce; c) veleslalom za-četniki-ce; č) veleslalom naraščaj-niki-ce; d) tek na 2 km moški (člani in začetniki, rojeni leta 1954 ali prej); e) samanje naraščaj. Vpisovanje 3) Vpiše se lahko društvo ali posameznik. Vsak tekmovalec lahko nastopa le v treh disciplinah in le v eni kategoriji. Vpisovanje: v torek, 28. januarja, sredo, 29. januarja in četrtek, 30. januarja od 19. do 21. ure v Ul. Geppa 9/1 (v baru). Izidi žrebanja, ki bo po zaključku vpisovanja, bodo objavljeni v dnevnem časopisju. Vpisnina: 200 lir do 30. januarja; 500 lir po 30. januarju. Sprejemanje prijav se bo zaključilo v Črnem vrhu eno uro pred startom posameznih disciplin. Tekmovalne kategorije 4. a) Člani in članice: so vsi tisti, ki so tekmovali v članski kategoriji na 1. in 2. ZŠI, ter prvi trije uvrščeni v kategoriji začetnikov na 1. in 2. ZŠI. b) Začetniki-ce: vsi, ki ne tekmujejo med člani ali naraščajniki. c) Naraščaj: vsi, ki so se rodili od leta 1955 dalje razdeljeni: a. letniki 1955-1957, b. letniki 1958-1959, c. letniki od 1960 dalje. Tekmovalci v vseh kategorijah so ločeni v moške in ženske, razen v 3. kategoriji naraščajnikov. Nagrade in nagrajevanje: 5. a) Prehodni pokal najbolj\ šemu društvu. b) Pokal najboljšemu smučarju in pokal najboljši smučarki. c) Diplome prvim trem uvrščenim v vsaki kategoriji in spominsko diplomo vsakemu društvu. Nagrajevanje bo sledilo razglasitvi uradnih rezultatov 1 uro po zaključku tekmovanj na verandi gostilne «pri Metki* v Črnem vrhu. Pravilnik 6. Za tekmovanje veljajo pravila FISI. Poškodbe 7. SPD ne odgovarja za morebitne poškodbe tekmovalcev in njih opreme med tekmovanjem in izven tega. Kazni 8. Vsaka kršitev športnega duha in discipline bo prijavljena razsodišču 3. ZŠI, ki bo ukrepalo z naslednjimi kaznimi: opomin (odvzem 2 točk posamezniku in 5 društvu) izključitev s 3. ZŠI Število tekmovalcev 9. Če na startu ne bodo vsaj trije tekmovalci vsake kategorije, organizator ne bo vključil njihovih rezultatov v ekipno, ne v lestvico najboljšega smučarja in najboljše smučarke. Sanke 10. V tekmovanju s sanmi so dopuščene le tiste sani, ki nimajo krmilnih naprav, lahko pa imajo zaviralne naprave. Točke H., Točkovanje posameznikov bo potekalo po sistemu 6 točk za zmagovalca, 5 točk za drugouvrščenega, 4 točke za tretjeuvršče-nega itd. Sprememba pravil 12. SPD Trst si pridržuje pravico menjave teh pravil. cev okoli nasprotnikove obrambe z določeno mero sinhronizma in reda. To predstavlja nekakšno grobo ogrodje napada, ki ga izpolnjuje košarkarska iznajdljivost posameznikov z najrazličnejšimi variantami. Druga skrb trenerja slovenskih igralcev je bila vedno atletska pripravljenost. Bor namreč ne razpolaga s številnimi rezervami, zato mora onih šest ali sedem običajnih igralcev imeti odlično kondicijo, da vzdržijo vso tekmo brez zamenjave. Nedeljski Borovi nasprotniki sodijo med srednje močne ekipe prvenstva. V zadnji tekmi so premagali Isonzo, ki je teden dni prej odpravila Borovce s 64:48. Toda upoštevati je treba, da je sodnik med tekmo Isonzo - Friuli izključil kar dva najboljša Goričana in tako sam odločil o končnem rezultatu. Videmčani razpolagajo z nekaj visokimi igralci, toda splošna