PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se n« vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55.165,330. 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. • Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST torek, 7. oktobra 1947 Poštama plačana v gotovim Sp-diziom in abbon. postale Stev. 713 Ise demokratične in pafriolične sile borbi proti imperialistom in vojnim hujskačem So septembra je bilo na Polj-rnc9e svetovne vojne in obdobju so nastale v ^be 1 situaciji bistvene spre- Hm^Jmembe je značilna no-tj rij*® osnovnih političnih v svetovni are-Sj £!jTnba odnosov med dr-ti ix>mS°vadkami v drugi sve-FJjt, 1 in njihovo pregrupi- lAta 80 so Ke države zatezni-Nitk ® vojno proti Nemčiji in SSt ln e So en tabor. Toda J^nikoo je bila že med tojn a tako pri določanju čiri Sit,J or tudi naJ°9 Poroj-jmz~f*eta. Sovjetska zveza C %0,atline dežele so smatra-'%g ne cilje vojne obnovo in •M, n-^ejnokratičnega reda v fašizma in premik, možnosti nove agresije ‘Paritev vsestranskega &H,el°vanja evropskih na-Jhirtin države Amerike in Aa}.0 * njimi Anglija so si *iS<5n V V0lni drug ~~ ’ konkurentov na tr~ ? *®ojeJ ia’ Japonska) in okre- dominantnega polo- pri določanju d- ‘ k t„\n nalog povojne uredit- ffiati 1 v povojnem obdobju 'Voši formirali sta se dve politični liniji. Na Angliji, Schumacherja v Nemčiji, Rennerja in Scherfa v Avstriji, Sa-ragata v Italiji itd., ki si prizadevajo, da bi prikrili pravo razbojniško bistvo pod krinko demokracije in socialistične frazeologije, dejansko pa so v vsem zvesti pomagači imperialistov, ki razbijajo vrste delavskega razreda in zastrupljajo njegovo zavest. Ni naključje, da je zunanja pol tika angleškega imperializma našla v Bevinovi osebi svojega najbolj doslednega in najbolj prizadevnega nosilca. V teh pogojih je nujno potrebno, da se protiimperialistični, demokratični tabor strne, da izdela enotno platformo akciji, da izdela svojo izsiljevanja dosegli popuščanje osvajalcu. Glavna nevarnost za delavski razred je zdaj v podcenjevanju lastnih sil in precenjevanju sil imperialističnega tabora. Kakor je milnchenska politika v preteklosti razvezala roke hitlerjevski agresiji, tako lahko tudi popuščanje novemu kurzu ZDA in imperialističnemu taboru napravi njegove inspiratorje še bolj predrzne in agresivne. Zato morajo komunistične partije stopili na čelo odpora proti načrtom imperialistične ekspanzije in agresije na vseh linijah — državni politični, ekonomski in ideološki, morajo se strniti, združiti svoje napore na osnovi splošne protiimperiali- s. "-((Ji,, .....J ., .. .. U^nih Politika ZSSR in de-dežel, usmerjena na Jsd impčr'alizma in o-.p3 J*°kracije, na drugem y\t‘Sa ika ZDA š'1 Anglije, *ed»*5 kreViKv imperializ-«sifec demokracije. Ker h dežele nove demokra- ouira za Uresničenje t**60 hod nairtov borbe za ?lihih in razbijanja gibanj, je bil razgla-%a.proti ZSSR in deželam !i in,!00'76- k! Od najbolj za-•n holistični politiki v i o - aliH podpihujejo z grož-vojni. n0vi »ta. ■ ‘ten-,!te formarUa dva tabora Jni in antidemokra-mlfcten oar osnovni cilj je Vi »n ameriškega I V 1en,„,nnd tvefom in raz-j, *racife, in protilmpe-No;^. eniokratični tabor, či-t?is»taC'^ "e izpodkopavanje V,' Ul-.’, okrepitev demokra-A l flad-a ostankov Ja- f V '^in!* nasProtujočih sl ta-ji’ Perlalističnega in pro-f V Ma}.