Leto LXVI Poštnini olaïana V tfotovtnJ V Ljubljani, v petek, dne 11. marca 1938 Štev. 58 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi «1.6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 404)1, 40-02. 40-03, 40 04. 40-03 « Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika Cek. račna: Ljnb- Ijana št 10.650 io 10.344 za inseratej Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duuaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva alica štev. t». Včerajšnjo številko »Slovenca« so nekateri naročniki dobili z zamudo. Povzročile so jo nepredvidene ovire. - Naročnike prosimo, da to blagohotno upoštevajo. Geslo miru Ministrski predsednik in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič je imel v sredo v Narodni skupščini svoj nestrpno pričakovani govor o zunanji politiki naše države. Odkar je na vladi sedanji režim, so postala vsakoletna poročila zunanjega ministra ob priliki proračunske razprave dogodek prvega reda in čedalje bolj evropskega odmeva. To pa zaradi tega, ker je Jugoslavija pod sedanjim vodstvom, ki traja komaj nekoliko nad dve in pol leti, uspela, da postane v Evropi država, ki ima svoj glas in svojo težo, država, katere prijateljstva se iščejo in katere težnje se upoštevajo. Časi, ko se je o Jugoslaviji govorilo zaničevalno kot o neki prisiljeni tvorbi, ki je v razsulu, in se pisalo o njej samo še v obliki anekdot, se nam zdijo daleč za nami in doba, ko so drugi narodi že prešerno kockali za naš kožuh, se nam vsiljuje kot neverjetna bajka. Jugoslavija je dobila svoj prostor v evropskem občestvu. Tega se zaveda ona sama, a zavedajo se tudi ostali evropski narodi. Dr. Milan Stojadinovič je mojstrsko razr členil načela, ki se jih je njegova vlada zvesto držala in ki se jim ima zahvaliti za uspeh, ki fa ji marsikateri drugi narod lahko zavida, »vaje je imela vlada pred očmi : mir na vseh evojih mejah in odprto možnost neoviranega gospodarskega razmaha. Stopnjo za stopnjo je korakala proti temu cilju. Kot jeklen obroč je našo državo stiskal in dušil obroč nevarnih nasprotstev. Izvzemši kratke romunske meje nikjer nismo imeli prijateljev. Povsod so bile zabite žične ovire. Postopno, načrtno je vlada ta raorilni obroč rahljala, ga krhala. Vedno več svežine je prihajalo v naëe meje, dokler ni pritisk popolnoma prenehal in smo na vse etrani svobodno zadihali. Najprva je bila Bolgarija, ki je s paktom večnega prijateljstva »topila v zbor naših prijateljev. Za tem je sledila Italija in pomirjenje z njo nam je prineslo razbremenitev Jadrana, popustljivost Madžarske in uireditev odnosov do Albanije. Ostala je še severna, nemška meja in tudi tamkaj so se razmere zadovoljivo uredile, kot smo zadnje čase videli, odkar se je izkazalo, da je avstrijska zunanja politika podvržena kontroli iz Berlina, s katerim smo se prijateljsko sporazumeli. Po dveh in pol letih smo polja sovraštva in zajedljivosti, ki 90 nas obdajala, spremenili v polja prijateljstva ali vsaj dobrega sosedstva. Ni res, da nismo za to doprinesli žrtev. Tudi mi smo jih dali, toda za mir, kaj vse ne bi človek, kaj vse ne bi žrtvoval narod! Toda od svoje svobode nismo za nova prijateljstva trosili niti najmanjšega koščka in na naše roke ni legla nobena veriga. Pri tem pa smo ohranili in še bolj utemeljili v svojem državnem življenju stara prijateljstva in zavezništva v duhu enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. Velesile, ki so svoje dni gospodarile in svojo voljo narekovale v Podonavju in na Balkanu, so nam danes vse enako blizu in od nas enako oddaljene v vprašanjih, ki nas ne tičejo, v vprašanjih pa, ki se tičejo našega državnega življenja, odločujemo sami skupno z državami, ki žive na tem prostoru Evrope. Mir smo dosegli v polni meri okrog vseh naših meja. A tudi ovire, ki nam niso pustile, da bi se na gospodarskem področju svobodno razmahnili, so večidel odstranjene. S 27 državami smo sklenili nove trgovinske pogodbe, ki so izčrpale vse obstoječe možnosti za razvoj naše zunanje trgovine, ki je prinesla toliko svežega prepiha v naše domače gospodarstvo. Kateri drugi zunanji minister v Evropi sme danes stopiti pred svoj narod in z istim zanosom povedati, da >danes naša država ni več obdana od sovražnikov in so našemu izvozu odprta vsa tržišča sveta,« kot je to storil vodja naše zunanje politike ob oglušujočem ploskanju narodne skupščine in odmevajočem priznanju vsega hvaležnega jugoslovanskega ljudstva. Le malo bi jih mogli našteti, ali pa nobenega ne! Toda načela, čeprav lepa, jasna in smo-trena, bi ne bila zadostna razlaga za uspehe v naši zunanji politiki. Treba je tudi pravega načina, da se načela izvajajo tako, da z najmanjšim trudom obrode največji sad — v mejah pravičnosti. To pa je odvisno od osebnosti, od darov uma in srca, od osebnostnega značaja državnika, ki mu pripada odgovornosti polna dolžnost, da krmari življenje svoje lastne države v družini narodov. So morda še drugi narodi, ki so v preteklih 12 mesecih tudi napredovali in se vesele svojih velikih zunanjepolitičnih uspehov. Da, toda kaj leži često za temi uspehi? Rožljanje z orožjem, grožnje slabejšim, udrihanje po mizi, teptanje naravnih pravic in mednarodnih predpisov, in morda celo — človeška kri. To so uspehi, ki jih je rodila sila. Naše jugoslovanske uspehe pa je rodil duh pravice. Prav tukaj se pokažejo osnovne razlike med zunanjo politiko in zunanjo politiko, V nedeljo se bo Avstrija odločila Kancler Schuschnigg jo je kol govornik in politik dobro pripravil Dunaj, 10. marca. TG. Nepričakovani proglas zveznega kanclerja Schuschnigga, ki poziva avstrijski narod, naj prihodnjo nedeljo v javnem plebiscitu izjavi, če je za neodvisnost Avstrije ali proti njej, je odkril novo ozadje avstrijsko-nemSkih dogovorov v Berchtesgadenu dne 12. februarja med Schuschniggom in Hitlerjem. Že dalje časa namreč so šušljali po Dunaju in predvsem po Berlinu, da ho za prvim hitlerjev-skim naskokom na Avstrijo v kratkem času sledil šo drugi. Prvi naskok je delno uspel, llitlerjevcl so dobili svobodo gibanja in razprostirania v javnosti. Dobili so svoje ministre v vladi. Dobili so predvsem1 notranje ministrstvo, V vojski se je moral general Janša umakniti z mesta šefa generalnega štaba na zahtevo Berlina. Toda kaj naj bi bili nadaljnji koraki? Sedaj smo poučeni. Hitler je v Berchtesgadenu nd Schuschnigga zahteval, naj v plebiscitu vpraša avstrijsko ljudstvo, kam hoče. Schuschnigg mu je odgovoril, da bo to storil, kakor hitro je moral ugoditi tudi drugim nemškim ultimativnim zahtevam. Samo da avstrijski kancler ni povedal, kdaj bo ta plebiscit organiziral. Znano je, da je nemški kancler že večkrat v svojih javnih nastopih, kadarkoli je omenjal Avstrijo, poudarjal, da naj se avstrijskemu ljudstvu da priložnost plebiscitnega glasovanja in da on nima nobenega dvoma o tem, kam se bo Avstrija odločila, če lç dobi možnost, da svoje želje javno izpove. Plebiscit je bil torej tudi med zahtevami nemškega kanclerja, ki jih je Schuschniggu predložil z grožnjo, da želi imeti odgovor v treh dneh. Avstrijski kancler je sedaj tej želji ustregel, toda tako, da je presenetil tako hitlerjevce v Nemčiji, kakor hitlerjevce v Avstriji. Svoj udarec je Schuschnigg sijajno pripravil. V svojem odmevajočem govoru dne 24. februarja, ko je poveličeval svobodo Avstrije, je Avstrijce navdušil za svojo politično vero. Potem je spustil hitlerjevce na ulice, da so demonstrirali in eeveda takoj dvignili odpor v krščanskem in v delavskem taboru, ki sta se takoj zgrnila okrog Schuschnigga in njegovega programa svobode. Sedaj jih kliče na plebiscit, ko bitlerjevci, misleč, da imajo pred seboj še dolgo časa za izvedbo strumne organizacije in načrtno premlačbo javnega mnenja,na plebiscit niso pripravljeni. V noči od srede na četrtek je bil izdan proglas, ki je vplival ko bomba in je zanesel muvi hitlerjevce veliko zmedo. V svojem proglasu pravi kancler, da prvič v zgodovini kliče avstrijski narod, naj se izjavi, če je za svobodo ali proti njej. Naj pred vsem svetom prizna in izjavi, če je voljan iti z njim po poti svobode do močne neodvisne, strankarsko pravično urejene krščanske in nemške Avstrije. V sredo zvečer pa je imel v Inomostu govor, kjer je bolj [»drobno obrazložil namen plebiscita, ki bo v nedeljo, dne 13. marca, in povedal gesla, o katerih naj se avstrijski narod izjasni. Volitve vodi „Domovinsha fronta" Vsi člani glasovalnih komisij morajo biti člani domovinske fronte. Okrajni glavarji bodo določili kraj in čas glasovanja. Kot volivna legitimacija velja članska izkaznica domovinske fronte ali članska izkaznica kmečke zveze, avstrijske obrtne zveze, strokovnih zvez, uradna osebna legitimacija, domovnica ali pa posebna izjava, ki je potrjena od oblasti. Vsi glasovalci bodo morali svoj glas potrditi na posebnem listku. Glasovali bodo z »Da« ali »Ne«. Dunaj že ves v znamenja plebiscita Dunaj in vsa Avstrija sta danes v znaku plebiscita. Po vseh ulicah, uradih, delavnicah itd. ne govorijo ljudje o drugem, kakor o govoru avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schuschnigga in o bližnjem plebiscitu, ki bo velikega političnega in goepodarskega pomena za Avstrijo. Ze v zgodnjih jutranjih urah je Dunaj dobil nenavadno eliko. Vsi hodniki glavnih ulic so bili popieani z belo harvo. Povsod so bila napisana gesla patriotske fronte. Vsepoveod so bili raztreseni letaki, v katerih vlada pošilja apel avstrijskemu prebivalstvu, zlasti nameščencem,' obrtnikom itd., naj storijo svojo dolžnost in naj glasujejo za vlado. Na vseh trgih so zbirajo množice in prirejajo manifestacije zveznemu kanclerju dr. Schuschniggu, na križiščih ulic in v glavnih ulicah pa je veliko avtomobilov z zvočniki, ki neprestano oddajajo nojvažnejše dele Schuechnigovega govora. Že ponoči je izda! dunajski župan dr. Schmidt navodila, kako je treba postopati ob priliki glasovanja na Dunaju. Glasovanje bo trajalo od 7 zjutraj do 5 popoldne, v ostalih mestih in pokrajini pa bodo okrajni glavarji določili čas glasovanja. V zvezi z bližnjim glasovanjem oo vsekakor zanimive številke preteklih parlamentarnih volitev. Število volivcev 1. 1930. je znašalo v vsej Avstriji 4,119.844, to je 60% vsega avstrijskega prebivalstva. Od tega je odpadlo na sam Dunaj 1,279.397 volivcev. Ker eo imeli pravico glasovanja vei, ki so izpolnili 21. leto in ker sedaj sodelujejo na bližnjem plebiscitu samo oni, ki so iz- polnili 24. loto, bo število volivcev padlo za približno 700.000. Računajo, da bo prihodnjo nedeljo glasovalo v Avstriji vsega 3,500.000 prebivalcev. Hitlerjevce je prehitelo Nenavadno nagli sklep zveznega kanclerja dr. Schuschnigga, da pokliše narod na glasovanje, je povzročil v narodno-eocialističnih krogih veliko razburjenje in iznenadenje. Po še nepotrjenih vesteh nacionalisti do zadnjega trenutka niso vedeli, kaj pripravlja kancler dr. Schuschnigg. Baje niti notranji minister Seyss-Inquart ni vedel prav ničesar o bližnjem plebiscitu ter je celo zagrozil z odstopom, če se plebiscit ne odgodi na nedoločen čas. Glasovanje je dovoljeno le onim. ki so izpolnili 24 let, kajti znano je dejstvo, da se večina avstrijskih narodnih socialistov rekrutira iz vrst politično nezrele mladine izpod 24 let. V narodno socialističnih krogih jc vsled tega nastalo veliko razburjenje. Zaupnik voditelja rajha Hitlerja, Kepler, se [e včeraj pripeljal s posebnim letalom na Dunaj, ze danes dopoldne se je pa vrnil v Berlin, da bo poročal Hitlerju. Francoska vlada odstopila Chautemps se je poslovil s ponosnim govorom Pariz, 10. marca. AA. (Havas.) Sejo poslanske zbornice je otvoril Hcrriot ob 9.40. Navzočih je bilo okrog 400 poslancev. Predsednik vlade Chautemps se je takoj prijavil k besedi in izjavil tole: Pred štirimi dnevi sem zahteval od poslanske zbornice dvakrat zaupnico v težkih vprašanjih. Poslanska zbornica in senat sta mi dala soglasno to zaupnico. Zdaj se je pa položaj zopet poslabšal in ga je treba docela razčistiti. Na dnevni red eo prišla zelo kočljiva vprašanja. Vendar pa življenja države ne moremo vsako leto nadaljevati na ta način, da najemamo posojila od 38 do 40 milijard frankov in da povečujemo državni dolg. V šestih mesecih smo razpisali štiri posojila. Ritem vojaških izdatkov je skočil od 1.8 milijarde na 3.2 milijarde irankov. Počasno zbiranje državnih dohodkov in povečanje izdatkov je prisililo vlado, da najema pri Narodni banki predujme. Docela naravno je, da je morala vlada to storiti Ni mi jasno, kako je prišlo do sedanjega razburjenja v javnosti. Smatram, da sem se poslužil pooblastil, ki sem jih prejel vedno le v korist države. Razumel bi, če bi se tako, kakor zdaj govore, govorilo o vladi komunista Thoreza, ki bi bila v koaliciji z Reynaudom, o vladi ljudske fronte ali o vladi rešitve republike. Toda če o vladi, kakršna je moja, tako govore in širijo takšne glasove, pomeni to okrnje-nje ugleda vlade. Zato sem sklenil povzročiti takoj razplet Predsednik Chautemps je nalo spomnil, da bi bflo treba na današnji seji predložiti zakonski načrt o pokojninah starih delavcev in o rodbinskih podporah. »Toda jaz se ne morem sklicevati na vaše mnenje o gospodarskih vprašanjih in vam predložiti zakonske načrte, ki zahtevajo nove milijarde izdatkov. Pred tem zahtevam, da se da zaupnica vladi, kakor je to zahteval pred letom dni moj tovariš Blum. Kmetje bodo morali še mnogo dalj čakati, če ne dosežemo sporazuma. Tudi ne bom zahteval ukinitev 40 urnega tednika Odmevi v sosedstvu Pariz, 10. marca. b. ^l'élit Parisien«' piše: Razpis plebiscita je čist in samo kaže odločnost in pogum avstrijskega zveznega kanclerja v ugodnem trenutku. — Dogodki v Berchtesgadenu so povzročili v Avstriji velik preobrat. V nedeljo se bo vsekakor odločila usoda avstrijskega naroda. Rim, 10. marca. b. Sklep avstrijskega kanclerja dr. Schuschnigga, da se v nedeljo izvede plebiscit., ima namen, ria se dokaže velika volja avstrijskega ljudstva, da ohrani svoji domovini svobodo in neodvisnost. Italijanski listi prisrčno pozdravljajo ta sklep ter poudarjajo, da je uspeh plebiscita zagotovljen, ker so delavske množice, ki so bile od 1. 1931. dalje pasivne do sedanjega režima, pokazale pretekle dni, da so pripravljene braniti neodvisnost in svobodo Avstrije. Berlin, 10. marca. b. Po prvih vtisih tukajšnjih političnih krogov zaradi govora avstrijskega zveznega kanclerja Schuschnigga kaže, da so bili voditelji narodno-socialistične stranke v Nemčiji zelo izuenadeni. Nemški jutranjiki ne objavljajo o Schuschniggovem sklepu niti besedice, še manj pa o plebiscitu. London, 10. marca. b. Britanski uradni krogi se vzdržujejo vsakega komentarja glede bližnjega plebiscita v Avstriji. Zmaga dr. Schuschnigga sicer ne ho šla v prilog narodnim socialistom, toda ves ostali svet želi Schuschniggu srečo in zmago. Akcija nemške vlade pa bo predvsem odvisna od Hitlerjevih sklepov. Hitlerju se je v zadnjem času posrečilo pomiriti ekstremne elemente, toda vprašanje je, če se mu ho to posrečilo tudi sedaj. med politiko sile in politiko duha. Tukaj tudi pridejo do polne veljave čisto osebnostne postavke v značaju državnika, ki mu je poverjeno vodstvo odnosov domače zemlje z zunanjim svetom. Tukaj je prišlo do popolnega izraza značaj našega predsednika vlade, ne glede na okoliščine, ki so mu morda tu pa tam delo olajševale. Bisler um, ki takoj obvlada dogodke in jim takoj spozna tudi notranje vzroke v še neizraženih težnjah drugih narodov in njihovih vodilnih mož. Disciplinirana inteligenca, ki zna takoj izračunati daljne posledice dogodkov in ki ji ne uide nobena priložnost, da uveljavi svoje stališče. Modra razsodnost, ki je ne motijo nobene strasti iu ki takoj odloči, kaj je v zunanjih dogodkih za lastuo državo bitnega, kaj nebistvenega, kaj koristnega, kaj nevarnega in škodljivega. V službi tako izurjenega razuma pa stoji odločna volja, ki ve, kani hoče in ki se oviram ne upogne, a je zadosti prožna, da jih spretno obide, če jih ne more prekoračiti, in srce, ki ljubi to našo državo, ki ljubi mir in delo v miru 1er z vso svojo silo želi, da bi vsa država to dohrino nemoteno uživala. S takšnim orožjem duha, ki se pokorava n ravni ni vrednotam, je vodja naše zunanje politike zapisal na svojo letno bilanco uspehe, ki bi jih nobena gola sila ne mogla doseči. Uspehe, na katerih sedanji vladi in njenemu predsedniku čestitamo. Uspehe, ki so jamstvo, da bo še dolgo vodila usodo naše domovine. v tovarnah, Id delajo za narodno obrambo. Hočem ozračje socialnega premirja. V tem smislu sem apeliral na vse, ki imajo stike z delavskim slojem. Na tem področju se nadaljujejo stavke, ki jim je treba napraviti konec. V Evropi, vsej v orožju, je treba pokazati, da ima Francija željo pomnožiti svoje energije in svojo moč. Vse moje zahteve kažejo, da ni v njih ničesar, kar bi kakorkoli nasprotovalo doktrini raznih strank. Zato naslavljam svoj poslednji apel poslanski zbornici. Če smatrajo moji tovariši v večini, da ne morejo ustreči mojim zahtevam, bom izvajal politične posledice na jasnejši način. Naj se spremeni