višina ekipe ni izredna. Proti Friuli bodo Borovi igralci poskušali uveljaviti svoj način igre in izkoristiti sleherno možnost za protinapad. Navijačem borove peterke in našim ljubiteljem košarke se obeta zanimivo srečanje! Tekma bo jutri, v nedeljo 26. januarja v Ul. della Valle ob 12.30. Adrija.u /avadlal NOGOMET Jutri oh 14.3(1 v Štandrežu Jiivenlina-S. Anna Juventlno čaka na domačem igrišču tudi ta teden težka tekma. Pomerila se bo namreč s tržaško ekipo S. Anno, ki deli prvo mesto na lestvici z enajsterico Arsenale. S. Anni je preteklo nedeljo prav Juventina omogočila, da se je povzpela na prvo mesto, ker je z izenačenjem odvzela točko Arsenalu. Juventina se seveda pripravlja, da bi tudi jutri ponovila odlično igro pretekle nedelje, če z njo že ne bo mogoče zmagati, pa bi želela odnesti tudi iz te tekme vsaj točko. Trener Costelli namerava tudi proti S. Annl postaviti na Igrišče enako postavo svoje ekipe, kot pretek'o nedeljo. Edino Rupila bo verjetno zamenjal Storniolo ali Vižintin. Mladinska ekipa Juventine bo jutri ob 13.15 odigrala prijateljsko tekmo z enajsterico zavoda «Fabio Filzi«. mmmm Bologna . Inter X 2 Cagliari - Atalanta 1 Juventus - Sa.mpdoria 1 Milan Palermo 1 Piša - Napoli 1 X Koma - Torino 1 X Varese . Fiorentina 2 Verona • Vicenza 1 Catanzaro Brescia X 2 Genoa - Bari 1 X Reggina - Eoggia 1 X Pistoiese - Me.ssese X Cosenza - Avellino 1 iiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiii|l|||lll,ll,im,ll,lll|,lllllll|lim||||| mmmmm Jutrišnje za vse naše 3. AMATERSKA LIGA kolo uspešno enajsterice? Nedeljsko kolo III. amaterske li- i prevladujejo na sredini igrišča, v ge bi moralo biti, vsaj na papirju, I napadu pa imajo spretnega strelca MOŠKA B LIGA Drevi Bor-Mazzoni uspešno za naše ekipe, ki pa bodo morale na igrišču potrditi naša predvidevanja. PRIMOREC — INTER SS Točka za Primorca? Po dveh neuspehih bodo v nedeljo Trebenci sprejeli v goste e-najsterico Inter SS, ki se trenutno ne nahaja v najboljših vodah. Po dobrem začetku je tržaško moštvo v tekmi z Zarjo napravilo hude prekrške in disciplinski ukrepi so bili neizbežni. Inter SS so fekjučili kar štiri igralce. Za dva je kazen že potekla medtem ko bosta Bi-zai in Del Bello še za eno nedeljo sledila igrj tovarišev le kot gledalca. To je seveda moralno vplivalo na enajsterico Inter SS, ki je v zadnjih dveh nastopih zaužila hud poraz s predstavniki Grette, prejšnjo nedeljo pa celo prepustila točko šibkemu moštvu Lib. Opčine. Tudi Primorec pa ima težave s sestavo moštva. Navijači in sam trener pa šo optimisti in upajo da bodo nekateri igralci okrevali. Predvidevanja sicer govorijo v prid tržaškemu moštvu ni pa izključeno, da Trebencem ne uspe iztrgati gostom vsaj eno točko. PRIMORJE - TECNOFER. Ostra bitka za točke Najzammivejše srečanje nedeljskega zavrtljaja bo dvoboj med Primorjem in Tecnoferramento, ki je trenutno na tretjem mestu lestvice. Pet točk deli Primorje od Tecnoferramente, ki je do sedaj zaužila le dva poraza in sicer s Primorjem ■ in Vesno. To je že jasen dokaz, da so gostje dokaj solidno moštvo, pa čeprav ga sestavljajo pretežno starejši igralci. Tržačani Tekma bo v Trstu, v Ul. della Valle ob 