^;aa — se bije v po-/ Vk^ttn/i za°stritve splošne <1 '(h 0 ioslabitve sil ka- f Hl S°Ciali*' K 'l^a^Jrnpertalistični tabor f,i K lit ju? !.nn si!a ZDA posrb-’’ 1J fQzn-< ivnost- Ta aktiv-« Sn,ia hkrati o vseh sme-^ efc7eri boi hit *fco»71 voin°stratcških u-[k - s- .ntke ekspanzije in 1% °°rbe. ■ je Truman-Marshal- 7 set.?atn° sestavni del »i ekiK0r sPloSnega načrta Ipolit ke, lyrt pl° ZDA v vseh delih NtiMuf^^skega in poli-iJ^onja Evropo po k na*rtf)er,ia!lsli-b se dopol-P)? šaSy, ekonomskega in po-ttj* sk? repi P°mi' KT, «fcow^“ Preska, pod-v n ra-*, 9anfa notranjih lUL0 za okrepitev l° S" ryMn X?* Pret nQ krinko, prc- MiSle ^listov zavzf-politike • Attuij,0v tipa B,uma eeia in Bcvina t taktiko proti glavnim silam impe- i etične in demokratične platfor-rialtstičnega tabora, proti ameri-1 me ter zbrati okrog sebe vse de- škemu imperializmu, proti njegovim angleškim in francoskim zaveznikom, proti desničarskim socialistom, predvsem v Angliji in Franciji. Da bi se preprečil načrt imperialistične agresije, so potrebni napori tsčh demokratičnih, protiimperia-lističnih sil Evrope. Desničarski socialisti so v tej stvari izdajalci. Iz-vzemši tistih dežel nove demokracije, v katerih je blok komunistov in socialistov s drugimi naprednimi demokratičnimi strankami osnova odpora teh dežel proti imperialističnim načrtom, socialisti v večini drugih dežel, predvsem francoski socialisti in angleški laburisti — Ramadier, Blum, Attlee in Ve-v!n — s svojo servilnostio in kle-čevlastvom olajšujejo nalogo ameriškemu kapitalu, ga provocirajo na izsiljevanje in potiskajo sroje dežele na pot vazalne odvisnosti od Združenih držav Amerike. Iz tega sledi, da stoji pred Komunističnimi partijami posebna naloga. Komunistične partije morajo vzeti v svoje roke zastavo obrambe nacionalne neodvisnosti in suverenosti svojih dežel. Ce bodo Komunistične partije čvrsto stale na svojih pozicijah, če ne bodo podlegle zastraševanju in izsiljevanju, če bodo hrabro stale na braniku demokracije, nacionalne suverenosti, svobode in neodvisnosti svojih dežel, če bodo znale v borbi proti poskusom ekonomskega ln političnega zasužnjevanja njihovih dežel stopiti na čelo vseh sil, ki so pripravljene braniti čast in nacionalno neodvisnost, tedaj ne bo mogoče uresničiti nobenih načrtov zasužnjevanja dežel Evrope in Azije. To je zdaj ena izmed osnovnih nalog Komunističnih partij. mokratične in patriotične sile narodov. Informacijski nrad v Beogradu Posvetovanje ugotavlja, da je pomanjkanje zvez med komunističnimi partijami, ki so sodelovale na tem posvetovanju, v sedanji situaciji resna pomanjkljivost. izkušnja je pokazala, da je taka nepovezanost med komunističnimi partijami nepravilna in škodljiva. Potreba po izmenjavi izkušenj in prostovoljni koordinaciji akcij posameznih partij je dozorela zlasti zdaj v pogojih kompliciranja povojne mednarodni situacije, ko nepovezanost ko-munističn'h partij lahko delavskemu razredu povzroči škodo. Izhajajoč iz tega so se udeleženci posvetovanja sporazumeli v sledečem: 1. Da se ustanovi informac'jski biro iz predstavnikov Komunistične partije Jugoslavije, Bol-g?rske delavske partije (komunistov), Komunistične partije Romunke, Madžarske komunistične partije, Poljske delavske partije, Vsezvezne komunistične partije (boljševikov), Komunistične partije Francije, Komunistične partije Češkoslovaške in Komunistične partije Italije. 2. Da se informacijskemu biroju’ postavi kot naloga organizacija Izmenjave iskušenj in po potrebi koordinacija dejavnosti komunističnih partij na osnovi medsebojnega soglasja. 