večina V določenih okoliščinah pride vsaka vlada v položaj, ko se mora odločiti za interese stranke ali pa interese domovine. Ponos vsake vlade je, da se odloči za interese domovine. Če hočete razširiti temelje nacionalnega dela, prav rad zapustim svoje mesto. Zgodovinska čast te vlade je, da je do maksimuma pomnožila oboroženo silo domovine. Toda to še zmerom ne zadošča, da bi bila Francija tudi močna. V ta namen morajo biti vsi Francozi složni. Če se Francozi hočejo zediniti ali vsaj za nekaj časa pozabiti svoja nesoglasja, mi bo v veliko zadoščenje, čeprav zdaj zapuščam oblast, ker bi v tem primeru bila to majhna moja žrtev za velcplcme-nito stvar.» Ko je predsednik vlade Chautemps končal svojo izjavo, ni sedel v ministrsko klop, marveč je zapustil poslansko zbornico in dal z roko svojim tovarišem znamenje, naj ga slede. Ministri so takoj zapustili svoja mesta in zbornico. Nato je predsednik zbornice Herriot izjavil, da prekine sejo. člani vlade so se takoj napotili v Elizejsko palačo, kier so izročili predsedniku republike Lebrunu kolektivno ostavko kabineta. Blum sestavlia novo vlado .. ' Ko se je predsednik vlade Chautemps. vračal iz elizejske palače, je izjavil, da pod nobenim pogojem ne misli več prevzeti mandata za sestavo nove vlade. Predsednik republike je nato, kakor to določa protokol, sprejel najprej oba predsednika narodnega predstavništva. Takoj nalo je Lebrun po-kliral k sebi predsednika najmočnejše parlamentarne skupine, voditelja socialistov Leona Itluma. Ponudil mu je mandat za sestavo nove vlade. Leon Blum je mandat sprejel. Vladno krizo hočejo tokrat razvozlati na pospešen način. Prvi je prišel k Blumu bivši finančni minister v Blumovi vladi Vincent Auriol, kmalu nato pa je prišel na Blumovo stanovanje predsednik radikalnosocialistične stranke Edvard Daladier. Sestanek med Blumom in Daladieroni jo trajal nad eno uro. Zn Daladieroni je Blum sprejel bivšega svojega notranjega ministra Dor-moya. V parlamentarnih krogih ne verjamejo, da bi Blum uspel. * Francoska vladna kriza, ki je bila na vidiku in jo je radikalno socialistična stranka, ki je sita komunističnega rovarenja, sama povzročila, je nastopila zaradi tega, ker je vlada zahtevala od parlamenta obsežna pooblastila, da bi mogla državno obrambo spraviti na višek, ki ga zahteva varnost države. V ta namen jn potrebnih vsaj 20 milijard frankov, ki hi jih vlada skušala dobiti s pomočjo notranjega posojila. Toda finančni minister radikalni socialist Marcliandeau je izjavil, da mora na drugi strani vlada uvesti najstrožje varčevanje in ustavili vse izdatke, ki niso nujno potrebni in za katere ni kritja v gotovini. Minister je s tem menil uvedbo starostnega zavarovanja, za katerega pravi, da ne more najti denarja, ko se mora domovina oborožiti proti vnanjim nasprotnikom. Socialistična in komunistična stranka sta sklenili, dn zahtevo vlade po takšnih pooblastilih ne bosta podprli, ako ne bo izvedla socialnih zavarovanj, ki jih ima ljudska fronta v svojem programu. Moskovski proces na 6. strani Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno in milo. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, morda padavine. Seja Narodne skupščine Belgrad, 10. marca. m. Snoenja seju narodne ekupftčine je trajala do U zjutraj. Pri pretresu proračuna za zunanje ministrstvo je govorilo več govornikov, med njimi Joca Georgijevič iz JRZ. V svojih obširnih izvajanjih se je bavil z vladno zunanjo politiko s stališča gospodarskih krogov. Za njim sta napadala vladno zunanjo politiko dr. J. liaričcvič in dr. M. Kusič iz delovnega kluba. Naslednji govornik je bil neopredeljeni poslanec M. Banič, ki jc obširno govoril o Zvezi narodov, Mali zvezi in Balkanskem sporazumu, da bo glasoval za proračuna. Med številnimi govorniki so govorili od slovenskih poslancev Karel Doberšek in Stanko Lenarčič iz delovnega kluba tor dr- Rudof Dobovi-šek, ki ne pripada nobenemu klubu. Doberšek se je bavil pretežno « stanjem naše narodne manjšine na Koroškem. Stanko Lenarčič in dr. Rudolf Dobovišek pa sta govorila o slovenski in hrvatski narodni manjšini v Italiji. Zadnji govornik na enočnji seji je bil član JRZ Sava Mitič, ki je odgovarjal na kritike posameznih govornikov. Po njegovem govoru je bil proračun za zunanje ministratvo sprejet z ogromno večino. Poslanci vladne večine so jk> izglaeovaneni prora-čujiu priredili predsednika vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču dolgotrajne ovacije. Današnja »Hpflčiijska seja se je pričela ob 0.20, Po sprujeUim zapisniku prejšnjo soje se je objavilo, da «ta zunanji in kmetijski ministor predložila skupščini zakonski osnutek o mednarodni konvenciji o geneoloških knjigah za živino, katera je bila sklenjena in podpisana v Rimu lela 1930. Ta zakonski osnutek je skupščina takoj odposlala v proučevanje odboru za mednarodne pogodbe. Prečitanih je bilo še več splošnih pritožb, nakar je skupščina lakoj prešla na dnevni red: razpravo o proračunu za socialno ministrstvo. Razpravo jc pričel resorni minister Cvetkovič, ki so mu poslanci priredili dolgotrajne ovacije. Med drugim je minister Cvetkovič izjavil v evojom poročilu naslednje: Delo in proračun Važna dopolnila finančnega zakona Belgrad. 10. marca. in. Kr. vlada bo jutri predložila skupščini amandemente k finančnemu zakonu za leto 1938-39. Kakor izvemo, bodo med amandenienti sledeče odredbe: 1. Akademija znanosti in umetnosti v Ljub-lju.nl dobi značaj ustanove. Predsednika akado-niije postavlja kralj z ukazom. Prosvetni minister dobi pooblastilo, da predpiše uredbo o podrobni organizaciji akademijo. 2. Prosvetni minister dobi pooblastilo za uredbo o organizaciji glasbenih in umetniških akademij. V proračunu so določeni vsi potrebni osehni in materialni izdatki za glasbeno akademijo v Ljubljani, tihisheuu akademija dobi čin visoke šole. 3. Prosvetni minister dobi pooblastilo za najem posojila 5 in pol milijonov din za nadaljevanje zgradbe vseiičiliške knjižnice v Ljubljani. Sedanja licealna knjižnica v Ljubljani preide v sestav vseučiliške knjižnice. 4. Prosvetni minister dobi pooblastilo za najem posojila v znesku 8 milijonov din za zgradbo strojnega instituta na tehnični fakulteti ljubljanskega vseučilišča. 5. Prosvetni minister dobi pooblastilo, da z uredbo predpiše organizacijo akademskih menz v Ljubljani. Zagrebu in Belgradu. 6. Minister za javna dela dobi pooblastilo iu ustanovitev banovinskega in državnega cestnega lundi» za zgraditev državnih in banovinskih cest. 7. Vlada jo dobila pooblastilo, da v svrho de-koncentracijo in decentralizacije državne uprave prenese posamezne kompetence i ministrstev na banovine. 8. Socialni minister dobi pooblastilo za spo-polnifev socialne zakonodaje. 9. Notranji minister dobi pooblastilo za spremembo političnih zakonov v sporazumu s skupščinskim iu senatnim odborom. socialnega ministrstva Celolni proračun tega ministrstva znaša 244 milijonov 995.851 din iu je za 25 milijonov višji kakor je bil proračun za leto 1937-38 in za -15 milijouov višji od pioračuna za leto 1036-37. Delavnost ministrstva se je izkazovala na zdravstvenem polju in v reševanju socialnih vprašanj. Za zdravstveno stanje širokih slojev je zlasti važno vprašanje nalezljivih bolezni, spolnih, pljučnih, očesnih (trahom), v vardarski, pri morski, zetski, drinski, moravski, vrbaski, savski, deloma tudi v duuavski banovini pa malarija, ki s splošnim slabljenjem organizma prizadeva tudi veliko gospodarsko škodo. Proti temu zlu se mora boriti ves državni aparat, zlasti pa poljedelsko, gradbeno in seveda tudi socialno ministrstvo, ki ima tu iniciativno nalogo. V nekaterih krajih leži velik vzrok slabega zdravstvenega stanja prebivalstva v slabi prehrani. Da se to vprašanje prouči, je ustanovljen odbor za ljudsko prehrano, ki bo imel svoje pododbore po banovinah, pri higienskih zavodih, in ki bo z zastopniki gospodarstva, trgovine, vojske in javnih ustanov zbiral podatke o prehrani prebivalstva, da bo oblast vedno točno vedela, kje je treba pomagati. To delo bo uredila posebna odredba, ki se že izdeluje v socialnem ministrstvu. Zakon o bolnišnicah iz leta 1930 se ni po-erečil, ker je baš manjše bolnišnice, ki so že itak večinoma slabo preskrbljene in imajo na razpolago le malo sredstev, prenesel na banovine in jih njim prepustil. Iz posojila v znesku 30 milijonov din bodo nekatere bolnišnice dobile nove paviljone (Ljubljana, Niš, Split. Skopi je, Belgrad). Kaže pa se potreba po novem zakonu o bolnišnicah, da ee to vprašanje sodobneje uredi. Nato je g. minister navajal podatke, kako se je ministrstvo udejstvovalo pri borbi proti posameznim boleznim. Tako je bilo iz vseh proti-jrtitnih ustanov. Iti jih je 47 po vsej državi, pregledanih in obiskanih 180.550 bolnikov, oziroma takih, ki potrebujejo protijetičnega nadzorstva in oskrbe. Po posameznih banovinah se ti pregledi razdelijo takole (prva številka pomeni število protijetičnih ustanov, druga število pregledov in obiskov) : dravska 14 - 47.100, savska 7 — 30.000, vrbaska 2 — 16.200, primorska 1 — 13.000. drin-ska 6 — 30.800, zetska 5 — 2750, dunavska 6 — 22.800, moravska 1 — 1200, vardarska 2 — 6000, Belgrad 3 — 13.100. Od leta 1932 je število ustanov naraslo od 27 na 43, število pregledov pa se je zmanjšalo od 155.215 na 154.857. Za zdravljenje malarije je bilo v savski banovini pregledanih 26.890, v vrbaski 7800, v primorski 142.350, v zetski 40.140. v moravski 2890. v vardarski 98.960 bolnikov. Kinina se je v teh banovinah za teh 319.120 bolnikov porabilo 8G5.452 gramov (1. 1932 samo 393.638 gramov). Za zdravljenje irahoma je bilo pregledanih in zdravljenih: v dravski banovini (prva številka pomeni število tozadevnih zdravstvenih zavodov, druga število bolnikov) 1 — 23.600, v savski 17 - 37.000, v drinski 2 — 3760, v dunavski 24 — 60.200. v Belgradu 1 — 10.060. Od 1. 1932 je število ustanov naraslo od 27 na 45. število pregledov odarslvu in ne z vnanjimi posojili. Zalo lx> uvedel po nemškem vzorcu obsežno gospodarsko načrtno vodstvo. Daranyi jo z novo vlado stopil nekoliko bolj na desno. Veliko iznena-denje pa je povzročilo dejstvo, da v novo vlado ni bil sprejet Tibor Erkhardt, vodja male kmečke stranke, ki se je k sodelovanju prijavila. Belgrad. 10. marca. m. Romunski poslanik na našem dvoru Caderc je povabil za danes |K>)>ol-dne na čajanko predstavnike domačega in tujega tiska. Gostje so se v velikeri številu odzvali vabilu. Prisoten je bil med drugimi ludi senator Franc Smodej. Čajanka je trajala ob prijetnem razgovoru nad dve uri.. Umrla je ga. Marija Jereb vdova po pošt nem poduradniku. iz Rožne doline, Cesta II 8. Po- greb bo v soboto popoldne. Avtomobilska nesreča Ljubljana, 10. marca. Nocoj okoli 6 sc je na Tyrševi cesli, v bližini Medijatove hiše, pripetila huda avtomobilska nesreča. Po cesti je šla 19-letna služkinja Milka Ta-dina, doma iz stnarskega okraja in uslužbetia pri gospej Nedičevi v Trdinovi ulici 8. Neki tovorni avto je mlado deklo butnil ob pločnik, kjer je obležala s hudimi poškodbami. Zlomila si je eno roko, nogo ter dobila poškodbe po vsem telesu. Reševalni avto jo je prepeljul v bolnišnico. „Pijte več mleka" — tudi v Belgradu Belgrad, 10. marca. m. 8. maja bo belgrajsk« občina priredila veliko propagando za večjo potrošnjo mleka. Propagande bo pod pokroviteljstvom belgrajskega župana Vlado Iliča. Z večjo potrošnjo mleka želijo merodajni činitelji okrepiti na eni strani gospodarstvo, na drugi strani pa zboljšati ljudsko zdravje. V okviru te propagande bo od 1. do 8. maja več predavanj in raznih drugih prireditev. Raje odgovorite V svojem »Pamflet v Slovencu« naslovljenem uvodniku je včerajšnje »Jutro« zavzelo svoje »staliiče< — ne do žalostnega dogodka, ki se je pripetil v naši narodni skupščini ob priliki debate o proračunu narodne obrambe, ko je namreč pristaš opozicije sramotil našo vojsko in blatil njene odgovorne voditelje, ampak do »Slovenca«, ki je to dejstvo pribil zato, da lahko ob njem naša javnost koristno razmišlja. »Slovenec« je namreč v dostojnem članku izrazil svoje začudenje nad. obnašanjem tega poslanca iz opozicije, v kateri sedi tudi JNS, nad zadržanjem poslancev iz iste opozicije, ki so njegov govor poslušali in mu ploskali, ter nad obnašanjem opozicionalnega tiska, med katerega se šteje tudi »Jutro« (če ni res, naj .napi oprosti), ki ni našel nobene besede, da bi bil to grdi-biio ohsodil, marveč se je zavil v zgovorni molk. Na ta naš mirni članek je »Jutro« odgovorilo s pspvkami, ki se tičejo drugih polj. To veselje mu pustirfiS. Nočemo mu pa pustiti tega, da bi mu vsa naša javnost še nadalje ne izpraševala vesti, kako je mogoče, da član opozicije in somišljenik jugoslovenskih nacionalistov napada armado, kako je mogoče, da prisotni jugoslo-venski nacionalisti takšnim govornikom ploskajo, in kako se je moglo zgoditi, da jugosloveneki nacionalni tisk s svojim molkom izraža solidarnost s eo-mišljeniki, ki se zaletavajo v našo narodno vojsko. V »Jutrovem« članku smo sicer brali, da je klub JNS takoj zavzel »strogo rezervirano stališče« in da se je »primerno distanciral od napadalca«. Kakšno je to »rezervirano stališče« in kakšna je ta »primerna distança od napadalca«? Ali bi ne bilo mnogo lepše in bolj lojalno, če bi zapisali, da obsojajo to grdobijo, da obžalujejo, da so se neki njihovi somišljeniki tako daleč spozabili in da njihov tisk ne bo podpiral kolovodij, ki tolčejo po naši narodni vojski. Lepše, ko da se cinično skrivajo za »rezervami« in za »primernimi distancami« v enem najosnovnejših vprašanj našega državnega obstoja. Lepše tudi, kakor da opletajo z zadirčnimi psovkami, ki s stvarjo nimajo nobene zveze. Priznati pa moramo, da drugega »stališča« zares tudi nismo pričakovali od ljudi, ki jim v politični borbi gre samo za oblast, izključno le za oblast, čeprav pridejo do nje tudi po razvalinah najvišjih vrednot. Kukavičje ja'ce V neki tiskarni v Celju je neka neznana oseba nuročila štampiljko z naslovom: Cetuiki JRZ. Pozneje pa te štampiljke ni nihče prevzel, tudi se še ni moglo ugotoviti, kdo jo je naročil. Oči-vidno so je nekdo pripravljal, da bi s to štampiljko nekaj ponarejal in kalil vodo, pa mu je pred koncem pošel zahrbtni pogum. Vsekakor pa ir, vrst JRZ ta naročitelj ni bil, ker JRZ nima nobenih takih fašističnih formacij, da bi ji štam-piljka s takim besedilom mogla služiti. Zopet eno jajce, ki ga je neka kukavica hotela vreči v tuje gnezdo. Osebne veetl Belgrad. 10. marca. m. Z odlokom prosvetnega minisira je postavljen za suplenta na mariborski klasični gimnaziji Matija Mavčec, abeolvirani filozof iz Beltincev. Na predlog prometnega ministra so kr. namestniki zamenjali kazen odpusta iz državne službe prometnemu uradniku Torttežu Bonclju na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva s kaznijo upokojitve. Iz Španije Burgos. 10. marca. AA DNB: Poluradno potrjujejo, da se je na aragonski fronti včeraj začela velika nacionalistična ofenziva. 2e ob l' popoldne eo nacionalistične čete dosegle tiste točke, ki so jih mislile zasesti šele v dveh ali treh dneh. Salamancn, 10. marca. AA. DNB: Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na aragonski fronti so nacionalistične čete prodrle skozi sovražno fronto in zavzele z naskokom vse sovražne postojanke. Zasedle so tudi rezervne strelske jarke in tako prodrle 8 km naprej. Zasedle so mnogo vasi. Ujele so 500 miličnikov. Med zaplenjenim vojnim materialom je popolna sovražna baterija in dva obrambna topa proti tankom. Prodiranje se nadaljuje. V letalski borbi smo sestrelili dvoje letal tipa -.Curli»«. Zadnja vest iz Avstrije Dunaj, 10. marca. AA. (Reuler) Avstrijski nacionalni socialisti so prejeli od svojih voditeljev nalog, naj se nedeljskega plébiscita ne udeleže. Zdravho Stangt ves v cvetju Križe, 10. marca. Pokojnega Zdravka Štangla, urednika »Slovenskega doma«, ki ga je smrt jiobrala v cvetu let, smo danes obsuli z najlepšim cvetjem, kar so ga mogle dati naše planine in naši vrtovi, ki jih je pokojnik tako zelo ljubil. Truplo je bilo prepeljano v dvorano Prosvetnega doma v Križal), kamor ga hodi ljudstvo kropit v trumah. Otroci pa so pokojnika obsuli z zvončki in drugim pomladanskim cvetjem. Ganljiv je pogled na mrtvaški oder: mladi in upa polni cvet Zdravko Štangl leži v krsti, ki je dobesedno zasuta s svežimi cvetlicami. Slehernemu, kdor vidi to pretresljivo sliko, se za rosi oko. f Prof. Franc Jeraf V sredo, 9. t. m. so se poslavljali od svojega nekdanjega stanovskega tovariša in učitelja številni njegovi vrstniki in nekdanji dijaki. Prof. Jeraj, izmed najstarejših profesorskih ujx>kojen-cev v Ljubljani, je nastopil svojo zadnjo pot k večnemu počitku po večletnem bolehanju in hudih bolečinah v zadnjih štirih dneh. Prof. Jeraj je bil rodom iz Rečice ob Savinji, kjer se je rodil v ugledni in premožni Praznikov! družini 2. dec. 1851. Po dovršenih študijah se je posvetil profesorskemu poklicu. Poučeval je matematiko. fiziko in telovadbo na raznih gimnazijah, med drugimi tudi v Novem mestu in na vpo-Ijanski gimnaziji« v Ljubljani. O njegovem profesorskem delovanju v Novem mestu piše fvan Zoreč v »Mladiki«, letnik 1936, da je bil prof. Jeraj sicer včasih precej strog, vendar pa vedno najboljši in najpravičnejši voditelj dijakov, ki se ga bodo vedno spominjali s spoštovanjem in hvaležnostjo. Tudi i Mentor« prinaša v svoji 3. letošnji številki daljši članek o pokojniku. Prof. Jeraj je bil sicer upokojen že pred svetovno vojno, po prevratu, ko je primanjkovalo učnih moči na srednjih šolah, pa so ga zopet poklicali v službo na II. drž. realno gimnazijo v Ljubljani, kjer je še več let uspešno poučeval. Toda upanje, da ga bodo upokojili po novem zakonu, ga je prevaralo. Kljub neštetim prošnjam in intervencijam ni dosegel, da bi ga reaktivirali in mu dali novo pokojnino in mu tako olepšali zadnja leta življenja. To ga je bolelo vsa ta zadnja leta in mu izpodkopavalo zdravje. Zadel ga je celo mrtvoud, ki pa k sreči ni zapustil hudih posledic. Pač pa sta prof. Jeraju zelo opešala vid in sluh in zelo bridko je bilo zanj, ko ni mogel več sam brati časopisov. Čutil se je vedno bolj zapuščenega in zelo se je razveselil vsakega, četudi redkega obiska. Ostal je vedno še prožnega duha in z velikim zanimanjem je poslušal vsakovrstne vesti, ki mu jih je pravil obiskovalec, in se živahno pomenkoval. Hudo ga je potrlo, ko je letos 5. jan. umrla njegova svakinja, »Praznikova mama« na Rečici in od takrat so njegove moči vidno pešale, prva pomlad pa mu je prinesla smrt. Zal ne morem o njem dosti povedati, ker sem se šele pred nekaj leti z njim seznanil. 