21.15 Drevi bodo fantje Bora igrali doma, pred svojim občinstvom. Gostili bodo bolj skromnega nasprotnika, namreč šesterko Mazzoni. Ta ekipa je na trenutni lestvici sicer le dve mesti nižje od Bora, kar pa ne kaže njene prave vrednosti. Tega mesta si namreč ni priborila toliko zaradi svojih odlik, kot zaradi šibkosti moštev, ki so na lestvici za njo. Mazzoni je začetni del prvenstva začel precej slabo, nato pa je svojo formo izboljšal in je izbojeval štiri zmage, ki mu pa vseeno še niso zagotovili obstanka v tej ligi. 2. — Borovci za to srečanje niso imeli posebnih priprav. Prepričani so, da bodo uspeli svoje goste premagati, saj so trenutno — kljub zadnjim porazom — v zadovoljivi formi. Tekma Bor - Mazzoni bo drevi v Trstu, v Ul. della Valle ob 21.15 4. — 5. — prvi 1 1 drugi X 2 prvi 1 drugi 2 prvi 1 2 drugi 2 1 prvf1 1 drugi X prvi X X drugi 1 2 prvi X 1 drugi 1 2 iiiMiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|i|Ml(||||||,M|||||l|m,,|||||,|||||||||||||l||||||,|||||||l„ BOLOGNA: Adani; Roversl. Ardizzon; Furlanis, Rattisodo, Gregor! (Turra); Perani, Bul-garelli, Mujesan, Turra (Scala), Pace. INTER: Girardi; Bedin; Fac-chetti; Suarez, Burgnich, Cella; Jair, Bertini, Mazzola. Corso, Vastola. VARESE: Da Pozzo, Sogliano, Rimbano; Marinelli, Dolci, Pic-chi; Leonardi, Tamborini, Cap-pellinl, Della Giovanna, Golin. FIOItENTINA: Superchi, Ro-gora, Mancin; Esposito, Ferran-te, Brizi; Chiarugi (Danova), Rizzo, Maraschi, De Sisti, Ama-rildo. VERONA: De Min; Petrelli, Ranghino; Mascetti, Battistonj, Savoia, Madde, Mazzanti, Tra-spedini, Bonatti, Bui. L. VICENZA: Luison; Volpato, De Petri; Tumburus. Carantini, Calosij Mentl, Fontana, Vitali, Biasiolo, Gallina. ROMA: Pizzaballa; Bet, Car-penetti ; Salvori, Santarini, Spinosi, D 'Amato, Scaratti, Landini, Cordova, Peirč. TORINO: Vierl; Poletti, Fos-sati: Puia, Cereser, Agroppi; Carelli, Ferrlni, Combin, Mo-schino, Facchin. PIŠA: Annibale; Casai, Ga- sparroni; Guglielmoni, Lenzi, Gonfiantini; Manservizj (Cer-vetto), Joan, Piaceri, Masca-laito, Cosma. NAPOLI: Zoff; Nardin, Poglia-na; Zurlini, Guarnerl, Bianchj; Salvi, Montefusco, Nielsen, Ca-nš (Sala), Barison. CAGLIARI: Albertosl; Marti-radonna (Zignoli), Longoni; Cera, Niccolai, Longo; Nene, Brugnera, Boninsegna, Greattl, R';va. ATALANTA: De Rossi; Poppi, Dordoni; Tiberi, Dotti, Ber-tuolo; Nastasio, Lazzotti, Cle-rici ,DeU’Angslo, Incerti JUVENTUS: Anzolin (Sartl); Pasettj, Salvadore (Leoncinl); Roveta (Salvadore), Castano (Roveta), Dsl Sol; Favalli, Be-netti, Anastasi, Haller, Žigoni. SAMPDORIA: Battara; Saba-tini (Delfina); Novell! (Saba-tini), Morini (Garbarlni), Vin-cenzi; Salvi (Novelli), Vieri, Cristin ( Salvi), Frustalupi, Francescon (Morelli). MILAN: Cudicini; Anquiletti, Schnellinger; Rosato, Malatra-si, Fogli; Mora, Lodetti, Sor-manl, Rivera, Prati. PALERMO: Cel; Maggioni,Fu-rino; Lancini, Giubertoni, Lan-dri, Pellizzaro, Landoni, Troja, Reja, Ferrari. Monico, ki je eden najboljših v tej skupini. Prav v nedeljo smo ga videli dvakrat kot strelca golov v tekmi s Primorcem. Kljub temu pa v vrstah Primorja vlada optimizem. Igralci In trener poznajo svoje moči. Vrzeli, ki so nastale