3. Da bo informacijski biro sestavljen iz predstavnikov Centralnih komitejev, in sicer po dva za vsak CK, pri čemer naj delegacije Centralnih komitejev dolo- Prvi komentarji Vesti o ustanovitvi informacijskega urada komunističnih partij nekaterih držav v Beogradu je izzvala živahne komentarje. Vsi reakcionarni krogi ostro reagirajo in govorijo o «obnovitvi Kominterne*, ter o napovedi diplo-matične vojne proti politiki ZDA. Washingtonski uradni krogi zatrjujejo, da bo potrebno sklicati v J prihodnji teden sestali ameriški po- J slanik v Moskvi Bendell Smith, ge-1 ne ral ClaV, Truman, Marshall in druge ameriške osebnosti. V Jugoslaviji, Bolgariji in na Poljskem so z zadoščenjem sprejeli novo deklaracijo. Poljski list »Glos Ludu* poudarja, da je poljska delavska stranka delovala v interesu poljskega ljudstva. Tudi češki list »Rude Pravo*, ki poudarja, da predstavljajo komunistične stranke, ki so zastopane na omenjeni konferenci, organizirano silo 15 milijonov komunistov, piše, da bo češkoslovaška komunistična stranka ravnala v Interesu narodne neodvisnosti CSR. Minister Vaclav Kopeckjr je izjavil, da podpis češkoslovaške KP pomeni, da »e Je nova CSR postavila na stran Sovjetske zveze skupno z drugimi demokratičnimi državami v borbi proti novem Mo-nakovem. Francoski list »Ce So'.r» poudarja, da pomeni ustanovitev novega informacijskega urada združitev sil, ki delujejo za mir. List odgovarja reakcionarnemu tisku in pra-v, da tu ne gre za obnovitev Ko- KONFERENCA MESTNEGA SIAU TRST MORA POSTATI zgled bratskega sožitja meJ MiaroJž minteme, ker koordinacija naporov na podlagi Izmenjavanja misli še bolj potrjuje suverenost posameznih komunističnih partij, ki ostanejo nacionalne part’je. Tega naziva pa si ne morejo gotovo nadevati tisti, ki stalno gledajo prot! Washingtonu in Vatikanu. Argentinski list «La Hora* pa Bliža se ustanovni kongres SIAU | Avgusta 1945. je bila ustanovljena da bi v upravi sami sabotirala bo-Svcbodnega tržaškega ozemlja in , SIAU, ki je nadaljevala započeto ! doče življenje STO-ja. Ce bomo ho- ' delo ter postavila bratstvo v svoj teli to preprečiti, bo treba, da Ijud- po vseh okrajih, sektorjih in terenih še pr'dno pripravljajo nanj. Da bi se čimbolj pripravili na kongres, je bila v nedeljo dopoldne predkongresna konferenca mestnega SIAU, na kateri je tov. Pogassi podal politično po:oč'lo, ki mu je sledila živahna diskusija Konferenco Je otvoril tov. Bo:-to-luttl, tajnik mestnega odbora SIAU. Pozdravu je vse navzoče in dal besedo tov. Pogass ju. Ta je najprej orisal vse dkol'šči-ne, v katerih je nastal fašizem. Dejal je, da se je pojavu sicer v Italiji, da pa je h krat; predstavljal reakcionarne težnje vseh kapitali-stičn h držav ter je imel mednaroden značaj. Nato je govoril o osvobodUni borbi, ki je združila Slovence, Hrvate in Italijane m iz katere se je rodilo slovansko-italijansko bratstvo, ki Je eno najvažnejših pr dob tev te borbe. Narodi, ki ž've na tem ozkem ozemlju, so povezani v skupno usodo ni bodo skupno korakali kratkem kongres in pospešiti »po-! pravi, da je deklaracija poz-v, ki (v lepšo bodočnost. Cilji naredno- nr.oč* Evropi ter pozvati ameriško ljudstvo, naj šted; z živili, da tako podpre zunanjo politiko ZDA. Iz Washingtona poročajo, da se bodo bo zaustavil akcijo vojnih hujska-1 osvobodilne borbe so namreč imeli čev. ki jih podžigajo ameriški im- globoko družaben in človeški zna-periarsti, s katerim; sodelujejo čaj in so bili tudi cilji drugih na-desničarski socialistični voditelji. I rodov, ki se še vedno bore zanje. ZDA HOČEJO SPREMENITI GRČIJO v svoje vojaško oporišče Višinski poudarja, da