2e od prvega dne, ko sem ga spoznal, sem čutil do njega posebno spoštovanje in naklonjenost. Bil je ponosne, pa vendar ljubeznive narave, vsakomur pravičen. Zelo rad je govoril o svojih dveh nečakih, obeh duhovnikih, od katerih je dr. Josip Jeraj profesor bogoslovja v Mariboru, France Jeraj' pa divizijski duhovnik v Nišu, in je kazal veliko zadovoljstvo, da ima take sorodnike, na katere je lahko ponosen. Naj bo njemu, sinu zelene Štajerske, lahka žemljica pri Sv. Križu! J. L. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni orabi. eg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Vesel odmev šenčurshih dogodkov V roženveneki cerkvi v Kranju je bila nenavadna poroka. G. dekan Matija Škerbec je poročil g. Vinka Kosa, posestnika v Voklem pri Šenčurju, z gdč. Marijo Som, hčerko Posestnika v Prebačevem pri Kranju. Priči sta bila g. Janez Brodar, bivši narodni poslanec, in pa g. I. Loboda iz Dola pri Ljubljani. G. dekan, ženin in nevesta ter obe priči so bili zaprti zaradi znanih šenčurskih dogodkov. Po poroki je g. dekan povabil svate v župnišče, kjer jih je pogostil, nakar so se odj>eljali na šestih okrašenih vozovih na ženinov dom, kjer je bila velika kmečka svatba, na katero so bili povabljeni vsi. ki so biJi zaprti zaradi šenčurskih dogodkov. Mladima jx>ročon-eema želimo mnogo sreče in božjega blagoslova. Na naši sliki so od leve na desno: dekan Škerbec, Brodar, nevesta, ženin, Loboda. m 'areno prati se pravi: perilo zaupati Schichtovemu ter-pentinovem milu, lredoval, ker je član te ali one stranke, personalna politika na magistratu se vodi sedaj 6tvarno in zakonito. Maloželeznišha družba sanirana Stvaren govor je imel nato dr. Ažman, ki je predvsem naglašal, da je največji uspeh sedanje občinske uprave vzpostava likvidnosti Mestne hranilnice. Drugi njen uspeh pu je sanacija Malo-železniške družbe. Tvrdka Siemens je imela y svoji posesti 1333 delnic in po sindikalni pogodbi je bila mestna občina obvezana odkupiti te delnice po 800 din na podlagi tečaja švicarskega franka 9.13. Mestna občina bi morala torej plačati prvotno 1,066.000 din oziroma sedaj 974.000 din. Tako bi se prihranilo 93.000 din. Nn zapadlih obrestih, ki si jih je prihranila, pn bi mestna občina morala plačati 4,134.000 din. Mestna občina bi bila torej dolžna Siemensu 5,200.000 din. Ta znesek pa je mestna obč. sedaj s pogodim s Siemen-som prihranila, s čimer je prihranila denar eebi in tudi vsemu gospodarstvu Jugoslavije. Mestna občina je ]>odarila Maloželezniški družbi svoje obligacijsko jiosojilo, ki znaša 21,763.000 din, odpustila je tokovino in dosegla pri Pokojninskem zavodu znižanje obrestne mere na 5%, kar je ludi vrglo 2,452.000 din. Skupno je torej mestna občina za Maloželezniško družbo dala 24,738.000 din, ne glede na lo. da je dobila pri Siemensu ugodno pogodbo ter je jtostala sedaj dejansko lastnica vseh delnic ljubljanske cestne železnice. Maloželezniška družba je sedaj sanirana in je aktivno mestno podjetje. Nadaljnje obrestovanje je sedaj omogočeno. Saj je lanski inkaso znašal nepričakovano visok znesek 8,042.000 din, kar bi včasih smatrali za bajno vsoto. Kljub temu pa so se obratni stroški celo znižali. Pri uovih investicijah pa moramo biti zelo previdni in graditi le take nove proge, ki bodo nedvomno aktivne. Ena od teh prog bo proga do jx>kopaIišča Sv. Križa, druga investicija pa bo obnovitev in podaljšanje dolenjske proge do Rakovnika. Odgovor župana tvrdki Bat'e Ob splošni pozornosti je župan dr. Adlešič izvajal: >Po mojem mnenju je bila vsa ta debata glede Bate popolnoma nejiotrebna. Ko je šlo za dovoljenje zgradbe 6ta se oglasila pri meni dva zastojinika tt. Bate in eicer |>oelovodja in arhitekt. Povedala sta, da hočejo napraviti kavarno v najvišjem nadstropju. Izjavila sta mi, da kavarna prav za prav ni bistvo gradnje, ampak da je to le zamisel arhitekta, katero zamisel je napravil celo brez vednosti tt. in da tvrdka vztraja tudi na tem, da se lahko napravi kaj drugega in bo pač lahko tudi odnosne načrte spremenil, ako kavarniška koncesija ne bi bila dovoljena. Združenje gostilničarjev 6e je na vprašanje izjavilo proti temu obratu z ozirom na veliko število kavarniških podjetij v tamošnji okolici, ker jo smatralo, da ni lokalne potrebe za novo podjetje te vrste. O prošnji je razpravljal tudi mestni svet in se pridružil mnenju obrtno industrijskega odbora oziroma Združenja gostilniških podjetij, da ni lokalne |)otrebo za kavarno na dotičnem kraju. Proti temu sklepu mestnega sveta je tt. Bata vložila pritožbo nn kr. bansko upravo dravske banovine. Pojavile so se neokusne debate po gostilnah in časopisih. Po mojem mnenju bo tt. Bata kot svetovno industrijsko jiodjetje, Iti se peča z industrijo čevljev, čutila svojo dolžnost in pri nas napravila lepo zgradbo, da se na ta način oddolži Sloveniji, zlasti pa našemu mestu, za visoke vsote denarja, ki ga iztrži pri nas za prodane čevlje, in mislim, da ne bo gledala tvrdka na to, ali se ji dovoljenje za kavarno izda ali ne.« Zupan dr. Adlesič je v nadaljnjem govoru ostro zavračal vse očitke zaradi disciplinarnih preiskav. Naglašal je, da se disciplinarne preiskave vrše nepristransko in da so njemu eamemu neljube, če pa disciplinarno postopanje ugotovi kaj sodno kaznivega, potem je disciplinska komisija dolžna izročiti krivca sodišču. Disciplinarne preiskave pa so v zadnjem času ponehale, ker se je uredništvo navadilo na red. Od disciplinarnih preiskav niso bili izvzeti niti tisti uradniki, ki so po evojem čustvovanju blizu sedanji večini občinske uprave. Govor župana dr. Adlešiča je bil sprejet z velikim odobravanjem. Končna beseda finančnega poročevalca Načelnik finančnega odseka prof. Dermastia je po županovem govoru, ki ga je zbornica epre-jela z odobravanjem in pritrjevanjem, odgovarjal na opazke in kritike nekaterih govornikov. Poudarjal je, da ima meetna uprava kot čuvar mestne imovine prvo nalogo, da vrši svoje od višje oblasti ji f>overjene naloge po najboljših močeh. Pridružuje se z veseljem zahtevi podpredsednika dr. Ravniharja, da se mestna občina izloči iz okrajnega cestnega odbora in za njo ustanovi samostojen cestni odbor, dalje, da postani mestna občina samostojno upravno telo, ker se bo vsekakor veliko lažje delalo. Takrat bo mogoče več storiti za občino kakor sedaj. Glede pripombe svetnika dr. Bo hinjca, da naj bi mestna občina stopila v tesnejši kontakt e prebivalstvom in meščani, moram omeniti, da se taki stiki že vzdržujejo, ko gre za zadeve, kjer so gotovi sloji interesirani in gotove etroke prizadete. G. dr. Bohinjec je še vedno izrazil svoj dvom o rceničnosti proračunskega predloga. Mirno poudarjam, da je proračun resničen. Kar se tiče predloga svetnika g. Weetra, naj bi ban6ka uprava odkupila mestni licej, moram ta Kitara iz vžigalic Krojaški pomočnik g. Srečko Repp iz Maribora se je postavil z naravnost edinstvenim delom, lz samih rabljenih vžigalic si je napravil кгавпо kitaro. Vžigalice je zlepil skupaj na posebnih modelih iz papirja Lepil jih je z navadnim mizarskim klejem ter je dobil trdne in odporne plošče, ki so zaradi pestre sestave vžigalic pisane kakor šahovnica. Iz teh plošč je jx)tem eestavil 6Voj inštrument. predlog prav toplo (»zdraviti, pripomnim pa, da se bodo v najkrajšem času pričela |x>gajanja mestne občine z oansko upravo za prevzem in odkup liceja. G. župan je nato podelil naknadno besedo še mestnemu svetniku Useniku. ki je kratko preciziral v imenu Gostilničarske zadruge želje gostilničarjev glede pravične določitve trošarine na vino lako za gostilničarje kakor tudi za vinske trgovce. Ob 1.15 je g. župan zaključil proračunsko debato in odredil glasovanje. Najprej je dal na glasovanje predlog finančnega odseka glede sprejetja proračuna za leto 1938-39. Pozval je navzoče: "Kdor je za predlog, naj vstane.« Ogretima večina zbornice se ie dvignila. Ugotovil je, da je za proračun glasovalo 41 članov mestnega sveta. — »Kdor je proti, naj vstane!« Dvignili so se (rije člani 0|4>zicije: dr. Joža Bohinjec, Likar in Kralj. G. župan nato: »Proračun je torej sprejet z večino glasov. Dam sedaj na glasovanje obe resoluciji g. podpredsednika dr. Ravniharja.« Resoluciji sta bili soglasno ej->rejeti. Seja jc bila ob 1.25 končana. Za kitaro ie porabil nič manj kot 18.530 vžigalic. Že samo zbiranje tolikega števila vžigaličnih ogorkov je ogromno delo. Za dogotovitev kitare je potreboval 8 tednov, pa je delal od jutra do večera. Izdelek zasluži res občudovanje. Kitara ima nenavadno polno doneč in lep zvok, kakor ga najdemo le pri redkih instrumentih. Kitaro bo izložil v izložbi na promenadi Aleksandrove ceste. Gotovo bo vzbujala upravičeno f>ozornost in zanimanje občinstva. Usj>eh s kitaro pa je g. Reppa opogumil, da bo začel delati iz vžigalic še druge instrumente. Sedaj hoče poskusiti z violončelom ter je že začel zbirati vžigalične ogorke, katerih i bo seveda še veliko več porabil, kakor jih jc šlo : v kitaro. Prepričan pa je, da se mu bo tudi izdelava violončela posrečila. Občinske volitve v Slov, Bistrici Slov. Bistrica, 10. marca- Bližajo se občinske volitve in naša jeenesarija spet vstaja jionoči iz grobov- Predsednik okrajno JNS, dr. Pučnik. že zbira svoje izgubljene ovce pod firmo »gospodarske« liste. Predvsem so mu pri srcu gornjebistriški delavci, ki so ga volili pod prejšnjim režimom na komando, sedaj se pa dajo zvabiti kvečjemu še s sladkimi besedami. Nekate ri delavski voditelji so baje že obljubili Pučniku, da mu bodo pripeljali na volišče vso tovarno, kakor so jo zadnjič Onierzu. Samo to mu ni prav, da nočejo naši kmetje v to čudno družbo, še Tinjčani se mu za hrbtom smejejo, čeprav jim je obljubil toliko lepega, menda kar na svoje stroške. Tudi gospod poslanec Vinko se vneto trudi za gospodarsko listo. V narodni skupščini je nedavno pripovedoval, kako prijetno je bilo v Slovenski Bistrici pod JNS režimom, takrat, ko on še ni bil poslanec. Sedaj je pa vse narobe in ljudstvo se ne more pomiriti. Pomagal bi rad dr. Pučniku na občinskega konja, da bi potem on njemu na poslanskega, kadar bodo spet volitve. Tatova koles z Vač obsojena Ljubljana, 10. marca. Veliko senzacijo je lani septembra vzbudilo odkritje tajne družbe, ki je imela svoj sedež na Vačah pri Litiji. Ta družba, obstoječa iz dveh aktivnih kolesarskih tatov in raznih pomagačev, je j)o raznih krajih, zlasti v Ljubljani in drugod, kradla kolesa kar nn debelo, jih v Vačah pre-delavala in kmetom prodajala za prav nizke cene. Ljubljanska policija in orožniki v Vačah so imeli obilo posla. Že poprej je bil aretiran Janez Crtanr. Državni tožilec je že sestavil obtožnico proti njemu zaradi tatvine samo enega kolesa. Naenkrat pa je prišlo na dan, da je črtane s svojim kompanjonom in znancem pokradel veliko število koles. Pred kazenskim sodnikom g. Jožefom Koka-Ijem je bila včeraj na okrožnem sodišču kratka obravnava. Drž. tožilstvo je obložilo 25 letnega, samskega trgovskega pomočnika Janeza Črtanca z Vač, in 28 letnega delavca Jožeta Doblekarja zaradi prestopkov tatvine, 28 letnega samskega krojaškega pomočnika Albina llaša z Vač jia zaradi prestopka prikrivanja sumljivega blaga in nakupa. Janez Črtane je lani v nekaj mesecih ukradel na raznih krajih 10 koles v vrednosti do 8500 din Prodajal jih je v okolici Vač in drugod po 150 do 300 din. Ustanovil je pravcato razpečevalnico koles. Njegov prijatelj Dobičkar je bil še pod-jetnejši. Ukradel je 14 koles v vrednosti 8800 din. Tretji pa je ukradel eno kolo in kupil od obeli štiri kolesa. Pred sodnikom-jioedinrem sta prva dva na prav prostodušen in miren način priznala skoraj vse tatvine, zanikala sta vsak po dva primera. Tretji je deloma priznal, tajil pn je, da bi bil vedel, da so kolesa ukradena. Bili so obsojeni: Janez Črtane in Jože Dobičkar, vsak nn I leto navadnega zapora. Albin llaš pa na dva meseca zapora in na 240 din denarni kazni. Kupci ukradenih koles pa se bodo morali zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Liiiji. Drobne novice Koledar Petek 11. marca: Kvatre. Sofronij, škof; Krištof Milaneki. Sobota 12. marca: Gregorij Veliki, papež; Bernard. škof. IVovi grobovi + V Novem mestu je umrl v 72. letu starosti gosp. Rihard Twrdy. Pogreb bo v soboto ob ■!• popoldne. ■f" V Ljubljani je umrla gospa Marija Krule. Pokopali jo bodo v soboto ob 4. popoldne. •j" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gosp. Jakob Tešar, upokojenec državne železnice. Pogreb bo danes ob 4. popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — h banovinske službe. Dr. Saje Julij, zdravnik v Kostanjevici na Krki, je postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika pri združeni zdravstveni občini Velenje. Upravno-pisaruiški uradnik pri banski upravi v Ljubljani Krašo-v e c Fran je napredoval za banovinskega upravno-pisarniškega uradnika v IX. položajni skupini. Za upravno-pisarniškega uradnika v X. položajni skupini je napredoval Ki i vee Jožko in bil premeščen od okrajnega načelstva v Ptuju k okrajnemu načelstvu v Gornjem gradu. Premeščen je bil Š u m e n j a k Janko, banovinski upravitelj raz-sadnika v Pekrah, k okrajnemu načelstvu v Kranj kot pomočnik okrajnega kmetijskega referenta. — Za policijskega stražnika pripravnika pri upravj policije v Ljubljani je bil postavljen Kovačič Vladimir, HRIPG in drug prehtad lahko preprečite z AFLUKIH piiuJami od Amsterdamsche Chininefabriek. Zastopstvo: Kaštcl d. d., Zagreb. _Ogla» tog, poti S br. 48'0/:ifi. — Zviiana voznina za Budimpešto. Prometno ministrstvo je dovolilo na naših železnicah polovično voznino romarjem na evharistični kongres v Budimpešto od izhodne pa do obmejne postaje. Isto ugodnost nudi Družba za rečno plovbo na Donavi. Stalni odbor za evharistični kongres v Jugoslaviji se je z enako prošnjo obrnil tudi na ravnateljstvo Jadranske plovidbe na Sušaku za znižanje voznine od kraja vkrcanja pa do Sušaka, pa je ravnateljstvo to prošnjo odklonilo. Toliko romarjem v vednost. — Poseben vlak v Planico. Za mednarodne skakalne tekme, ki bodo dne 13. t. m. v Planici, je pripravljen poseben vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.30. Vozne karte skupno z znižano vstopnino na razpolago v vseh biljetarnah Putnika. — Prijave za poseben vlak se zaključijo v soboto ob 12, nakar posebej opozarjamo vse izletnike. I Duh po izpuhtevaniu telesa takoj in trajno odpravi Senoped. — Varuie obutev in perilo Zahtevajte v lekarnah, droeeriiah, par'ttmerijah in sličnib traovinah. — Drouerija JANCIGA.l Ljubljana. Krekov trg. (Reg. min. nar. zdr. 3i.3t6 — Koča v Krnici pri Kranjski gori je oskrbovana vsako soboto in nedeljo. Tam je še nad 2 m snega, sren, čez dan solika, vreme odlično, smuka zelo ugodna. — Novo šolsko poslopje. Zabrdo, okraj Škofja Loka, dobi v kratkem modernizirano ljudsko šolo. Dosedanje poslopje ima samo eno učilnico brez stanovanja za učitelja, je brez vrla ter tudi nima pravega dostopa s ceste. Stavba je pollesena in jwlzidana ter v jako slabem stanju, da posebno ob meji Italije ni v ponos napredni državi. Dokupljeno je zemljišče, na katerem se bo v kratkem dozidala pro.-torna, moderna in svetla učilnica, ki bo popolnoma zadostovala krajevnim potrebam. Sedaj obiskuje šolo okrog 50 otrok, od katerih ,io ]>osera 25 dojioldne in 25 popoldne. Staro poslopje pa bodo preuredili za stanovanje učiteljske moči, za katero ni v kraju primernega stanovanja. Celotni stroški bodo znašali okrog 136.1)00 din. — Jugoslovanska knjigarna, r. z. z o. z. v Ljubljani, priporoč« naslednje knjige: Berghaus: Die l'rohbotschajt von der Erlćisung. Gedanken zur beiligen Fastenzeit. 