prejšnjo nedeljo v obrambi je treba popraviti in prav zat0 hoče enajsterica v nedeljo pred domačim občinstvom pokazati, da je bil nastop z Vianijem le spodrsljaj obrambe, čeprav bo bitka za točke precej ostra bi moralo Primorje priti do obeh točk. GRETTA — UNION Bitka za peto mesto Podlonjerci bodo v nedeljo šli v goste k neposrednemu tekmecu za peto mesto, k enajsterici Grette. Dvoboj bi moral biti nadvse zanimiv, če računamo, da bo morda rezultat tega srečanja odločilen za osvojitev petega mesta. Na lestvici imata namreč Gretta jn Union trinajst točk. Kot domačini tudi gostje upajo na celotni izkupiček. Domačini polagajo posebno važnost na to srečanje, ker jih peče hud poraz s 6-1, ki so ga zaužili v prvem delu prvenstva v dvoboju z Unionom. Verjetno pa predstavnikom Grette ne bo uspelo prekrižati račune Unionu, saj so Podlonjerci gotovo močnejši od nasprotnika. Gretta je prav v tekmi z Vesno jasno pokazala svojo šibkost, neizkušenost in neodgovornost, medtem ko čutijo Podlonjerci precej odgovornosti do svojih navijačev in članov, ki so prav prejšnji teden na občnem zboru dali popolno zaupanje enajsterici. Predvidevanja so torej: celotni izkupiček za Podlonjerce. L. OPČINE — VESNA Priložnost za napadalce Nedeljski nastop bi spet moral biti uspešen za kriško Vesno. Križani bodo tokrat igrali z ekipo Lib. Opčine, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice. Naloga plavih v nedeljo ne bi smela biti težka. Lib. Opčine je namreč do sedaj izsilil le dva neodločena izida, medtem ko je za opensko moštvo zmaga še vedno «tabu». Ker pa imajo Openci tudi dokaj šibko obrambo (35 prejetih golov), bo v nedeljo napad Vesne ponovno imel priliko, da se izkaže. Navijači Vesne namreč niso bili navdušeni nad svojim napadom; preišnjo nedeljo pa so s 7 zadetki Križanj pokazali kaj znajo. Vesna ima zato dve točki praktično že v žeDu. ZARJA — L. PROSEK Zmaga za Bazovce? Nedeljski neuspeh Zarje z Unionom je nekoliko prizadel bazoviške igralce, ki pa so prav prejšnjo nedeljo pokazali, da ima Zarja nekaj odličnih igralcev. Posamezniki torej so, zakaj kljub temu rezultati izostanejo? Bazoviška enajsterica je naj-miajša v tej skupini in mlad športnik se takoj demoralizira, če kaj tli v redu. Zarja pa nekoliko šepa tudi v skupni igri in to je popolnoma razumljivo, če računamo, da belo-rdeči trenirajo na majhnem travniku kjer igro bolj «trga» kot pa gradi. In to se seveda ponavlja tudi na igrišču. Skratka, igralcem manjka morda le zaupanje v svoje moči in ko bodo v to verjeli, bodo prišli do uspeha, kar pričakuj j že v nedeljo, ko bodo spre]ell[ goste enajsterico Lib. Prosek, t BREG — ROIANESE Domačini brez težav Igrišče «1. maj» bo v ne prizorišče srečanja med P>'vlIIL zadnjim z lestvice, to se pravi gom in Roianesejem. že iz ted*?! datka je razvidno, da so fa,;j .plavi, ki bodo v nedeljo po I verjetnosti zaigrali spet v S1T dardni postavi. Ekipa Roianese je moštvo. vsi dobro poznamo. Rojančani 1 letos ponavljajo lanske nalU Društvo je zelo neorganiziran®'"j krat se je že zgodilo, da j enajsterica predstavila na Ig/18/! z 9 ali 10 igralci, s FlaminioFJ so celo odpovedali nastop. nese je sicer v zadnjih dveh