je grško vprašanje najvažnejši element za svetovni mir lake Success, 6. — V politični komisiji OZN je Višinski predlagal zavrnitev ameriškega predloga za ustanovitev trajne komisije OZN na Balkanu. Višinski je poudaril, la je postalo grško vprašanje najvažnejši element za svetovni mir, pri čemer je obtožil ZDA, da hočejo spremenit; Grčijo v vojaško opcrlšče. Višinski je še ugotovil, da je edino državljanska vojna vzrok sedanjega položaja v Grčiji, in da na podlagi zaključkov preiskovalne komisije ni dopustno naprtiti tozadevno krivdo Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. Samo posredovanju tujih sil skupno z grškimi nasprotniki demokracije je pripisati sedanje nerede. Višinski je nadalje poudaril, da Je iz poročila preiskovalne komisije treba napraviti zaključek, da način dela, ki ga je Izvršila preiskovalna komisija, ni b;l nepristranski, da izpovedbe prič ne opravičujejo obtožb proti severnim sosedom Grčije in da se celotni zaključki ne morejo sklicevati na solidna pravna načela. Ko je belgijski kandidat Spaak izjavil, da je bila pomoč Anglije grški vladi opravičena, ker je bila ta vlada zakonita, je Višinski vprašal Spaaka, zakaj je svoj :časnt Zvezi narodov zabranil, da bi bila podprla zakonito špansko vlado proti Francu. Višinski je svoje izvajanje zaključil, da je postala Grčija satelit ZDA. Avstralski delegat Evatt ee je izognil izjavi glede ustanovitve (tajno komisij3 za Balkan in priporočal politični komisiji, naj to ¥ Bujšclni poganja po osvoboditvi nova mladika hrvatske kulture V nedeljo ue je začel teden hrvatske kulture -Množični sestanki v vseh hrvaških vaseh Kulturni festival v Bujah se Je pričel. V Bujščini raste nova ljudska kultura. Na tisoče Hrvatov se preboja k novemu življenju. L,po Jo označil pomen festivala umetnik, ko je napravil osnutek za značko: na okleščenem, deblu poganja nova mladika hrvatske kulture v Bujščihi. V ozadju Je na modrem polju bujski hrib in na njem staro istrsko mesto Buje, od koder se je širilo za časa fašizma raznarodovanja in teror, kamor je moral prinašati istrski kmet italijanskemu vlastelinu in grofu, t žlte davke. Danes pa se širi od tod slovanska kultura; Hrvat Je postal na svoji zemlji svoj gospodar. V glagolskih črkah in glagolskih napisih, ki Jih najdemo v vseh krajih hrvaške Istre in ki zgovorno pričajo o slovanskem elementu, ki je žlvsl tod od VI. stoletja dalje, ko »o »Sclavorum geutes* prišli v Istro, kot Je pisal papež Gregor I., se kaže na znački povezanost s preteklostjo. Ta nova kulturna rast hrvatsklh demokratičnih množic pa išče v Italijanskih naprednih množicah soglasja z njihovim razvojem. V Istri moramo nujno, če govorimo o dvigu kulture, misliti pri tem na hrvatsko in na Italijansko kulturo. Oba sta bili zatirani z razliko, da Je bila Italijanska kultura pristopna v mestih le nekaterim tako zvonim višjim elojem, dočin so bili Istrski Hrvatje vsestransko zapostavljeni in J‘m niti fašizem, niti avstroogrska monarhija nir A omogočala gospodarske- ga, političnega la citi kulturnega razvoja. V zadnjih dveh letih pa sta doživeli tako hrvaška kot italijanska kultura v Istri velik napredek, kar Je baš dokaz, da j« le v demokratično urejonl družbi možna rast vseh nacionalnih kultur. 2e na pr:dvečer prvega festivala hrvaške kulture, v soboto, so se vršili v 45 hrvaških vaseh množični sestanki, ki so bili prava mobilizacija vsi h Hrvatov. Tako so z zborno hrvatsko istrsko pesmijo ln z godbo, ki Jih je fašizem poriva! v pozabljet.je, Hrvatjo v Istri začeli svoj prvi kulturni ted n. V nedeljo 5. t. m. Je bila cb 11. url v prostorih Ljudskega doma svečana otvoritev tega tedna. Vojaška godba iz Portoroža je zaigrala pred Ljudskim domom »Hej Slovan!