178 str., vez. 44 din. — Franke: Oesterlicher Friihling. Von der Oster-erwartung der Kirche. 05 str., nevez. 17 din. — Gerstner: Die Sendung des rredigers. 220 str., nevez. 54 din. — Mendigal: Jugend Moral. An Beispielen erlàuterte, praktisch-katholUche Sitten-lehre. 104 str., nevez. 39 din. — Murkermann: Von der Wiederkehr des Wplterliisers. Heligiiise Darlegiingen liber die letzten Dinge des Menschen. 122 str., nevez. 23 din. — Millier: Der heilige Joseph. Die dogmatischen Grundlagen seiuer be-sonderen Verehrung. 264 str., vez. 105 din. — Nikolussi: .4us d?r Werkslatt drs l'redigers. 163 str., nevez, 45 din. — Pflieger: Der lebendige Christ vor der wirklichen Well. 126 str., nevez. 39 din, — Reider: Heiliger .lose}, bitt fiir uns! 7 nagovorov. 80 str., nevez. 25 din. —• Scherzl: Compelle Inlrare. GrundsiHzlir.hes und Praktisches tiber zoitnahe Volksmission. 250 str., nevez. 39 din. Willram : Resurrecturis. Nagrobni govori. 216 str., ve*. (J5 din. — Totli. Tihamôr: Das etcign Leben. Predigten. 230 str., vez. 46 din. — Vreme. — Evropa: Visok pritisk se še vzdržuje nad zahodno in južno Evropo in povzroča vedro vreme z jutranjo meglo v območju Alp in nad Sredozemskim morjem. V ostalem delu Evrope prevladuje visok pritisk z oblačnim in deževnim vremenom. Temperatura jc. zelo padla, posebno v južnovhodni Evropi. Jugoslavija: prevladuje vedro v zahodnih in južnih krajih; oblačnost se je povečala v ostalih dolih, posebno v sc-vernovzliodnem. Temperatura jo narastla. Minimalna temperatura Plevlje —5, maksimalna Ba- nja Koviljača 22 stopinj. Napoved za danes: večinoma oblačno vremo |K> vsej kraljevini, posebno na skrajnem jugu. Deževalo bo tu in tam na severni polovici. Temperatura brez velikih sprememb. — Požar uničil tovorni avto. Iz Slatine Radenci nam poročajo: V sredo 9. marca okrog 9 dopoldne jc na cesti Slatina Radenci-Boračeva ogenj uničil velik tovorni avto in 4000 din gotovine, ki jo je imel šofer Anton Paa duševnest mladega, v samoti z dedkom živečega dekleta in njen očiščujoči vpliv na dve razbojniški duši. — Uvodno besedo bo govoril g. dr. p. Roman Tomi-nec. Obisk priporočamo zlasti mladini in vsem, ki si žele duhovnega razvedrila. Rezervirajte si vstopnice v pisarni Pax et bonum po 6, 4, 3 in 2 din. Koncert pianista Ivana Noča, ki je bil določen za danes zvečer, je odpovedan. KINO SLOGA Tel. 27-30 Danes nepreklicno zadnjikrat SONJA HENIE „Kraljica ledu" Javna produkcija češko glasbe, ki io izvajajo gojenci ljubljanskega državnega koneervatori.ja bo v ponedeljek, dne 14. t. m. v veliki Filh. dvorani. Produkcija bo v )>očaetitev spomina prezidenta T. G. Masaryka, Podrobni epored se dobi v knjigarni Glasbene Malice, stane 3 din in velja obenem kot vstopnica k produkciji. Pevsko društvo »Sava Ljubljana'?: ponovi svoj uspeli koncert v akustični dvorani šole za Bežigradom v soboto, drie 12. marca t. 1. ob 20. Vse rjubljanske in okoliške pevce vabi na ta koncert uprava Hubcdove župe. ___ Dr. Jamar Tone se jc preselil na TyrSevo cesto 31/11. (Bavarski dvor). Ordinira od 12—1. Vso г1и>ге Hubadove župe JPZ v Ljubljani vabimo, da se po svojem zastopniku udeleže rednega letnega občnega zbora Hubadove župe, ki se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10 v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice. — Zupna uprava. Dva velika koncerta bomo imeli ta mesec v področju Glasbene Matice ljubljanske. V ponedeljek, dne 21. marca proslavi znameniti jugoslovanski violinist Zlatico Balokovič 25-letnico svojega umetniškega delovanja tudi v Ljubljani. V proslavo tega dogodka bo koncert v veliki Unionski dvorani s sodelovanjem simfoničnega orkestra Ljubljanske filharmonije. Kot dirigenta nastopita Luis Siegel iz New Yorka in ravnatelj Mirko Polič. Podrobnosti javimo še. Takoj nato v sredo, 23. marca pa bo koncertiral eden največjih sodob- Prvi veliki film znamenitega mladinskega zbora, ki ie pred kratkim koncertiral v 1""",вп,: Wiener Saigerknafien ! ! Zunanji nosnetki - očarljive pokrajine ob vznožju Velikega K'eka Heiliaen-blut! Tu se ie odigrala pre re-djiva zgodba o mladem čeviiaiskeni vajencu, zapuščenem od vsega sveia, o siroti brez siarSev. ki je bežal pred udarci svoiega kru'ega mojstra na ulico in postai ulični pe/ec . . . Prekrasen film, ki bo vsakomur ugaja! ! Mladina prepeva таввтквиазитшжтгшииквтг, um.....imiiiiiiiwiiiii m Q>e slagende Jugend Predstave ob 16.. 19 15. in 2145 uri. Rezervirajte si vetopnice v predprodaji I KINO UMION Telefon 22-21 — Razprava proti »Zborašem«. Na okrožnem sodišču v Ljubljani je bila za včeraj ob 9 dopoldne razpisana zanimiva kazenska razprava proti 8 članom Ljotičevega »Zbora«. Razpravo je razpisal sodnik-poedinec g. Joža Kokalj. Upokojeni kape-tan Artur Sturm, rojen 10. decembra 1894 v Splitu, pristojen v Metliko, in tovariši so bili obtoženi prestopka po čl. 4., točka 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker so razširjali po Ljubljani, okoli Most, Kamnika in po Kočevju neko letake, naperjene proti vladi. Pred pričetkom razprave je drž. tožilec g. Branko Goslar predlagal izključitev javnosti- Temu predlogu pa sod-nik-poedinec ni ugodil in je razprava bila proglašena za javno. Obtožence so branili dr- Fran Kandare iz Ljubljane, dr. Mirko Triller iz Radovljice in dr. Mazek iz Litije. Že pred čitanjem obtožnice so branilci navajali, da so se v obtožnici inkriminirana dejanja storila za časa konkordatne borbe ter dn je bilo organizacijam jugoslovenske-ga narodnega gibanja »Zbor« naročeno, da nastopijo proti konkordatu in da organizacije prirejajo shode. Ljubljanski »Zbor« je napovedal 10 shodov, ki so bili prepovedani. Branilec dr.Triller je predlagal, da se kot priča zasliši tudi vodja Dimitrije l.jotič o nekaterih okolnostih. Branilci so dalje predlagali, da se kazensko postopanje proti obtožencem ustavi, ker spadajo inkriminirana dejanja pod amnestijski ukaz z dne 8. februarja t. 1., za vsak primer pa, da se spis predloži pravosodnemu ministru v končno rešitev. Drč. tožilec g. Branko Goslar je nasprotno zastopal stališče, da v obtožnici inkriminirana dejanja nikakor ne spadajo pod amnestijski tiltaz, ne protivi pa se, da se spis predloži pravosodnemu ministru v odločitev. Sodnik je zato včerajšnjo razpravo prekinil. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-.Iosef grenčicc«. Huda avtomobilska nesreča Ljubljana, 10. marca. Dattos malo pred 4 popoldne se je na znanem klancu na Pijuvi gorici pripetila huda avtomobilska nesreča. 20-letni šofer Ivan Masle iz Zaboršla pri Dolu in zaposlen pri prevozniku Antonu Pečnikarju je peljal tovorni avtomobil. Na spolzki cesti pa je avtomobil spolzel z naglico navzdol ter butnil v neko drevo, nato pa se je pro-kucnil v jarek. Pri padcu je volan Masleta tako stisnil v prša, da je obležal nezavesten. Dobil je hude notranje poškodbe. Tovorni avtomobil je v prednjem delu popolnoma razbit, tako da je tudi slvarna škoda velika. Iz Pijave gorice so poklicali ljubljanski reševalni avto, ki je Masleta prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Masletove poškodbo so zelo nevarne 1er ima stri prsni koš. nili klavirskih mojstrov Raoul Koczalski, ki je predvsem najsijajnejši izvajalec Chopinovih skladb. Na oba večera največjega umetniškega užitka že danes opozarjamo. Vstopnice ee lahko že rezervirajo v knjigarni Glasbene Matice. Koncert pevskega društva »Grafike« bo dne 14. marca v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic od U. marca dalje v pasaži >Pax et bonu«]! in na večer koncerta pri blagajni. ŠLAGERKOMEDIJA SHERLOCK HOLMES K i N O M A T I C A tudi zaradi ustanovnega občnega zbora društva ■Šola in dom« sestanek zelo važen, prosimo, da se ga udeleže starši v čim večjem številu. Začetek točno ob 8. zvečer. 1 Glasbeni odsek frančiškanske prosvete M. O. vabi učence nižjih glasbenih šol, amaterje in pevce za pristop k odseku. Njegov cilj je gojitev glasbe pod strokovnim vodstvom. Člane sprejema vsak ponedeljek od 8. naprej v Skrabčevi sobi (frančiškanska pasaža). 1 »Prodana nevesta« bo v soboto 12. t. m. z gostoma J. Križaietn v vlogi Kecala in Poldelom Kovačem v vlogi Vaška, ki nastopi po šestih letih ponovno na našem odru. S to predstavo bo naš Poide slavil tudi 50 letnico svojega rojstva, na kar posebno opozarjamo njegove številne prijatelje in znance. Marinko poje ga Vidalijeva, Janka gœp. Franci. Dirigira g. Neiat, režira g. prot. àeet. Cene so operne. I Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana. 1 Društvo slovenskih likovnih umetnikov je oekrbelo tragično umrlemu tovarišu, mlademu dalmatinskemu slikarju I. Etoreju, ki je bil pokopan na pokopališču pri Sv. Križu v skupnem grobu, prekop in prenos v novi grob. Vabimo k udeležbi te žalne svečanosti, ki bo v petek točno ob 11 na pokopališču pri Sv, Križu v Ljubljani, vee tovariše m prijatelje umetnosti. 1 Gozdni požari. Veako pomlad nastajajo v gozdovih, ležečih na mestnem ozemlju, lokalni požari, ki jih najčešče zanetijo po neprevidnosti sprehajalci s tem, da mečejo na tla tleče cigaretne ogorke, ali pa otroci, ki kurijo ogenj. Mestno poglavarstvo opozarja prebivalce, da je po § 40 gozdnega zakona strogo prepovedano v gozdu kuriti ogenj ter pripominja, da eo za škodo, ki jo napravijo otroci, odgovorni starši. Kdor opazi ogenj, naj ga takoj pogasi, če pa to ni mogoče, naj nemudoma telefonično obvesti mestno gaeiteko po-6tajo. 1 V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15. prodajalo na prosti stojnici goveje meso po znatno zuižaui ceni. Maribor m Oglede si našo razstavo! V izložbenem oknu naše podružnice na Koroški cesti 1 smo razstavili lepa darila, ki so jih mariborski naročniki dnevnega »Slovenca: prejeli pri I. nagradnem žrebanju naročnikov »Slovenca«, ki se je vršilo dne 24. febr. t. 1. Prihodnje žrebanje se bo vršilo meseca julija. Takrat bo razdeljenih med naše naročnike 146 bogatih nagrad. Postanite naši naročniki in v redu plačujte naročnino, da boste imeli pravico do udeležbe pri žrebanju! m Postna poboinost ob petkih je zbrala minuli prvi petek ob svojem začetku v mariborski stolnici veliko število mestnega občinstva, ki je z vidnim zanimanjem sledilo izvajanja pridigarja. Kar uvodoma je zagrabil govornik poslušalstvo s problemom: Kaj je meriio vernosti sodobnega katoličana? Ali samo njegovi obiski cerkva, ali in predvsem življenje, ki ga živi v svojem poklicu, v družini in v javnosti? Govornik odgovarja; Čae, ki ga preživi katoličan pri cerkvenih pobožnostih, kjer manifestira svojo vernost, se šteje le po urah, izven cerkve živi katoličan leta, desetletja. Javnost ne sodi naše vernosti le po obisku cerkva, sodi nas po udejstvovanju krščanstva v našem poklicnem in družinskem življenju. Enkrat nas bo sodil večni Sodnik po delih krščanske ljubezni do bližnjega. Nismo namreč katoličani samo zase, ampak predvsem za sočloveka; kakor ni dober tisti, ki je samo zase dober, ampak tisti, ki je dober za drugega. S"oja izvajanja je zaključil pridigar s povabilom, da se kot katoličani poskušamo to leto odzvati klicu postnega časa po reformi svoje Cesto neurejene notranjosti. Kristus, Velikonočno sonce, se bliža, da raztopi ledeni oklep, ki ovira dušo v pristnem krščanskem življenju. Dvigni se ter zatiraj svojo glavno napako, da si utrdiš voljo za bodoče velike duhovne zmage. Drevi ob pol osmih je druga postna pobožnost v stolnici. Najprej se poje Križev pot; ob tričetrt na osem pridiga, ki bo obravnavala: Skrivnost vrednosti in uspeha človekove dobrodelnosti s sta-lišča svetih evangelijev. Po pridigi blagoslov z Najsvetejšim. Konec četrt čez 8! Vsi, katerim je notranja obnova in duhovna poglobitev življenja v postnem času pri srcu, iskreno vabljeni. Na svidenje! Sveže namočeno polenovko dobite v trgovini SKAZA, Glavni trg 14 (Rotovž) Predavanja Prirodoslovno društvo. V torek 15. marca predava v mineraloški predavalnici univerze gospa prof. Silva Antič o temi: »Bretonska — človek, zemlja in morje«. Predavanje bo spremljalo obilo lepili posnetkov. Začetek ob 18.15. Vič. Drevi ob 8 bo v Društvenem domu prosvetni večer, na katerem bo opisal prirodo in ljudi ob Sredozemskem morju g. dr. Bohinc. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor. Miklošičeva ce6ta 20, in mr Murmayer, Sv. Petra cesla 78. Poizvedovanja Zgubil je mlad fant pri .plačevanju davkov na davkariji v Ljubljani denarnico 6 100 din ter lepo prosi najditelja, naj jo odda v Sneberje 38, Dev. Mar. Polje. Toi. 41 64 KINO KOOELIEVO Tel. 4164 D^nes in jutri ob 20. orekrnsni dvojni spored SCH9RLEY TEMPLE HLADI MORNAR arlde- Premiera Sv. Terenka ln nlena talna Jrtev 1 2. postni govor previv. g. knezoškofa bo drevi ob sedmih v ljubljanski slolnici. Vljudno vabimo! 1 Na sporedu XXI. prosvetnega večera, ki bo danes ob 8 v beli dvorani Uniona, je predavanje g. prof. dr. Vilka Fajdiga: Katoliško življeuje na Holandskem. Predavanje bodo spremljale tudi skioptične slike. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva r. 7. I Sestanek staršev ogledne ljudske. Soie za Bežigradom bo v ponedeljek, dne 14. marca, ob 8. zvečer v šolski telovadnici. Predaval bo g. prof. Čopič o temi »Pomen okolji za vzgojo otrok«. Po predavanju bo ustanovni občili zbor društva »Solu in dom-. Ker je tako zaradi predavanja, kakor m Naše cenjeno inserente prosimo, da nam oglase za nedeljsko številko »Slovenca« dostavijo najkasneje do danes zvečer ob šestih, ker bi se sicer znalo zgoditi, da iz tehničnih razlogov ne bi mogli biti objavljeni. P0SETITE KUHARSKO-KULIN ARI CNO RAZSTAVO Združenja gostilniških podjetij v Mariboru od 12. do 15. marca 1938. Po železnici dovoljena polovična voznina г žel. legitimacijo K-13, ki si jo nabavite na odhodni postaji. Polovična voznina od 10. do 17. marca. m Smrt blage gospe. Včeraj je v 79. letu starosti umrla gospa Neža Verstovšek roj. Ogorevc, katere smrt je v krogih vseh njenih znancev, ki so jo zaradi njenega blagega značaja cenili visoko, povzročila veliko žalost in iskreno sočutje z vsemi žalujočimi sorodniki. Pogreb blage pokojnice bo v soboto, 12. marca 1938 ob pol petih popoldne iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Svefa maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 14. t. m. ob pol devetih v frančiškanski župni cerkvi. Naj pokojni sveti večna luči Sorodnikom naše iskreno sožalje. m Sestanki akademske kongregaeije za časa petkovih postnih govorov odpadejo. m Tiskarski škrat.. V poročilu o predstavi Trubadurja v mariborskem gledališču so se vrinile neljube tiskovne pomote. V šestem odstavku se mora glasiti stavek: -»G. Herzog je dal orkestru dovolj...« iu dalje »Stvarilna moč, v kolikor pripade njegovi taktirki...« m Kam je izginil? 17. septembra lanskega leta je nenadoma odšel od doma 22 letni Franc Golč-man, delavec, ožonjen in oče dveh otrok. Njegova žena je sedaj prijavila primer policiji, ker se mož šc od nikoder ni javil. Gledališče Potek, 11. uiarca: Zaprto. Sobota, 12. marca ob 13. »Gašper iu Huda-mora.« Otroška predsiava. Zuižane cene. Ob 20: Firma.« Red A Narodna banka in kmetijstvo Na občnem zboru delničarjev Narodne banke dne 7. marca v Belgradu je imel glavni ravnatelj Poštne hranilnice g. dr. Milorad Nedeljkovič zanimiv govor, iz katerega [»snemamo naslednje: Uvodno je dejal, da se iz poslovnega poročila Narodne banke vidi, da vodita država in Narodna banka glede valute tole politiko: vzdržati in okrepiti zlato podlago, toda brez absolutne, dogmatič-ne vezanosti denarne enote za cotovo zlato vsebino in vzdržati stabilnost naše valute (dinarja) v svetovnem prometu s pomočjo smotrene devizne politike. Ta politika je imela znaten uspeh, kar se vidi zlasli iz loga, da se vedno bolj ublažujejo naši devizni predpisi. To je bilo mogoče poudariti bas sedaj v razpravah finančnega in gospodarskega odbora Zveze narodov, ki se tudi zavzema za ukinitev deviznih predpisov, klirinških sporazumov in carinskih meja. G. dr. Nedeljkovič je poslal svoje mnenje tudi obema odboroma naslednje vsebine: Kontrolo deviznega prometa je smatrati kot nujno posledico svetovne krize. Načelno pa se strinjamo, da je pozdraviti vsak korak za obnovo svobodnejšega prometa blaga in kapitalov med posameznimi državami. Naša država je v tej smeri že mnogo napravila, opozarjamo samo na zadnje zmanjšanje kvote deviz, katere morajo oddali izvozniki Narodni banki, na 25%. Naša država se mora ozirati na države, ki imajo vezan promet, dočim imamo v prometu z državami s prostim deviznim prometom zelo malo omejitev. Za bodoče pa bo treba organizirati nov mednarodni valutni sistem. Zaščititi bo treba eene kmetijskih pridelkov pred padcem iu vzpostaviti je treba gibanje dolgoročnih kapitalov. Potrebna pa je tudi še konverzija posojil na višino, ki ustreza izpremenjeni kupni moči. Kreditna politika Glede kreditne politike Narodne banke pravi, da je šla v pravilno smer. Predvsem je Narodna Prevzem kmečkih dolgov V letu 1937 je bilo delo na likvidaciji kmetskih dolgov na podlagi uredbe o likvidnosti kmetskih dolgov z dne 25, septembra 1936 v polnem teku. Privilegirana agrarna banka je prevzemala v prvih petih mesecih lanskega leta kmetske dolžnike od denarnih zavodov, tako da je v tem oziru danee delo že pri koncu, kar se tiče prevzema po banki, niso pa še končani obračuni banke z denarnimi zavodi. Pravni pregled je v letu 1937 zelo napredoval, težje pa je šlo z računekim delom, ker je treba še odlokov sodišč o znižanju dolga itd. Naslednja tabela nam kaže pregled prijavljenih terjatev pri posameznih podružnicah banke, oziroma področjih: Belgrad Zagreb Ljubljana Sarajevo Banke: štev. zavodov 507 121 25 128 štev. dolžnikov 243.066 71.662 1.333 92.465 znesek (milij) 1.166.74 311.07 15.05 249,1 Samoupr. hran.: štev. zavodov 10 17 29 3 štev. dolžnikov 1.625 3.090 6.679 169 znesek 20.6 18.57 88.87 2.0 Zadruge: štev. zadrug 1.675 745 455 383 štev. dolžnikov 75 566 58.962 39.851 59.377 zriesek 205.7 204.4 375.7 89.2 Skupna slika, ki jo dobimo po skupinah, je naslednja: Banke so izročile (781 zavodov) 408.526 dolžnikov za 1.741,961.489.21 din, samoupravne hranilnice (56 zavodov) 11.563 dolžnikov s 129 milijoni 992.480.12 din in zadruge (3258 po številu) 231.756 dolžnikov z 874,994.614.89 din. Po področjih se je to razdelilo takole: Belgrad Zagreb Ljublj. Saraj. število zavodov 2.192 883 509 514 štev. dolžnikov 318.257 133.714 47.863 152.011 znesek milij. 