j mah žel dva neodločetla re*vvi kar seveda ne sme povzročati81 predstavnikom dolinske občih8’! katere predvidevamo celoto1 | kupiček. j Bruno B«!1 ŠD POLET J obvešča vse svoje člane, da 1. redni občni zbor JUTRI, 28. januarja ob 17.30 v prvem in ob 18. v drugem sklicanju v ” svetnem domu na Opčinah Občnemu zboru, na k» rega so vabljeni vsi OpeI) bo sledil družabni večer. Odbor ŠD Pol«' EDINSTVEN DEKRET (Nadaljevanje » 3. strani se A V zakonu videli prizadevanje % ve. da bi ženo povrnila k dr, skemu ognjišču Prikazoval' kot zanikanje starih zak®a določb, s katerimi «so spodbujale, da zapuste ognjišče zaradi sodelovanja v izvodnjb. -j In zakaj je 1. 1968 bil s? j nov zakon? Kljub temu, da J f jz I. 1944 dal precej pozitivni/11 zultatov, so v teku mnogi” številne izkušnje pred sodišč kazale njegove ulabt strani' ^ Predvsem je postopek okroRjj poroke bil preveč zapleten, primerih, ko je bi* nujno ben. Razporoko je lahko do^ j samo drugostopenjsko -— . še to na obojestransko zaht®' če v zakonu ni bilo otrok. , Novi zakon iz 1 1968 je v £ merjavi z onim iz 1. 1944, kaL deva besedilo, ricer spreri®Jjj|, toda smisel je ostal isti. ‘ j vseh sprememb, je ostaJ L načelpm, ki so bila sprejeta ^ preteklosti. Priznava potreb® f konitve zakonske zveze gistracijo, da bi ne prišlo d? zaželenih komplikacij. Sovi zakon dovoljuje samo civilno J n 1 on/l ioI/ampIža •„ % , k n A rlTle*8 "1 njeno zakonsko zvezo, ne pr|Z\3 pa cerkvenega ali kako drU™ kandidata morata hiti stara manj 18 let. Kar zadeva določbe o razp0/, pa so te v glavnem ostale kot jih je predvidel že zakfll 1. 1918. BRUCE MARSHALL V V B0ZICN0 V0SCIL0 «Izvolite?» je vprašal mož. "Prosim — tole je darilce za gospodično Farquhar,» je izjecljal MacGregor in mu molil knjigo. «Za gospodično Rhodo, Penelopo, Eileen ali Hazel Far-quhar?» Hazel mu je sicer pravila o svojih sestrah, a nikoli ni slišal njih imen. Zdaj je bil še v hujši zadregi. «Za gospodično Hazel Far-quhar.» «Da ne bo pomote, bo najbolje, da na zavojček napišete ime.» Medtem ko je MacGregor pisal,' so se za kletarjem odprla vrata in Hazel je stopila v vežo. Nosila je bleščeče belo obleko. "O Burt, tukaj ste. Sadna solata je pošla.« Tedaj je opazila MacGregor-ja. "Gospod MacGregor Kako lepo od vas in kako nepričakovano! Vstopite vendar!« MacGregor je stal in ves potan preprijemal zavojček tudi potem, ko je kletar že odšel. «Ne, res ne morem, res ne,» se je branil. "Hotel sem vam samo tole izročiti.« Nerodno ji je pomolil knjigo. "O! No, vstopite prosim, bova skupaj odvila.« «Ne, ne. Saj vidite, da nisem primerno oblečen. Ce bi bil vedel, da imate družbo...« Stavka ni končal, da mu ne bi bilo treba po nepotrebnem lagati. Zakaj tudi če bi ga bila povabila, se vabilu ne bi mogel odzvati iz preprostega razloga, ker smokinga ni imel. "No" pa ne, če ste tako grdi.« Toda že se mu je ljubko in toplo nasmehnila. Nič več ga ni bilo strah ne nje ne njene lepe obleke. Zdaj mu je bilo žal, da ni pustil v knjigi prve posvetitve. "Veste kaj, pojdiva v vrtno lopo. Potrpite trenutek, prosim, skočim po plašč.