*, venček partizanskih in italijanskih d:lavsk!h pesmi. Nato je prof. Vaso Filipovič otvoril v imenu pripravljalnega odbora kulturni festival ter pozdravil vse na-vzočč. V kratkih besedah je stvarno in objektivno orisal zgodovino istrskih Hrvatov od njihove naselitve danes. Zatem sta govorila tov. dr. VI. Bartol, kot predstavnik SHPZ ter prof. Oscar Ferlan v imenu italijanskega demokratičnega ljudstva, kot zadnji pa Je govoril predstavnik ljudske oblasti ter se zahvalil pripravljalnemu odboru, ki mu je bila "po verjena organizacija f stivala, za tako temeljito ln uspešno delo. Sledila Je otvoritev razstave dokumentov hrvatske kulture v BuJ-šoInV ki prikazuje veliko kulturno bogastvo v tako majhnsm okraju. Razstava sama je zelo okusno o-premljena in se še tekem f’st:vala izpopolnila. Prikazuje navade, običaje, dokumente, razne grafikone, ki vsebujejo statistične podatke o hrvatskih kulturnih spomenikih ln razširjenju glagolice. Razstavljenih je tudi precejšnje število fotografij iz župnih knjig, v katerih so podatki rojstev, smrti in številni drugi dokazi, ki pričajo o tem, da so bila tod že od VI. stoletja dalji hrvatska imena ln da so se Italijani šele pozneje semkaj naselili. Razstavo zlasti poživljajo razni predmeti istrske domače obrti, razna poseda, vrčki za vino in vodo s tipično istrsko sekiro in drug!m orodjim; slike narodnih noš itd. V srčdi dvorane pa so razstavljene mašne bukve, med njimi celo ena v glagolici, s precej obširnim uvodom,; 10 izvodov svetega pisma v Bohoričici z italijansko transkripcijo iz 17, 18. in 19. stoletja. Po stenah so razstavljeni razni gra-f koni, ki ponazorujejo odstotek hrvatskega in italijanskega prebivalstva. Pripravljalnemu odboru Je treba izreči vse priznanje sa. njegovo požrtvovalno delo. Le tako, če se bodo široke množice seznanile s svojo bogato kulturno tradicijo, če jih bomo navajali h kulturnemu in prosvetnemu delu, bodo dobile vero in samozavest ln se ne bodo bale bodočnosti in nove borbe, ki jo bodo morale nujno vod .ti v okviru novo nastalih razmer. Za razstavo vlada zlasti med okoličani veliko zanimanje, obiskujejo pa jo tudi Italijani Popoldne so bile v vseh večjih vaseh v Bujščini kulturne prireditve, na katere je prihitelo z velikim veseljem istrsko ljudstvo. Vidi se, da so ti ljudje željni kulturi, da si žele vsestranskega razvoja. Naloga jo sedaj na kulturnih delavcih, da prinesejo med nje našo bes do, da vzgajajo našo mladino v naprednem duhu, ki bo porok naš« bol ji« ln srečnejša bodočnosti. vprašanje, predno zavzame stališče, natančno preuči. V poslbjji komisiji za Palestino je delegat Iraka zahteval od Anglije, da mora ob odhodu iz Palestine izročiti oblast začasni vladi, s.stavljeni iz voditeljev palestinskega ljudstva. Delegata Libanona in Iraka sta glasovala proti predlogu razdelitve Palestine v arabsko in židovsko državo in sta zahtevala ustanovitev enotne neodvisna Palestine. Konferenca o ko!on:jah London, 6. — Konferenca namestnikov zunanjih ministrov je glede bivših italijanskih Kolonij dan.Cs sklenila, da bodo preiskovalna komisija izvedle poizvedbe v vseh bivših italijanskih kolonijah. Glede vprašanja, katere države naj se smatrajo kot »interesirane* na ureditvi vprašanja italijanskih kolonij, je Sovjetska zveza predlagala, naj se kot take smatrajo vse