1.393.0 534.1 479.6 340.3 Skupno so denarni zavodi izročili 651.845 dolžnikov z zneskom 2.746,948.584.22 din. * Naknadni kontingenti kmetijskim tovarnam špirita. Ministrstvo financ je dodelilo od preostalega in neporabljenega kontingenta kmetijskih in industrijskih tovarn špirita še 64.000 hI super-kontingentov za proizvodnjo dobo 1937-38. Znižanje glavnice. Srbsko-švicarska banka v Belgradu je zmanjšala glavnico od 10 na 5 milij. dinarjev z znižanjem imenske vrednosti svojih delnic od 1000 na 500 din. Komercialna banka v Zagrebu izkazuje pri glavnici 10 in rezervah 3.5 milij. vlog na knjižice in tekoče račune 3.2 (2.8) milij. din in dolžnikov 15.85 (15.8) milij. din. Čisti dobiček znaša 6.7-10 (17.228) din. Kaštel, tovarna kemično - farmacevtskih proizvodov v Zagrebu. Čisti dobiček za 1. 1937 0.4 (1936 0.2) milij. pri glavnici 3.0 milij. din banka sodelovala pri mobilizaciji kmečkih terjatev, dadalje pa dela ludi na reorganizacijo našega bankarstva. Narodna banka mora kmetijstvu pomagati z veliko večjimi sredstvi kot sedaj. Navaja številke o pomenu našega kmetijstva in pravi, da je problem kreditiranja našega kmeta najaktualnejši problem naše kreditne politike. Izdelan je že obsežen načrt za melioracijska in hidrotehnična dela po ministrstvu za zgradbe in za ta dela je treba pritegniti domači kapital, da bi odpadli prekomerni zaslužki tujih podjetnikov in tujega kapitala. Zato je velikega pomena akcija Nar. banko za oživitev naših denarnih zavodov. Pri organizaciji domačega kapitalnega trga bo banka sodelovala tudi z drugimi privilegiranimi zavodi. Povečanje površine orne zemlje pa je santo en pogoj za izboljšanje razmer v našem kmetijstvu. Kmetu je treba nadalje pomagati, da si obnovi svoj živi in mrtvi inventar, kar velja zlasti za male in srednje posestnike. Tu je veliko polje dela za zadruge in Priv. agr. banko. Zato naj Narodna banka da čimprej in obilnejše kredite zadružnim zvezam in Priv. agr. banki, naravno po nizki obrestni meri. Seveda bodo še mnoga posestva tako majhna, da jim ne bo mogoče pomagati samo e kreditom. Tem malim ljudem naj da država najpotrebnejšo živino, delovno orodje, boljše žitno seme itd. iz proračuna kmetijskega ministrstva, pomaga naj pa zraven tudi Narodna banka. Poleg tega je zopet potrebno še delati na preusmeritev naše kmetijske produkcije na ren-tabilnejše panoge poslovanja. Uradnim naporom v tej smeri se mora pridružiti tudi zasebna iniciativa. Seveda je še mnogo drugih vprašanj našega kmetijstva, ki še čakajo na ugodno rešitev, vendar so tu našteti vsaj glavni problemi in če te rešimo pravilno, potem bo dana najboljša podlaga za nadaljnje dobro delo v korist našega kmetijstva. Z Odolovo paslo si zobe očisti, Z Odolovo vodo si usta izmij. To vsak dan ponovi in videl boS kmalu: so usta ko črešnje. zob biseren sij. Borza Dne 10. marca 1938. Denar V zasebnem kliringu je oslal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradti 287.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.20-8.30, v Zagrebu na 8.19—8.29, v Belgradu na 8.1-Ш4—8.2464. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.185 do 28.885, v Belgradu 28.24—28.94. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 14.24 do 14.44, v Zagrebu na 14.235—14.435, v Belgradu na 14.21—14.41, nadalje so v Zagrebu beležili za konec marca 14.20—14.40. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,449.212 dinarjev, v Belgradu 5,497.480 din. V -efektih izkazuje Belgrad 3,915.500 din prometa. Ljubljana — tečaji e p r i m o m : Amsterdam 100 h. gold. . . . 2401.66—2416.26 Berlin 100 mark............1733.28—1747.16 Bruselj 100 belg............726 70— 731.76 Curih 100 frankov............996.45—1003.52 London 1 funt.......214.99— 217.04 Newyork 100 dolarjev .... 4262.25—4298.56 Pariz 100 frankov...... 136.27— 137.71 Trst 100 lir........ 225.19— 228.28 •• • Curih. Belgrad 10, Pariz 13.525, London 21.60, Newyork 431.0625, Bruselj 72.88, Milan 22.675, Amsterdam 240.875, Berlin 174.025, Dunaj 81.35 (valuta 68), Stockholm 111.225, Oslo 108.55, Kopen-hagen 86.425, Praga 15.14, Varšava 81.75, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.55, Buenos Aires 111.25. Vrednostni panirii Ljubljana. 7% invest.. posojilo 98—100, agrarji 60— 62, vojna škoda promptna 460—463, begluške obveznice 90—93, dalm. agrarji 89—90, 8% Blerovo posojilo 95—97, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—101. — Delnice: Nar. banka 7.200—7.300, Trboveljska 220—22."). Zagreb. 7% invest. posojilo, agrarji 60—61.50, voj. škoda promptna 459—462, begluške obveznice 90—92.50, dalm. agrarji 89 denar, 4% sev. agrarji 00—62, 8% Blerovo posojilo 95—96.50 (95.50), 7% Blerovo pos. 89.50—90.50, 7% pos. Drž .hip. banke 99—101, 7% štab. posojilo 96 denar. — Delnice: Narodna banka 7.200 denar (brez kupona), Priv. agr. banka 225 denar, Trboveljska 220—225, Tov. slak. Bečkerek 500—600, Osj. sladk. tov. 135 blago, Dubrovačka 395—405, Jadranska plovba 370—105, Oceania 600 denar. Belgrad. 7% invest. posojilo (99), agrarji 61.50 do 62 (61.75), voj. škoda promptna 464—464.50 (465, 464), za konec marca 463—464 (463.50, 462), za konec aprila 463—464 (463.50—-461), za konec junija (460.50), begluške obv. 91.75—92 (91.50, 91.75), dalm. agrarji 91—91.25 (91, 90.50). 8% Bler. pos. 96.25—98, 7% Bler. pos. 90.25—01 90.50) 7% pos. Drž. hip. banko 99.50 denar 7% stab. po- Zdravje je lepota. Svojo lepoto in zdravje varujete, če negujete usta z ODOLom. Negu ust in zob je zapoved vzgoje in kulture in z ODOLom negovana usta so znak zdravja, lepote in kulture. ODOL je eno od najpopolnejših sredstev za negu ust in zob. Aromatično varstvo Vaših ust oskrbi na najboljši način ODOL sojilo (98.75). — Delnice: Narodna banka 7.300 denar (brez kupona), Priv. agr. banka (231). Dunaj. Poslovanje je bilo mirno in neenotno. V kulisi je večina tečajev popustila, v znatnejši meri Wagner, Salgo, Siemens in Semperit. V za-gradi so bile čvrste delnice kemične in električne industrije, popustile so pa delnice papirne in tekstilne industrije in bank. Zaključni tečaji: Donavskosavskojadranska 53.70; delnice: Cre-ditanstalt-Bankverein 308, Narodna banka 101.75, Steg 18.25, Siemens - Schuckert 148.75, Steueag 31.75, Magnesit 85.50, Trboveljska 25.45, Alpine 33.20, Steyr-Daimler-Puch 217, Semperit 80.50. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bč. 176—179. srem. 175 do 178, slav. 177—179, ban. 170—179, l>č. potiska 178—180. — Koruza bč. srem ban. neizprem., bč. srem. sušena ne notira. — Tendenca mirna. Promet srednji. Živina Redni mesečni sejem v Novem mestu dne 7. t. m. je bilo prignanih 337 glav goveje živine in 642 prašičev. Prodanih pa je bilo 104 volov, 32 krav, 16 juncev, 13 telic, 258 mladih pujskov ter 90 prašičev. Kupčija z voli je bila zelo živahna, za ostalo govedo zelo slaba. Voli so bili po 5 din, krave kot klavn$ živina pa po 3.50—4 din za 1 kg živo teže. Pri mladih pujskih je šla cena precej navzgor, in sicer od 10—30 din pri glavi. Cena pršutnikom je bila od 6—7 din za 1 kg žive teže. Trnovski promet na sejmih v Ptuju v mesecu februarju t. I. Na sejme je bilo prignanih 3-13 konj, 181 volov, 28 bikov, 73 juncev, 515 krav, 119 telic in 2 teleta, skupaj torej 1261 glav živine. — Povprečne cene v mesecu februarju so bile naslednje: debeli voli od 5.30 do 6 diu, poldebeli od 4 do 5 din, plemenski voli 4 do 4.75 din, biki za klanje 3.25 do 4.50 din, telice za klanje 4.50 do 6 din, klavne debele krave 4.50 do 5.50 din, kravo klobasarice 2.50 do 3.25 din, plemenske krave 4 do 4.80 din, mlada živina 3.80 do 4 75 din. teleta 5.50 do 6.25 din, plemenske svinje 5.50 do 6.25 diu, poldebele svinje 6.50 do 7.50 din za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 327 komadov živine, od teli pet konj za izvoz v Avstrijo. Cene livine in km etijskih pridelkov Cene iivine in kmetijskih pridelkov v Celju dne 4. marca t. 1.: voli I. vrste 5.50 do 6 din, voli Kulturni obzornik O domačem jeziku Gospod B. B. me v »Jutru.: 8. t. m. graja zaradi onega pasusa v mojem predavanju o narodni zavednosti, kjer velevam zvestobo domači govorici in zavračam vsako pačenje po tuje. Posebej omenjani, »kako smešno je, ko gro domače dekle kam v mesto služit, pa se čez kak mesec vrne in že noče več znati po domače, ampnk po hrvaško ali ljubljansko ali po tako imenovani književni in papirnati slovenščini zavijal Nič l>oljši niso fantje, ki.se od vojakov vračajo in se v govorici po tuje pači jo...«. — Iz tega sklepa splošno na »nfront proti književni slovenščini«. Kdor je moje predavanje v »Gasilcu« št. 2 do kraja prebral, ta ve, da tak sklep ni pravičen. Poudaril sem med drugim le to, da je domača govorica ena največjih duhovnih vrednot družinskega občestva. Prepričan sem, da je tak poudarek med obmejnimi štajerskimi in koroškimi Slovenci [K)troben, ker je med vzroki narodne nezavednosti prav občutek manjvrednosti, ki se drži tudi domačega narečja. Slovenska narodna zavesi pa more bili živa le tedaj, ako je v vseh udih živa zavest, da so njihove vrednote tudi vrednote slovenske skupnosti. Torei ne »afronl proti književni slovenščini'-, še manj nlternaliva »Slovenskega naroda«, ki ve le za izbiro med književno slovenščino in »kuhel-tajčem«, ampak spoznanje in priznanje, da so narečja iivi studenci, ki tečejo v kultivirani baicn kn.iiicvne slovenščine! Dr. Fr. Sušnik. • Gozdarski vestnik. Nov mesečnik tega inietia. ki je začel letos izhajati v Mariboru, je pomnožil naš gospodarski tisk in ga poglablja v smeri gozdarstva, lesne industrije in lesne trgovine. i'o svoji strokovni in praktični zasnovi je pozornosti in priporočila vreden ne glede na lo, da je lo prvi časopis za gozdarsko stroko med Slovenci, ki so bogati maliii in srednjih gozdnih posestnikov in nimajo tega gospodarstva še na primerni višini. V drugi številki so objavili članke inž. Sotošek (nadaljevanje Razmišljanj o pogozdovanju ter Lege hlodov v jarmeniku) in inž. Anton Sivic (Delitev gozdov). Poleg splošnega .izobraževanja v pogledu gozdarstva ima list pomembno Dopisno gozdarsko posvetovalnico, ki daje nasvete in pouk v konkretnih vprašanjih. Dragoceni so tudi podatki o vprašanjih lesne trgovine (zlasti mesečni prerez za Slovenijo), zraven pa obsega cela stran gradivo za slovenski gozdarski slovar, ki bo obogatil slovenski slovar sploh. Mesečnik stane letno 60 din. (Uredništvo in uprava v Mariboru, Kopališka ulica št. 611.) * Novo odkrita podoba Jurija Sitbica. V zadnji številki revijo za likovno umetnost »Umetnost', je več člankov, ki bodo zanimali ljubitelje umetnosti sploh: tako je ponatisnjen za Župančičevo 60-letnico njegov članek iz lela 1905 o naših umetnikih v tujini; Dario «le Tuoni piše o sodobni umetnosti v Julijski krajini (o Italijanih in Slovencih) članek, ki je vreden pozornosti zaradi razvoja italijansko slovenskih kulturnih odnosov; P. Gttst razpravlja o dveh natečajih mestne občine ljubljanske (otroško zavetišče in spomenik padlim vojakom pri Sv. Križu); R. Ložar govori o pomenu dveh podob bratov àubicov (»Pismo«- Janezovo in Jurijev »Pred lovom«): Z. Mufiič piše o risbi, njeni vlogi v socialni umetnosti in o : grafiki - V. Svečnjakn Poleg pesmi Malcševih prevodov iz kitajske lirike, Dêbeljakovih iz Ifore in ponati* pesmi Kr. Vodnika — ter poročil iz umetniškega sveta, je za širšo javnost zanimivo pismo z Dunaja, ki ga je pisal predsednik Narodne galerije dr. Fr. \V i n d i s c h e r. V njem opisuje svoj obisk pri starem dunajskem mojstru L. M i -chaleku, ki jo bil prijatelj bratov Šubicev ter je ob tej priliki odkril za nas tudi dozdaj neznano sliko Jurija š u b i c a : »Družino«, predstavljajoč njegovo domačo poljansko družinsko sobo z materjo in sestro ter bratom Janezom in njim samim, ko kot dvoleten fantiček sedi v naročju sestre. Berač pa odpira vrata v sobo. Je to spomin na dom, ki ga je naslikal kmalu po vstopu na akademijo (1875). Sliko je podaril svojemu prijatelju Michaleku, ki jo hrani šo danes in jo je tudi dovolil zn reprodukcijo v »Umetnosti«. Dr. Windischer pripoveduje, kakšen ugled in ime sta imela naša slikarja med umetniki na Dunaju ter je tudi nakazal pot, kjer bo treba še iskati zn njunimi deli. Kakor piše, pripravlja mojster Mi-chalek, na pobudo slov. Narodne galerije tudi spomine na Š u b i c e, ki obetajo biti zelo zanimivi za osvetlitev delovanja naših umetnikov v tujini. » ^ Nova zapoved je menda naš najmanjši mesečnik, glasilo obeh karltativnlh zvez, ljubljanske in mariborske. Izhaja na osmih straneh, tiska se v Grobljah. Naslov pove, kaj je lističu namen: širiti karitalivno delo. Izide 15l dan vsakega meseca. Stane 10 din. Naroča se pri KZ v Ljubljani (Marijanišče). Duhovniki nam pišejo, da jim listič nudi časovno vse polno lepih misli za govore v corkvi. V zadnjih številkah so tudi zanimivi članki o upoštevanju krščanske karitas v francoskih šolskih čitankah, za katerimi bo sledil članek o gojenju dobrodelnosti po slovenskih či-lanknh. Listi? vsem najbolj priporočamo, saj pomaga najlepšemu, kar je v človeku: v ljubezni do bližnjega zaradi Boga. II. vrste 5 do 5.50 din, III. vrste 4.50 do 5 din; telice l. vrste 5.50 do 6 din, 11. vrste 5.50 diu, III. vrste 4 do 5 diu; krave I. vrste 4 do 5 din, II. vrste 3.50 do 4 din, III. vrste 2.50 do 3.50 din; teleta I. vrste 5 50 do 6.50 din, II. vrste 5 do 5.50 din; prašiči špeliarji 9 din, pršutarji 7 do 8 din za 1 kg žive teže. — Govejo mesto l. vrste, prednji del 11 din. zadnji del 12 din, II. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, III. vrste 10 din; svinjina 14 do 16 din ,slanina 15 do 16 din, svinjska mast 16 do 17 din, čisti med 20 do 22 din; goveje surove kože 8 do 12 din, telečje surove kože 12 do 14 din. svinjske surove kože 6 do 8 din za 1 kg. — Pšenica 225 din, ječmen 180—200 din. rž 220 diu, oves 180 din, koruza 150 din, fižol 250 din, krompir 90 din, seno 50 din, slama 35 diu, jabolka I. vrste 300 din, II. vrste 250 din; pšenič-na moka 300 —375 din, koružna moka 200 din za 100 kg Navadno mešano vino pri producentih 5 do 5.50 din za liter, finejše, sortirano vino pri producentih 6 do 8 din za liter. Cene iivine in kmetijskih pridelkov v Slov. Konjicah dne />. marca t. i: voli 1. vrste 5.50 din, II. vrsle 4.75 din, III. vrste 4 din; telice I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 3.75 din; krave I vrste 4 din, II. vrste 3 din, III. vrste 2 din; teleta I. vrste 5.50 din, II. vrste 5 din; prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10 din, II. vrste 8 din; svinjina 13 din, svinjska mast 14 din, čisti med 20 din, goveje surove kože 10 do 12 din, telečje surove kože 11 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 250 din. ječmen 250 din. rž 250 din, oves 200 din, koruza 150 din, fižol 200 din, krompir 100 din, seno 40 din, slama 25 din, jabolka f. vrste 400 din, II. vrste 200 din, pšeuična moka 350 din. koruzna moka 200 din za 100 kg. Rad io Programi Radio Ljubljana t Petek, il. marca: 11 šolska ura: Pri piramidah (gdč. Julija šušteršič) — 12 S slovanskega juga (plo šče) — 12.45 Poročila — 13 Napovodi — 13.20 Opoldan skl koncert Radijskega orkestra — 15,—15.45 Prouo» žrebanja glavnega dobitka drž. razredne loterije lz Trgovskega doma — 18 Ženska ura: Modne novosti (ga. Eu» Oražem) — 18.20 Kvartet Glazunov igra - 18.4П Francoščina (g. dr Stanko Leben) — 10 Napovedi, poro čila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Izseljensko zanimivosti (g. .losip Prcmrov) — 2(1 IConcort Radijskega orkestra — 20..'i0 StrauKS-Griinfold■ Večer na Dunaju (plošče) — 21 Samospevi: gdč Vida Rudolfova in g. Ladislav Ra-kovoc, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče Sobota, ti. marca• 12 Plošče hitijo, dn vas razv»-drijo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi - 13.20 Plošče hitijo, da vas razvedrijo — H Napovedi — 17 Za deio-pust (igra Radijski orkester) — 17.KI Strokov, šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodarstvu (g. Inž. Rado Kregar) — 18 Štirje fantje* — 18.40 Socialno pogodbe Jugoslavije z drugimi državami (g. Josip Rozman) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Pregled sporeda - 4 O zunanji politiki (g. urednik dr. Al. Kuhar) — 20.30 Prenos opore «Medvedirradska kraljica- iz Zagreba: v odmoru: Cas, poročila. Drugi programif retek ti. marca. Belgrad: 20 Narodne pesmi, 20.30 Komorni koncert, 21 30 Vokalni koneort, 22.20 Heethovnove skladbe — Zagreb■ 20 Celo, 20.30 Madrigallsti 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 20 Igra, 22.20 Kvartet — Budimpešta: 20.25 Orkestralni In vokalni konert, :'3.