« Bil je presrečen, ko sta skupaj gazila skozi zasneženi vrt. Skrbno je pazil, da ne bi hodil pretesno ob njej. Imela bi ga lahko za babjeka. Všeč mu je bil vonj njenih las in oble- ke, ki je šelestela pod plaščem. Sneg je bil zdaj rožnat od svetlobe oken, zdaj rahlo moder v senci noči. V utici je bilo hladno, zato ga je prosila naj zapre vrata. Sedela sta v temi. Vprasnil je vžigalico, da je videla odviti zavojček. "Trollope!« je vzkliknila. «Saj sem čisto iz sebe! Kako zelo zelo lepo od vas, gospod Mac Grogor!« Ko je vžigalica dogorela, je šele čez nekaj časa spet razločil njen obraz in nenadno obledelo belino njene obleke. «Ne vem, če Je Trollope ravno vzor dognanega sloga,« je rekel. "Ponekod se obrača naravnost na bralca in tega nimajo za posebno odliko.« "Gospod MacGregor, ali res morate kar naprej govoriti o literaturi?« Čutil je, kako se je primaknila k njemu in kako so se ji oči svetile v drobnem obrazku. "Nujno res ni, gospodična Farquhar.» «In mislite, da me morate večno ogovarjati z gospodično Farquhar? Nikar ne pričakujte, da vas hočem omrežiti, ampak se vam zdi, da bo konec sveta, če mi porečete Hazel?« «Ne, mislim, da ne, gospodična Farquhar — no, Hazel.« Zasmejala sta se in mimo- grede se je njegova roka dotaknila njene in zdaj je ležala ob njeni v njenem naročju. "Oprostite, gospodična Far-quhar, Hazel. Tega ne bi smel.« "Bežite no. Nasprotno, lepo mi je.» Njeni prsti so se oklenili njegovih, potem ga je nežno pobožala po hrbtu roke. "Všeč mi je moška roka, ki ji izstopajo žile.« "Poleti še bolj izstopijo,« pogledal jo je, zastokal in jo pričel poljubljati z neizkušenimi poljubi. Zgrešil je njena usta, se zadel v nos, in ko je končno našel usta, je poln nežne plahosti zdrsnil na njene lase. Pričakoval je, da se bo upirala. Pa je samo rekla: «Oh, ti norček, ti, saj mi pomečkaš vso obleko.« "Kakšen lopov sem,« je šepetal. "Poljubljam takole pošteno deklico.« Zdrsnil je' na kolena. To se mu je zdel najprimernejši položaj za ta sveti trenutek. Da pa se ne bi preveč osmešil, je skril obraz v njenem naročju. "Gospodična Farquhar, Hazel, bi hoteli biti moja žena. Nimam denarja in vem, da sem včasih neotesan, ampak imam te tako neizmerno rad.« «Ne govori tako neumno o' Sebi. To moram premisliti. Da„ pravzaprav bi res lahko premi- slila.« «In»? "Medtem si bova prijatelja.« «In kasneje bova najinim vnukom pripovedovala, kako sva se na božični večer prvič poljubila.« Spet je slonela v njegovem objemu. Čisto tiho. Njegove roke so v temi spoznale njen obraz in so z bežnimi, trepetajočimi kretnjami gladile blago njene obleke. Bolan od ljubezni ji je božal lica in jo stiskal k sebi. "Prisezi, da me boš tako ljubil tudi, ko bova že stara,« je šepnila. Zgovorno ji je prisegal, da bo njene ugasle sive lase prav tako nežno in ljubeče gladil kot zdaj njene bleščeče temne. Nenadoma pa je Hazel v ledeni jezi otrpnila in bilo je, kot da ni nikoli občutila njegove ljubezni. «Ne verjamem vam niti besede,« mu je zabrusila. "Nikoli ne bom verjela takemu goljufu! Bržkone ste mislil, da ne bom opazila. Iz knjige je iztrgan prvi list! Ne trudite se, da bi lagali. Rob vendar lahko otipam! Knjigo vam je nekdo poklonil in ker vam ne ugaja, ste mislili, da jo lahko odrinete meni.