podpisnice mirovne pogodbe z Italijo ter državi, ki so prijavile svoje zahteve glede bivših italijanskin kolonij. Francoska delegacija se je pridružila temu predlogu, medtem ko se ameriška in angleška vlada še nista izjavili. Konrslja za Avstrijo o jugoslovanskih zahtevah Dunaj, 6. — Kopilsija za pogodbo z Avstrijo je prejela novo pismo jugoslovanskega predstavnika, ki poudarja, da komisija ni še odgovorila na jugoslovansko zahtevo, naj bi komisija zaslišala njene predstavnike glede mej z Avstrijo iu glede reparacij. Komisija bo odgovorila, da se ni mogla zediniti o tem, ali naj Jugoslavija pred njo obrazloži svoje stališče. O tem bo obveščen Svet zunanjih ministrov. Sovjetska zveza sporazumna z odlogom konference zunanjih ministrov Pariz, 6. — Sovjetska vlada je sporočila francoskemu zunanjemu ministrstvu, da soglaša z določitvijo konference zunanjih ministrov na 25. februarja. Od svoje stran' predlaga sovjetska vlada, naj bi 3Q sestanek namestnikov zunanjih ministrov začel 6. novembra. Pogajanja med Anglijo in Italijo glede italijanskih ladij London, 6. — Glede na vesti, da bo Anglija sledila zgledu ZDA in se odpovedala v korist Italije onim ladjam, ki ji pripadajo po mirovni pogodbi na račun reparacij, izjavljajo angleški vladni krogi, da se v tem pogledu vršijo med obema vladama šele pogajanja in da zahteva Anglija, da bi morala Italija fe ladje demontirati ter porabiti material v industrijske namene. Volifve v Posarju Saarbriicken, 6. — V Posarju so včeraj bile volitve za pokrajinsko zbornico. Volivnih upravičencev je bilo 520.860, od katerih je glasovalo 498.665 volivcev. Krščansko ljudska stranka je prejela 230.063, socialistična stranka 147.261, komunistična stranka 37.929 in d mo-kratska stranka 34.253 glasov. Razveljavljenih je bilo pa 49.159 glasov. Neva upravna razdelitev Istre Pulj, 5. — V Pulju je bilo izredno zasedanje ljudskega oblastnega odbora za Istro. Tajnik odbora Jurišič je poročal o novi upravni razdelitvi Istre, ki jo je treba izvesti po priključitvi k Jugoslaviji. Nova razdelitev vsebuje štiri okrajne in dva mestna ljudska odbora. Sedeži okrajnih odborov bo: Pazin, Poreč, Pulj in Lošinj, medtem ko so sedeži mestnih odborov v Pulju in O-patiji. Zasedanja so je udeležil tudi minister za občinske zadeve Dina Zla-tič. Da se Istra poveže naravnost z vlado Ljudske republike Hrvatske, je bil odobren predlog, da se oblastni odbor razpusti in spremeni v izvršni odbor, ki bo sporazumno s prezidijem skupščine Hrvatske republike in s hrvatsko vlado izvedel vse potrebno za izvršitev tega sklepa. program: program demokracije, ljudske oblasti im obrambe ljudskih ustanov. Borba Je nadaljevala, končno Je biia sklenjena mirovna pogodba, ki nas ni zadovolj'la, ki je bila le kompromis, katerega pa smo sprejeli, da smo se izognili vojni. Sledila je nato borba za čim bolj demokratično ureditev STO-ja ;n prot; težnjam, da bi imel guverner vso oblast. Proti tem težnjam se je uprlo vse naše delovno ljudstvo in odmev te borbe se je čul vse tja do Pariza in New Yorka. Le tej borbi je treba pripisati, da je statut vsaj delno demokratičen. Nato je tov. Pogass; omenil pogajanja med SIAU ln bivšimi strankami CLN, ki ja so se razbila zaradi njihovega šovinističnega stališča. Te stranke nočejo pomirjanja in sabotirajo na vse načine STO, Industrijo, trgovino, pomorstvo itd., da b; onemogočile obstoj STO-ja. Namesto da bi opomogli težkemu stvo izvoli resnično ljudske ln demokratične zastopnike, ki bodo vzpostavili prijateljske