(k'i Jazz — Bim-Bari: 21 Slraussove sknldba — Praga: 19.35 Operetna glasba, Î2.20 Klavir - 1'arSava: 20 Filharmonični koncert — Sofija: 18.30 Filmska glasba, 19.30 Mandoline, 20.15 Klavir 21 Sonate, 21.45 Tirolske pesmi, 22 Lahka 'n plesna glasba — Vratietava: -.Il Lahka glasbo — Stuttgart: 19.15 Mali orkester, 20.30 Orkestralni in solistični koneort — Monakovo: 19.40 Klavirsko skladbo — Bernmilnster: 19.55 Koračnice, 20.35 Zbor, 21.35 Ualada — Strasbourg: 21.30 Opera • Romarji iz Moko«. Sobota u marca. Belgrad: 20 Vojvodinski večer, 21.30 Zabavni koneort — Zagreb: '.41 Opera — Dunaj: 10.10 O filmu, 19.25 Prva ljubezon, 19.15 Po kolodnrjn listamo (zabavni program orkestra, šramlov In solistov). 21.15 Arije 2J.20 Zabavni kvartet — Budimpešta: 2120 Orkestralni koncert, 22.30 Ciganski orke-eter, 23.15 Jazz — Bim-Bari: 14..10 Opera -Iskalci bi. serov (iz milHnsko Seale) 21.15 Plosna glasba -J" 15 Colo in klavir — Vraga: 20 Pester program. 31.50 Or-kostralni koncert — I arSava: 19.50 Predsednik republike Moscicki govori o Pilsudskem, 20 Poljska gla«ba, 23 Narodna glasba — Sofija: .0 Vokalui konoert, "0.43 Ohon. 21.4.^ T.nhta In plesna glasba — Berlinl'rati-stara: 3n Zabavni koncert - K tih 19.,o Orkestralni knmert. 21. Strnussovc skladbe — Fraufurt- lilo \'o-јл-ka godhn. Ju Orkestralni in solistični „ončert — Stuttgart: a» Orkestralni koncert - Strasbourg: 31.30 Zbor, 21.10 Vokalni konoert. Zasior ie padel Jagoda, ki je zdaj prišel na vrsto, ni več ničesar tajil in je ves strt vse priznal. Vse zastrupitve je naročil on. Izjavil je, da je bil član trockističnega opozicijskega bloka že od leta 1931 dalje. V svojem uradu (GPU) je sam vzgajal špijone v korist Nemčije in Poljske. Glavni so bili Pauker, Volovič in Zaporožec. Ukazal je zastrupiti svojega predhodnika Menjšinskega, člana Polit-biroja Kujbiševa, pisatelja Gorkega in njegovega sina Maksima. Glede Maksima pa ne more — je izjavil Jagoda — dati natančnejših podatkov na javni seji, ampak na tajni. Izjavil je tudi, da je pošiljal Trockemu velike denarne vsote, oziroma devize iz fonda GPU. Predsednik Ulrich je nato odredil tajno sejo, na kateri so Jagodo zasliševali glede njegovih zvez z inozemstvom. Ko je bila tajna seja zaključena, je izšlo kratko poročilo sodišča, v katerem je rečeno, da so na tej seji Jagoda, Rakovski, Grinko, Rosenholz in Krestinski priznali svoje zveze s tujimi velesilami, katerim so izdajali državne zadeve in vršili v njihov prid špijonažo. Te velesile pripadajo bloku protisovjetskih sil. Na tajni seji so obtoženci tudi povedali imena agentov dotičnih velesil. Na jutrišnji seji bodo prišli zopet do besede obtoženci in njihovi zagovorniki, nakar bo imel svoj govor državni pravdnik Višinski. Obsodba v sobolo Stalin s potekom procesa ni zadovoljen, ker je proti njegovi nameri iznesel na dan stvari, ki so napravile na inozemstvo najslabši vtis. Zato je dal nalog, da se mora razprava končati, tako da je zastor na pozoruici izrednega sodišča padel prej kakor je bilo nameravano. Obsodbo bodo izrekli najbrž že v soboto, in se zdi, da bo Stalin ukazal, da mora biti obsojenih na smrt vseh 21 obtožencev. Tudi Vorošilovu bije zadnja ura Kakor smo že poročali, pripravlja Stalin celo vrsto novih procesov proti generalom in proti diplomatom, ki smo jih že vse imenovali. Na ta način se bo Stalin še to pomlad osvobodil vseh najbolj vidnih nasprotnikov svojega sistema. Stalin pa sedaj smatra tudi, da je prišel čas, da se iznebi vojnega komisarja Vorošilova, čeprav je tega imenoval oziroma potrdil na njegovem mestu načelnika vojnega komisariata januarja meseca sam vrhovni sovjet, in je to odločitev Stalin sprejel, ker se je Vorošilova doslej bal. Zaenkrat misli Vorošilova samo odstaviti in mu dati drugo, manj odgovorno mesto v rdeči armadi; za vojnega komisarja pa je določil F e d k a. Stalin bo ta svoj sklep sedaj lahko utemeljil, ker se je pokazalo, da se je opozicija tudi v rdeči armadi tako razširila, da se je bati najhujšega, če se rdeča armada temeljito ne očisti. Za čistilca pa je Stalin določil vrhovnega poveljnika rdeče armade na Daljnem vzhodu, znanega maršala Bliicherja. Kdor pozna Stalina, ve, da se Voro-šilov tudi na svojem novem mestu ne bo ogrel, ampak da se bo kmalu znašel v celici Lubjanke, ako se medtem ne bo zgodilo kaj nepričakovanega. Ni pa nobenega dvoma, da bo tudi za Stalina odbila zadnja ura. in to najbrž veliko prej kakor mislijo njegovi prijatelji in slepi pristaši. št. 77. Pri sfari čarovnici Pomlad v Parizu: Parižani se sedaj ne dolgočasijo več v pustih kavarnah, temveč pijejo svojo kavo zunaj na terasah pred kavarnami. Zver v človeški podobi Najbolj žalostni dan moskovskega procesa: svetovni specialist za srčne bolezni Pletnjev — morilec Ob istem času sta dva služabnika odvedla Re-beko v majhno čumnato stranskega stolpa, kjer je sedela grda stara ženska in predla. >Poberi se, stara čarovnica!« sta ji velela hlapca. i-Front de Boeuf nama je ukazal, da bo poslej tukaj prebivalo to mlado dekle.« >Psa!< je zasikala starka. »Ni še tako dolgo, ko so me ubogali najimenitnejši med ime-nitniki. Sedaj pa moram trpeti kaj takega! Tukaj ostanem, dokler ne spre-dem vsega!« »Stori, kar hočeš, saj gre na tvojo kožo!? sta rekla hlapca in odšla. »Kaj neki lopovi pletejo?« je mrmrala Urfri-da ter škilila k Rebeki. >No, mislim, da se mi s tem ni treba glave ubijati: lepe oči, črni lasje in polt kakor breskev! Kaj takegn se res splača privesti v tale samotni stolp, kjer se bodo kriki prav tako izgubili, kakor skovikanje nočnih sov. Odkod prihajaš, otrok?« »Bodite usmiljeni z menoj, dobra žena!« je odgovorila Rebeka. »Povejte mi, kaj bo iz vsega tega? Ali so me privedli semkaj, ker sem Judinja? Ali naj umrjem zaradi svoje vere?« »Umreti?« je razburjeno povzela starka. »Kaj neki bi jim tvoja smrt koristila? Pojdi semkaj, povem U zgodbo anglosaškega dekleta, pa boš morda razumela, kaj te čaka.« Drevo je klicalo na pomoč Na Irskem se je pred kratkim nekemu kmetu tole zgodilo: Kmet William Bankett je na svojem zemljišču imel staro drevo, ki se mu je ena veja posušila. Kmet je hotel tisto vejo odžagati. Zato je splezal na drevo ter srečno priplezal v vrh drevesa. Ko pa je hotel začeti žagati, je izgubil ravnotežje in padel. Ni pa padel na tla, marveč je zdrknil v žlainbor, ki se je bil naredil sredi že precej trhlega drevesa. Ta padec ni bil možu nič kaj po godu, zato si je na vse kriplje prizadeval, da bi se izmotal iz drevesa. Cim bolj pa je plezal, da bi priplezal na beli dan, tem globlje se je pogrezal v votlo drevo. Nazadnje je zdrknil prav na dno drevesa. To ga je tako preplašilo, da je začel klicati na pomoč. Nesreča pa je hotela, tla je prav takrat k tistemu drevesu prišlo nekaj vaških otrok, ki so se hoteli tam igrati. Ko so otroci zaslišali tiste klice na pomoč, jih je postalo groza, ker so mislili, da drevo kliče na pomaganje. Zato so jo brž ucvrli domov in se niso več upali prikazati pri drevesu Mož je ostal sam v drevesni votlini in noč je nnpočila. To je bila najhujša noč. kolikor jih je doslej doživel William Bankett Ponoči je začelo deževali in voda je curljala v votlino. Bankett je bil kmalu do kože premočen. Ko se je zdanilo, je mož lažje pričakoval rešitve, ki pa je ni bilo. K drevesu ni bilo žive duše. Kmet je bil od lakote in žeje že ves onemogel, od kričanja pa ves hri-pav. Skoraj že na pol nezavesten je čepel v svoji ječi. Tako je minil tisti dan. nastopila je nova noč. ki je nazadnje tud. minila. Naslednje jutro pa se je Bankettu zazdelo, da blizu drevesa sliši korake. Brž je zbral vse svoje moči in se začel na vso grlo dreti. Klicanje pa je sedaj imelo uspeh. Mimo drevesa je s svojega polja prišel kmetov prijatelj in sosed Webb, ki se je pri tem drevesu hotel odpočiti. Ko je stari Webb zaslišal, kako drevo kriči na pomoč, se je sprva tudi zgrozil in hotel pobegniti. Nazadnje pa se je opogumil ter je zlezel na drevo in pogledal v žlambor. Veliko je bilo njegovo veselje, ko je v žlam-boru zagledal svojega pogrešanega prijatelja Ban-ketta. V vasi so Banketta sicer takoj pogrešili, nikjer pa ga niso mogli najti. Ker je bilo vse iskanje brez uspeha, so bili prepričani, d? je ubogi Bankett ponoči utonil v močvirju blizu vasi. Sedaj pa je Webb svojega prijatelja našel v tem drevesu. Brž je stekel v vas po vrvi in lestve, s katerimi so potem že docela onemoglega Banketta izvlekli iz drevesa. Kaj pravi kino V Malici Nemški detektivski film »Sherlock Holmes« ima tudi značilno okorelo potezo nemških filmov, vendnr se dozdeva, ko da se je tu zlasti junak Hans Albers, ki je sicer na vso moč zoprn, izkazal v svoji vlogi detektiva. Brez dvoma bo mladina kar požirala tega »Sherlock Holmesa« zlasti šo zaradi zavozlane romantike, kar ni dobra stran te igre. Naslov, ki vleče vse pustolovstva željne gledalce, je nemara dobro izmišljen piašč za ua-pake nemških igralcev. Sovjetski državni pravdnik Višinski Varšava, 10. marca. Medtem ko je bivši načelnik GPU, Jagoda, pred katerim se je tresla vsa Rusija, skušal na razpravi v torek 8. t. m. gladko utajiti, da je dal zastrupiti svojega prednika, načelnika GPU Menj-šinekega, in sina pisatelja Gorkega Maksima Peškova, in samo priznal, da je naročil umor pisatelja Gorkega in Kujbiševa, je na razpravi v sredo, 9. t. m., ves skesan, potrt in uničen priznal čieto vse, česar so ga dol-žiii soobtoženi zdravniki Ljevin, Pletnjev in dr. Kazakov. Na prejšnji obravnavi je Jagoda vzkliknil: »lažejo! Vsi lažejo! Ljevin laže! Kazakov laže! Kručkov (bivši zasebni tajnik pokevnega Gorkega) laže!«, na razpravi v sredo pa je potrdil vse obdoižitve, ki jih je nagrmadil nanj državni pravdnik. Temu se seveda ni čuditi, kajti če je kaj resnice na Stalinovih obtožbah, je gotovo resnica ta, da je Jagoda res izvršil te zločine in nešteto drugih, katerih se mu Stalin ne upa očitati, saj je bil Jagoda svojčas njegov najspretnejši in najbrezobzirnejši rabelj, dokler se ni Stalin sam ustrašil te zveri v človeški podobi, ki ee je zarotila končno tudi proti njemu. Jagoda je otrok revne židovske družine, ki se je pisala HerrscheL Član boljševiške stranke je postal že leta 1907. Leta 1920 je prišel v Čeko, leta 1924 pa je postal namestnik načelnika GPU. Deset let je moral čakati, da je postal on sam komisar za notranje zadeve in za policijo namesto Menjšinskega, ki je, kakor se je mislilo doslej, umri naravne smrti za težko boleznijo, dočim zdaj izvemo, da ga je Jagoda dal od zdravnikov zastrupiti, ker ш mogel dočakati njegove naravne smrti. Še pred letom je bil Jagoda videti kot mladenič z drznimi očmi in izzivalnim obnašanjem, danes je pa, dasi komaj 47 let star, popolnoma osivel in ga je sama koet in koža. Tudi glave ne more več držati pokonci in le kakšen hipen blisk iz temnih oči izdaja, da njegova upornost ni še ugasnila do poslednje iskre. Pletnjev priznava Proiesor dr. Ljevin, ki je bil včeraj zaslišan, kakor smo že včeraj poročali, je eden najbolj znanih zdravnikov Moskve m je bil načelnik oddelka na kliniki v Kremlju od leta 1920. Zdravil je Ljenina, Stalina in sploh vse komisarje. Ljevin je star gospod c popolnoma belo brado in lasmi. Govori brez razburjenja in «e kljub grozovitim samoobtožbam sem ter tja prijazno na smehlja. Dr. Kazakov, bivši domači zdravnik Menjšinskega, pa je že po obnašanju ne-simpatičen tip e avanturističnimi gestami . Najbolj je iznenadQ vse 70 letni proiesor dr. Pletnjev, ki v svoji 40 letni praksi ni nikoli zagrešil niti kakšne netaktnosti niti kakšne nemarnosti, pa je zdaj obtožen najhujšega zločina, sistematičnega zastrupljanja zanpanega mn pacienta, slovečega pisatelja, in ki je ta zločin tndi priznal. Pletnjev je prvi specialist za srčne bolezni na svetu sploh. 2e pred svetovno vojno je kot praktikujoči zdravnik na nemških univerzah in klinikah daleč zaslovel. Kmalu pa je postal poznan po vsem svetu m je avtor vseh sodobnih metod za zdravljenje srčnih bolezni. Vršil je svoje sloveče operacije, preiskave m poskuse na vseh večjih univerzah sveta. Kakšno presenečenje za ves svet, da stoji sedaj ta mož kot morilec pred sodniki! Kaže, da so njegova priznanja, kakor tndi priznanja njegovih tovarišev resnična. Kako strahovit mora biti sistem boljSeviške diktature, če pomislimo, da so se vse te zdravniške kapacitete, kakor so same izjavile, odločile k svojim strašnim zločinom samo iz strahu pred Jagodo, pred katerim se je tresla vsa Rusija... Sužnji, hi za svoie tolovajske gospodarje morijo ... Ker včeraj še nismo imeli v rokah natančnejšega besedila izpovedi zdravnika dr. Ljevina, bomo danes navedli njegove najbolj značilne izjave, kolikor karakterizirajo režim, v katerem je bila mogoča globoka demoralizacija prvih zdravniških kapacitet sovjetske Rusije. Najprej je zanimivo, s kakšnimi ogromnimi sredstvi je moral razpolaguti Stalinov poglavitni rabelj Jagoda, ko je bil načelnik Stalinovo tajne policije. Tako Ljevin kakor Jagoda sta bila osebna prijatelja pisatelja Gorkega. In vendar sta obtožena, da nista zastrupila samo pisatelja, ampak še pred njim njegovega sina!... Jagoda jc sploh ljudi podkupoval z velikimi vsotami denarja in bogatimi darili. Dr. Ljevinu je Jagoda najprej pošiljal prvovrstnega vina, izbrana jedila, ki jih v sovjetski Rusiji ni lahko dobiti, potem ga je pošiljal na potovanja po Rusiji in naposled mu je plačal tndi pota v inozemstvo. Njegov zadnji dar pa je bila lepa vila pri Moskvi. Tudi mu je pre-skrbel lepe stvari iz inozemstva brez carino. »Za Jagodo so bile to malenkosti« — je izjavil na razpravi dr. Ljevin. Za zdravljenje pisatelja Gorkega je Ljevin dobival velike vsote. Nekega lepega dne 1932. leta je začel Jagoda z Ljevinom govoriti o sinu Gorkega, Maksimu Pje-škovu (Gorki je namreč samo privzeto ime pisateljevo, čigar rodbinsko ime je bilo Pješkov). Jagoda je Ljevina prepričeval, da je Maksim lenoba, ki očeta samo žalosti in skrbi in škoduje njegovemu ugledu, ker občuje s protisovjetskimi elementi. Jagoda je končno rekel Ljevinu, da bi bilo najbolje, če bi Maksima spravil s sveta, češ — tako je Jagoda dejal — »jaz sem odgovoren za politiko stranke in za varnost države«. Ko je državni pravdnik vprašal Ljevina, kako se je mogel tako hitro na podlagi tega pogovora odločiti za to, da zastrupi Maksima, je odgovoril dr. Ljevin: »Kaj pa sem hotel storiti? Bil sem človek brez strankine legitimacije in Jagoda je bil vsemogočen. Sicer se nisem takoj vdal in Jagoda me je zopet spomnil na Maksima prihodnje leto. Obenem me je vprašal, kako je z zdravjem Menjšinskega. ki je bil takrat še Jagodin šef.