« In preden je mogel odgovoriti, je odvršela preko zasneženega vrta proti razsvetljeni hiši. Ostal je sam v temi z zavrnjenim Trollo- pom in z vonjem njenega plašča in las. Bil je pregloboko užaljen, pregloboko, da bi poiskal in ji vse razložil. Preselil se je na jug, da bi v Londonu pozabil. Ko je zdaj spet koračil po debelem snegu, se je Mac-Gregorju zdelo, da se tihe, široke ulice niso prav nič spremenile, čeprav je trideset let usodne zgodovine opustošilo svet, odkar je zadnjič hodil tod. Hiše v Western Coatesu so bile še zmerom domovanja v blagostanju živečih ljudi. Tudi visoki zid okoli Hazeline hiše je še stal. Reža za pisma se sicer ni razširila, a list s posvetilom je zdrsnil gladko skozi njo. MacGregor je hitro odšel, ne da bi pritisnil na zvonec. Namenoma ni hotel pogledati v telefonsko knjigo, da bi se prepričal, če še stanuje tam. In danes, na ta dan, ni upal povprašati ali je poročena ali ne, ali je vdova, ali morda stara devica ali živi na Škotskem ali kje drugje. Ne, danes, ta božični večer je hotel verjeti, da je v svetu polnem vojn, hinavščine in poniglavih ljudi naposled vendarle odposlal iskreno, pravo sporočilo ljubezni in se hotel nadejati, da bo prav tak6 toplo sprejeto. (KONEC) Pavla Hočevar POT SE VIJE (Naš novi podlistek) V nedeljo bomo začeli podlistku objavljati spo' Pavle Hočevarjeve «Pot se, je». Spomini priletne avtorl' ki se je še udeležila neda'/l!.|,< ga srečanja bivših učence® ^ ril-Metodove šole v Trstu, P segajo v dobo, ki je nam precej odmaknjena, in so gotovo še bolj zanimivi. T^! se nam ob branju teh spo'., nov porajajo nova spoznaj -n F dokler nas pisateljica vse ne približa dobi in Ijuderii bodo vsaj starejši med sklenjenega zakona. Zak®1^ zagledali v teh opisih že svojo dobo. V marsičem_ ( je spis Pavle Hoče vari* dragocen prispevek k slo®e ski literarni in kulturni dovini, še posebej pa k dovini ženskega gibanja ,; Slovenskem. Ker je bila P/L teljica učiteljica na Ciril'lJ todovi šoli v Trstu, je se®^- znafen del njenih spominov posvečen dobi, ko je delovala šola. Poudariti je še treba, da je bila Pavla Hočevarjeva angažirana v ženskem gibanju, kar jo je privedlo tudi na narodna ženska zborovanja; tudi o tem piše avtorica. a i-ilo bi zgrešeno misliti, da bo novi podlistek nam«r1)| zgolj starejšim ljudem. Zelo ga priporočamo tudi študentom mladini. (Kar groza nas je ob opisih težkega življenja m|“ študentke v Ljubljani pred mnogimi desetletji.) . O dokaj obširnem delu Pavle Hočevarjeve se je zelo P hvalno izrazil tudi dr. Lavo Čermelj, nadalje pisatelj Fral? Bevk, univ. prof. Marja Boršnikova in književnica Marija tova. Prepričani smo, da našitih bralcem ustregli. bomo z objavljanjem teh spori11 UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOCH1 b, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno «00 j vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, • celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškeg1 ^ Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglas' beseda — Oglasi za tržaško in gor:ško pokrajino se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri "SocietS Publicith Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst Z