odnošaje z zaledjem in poskrbeli, da bo v mestu dovolj deia In kruha. To nam ne narekuje zgolj naša ideologija, temveč potrebe sedanjega življenja. Vollvna borba bo težka, saj bodo skušale reakcionarne sle storit; vse, da postavijo med nami m našim zaledjem zid, da ustvarijo na STO-Ju še večjo bedo la povzročijo mednarodne zapletljaje. Eor ba bo težka, toda reakcija ne sme uspeti y svojih nakanah. Ustava, k; bo izšla iz konstituante, bo morala biti demokrat čna in napredna. Tako bo STO lahko uvedel res napredne ustanove in bo lahko to ozemlje postalo vzgled resnične demokracije in socialne pravičnosti obenem pa središče borbe za mir ;n bratstvo med narodi. Tu hočejo vneti spore in spopade, tu hočejo hujskati narod proti narodu in pire- poiožaju in priskrbeli delo 30 t soč prečiti sodelovanje med Italijo in brezposelnim, b; radi število brezposelnih še povečali, da bi upognili delovno ljudstvo. Borba v T-stu je težka, ker smo m; tu v prvih vrs'ah v tej veliki front’, ki se rasteza od Francije tja do Grčije, pa vse do Daljnega vzhoda. Zato moramo bit; na tem koščku zemlje čim bolj budni, da pieprečimo vse poizkuse vojnih hujskačev in nova krvoprelitja. Potem je govornik orisa* razvoj političnega položaja v zadnj'h dveh letih v Trstu, odredbo št. 11, ki je ustanovila občinski .n conski svet jn vzela vso izvršno moč ljudskem oblastem. V teh pogojih nismo mogli biti udeleženi v teh mOv'h ustanovah. Po ustanovitvi ŠTO-ja smo na izrecno vabilo ZVU odgovorili, da smo pripravljeni vstopiti v te javne uprave, da pa b; hoteli vedeti, kakšni so pogoji. Doslej pa nam niso še odgovorili. V kratkem pa se bodo obnovila razpravljanja in bomo vode 11, kaj misli ZVU o tem. Ko je nasprotni tisk zvedel o ponudbi ZVU, je takoj izrazil svoje nasprotje. Pri tem se je zlasti odlikovala krščanska demokrac'ja. Za tem je govornik omenil borbo, ki jo vod; italijansko ljudstvo proti črni vladi in o potreb! solidarnosti vseh ljudstev, da se ohrani mir. Kakor je potrebna enotnost Slovencev in Ital janov, tako je nujna enotnost demokratičnh sJl. Ustanovitev STO-ja postavlja SIAU pred številna vprašanja političnega, gospodarskega in soc'alne-ga značaja, za katere bo treba takoj najti rešitev. Rešitev teh problemov mora biti cilj našega programa, katerega bomo morali pretresati med množicami, ko pojde za volitve, ko bomo volili ustavodajno skupščino. Mi, kot najštevilnejša organizacija slovenskih, hrvaških in italijanskih množic na STO-ju, bomo morali imeti jasen program bodisi glede delovanja začasne vlade, kakor ustavodajne ljudske skupščine, ki bo odločala o bodočih ureditvi STO-ja. Zato zahtevamo udeležbo pri začasni vlad' v sorazmerju s političnimi in narodnostni! siiami, k. jih predstavljamo. Začasni vladni svet bo tmel od vsega početka zelo važne na’oge upravljanja, poslovanja financ, sestavljanja bilance itd. Poleg vsega tega je važno yprašanje reforme raznih ustanov, poenostavitve u* pravnega aparata, ker vemo, da ga skuša reakcija čim bolj natrpati s svojimi elementi, fašisti in esuli, GOVOR ENVERAHOPŽE V DJ1ROKASTR1 ZA N0¥0 AI.MNIJ0 je temeljni k^m^n zvezdi ?. nnrofli Jugoslavije Tirana, 6. — Na vel'kem zborovanju v svojem rojstnem kraju Djirokrastri Je imel albanski ministrski predstdn.k Enver Hodža govor, v katerem je med drug m dejal: «Nikoli v svoji zgodovini ni imel naš narod tako dragocenih prijateljev, kakor sta velika Sovjetska zveza in FLRJ. Enver Hodža je poudaril, da je Sovjetska zveza dosleden pcbornlk za pravičen mir ln demokratično