« Ko je Ljevin Jagodi odgovoril, da je Menjšinski hudo bolan, da pa se še z vsemi silami upira smrti in bo bržčas še par mesecev živel, je Jagoda odgovoril, da je brez smisla podaljševati življenje takemu živemu truplu in da bi bilo najbolje, napraviti temu konec. Sicer Menjšinskega ni zastrupil Ljevin, ampak domači zdravnik Menjšinskega, Kazakov. Kazakov je izpovedal, da je z dr. Ljevinom leta 1933 govoril trikrat in da mu je Ljevin nekako sugeriral, naj spravi Menjšinskega s poti. Kazakov pa tega ni storil, ampak se je nasprotno potrudil, da je Menjšinskega spravil na noge, in šele ob tretjem razgovoru se je vdal prigovarjanju dr. Ljevina. Na vprašanje državnega pravdnika je Kazakov dejal, da mu ni ostalo ničesar drugega, ker je pač uvidel, da je Ljevin agent Jagode, kateremu se ni mogoče upirati. Sicer pa je Jagoda poklical Kazakova k sebi. Dr. Ljevin sam, ki so ga spet zaslišali, je nadalje izpovedal, da mu je Jagoda dal nalog, naj zastrupi Gorkega naslednjega leta, to je leta 1934. Ker se je Ljevin baje branil, mu je Jagoda dejal, da sta pisatelj Gorki in član Političnega biroja Kujbišev nevarna opozirionalca, ki ju je treba spraviti s poti. ker uživata velik ugled in ker se opozicija čedalje bolj širi. Gorki je jetičen, Kujbišev pa hudo bolan na srcu, zaradi česar stvar ne bo težka. Jagoda je dejal, da je »zgodovinska nujnost« odstraniti oba ta človeka! Jagoda je Ljevinu rekel, da bodo pri tej stvari pomagali dr. Pletnjev in dr. Vinogradov (dr. Vinogradova ni med obtoženci, ker je med preiskavo umrl. oziroma so ga v Lubjanki spravili s poti). Tudi dr. Vinogradov je spadal med prve zdravniške kapacitete sovjetske Rusije. „Zdravniki"... Ljevin je tudi povedal, na kakšen način so zdravniki izvršili nalog Jagode. Sina Gorkega, Pješkova, so hudo opili in šli potem z njim v hudem mrazu na sprehod, tako da je dobil pljučnico. Nalo pa so mu dajali velike doze zdravil, ki so prekomerno razburile srce, dokler ni umrl. Menjšinskemu so dajali zdravila, da je dobil angino pecloris, kar je pri tako hudo bolnem človeku moralo privesti do smrti. Kujbiševu, ki bi moral ležati čim bolj pri miru, so predpisali močno gibanje in ga potem s primernimi strupi spravili pod zemljo. Tudi Gorkemu so predpisali hudo naporne vaje in sprehode, ga pustili, da se je hudo prehlajal, in mu vbrizgavali ogromne množine kafre, 40 injekcij na dan! Ljevin je tudi izpovedal, da je za vse te stvari vedel vrhovni šef kremeljske bolnišnice Hodorovski, ki pa je že mrtev. Morilec — iz stroha za usodo svoje družine Nato eo zaslišali znanega specialista za srčne bolezni, sivolasega dr. Pletnjeva. Pletnjev je bil zelo kratek in je takoj vse priznal. On je bil tisti, ki je predvsem z neprimernimi zdravili sistematično izpodkopal zdravje za jetiko bolnega pisatelja Gorkega. Dejal je, da je njegovo življenje bilo brez madeža, naročilu Jagode pa da se ni mogel na noben način upirali. Jagoda — tako je izjavil starec — mi je zagrozil, da bo uničil vso mojo družino, ako ga ne poslušam in ne spravim Gorkega s sveta. Dejal je, da so na vidiku velike politične spremembe, ki zahtevajo, da izgineta Gorki in Kujbišev Kajti tudi pri odstranitvi tega slednjega je Pletnjev z že imenovanimi zdravniki sodeloval. Mrtva smučarja v zapuščeni koči Iz Strassbourga v francoski Alzaciji poročajo: Pretekli petek 4. i. m. so v zapuščeni gorski koči v Vogezih našli trupli dveh mladih Poljakov. Mrliča sta bila dijaka slrassburške univerze, ki sta se pisala Lubinski in Wielgowc^ in so ju pogrešali že od meseca januarja. Kmalu po novem letu sta namreč mlada poljska dijaka odšla iz svojega strassburškega stanovanja. S seboj sta vzela smučke ter velela, da se gresta v hribe smučat. Vrnila pa se nista več. Takoj so ju začeli na vseh straneh iskati, toda doslej brez uspeha. Pretekli petek pa so kmetje slučajno prišli mimo tiste zapuščene gorske koče ter so pri vratih zapazili naslonjene smučke. Ko so stopili v kočo, so našli oba mrliča. Sodijo, da sta mlada fanta v hribih opešala, se nato zavlekla v tisto kočo, kjer pa sta od pomanjkanja umrla. Stev, 58. bir«u 7 Celje c Manifestacija češkoslovaško - jugoslovanskega bratstva v Celju. V sredo ob |>ol 0 zvečer je priredila JČL v dvorani kino Union predavanje: »Češkoslovaške v vojni in miru«. Prireditev je bila velika manifestacija bratstva našega naroda za češkoslovaško republiko. 1000 ljudi je prisostvovalo predavanju, posebno mladina ee je udeležila te prireditve v polnem štovilu. Predsednik JČL v Celju je pozdravil konzula ČSR v Ljubljani g. Stanislava Minovsfcega, zastopnike oblasti, uradov, korporecij, šol in društev. Po češkoslovaški in jugoslovanski himni je izpregovoril predsednik JČL v Ljubljani g. dr. Egon Stare, za njim pa konzul g. Stanislav Mlnovsky o nastanku in stremljenju češkoslovaške republike. G. konzul je bil z velikim navdušenjem sprejet, posebno pa so bili navzoči veseli, ko nem je govoril v tako lepi slovenščini. V svojem izčrpnem govoru je g. konzul prikazal delo češkoslovaške države v povojnem času, govoril o komunizmu in verski svobodi in narodnih manjšinah. Njegovo predavanje so navzoči nagradili z dolgimi aplavzi in priznanjem. KINO UNION — Danes zadnjikrat »0 0 L.E M« — zaščitnik vseh ubogih Harry Baur kot kralj Rudolf II. c Z don Boskom soncu nasproti. V nedeljo, 18. marca bo ob 4 popoldne v mestnem gledališču v Celju slavnostna predstava »Z don Boskom soncu nasproti«. Igra je zelo zanimiva in n«m bo pokazala. kako se salezijan9ki misijonarji žrtvujejo zn misijone. Vstopnice se dobe po znižanih dramskih cenah v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Kanalizacija naselbine ob Dečkovi cesti. Mestna občina bo izvršila kanalizacijo v naselbini ob Dečkovi cesti. Zato razpisuje 150 kd 30 cm in 215 kd 40 cm betonskih cevi za kanalizacijo v naselju. Ponudbe je vložiti do 21. marca no mestnem poglavarstvu. c Sestanek Krajevne organizacije JRZ v Celju. V ponedeljek ob S zvečer bo v Domu v Samostanski ulici sestanek Krajevne organizacije JRZ v Celju. Na sporedu je predavanje o zunanji politiki. Vabljeni! c V celjski bolnišnici je zaspala v Gospodu 62-letna delavke vdova Lesec Marija iz Hrastnika. c Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča svojemu članstvu in občinstvu, da bodo trgovine na praznik sv. Jožefa 19. marca 1938 v območju celjske občine odprle od pol 8 do pol 1. KINO METROPOL - CELJE »Kraljevič in siromak« Po Mark Tvvainovem romanu. — Errol l'4ynn c Slovensko obrtno društvo ima na praznik sv. Jožefa 19. marca ob 8 zjutraj v farni cerkvi službo božjo pri kateri poje pevsko društvo »Oljka«. c Pevsko društvo sOljka «priredi v nedeljo, 8. aprila v mali dvorani hotela Union koncert. c Rodni občili zbor društva hišnih posostnikov za Celje in celjski okraj ho v četrtek 17. marca ob pol 8 zvečer v dvorani obrtnega doma v Celju. Mursha Sobota Koncert Akademskega pevskega zbora bo v Murski Soboti v soboto zvečer Vsa prekmurska javnost se za ta velik dogodek že zdaj živahno zanima, ker ne mara zamuditi te izredne prilož nosti, ko bo lahko poslušala naš najodličnejši moški zbor v središču Slovenske Krajine, v Murski Soboti. Dosti je tudi že takšuih, ki so si že v naprej zagotovili vstopnice za ta koncert, kajti .(pravičen je pomislek, da utegne zadnji dan vstopnic zmanjkati. Koncert bo ob 9. zvečer. Liti a Prosvetno društvo Litija uprizori v soboto 12. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo 13. t. m. ob 3 popoldne v dvorani v Domu pretresljivo dramo »Živa pokopana«. Vloge so v najboljših rokah. Vsi vabljeni! Zveza slovenskih obrtnikov Društvo obrtnikov Vil - Ljubljana vabi vse obrtnike, obrlnice, da se udeleže rednega občnega zbora, ki se bo vršil dne 15. t. m. ob pol osmih zvečer v salonu gostilne Kramer na Glincah, Tržaška cesta. Dolžnost vsakega zavednega slovenskega obrtnika in obrtnice je, da se zaradi važnih obrt nišklh zadev tega zbora udeleže. Vsak naj se zavetja, da nam je v današnjih časih organizacija bolj potrebna kot kdaj prej, ker se borimo ne le zn napredek, ampak za obstoj in zboljšanje obrt niških razmer. Društvo obrtnikov iz Štriglove vabi svoje člane in članice ter prijatelje, da se udeleže občnega zbora, ki se bo vršil dne 20. marca 1938 ob 10 dopoldne v gostilni A. Kodba. Društvo slov. obrtnikov v Slov. Bistrici ima svoj. redni občni zbor dne 20. marca 1038 v hotelu Beograd. K obilni udeležbi vabi odbor. Speti V nedeljo 13. marca v Planico! Mednarodne tekme v skokih. Posebni vlak vozi iz Ljubljane ob 6.30 in slane vožnja z vstopnico vred 43 din. Predprodaja v vseh biljetar-nicah Putnika. Kako se ocen:uiejo skoki? miU) ?a .vsak izvršeni skok prejme skakalec orl vsakega aoanTka (2—3) dve oveni, Tn sicer zn stil In za daljavo. Najvišje število dosegljivih točk po enem sodniku je ]>o 20 točk za util in za daljavo, torej skupno 111 točk. Dočiin se izračunavajo toôke" ra-dnljave od najdalj-šogn »kokn, ki projme 2(1 točk, ostali skoki pa po tabeli sorazmerno z daljavo od 2n navzdol, določa sodnik točke za .stil neposredno takoj po izvršenem skoku. Ocenjevanje za stil Ima štiri faze: nalet, odskok na mostu, let v zraku, doskok in prehod z iztokom. Zaključna figura koncem iztoka ne šleje v oceno, to ке pravi, da padec, na konon ne vpliva. V treniiitku. ko zapusti tekmovalec start, ima 20 točk. Zn vse na- Objava Jadransko-podunavske banke v Beogradu •Tadransko-podunavska banka v Beogradu javlja, da izplačuje od 1. januarja 1938 dalje na osnovi petega šestmesečnega razporeda v smislu člena 20. naredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov pri blagajni svoje centrale v Beogradu in podružnice v Kotoru: 1. stare vloge na hranilnih knjižicah in tekočih računih, ki dne 31. decembra 1935 niso presegale 4000 din celotno v gotovini: 2. na vse ostale vloge na hranilnih knjižicah in tekočih računih obresti za drugo polletje 1937. Zneski po tèm razporedu, ki bi jih upniki ne dvignili, se prenesejo na račun novih obveznosti banke, za katere ne. vçlja odlaganje, se bodo obrestovali in so upnikom vsak čas na razpolago. Jadransko-podunavska banka, Beograd. Razpis Občina Mavčiče, okraj kranjski, razpisuje pogodbeno mesto obč. tajnika, ki bo obenem tudi raznašalec aktov, šolska izobrazba: štiri razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina: 5000 din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljeno z listinami po čl. 7. in 8. u. o. u. (»Službeni list kr. banske uprave dravske banovino* 7, dne 29. julija 1936, št. 477/61), je vložiti v 30. dneh po objavi lega razpisa v ^Službenem listu pri tej občini. Občina Mavčiče, dne 5. marca 1938. + Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest. da nam je preljubi, dobri in nepozabni soprog, oče, stari oče, last,- bral, svak in stric, gospod RIHARD TVRDY v četrtek, 10. marca, v 72. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnegu pokojnika bo v soboto, 12. marca ob 16 iz hiše žalosti Krekova H 11a novomeško pokopališče. Novo mesto, dne 10. marca 1938. Žalujoči ostali. pake in nepravilnosti (lo zailjučne figure po izvrée uem skoku se mu odbijejo posamezne točke. Za padec pred odskokom e mosta Izgubi skakač vseli Si točk, tako za stil kot za daljavo. Pri ocenjevanju stila pazi sodnik v prvi vrsti 11a pravočuaen odskok, ki je pravilen le tedaj, če sc tekmovalec od žene v momentu, ko dosežrjo konice smučk rob mostu Pri letu v zraku so glavno napako križanje sinuSk (vertikalno ali horicontalno) s koniennii ali repom povošeno smučke, slab predklon, krčevita drža, upog njena kolena, slaba drža telesa itd. Skakalec more imeti vzporedno obe smučki, globok predklon ter čim mirnejšo drio. Doskok more biti izveden v bliskovitem počepn (telemark) z izpadom, s takojšnjim vzravna njem telesa, nakar sledi smuk z ozko stisnjenimi smučini. Širok in nerazineren doskok se kaznuje. Kdaj pa se oceni slcok kot padec? V splošnem veljata tu dve pravili, in sicer: če se je skakalec pri doskoku lo z ono roko dotaknil snega v nameri, da se vzdrži padca, se šteje to že kot padoo. Praktično se to ocenjuje lia ta način, da sc smatra ta namera lo tedaj, če se je skakalce dotaknil snega s telesom, ker si z dotikom ali oporo z roko proti konicam smučk no mora ničesnr pomagati. Kot padec se smatra tudi, če skakalec po nesigurnera doskoku išče ravnotežje tnr pade, četudi jc prevozil po doskoku ie več metrov. Za padec se odbije za stil in daljavo po l>n točk. Zalo pomeni «n skok к padcem absolutno izgubo prvih mest. Ptldeo v prehodu, ko se je skakač žc sigurno zravnal, ima za posledico odbitka -1—8 točk. Za prej nn vodene napake v odskoku, letu in doskoku pa se odbije od 1—4 točko. Ker se po pravilih ocenjuje Rtll zelo strogo, se lahko »godi, da dobi skakalec za stoječ, zelo sjnbo izveden skok komaj 8—12 točk, dočim prejme skakalce pa skok s padcem kljub pravilu, da se mu odtegni' ,za. padec 10 točk, izjemoma laliko največ 12 točk. Razvidno .ie, da lsltfco doseže skakalec z mani šimi daljavami večje število točk kot konkurent 7. večjimi daljavami, ker je prvi v stilu toliko nadkri ljevnl drugega, da je izgubo -to$£. za daljavo nadoknadil s točkam1" za stil. Razni srednjeevropski narodi do sedaj niso polagali dovolj pazljivosti na stil. kar je njihove tekmovalce pri mednarodnih tekmah ve Malo dober plasma. Tp se je posebno pokazalo pri zadnjih tekmah v T.alitiju. kjer so severnjaki, ki so v tej disciplini naši Učitelji 1er še vedno tako v skokih kot v ocenjevanju vzor vse.m drugim, polagnlt na stil toliko važ-nosti,- dn so se poznani tekmovalci Z večjimi daljavami plasirali nn slabša meet.n. V Planici bodo gle tlMci Imeli priliko videti, koliko so nnši tekmovalci napredovali v stilu ter da rrtzllkn med njimi in Ino-zemc 11I več tolikšna, kot .ie bila Se pred dvemi leti. ■• * :U..< f - K tekmam v Planico bosta vozila v nedeljo 13. t. m. najbrže dva posebna vlaka, prvi z odhodom ob 6.30. drugi pa ob 6,45. Preskrbito si pravočasno vozovnice, ki stanejo z vstopnicami vred 43 din. Drugi nasprotnik ie Hašh Javili smo že, da gostuje v nedeljo v drugom kolu državnega prvenstva v Ljubljani moštvo zagrebških akademikov, ki je trenuino 11a čelu državnega prvenstva. Hašk je tisto jugoslovansko moštvo, ki zna igrati nogomet, tisti klasični nogomet, ki je nekdaj dominiral povsod tam, kjer uvajajo danes različne nove sisteme. Bistvo Haš-kove igre je do vseh podrobnosti izpopolnjena igra kratkih pasov, v kateri mora sodelovati 11 igralcev kakor kolesje preciznega slroja. Značilno za tako moštvo jo, da dosega sijajne uspehe, dokler vse klapa. Čim pn popusti le 011 sam igralec, so igra sesuje in nikoli ni lažje izvojevati zmage kakor nad tehničarji, ki so zgubili svoj sistem. Zato si morajo naši fantje že danes zo|x>ni-niti, da naj zavro Haškovo mašinerljo takoj v začetku s silnim startom in elànotn, kakor je to v preteklosti znalo sijajno izvesti moštvo Primorja. Če se bodo igralci v zadostni meri zavedali odgovorne nnloge, ki jo imajo v nedeljskem srečanju s Haškoin bodisi proti svojemu klubu, bodisi proti slovenskemu narodu, potem bo brez dvom« triunifirala požrtvovalnost in volja nad tehniko. Dolžnost naših fantov je, da obdrže obe točki v Ljubljani ter s tem dokažejo, da smo v nogometu Zagrebu enakovredni, ne pa, da nam tretje moštvo odnaša točke iz našega središča. Vesti športnih zvez, klubov tn društev JZSZ isluibeno). Tehnični odbor vljudno vabi sledeče gospode, dn prldojo na sejo tehničnega odbora zaradi tekem v Planici: Cvar Oehular, Polak, Polnj-nati, Strauss, dr. Klaula, Dlirger. Soja bo v potok ob 1«. uri v zvezni pisarni, Ljubljana. Tvrieva e. MV. — Istočasno poziva slodcče gospode, da se /glase na seji: Tavzos, Čuden, Blncler, Zargi, SeSell, Scholl, Močnik, Pc Monte, Polajnar. Ferjančič, Brumce. rim porman. Močnik Cveto, Kumlb, Ziia, Hribar,, Zotter. Tepina Malič, Kordelič, Kogovšek in Svete. Pro slmo tudi Akademski »pnrtnl klub In Jugoslovansko akademsko kportuo organlzaeilo. du prijuwtu un zvezo svoje reditelje. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN 1 DRUG Gajeva 8 ZAGREB llica 15 obvešča brezobvezno, da so bili v V. razredu 35 kola državne razredne loterije izžrebani 10. t. m. sledeči dobitki: 0 152 182 1 495 2517 417 3 303 445 4 022 170 5 988 972 b 307 034 7 508 907 8 561 906 9 190 202 10 117 496 298 11 210 777 12 846 632 13 600 213 14 827 670 15 802 16 093 17 777 997 572 18 667 866 19 451 346 20 076 21 707 265 22 757 830 23 294 139 523 24 296 688 -25 815 137 208 26 553 108 27 501 950 28 467 29 096 273 30 315 31 132 304 32 380 258 33 477 861 34 478 765 35 003 380 36 486 535 37 069 222 38 482 498 39 344 531 40 203 904 41 811 835 42 331 514 43 342 754 44 133 075 45 951 114 46 313 148 47 728 916 48 245 325 49 102 967 637 404 (3.000) 251 704 161 557 937 766 111 729 597 941 050 510 208 919 108 401 361 380 832 017 601 712 954 998 877 741 990 720 782 785 673 450 022 45« 652 131 874 852 331) 308 977 766 710 390 913 841 140 276 674 258 231 199 081 342 515 430 656 389 300 291 664 030 458 (6.000) 506 ( 8.000) 332 310 035 150 244 641 428 228 979 627 176 556 893 644 072 889 386 744 (3.000) 990 673 930 294 692 486 753 S10 779 480 727 408 341 653 282 505 044 151 225 830 328 367 531 000 250 676 211 385 631 744 151 721 262 002 881 808 722 538 106 604 309 249 064 237 359 140 858 708 295 (3.000) 059 (6.000) 759 094 248 20 i 316 409 644 189 916 696 112 745 052 5S0 433 262 (8.000) 565 672 625 911 (20.000) 045 151 279 689 478 416 088 935 778 536 444 804 769 449 784 167 (6.000) 353 692 481 771 285 201 299 156 427 619 (50.000) 897 428 053 706 741 571) 790 . 781 158 110 531 .672 597 349 655 523 192 501 464 416 894 975 197 963 526 449 788 602 917 925 146 (8.000) 830 550 537 (12.000) 606 (5.000) 548 854 876 467 657 054 745 701 706 628 420 936 543 638 340 224 124 3b0 063 082 487 327 079 938 511 188 478 325 (3.000) 234 940 791 066 495 (6.000) 915 623 302 640 231 (6.000) 330 854 103 359 318 957 914 157 (8.000) 687 708 960 588 767 745 784 016 452 339 425 70U 699 641 107 540 219 252 177 015 358 131 951 020 563 029 813 217 676 384 713 188 555 787 715 833 473 709 252 914 717 (5.000) 292 453 187 991 382 723 936 987 386 310 404 309 336 969 482 (10.000) 766 438 161 207 (5.000) 568 (5.000) 307 164 409 162 302 (8.000) 555 494 595 701 630 647 499 920 023 868 007 408(12.000) 907 579(3.000) 802 312 918 410 914 549 203 874 482 849 191 077 076 715 450 437 589 149 898 576 568 913 964 295 605 938 022 251 987 994 897 042 654 889 914 817 390 970 680 481 637 554 005 267 287 185 195 522 659 973 700 264 (3.000) 451 347 195 (5.000) 1,63 863 194 007 901 055 663 354 200 858 (8.000) 284 684 617 601 238 517 705 277 670 880 740 213 791 (5.000) 748 015 764 928 199 876 666 311 251 270 090 856 114 357 580 352 210 750(8.000) 557 863 299 905 081 900 002 591 181 453 602 906 295 417 945 237 612 330 520 179 934 045 565 406 223 918 495 932 206 899 (3.000) 799 720 290 502 679 120 761 367 421 672 641 807 189 504 378 636 , 184 061 281 728 712 003 091 772 194 503 056 969 554 861 090 705 480 576 033 950 176 424 086 (3.000) 279 843 663 804 103 814 183 788 (5.000) 871 503 294 678 905 090 433 849 428 833 (8.000) 223 840 354 046 600 126 338 287 157 377 609 518 881 419 439 553 327 066 185 (12.000) 439 (8.000) 662 729 016 316 965 766 132 612 297 872 251 968 841 073 300 222 866 486 687 237 582 135 475 (5.000) 538 435 503 921 974 685 527 902 413 626 274 625 209 585 870 595 268 274 (0.000) 615 324 894 588 679 042 116 230 344 002 045 527 (10.000) 078 784 677 907 135 (5.000) 342 179 (3.000) 498 957 152 816 294 698 102 754 875 694 720 686 (5.000) 583 118 377 104 283 636 315 (8.000 ) 305 523 917 249 664 (10.000) 564 000 288 346 50 471 975 51 321 836 52 210 623 53 518 493 54 603 051 55 919 175 56 818 393 i)7 734 877 53 530 813 59 793 . 284 075 50 S82 018 61 260 372 62 162 944 63 335 641 64 002 334 65 024 531 66 407 396 67 617 68 446 465 69 692 507 7C 428 863 71 159 295 72 485 521 73 921 74 143 044 75 291 76 040 77 701 679 78 742 lb6 581 79 483 52У 80 602 904 81 744 832 82 816 314 83 871 84 672 181 85 850 981 385 86 291 823 87 215 109 88 971 033 235 89 003 019 90 735 894 91 792 319 92 277 93 525 342 94 348 181 95 620 6У9 96 917 272 802 97 575 870 98 012 950 99 476 663 559 309 04S 006 054 441 905 586 006 393 59" 57J 520 У do 12 In ml le do I». tw zemske prijave. Do sedaj sin so od lnozemcev prijavili Nemčija kl no41.tr svoja prvnkn P a u 1 n Schneidenhncha in Hcinzn И irdemana, 1er Avstrija, ki poSlie Bradlo, Delakarta in Galallucrja. Uradna vremenska poročila Tuj&koprometnili zvez Slovenije. JZSZ in SPD •z- dne 1(1. marca 10.18: RatçC'c-Planlca, '7ti m: +2, sončno, mirno. 70 cm sne-gn, srenee skakalnica uporabita. Kranjska qara, .4Iti in: -1-1, barometer pada, sončno, mirno, lu em snegu, srenee. sankališče uporabno. I.rjavčrvo koča na Tršii;«. 1'}п> m: —.1, sončno, mirno, 1,111 cm snega, Hfcrtec. Krnica: 200 cm snegu, sten, če/, dan srcneo. Dom nn Konini. tSJtiin: —1, sončno, snega 180 cm, sro|i. Pult juka - Sporthatcl, iinnm: +1. sončno, so cm snega, srenee Zlatorog n Bohinju. .M« m: —1, sončno, mirno, 90cm miega, srenee. Poročilo z dne ». III. m;»: Koča nn Bolet, П9) nt: +2, sončno, mirno. TO cm sne-СН -renče. (iorjuic, umu m: n, sončno, mirno, 1« cm enega, ljutruj srcu, čez dan srouec. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Die 1*—; lenltovanjskl oglesl Din 3 —, Najmanjil znesek ia mali oglas Din 10"—. Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega snataja se računa enokolonske, 3 mm visoka petllna vrstice po Din 2-50. Za pismen« odgovore glede malih oglasov treba prtloiltl znamko. iluibodobe Dva krojaška pomočnika r.a velike kose sprejme takoj krojaštvo Tavčar Ilirska ulica 12. (b) Službe iščejo Absolvent trgovske šole v. maturo išče službo, — Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St, 3614 (a) Knjigovodja-inženir hišni upravitelj nemški korespondent, za večja industrijska alt trgovska podjetju, z 30 letno prakso zaupna oseba išče mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Knjigovodja-inženir« 3493. (a) ■11ДНИУД Železen štedilnik kupimo. Ponudbo v mlekarno Majstrova ul. 10, Ljubljana. (k) Večjo količino sira kupimo. Ponudbe z navedbo ceno ln starosti upravi »Slovenca« pod »Takoj« 3546. (k) Železno blagajno »VVerthelm« ali slično -kupimo, Radloval, Ljubljana Dalmatinova 13. k <ђ%р©ршшШ na vee damake plaSče, obleke in kostume, športna krilil in bluze, jutranje halje, pisarniške halje, otroSke oblekee, predpasnike in tako dalje midi F I GORIČAR UUBUANA » . I. VIVMVHK Sv petre ^ 29 Lisičje in druge kože ostalo na velesojmu kupi Zdravič, Ljubljana. Stari trg — nasproti kavarne Zalaznik, (k) Prodamo Polenovka odlične kvalitete. Kovači« Miklošičeva 32. (1) Stanovanjska baraka naprodaj. Dime na Kode-ljcvem (1) Sir emcntalski tn traplst — nudi Mlekarska zadruga, Predoslje p. Kranj. (1) Semena gospodarska vrtna cvetlična vrtno orodje kupite dobro ln poceni v trgovini Dominik Bezenšek Ljubljana palafa Ljudske posojilnice Štedilnike iz iekla - rje preste, kromirane, železne, vseh velik., najnižje cene Ciril Podriaj 19 147 pri Ljubljani Slava Gril Kreme in knjige o kos-motikt. Cesta na Rožnik St. 29. (r) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej. Nova trgovina Uubllana - Trrieta cesta 36 nasproti Gospodarske iveze) ZAHVALA. Za izraze iskrenega sožalja, katere smo prejeli ob priliki smrti naše iskreno ljubljene sestre, tete, gospodične ROZE PIRKOVIČ učiteljice v pokoju za poklonjene vence in cvetje ter za nadvse številno spremstvo na njeni zadnji poti - se vsem prisrčno zahvaljujemo. — Maša zadušniea se bo hrala v cerkvi sv. Petra 15. marca ob 7 zjutraj. Žalujoči brat in sorodstvo. Zapustil nas je danes ob 3 naš predobri, skrbni oče. stari oče, brat, gospod Jakob Tesar upokojenec državne železnire previden s tolažili svete vere. — Pogreb nepozabnega bo v petek ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Hranilniška cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Chicago, Maribor, Novo mesto, 9. marca 1938. Globoko žalujoči ostali. II Denar Kupim delež družbo z o. z. s sedežem v Ljubljani. Ponudbe z navedbo glavnice in cene upravi »Slovenca« pod »Družba« St. 3604. (k) Hranilne knjižice vrednostne papirje, 3'/* obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov stalna kupuje AL. PLANINŠEK LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, telefon 25-10. Delnice gosttlničarske pivovarne v Laskom se kupijo pod ugodnimi pogoji za gotovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Itlzlko 1938«. (d) BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj ln plača najbolje hranilne' knjižice bank ln hranilnic, vrednostne papirje: 3% obveznico, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. V upravi »Slovenca« dvignite sledeče ponudbe: 1. avgust Blago jničarka 1966 D. F. Diskretnost 20593 Dobor zaslužek 18474 Dober zaslužek 2629 Dobra moč 2037 Dobra zemlja 1728 Dobrosrčna 340 Družabna Gasilska četa 1683 Gostilničarka aH trgovka HiSa 3336 HiSa z gostilno 3294 Hvaležna 19033 Ima vesoHe do trgovino 974 Imam lastna vina Iskrena 1766 Iskrenost 254 Izumi ln ideje Kavcija-garancija 1311 Kmetija mesto 1317 Krojač 20079 Lep 2846 Lepa preteklost 3308 V LJubljani Lokomobila 1. maj Medictnec Naprednost National 1242 Nova 19494 Odkup Inventarja 20449 Panji 2197 Pareola 3246 Parni kotel 19671 Perfekten knjigovodja 2809 Plačam najboljše 7 Plačam takoj 200 Plačljivo v gotovini 295 Plomenttost 20319 Posestvo 1361 Posodim 339 roštena 19696 Poštena in zanesljiva Poštenjak 968 Poštenost 673 Pridna 2747 Pridna ln poštena 2400 Promet 1769 Rentabilno 1867 Resno 1248 Samo gotovina 661 Severni del Ljubljano 2512 SkladiSčar 1533 Sodelovanje obvezno 448 Soliden in posten 1133 Srečen zakon 18997 Srednjih let 219» Stara 33 StarejSa gospodinja 2916 Tajnost 2879 Takoj plačam 774 Tkalnica 20728 Trajno 3045 Ugodno Ugodno mesto Ugodna prodaja V svojem domu 3334 Vajenka 333 Veselje na stara leta 20679 Vesten 166 Vesten tn prldon 20201 Začetnik 936 Zanesljiv 555 Zanesljiv 2377 Zanesljiva 1586 Zanesljiva kuharica 2072 Zaradi bolezni 1743 Značaj 1716 Zvesta 1061 Zvestoba Žica 3098 15./III. 148.000 (o) Razno Brezplačno zavojček Dosta'.ovega toaletnega bisera za poskuSnJo. — Uspeh po prvi uporabi. Mozolji, ogrel nečistosti obraza ' izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad' 144. — V apotekah, drogerljah originalni karton 30 din. Za vedno je zatisnila svoje trudne oči naša nad vse ljubljena, zlata, dobra mama, tašča, stara mama in teta, gospa Neža Verstovšek roj. Ogorevc dne 10. marca v 79. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Našo nenadomestljivo pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v soboto, 12. marca ob pol 17 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. — Sveta maša zadušniea bo darovana v ponedeljek, 14. marca ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 10. marca 1938. Miei vdova Kaučič, Poldi Šetine, hčerki; Tinko Šetine, zet; Eli, Lizbet, Hilda, Ina, Božo, vnuki — in ostalo sorodstvo. Umrla nam je po dolgi, mučni bolezni naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Marija Krulc Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 12. marca ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. marca 1938. Lojze, sin; Miei, Rezka por. J e k o v e e, hčerki ter ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustila, večkrat previdena s tolažili svete vere, v 73. letu starosti naša ljubljena mama, stara mama, sestra, tašča in teta, gospa Antonija Knifk roj. Rozman Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 12. marca ob pol 10 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Šmartnem pri Kranju. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin! Straž išče, dne 10. marca 1938. Žalujoči ostali Maurice Leblanc: 58 Izredne pustolovščine Arsena Lupina Otok tridesetih krst Najprej gre skozi rov, po katerem sta ušla Franc in njegova mati, toda zaradi zasipa ne more prodreti skozi. Vrne se in pride ven na Črnih planotah. Preišče otok. Sreča Otona in Konrada. Sovražnik zažge prehod. Ura je že šest. Kako naj pridem rlo Prieureja? »Po tajnih vratih'', je dejal Štefan. Stari druid gre na svojo podmornico. Pod Štefanovim vodstvom smo pluli ob otoku, ker pozna vse poti, in razen tega je moja podmornica, Vorski, zelo okretna in se povsod izmuzne, ker si jo je dal stari druid napraviti po svojih načrtih. Končno pristanemo pri obali, na kraju, kjer je pritrjen Krancov čoln. Tu srečamo Veselka, ki spi nad samim čolnom. Predstavi se mu stari druid in takoj skleneta prijateljstvo. Gremo na pot. Veselko čez nekaj časa krene s poli. Stena strme obale je na tem mestu kakor zakrpana s kupom kamenja. Na sredi kamnov je luknja, ki jo je uporabljal Maguenoc, — stari druid je to pozneje spoznal — skozi katero je prodrl v podzemeljsko daritveno dvorano ir. v mrtvaške kriple. Tako, sedaj je stori druid v osrčju vsega zapleta, gospodar zgoraj in t-podaj. Varno osem ura zvečer je ze. Za Kranca se še ni treba bali. Prerokba pravi: .Abel bo ubil Kajn a.- Toda Veronika Hergemont, ki mora umreti .nekega večera meseca junija', ali je že pretrpela grozno muko? Ali bo prišla pomoč prepozno?»: Don Luis se je obrnil k Štefanu. Spominjate se Štefan, s kakšnim strahom je prišel stari druid in vi, in kako sta bila vesela, ko sta našla pripravljeno drevo z napisom V. d II. Na tem drevesu še ni žrtve. Veronika bo rešena! In zares zaslišimo od Prieureja govorjenje. Nesrečni sprevod! Med temo, ki postaja vedno gostejša, se dviga počasi po travniku. Vidimo tudi svetilko. Dolg odmor. Vorski nekaj naduto govori. Bliža se konec. Kmalu bomo napadli sprevod in osvobodili Veroniko. Toda tu se je zgodilo nekaj, kar te bo izne-nadilo, Vorski... Da, čudno odkritje ženske, ki lava okoli Dolmena in se ob našem bližanju skrije. Zgrabimo jo. Ob svetlobi električne svetilke io Štefan spozna. Ali veš, kdo je bil, Vorski? Elfridn! Da, Elfrida, tvoja zvesta pomočnica, ki si jo najprej hotel križati! Čudno, ali ne? Zelo razdražena, na pol blazna nama pripoveduje, da je privolila v dvoboj obeh otrok pod obljubo, da bo njen sin zmagovalec in bo ubil Veronikinega sina. Ti si jo takoj zjutraj zaprl in zvečer se ji je posrečilo, da je ušla in je našla Raynoldovo truplo. Sedaj gre, da bo navzoča pri mučenju svoje tekmovalke, ki jo sovraži, in da se potem maščuje nad teboj in te ubije, dragi moj! Sijajno! Slari druid odobrava in medtem ko se bližaš Dolmenu in preži nate Štefan, nadaljuje s spraševanjem Elfride. Toda ali se I i ne začne nenadoma babnica ustavljati, ko zasliši tvoj glas, Vorski? Nepričakovan preobrat! Gospodarjev glas povzroči v njej nenavadno ognjevitost. Hoče le videti, obvestiti o nevarnosti, ki ti preti, rešiti te in nenadoma se vrže z nožem v roki na starega druida. Prisiljen je, da jo v obrambi na pol zadavi in ko jo ukroti, inu pride nn misel, da bi se je lahko zelo okoristil. Krvoločno žensko takoj zvežejo. Ti sam jo boš kaznoval, Vorski, in prestala bo muko, ki «i jo nji najprej določil. Slari druid da svojo haljo Štefanu, ga pouči, kako naj dela, izstreli v tvojo smer puščico, kakor hitro prideš do hrasta in medtem ko tečeš za belo haljo, zamenja Veroniko z. Elfrido, drugo ženo s prvo. Kako? To te ne briga. Glavno je, da se je zgodilo in veš, kako se je lepo posrečilo!« Don Luis se je oddahnil. Rekel bi, da v svojem zaupnem domačem tonu pripoveduje Vor-skemu smešno zgodbo, šalo, kateri bi se moral Vorski prvi smejati. *>To ni vse,< je nadaljeval. »Patrik Belval in nekateri izmed mojih Mnrokancev — za tvojo varnost jih imam namreč na krovu osemnajst — so delali v podzemskih dvoranah. Ali ni prerokba jasna? Kakor hitro bo žena izdihnila, ,ogenj in plameni bodo bruhali iz zemlje, na skrivnem kraju, kjer leži zaklad.' Seveda brat Tomaž ni nikoli vedel, kje leži zaklad, ne nihče drugi na svetu. Toda stari druid je uganil in hoče, da dobi Vorski znamenje in ni u pade zaklad v usta kakor pečen piščanec. Zato je treba izhoda, ki naj se odpre blizu Dol-uien-aux-Fées. Kapitan Belval išče in ga najde, ker je na tem kraju že zočel z delom Maguenoc. Odkrijemo stare stopnice. Odkopljemo notranjost suhega drevesa. V podmornici vzamemo dina-mitne naboje in rakete in jih pripravimo za znamenje. In ko zakličeS z drevesa kakor klicar: »Mrtva je! Četrta ženska jc umrla na križu k tedaj, Vorski, pok, pok! grmenje, plamen, hrušč in tresenje... Ti si vedno bolj ljubljen od bogov, poslanec usode, in goriš od želje, da bi se vrgel na dimnik in navalil na Božji kamen. Drugi dan si se nasrkal ruma. Ubil si trideset ljudi po načrtu brata Tomaža. Premagal si vse ovire. Prerokba je izvršena. .In končno bo mož našel kamen. ki je bil nekdaj ukraden severnim barbarom, Božji kamen, ki daje življenje ali smrt.' Stari druid jo mora samo še dokončati in ti izročiti ključ od paradiža. V začetku je najprej nekoliko predigre, nekaj poskokov in čarovnij. Nato pn Božji kamen, ki ga čuva kraljična, ki spi v gozdu! Don je nekajkrat poskočil in zdelo se je. da mu je to posebno v zabavo. Nato je rekel Vor-skenui: »Prijatelj, zdi se mi. da imaš dovolj mojega govora in da bi rajši takoj povedal za Krancovo skrivališče, kakor da bi še nadalje poslušal. Neumnež! Saj moraš vendnr vedeti, kako se mornš zadržati nasproti kraljici, speči v gozdu, in nasproti nečuveni navzočnosti Veronike Hergemont. Sicer pa bosta zadostovali dve minuti. Oprosti mik Sedaj je don Luis pustil starega druida in je odslej govoril v svoji osebi: >Da, zakaj sem prinesel Veroniko Hergemont na ta kraj, ko sem jo iztrgal tvojim krempljem? Odgovor je zelo preproet: kam naj bi jo prinesel? Na podmornico? To bi bilo neumno. Morje je bilo nemirno in Veronika je potrebovala počitka. V Prieuré? Nikakor ne! To bi bilo predaleč od po-zorišča in ne bi imel miru. Zares je bil samo en kraj v zavetju pred nevihto in pred sunki, žrtvovalna dvorana, in zato sem jo prenesel eem in je tu mirno spala pod vplivom dobrega uspavalnega sredstva. Tu si jo videl. Priznam ti še, da je bila naslada pripraviti ti ta prizor, zame pomembna, ln kako sem bil poplačan! Spomni se, kakšen obraz si napravil! Strašen pogled! Veronika obujena! Mrtva je oživela! Sapo ti je zaprlo. Zbežal si. Sedaj moram govoriti bolj na kratko. Konrad se vrne in me napade, medtem ko jaz prenašam Veroniko na podmornico. Konrad dobi od enega izmed Marokancev pogubni udarec. Druga komična medigra! Konrad, našemljen v starega druida leži v kripti, zleknjen, in seveda je tvoja prva misel, da skočiš in se za-grizeš vanj. Ko zapaziš Elfridino truplo na žrtve-niku namesto Veronike Hergemont, hitro skočiJ tja in prebadaš z nožem tisto, ki si jo že križal. Še vedno tvoja norost! In potem prav taïo komičen konec! Ti visiš na mučilnem kolu, medtem ko li jaz držim govor, ki te muči. In povem ti: ti si v boju za Božji kamen potreboval čednosti tridesetih žrtev, jaz pa sem ga osvojil s svojo lastno čednostjo. To je vsa pustolovščina, dragi Vorski. Je še nekaj postranskih dogodkov, ki so manj važni in ti jih ni treba pripovedovati, ker jih prav tako poznaš kakor jaz. Ker si se dobro počutil, si imel dovolj časa, da si premislil. Čakam torej tvojega odgovora o Krancovem skrivališču v popolnem zaupanju. Torej zapoj pesmico... .'Mama, ali imajo noge čolniči, ki plavajo po vodi.. .< Ali bo? Nekaj blebetaš?« Don Luie je prestopil nekaj klinov na lestvi. Štefan in Patrik sta ee približala in plašno prisluškovala. Vorski bo najbrž govoril. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cel Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Centifi