sodelovanje med narodi. Sovjetska zveza varuje Albanko pred reakcijo in Ji pomaga pri njenem gospodarskem razvoju. O odnosih s FLRJ je Enver Hodža izjavil: »Tesno prijateljstvo in bratstvo med našim narodom In Italijanski predstavnik pri STO-ju Rim, 6. — Italijansko zunanje ministrstvo javlja, da je dosedanji hgacijski svetnik pri poslaništvu v Atenah Gasta:« Guidotti Imenovan za predstavnika italijanske vlade pri STO-ju; Ponesrečen atentat ■ na Ramadiera Pariz, 6. — V Parizu se je razširila vest, da jo bil včeraj izvršen atentat proti vladnemu pred-sfdn ku Ramadieru v Decasevillu. Urad ministrskega predsedstva Je pojasnil, da Je po odhodu Ramadiera v Decasevillu eksplodirala bomba v vrtu hiše, kjer Ramadier I njo in Južno Italijo se ja pridrU-običajno biva« (žila tej zapori* Albanska vlada pomaga ciganom do dostojnega življenja Tirana, 6. — Albanska vlada in njfne ljudske oblasti hočejo zagotoviti tudi ciganom dostojno življenje. V ta namea je prejelo 120 ciganskih družin od države 150 ha orna Zimlje. Ministrstvo za javna dela podpira nadalje izgradnjo potrebnih stanovanj ln gospodarskih poslopij. Stavba turlnshih tisliarlev Rim, 6. — Noooj so turii:3ki tiskarji progllasili stavko. Zaradi toga Jo zveza izdajaUljev listov s-> veme Italije odredila zaporo vseh dnevnikov v* severni Italiji. Tudi zveza izdajateljev listov za *r:d- narodi Jugoslavije se vsak dan utrjuje. Zveza z narod; nove Jugoslavije je temeljni kamen za izgraditev nove Albanije, za krepitev demokrate ter zagotovitev neodvisnosti in suverenosti naše države. Brez demokratične ln prijateljske Jugoslavije ne b. mali albanski narod imel svobode, ki jo ima danes. Tesno prijateljstvo z narodi Jugoslavije, pa je trn v peti mednarodni reakciji, grškim ln albanskim fašistom, ki se borijo proti temu z vsemi s'iaml. Poudaril je nato, da maršal Tito in nova Jugoslavija izražata z dejanji in dokaz', da gojita iskreno prijateljstvo do albanskega naroda. Nato je Enver Hodža poudaril, da ima Albanija najprisrčnejše odnose tudi z bolgarskim narodom, k: se bodo vsak dan vedno bolj poglabljali. Albanija Ima dobre odnose s Poljsko, Češkoslovaško, Romunijo, Madžarsko ln Francijo. Enver Hodža je nato govoril o izzivanjih grških monarhofršslov proti Albaniji In o sovražnem stališču ameriške in angleške vlade. Teda naša meja je bodeča meja. Je dejal Enver Hodža, in njo čuvajo sinovi našega junaškega naroda, k; so se leta in leta borili ter premagali Nemce In Italijane, naši ti novi se ne bojijo Zervasovih jn Tsal-darisovih ničvrednežev. Albansko ljudstvo na kratko sporeča drzirm fašistom: «Korča In Djirokastro sta naša! Kdor bi se drznil, naj se Jih dotakne, pa bomo videl’! Nikomur ne svetujemo, da bi se igral z ognjem, ker mi se ognja ne bojimo, kadar gre za obrambo naše domovine tn življenja.* Jugčslavijo ter bratstvo med narodi: zato se mora baš tu porodit; najlepši primer solidarnosti m brat stva. Reakcija bo gotovo storila, vse, da bi zmagaia, toda ne sme uspeti, kajti človeštvo mora nadaljevati svojo pot navzgor. Poročilu je sledila živahna diskusija. Tovarišica Nadja je poudarila, da je položaj resen :n da se moramo zato še tesneje združiti in napeti vse sile, da zmagamo. Pri tem imajo zelo važno vlogo žene, ki pa še niso dovolj organizirane im ne odločajo y Javnem življenju, kaker bi Jim to pripadalo po njihovem številu. Tov. Nadja Je pozvala navzoče tovariše, naj pokažejo čim več razumevanja za žene ln naj Jih podprejo pri njihovem težkem delu. Tov. Joco je spregovoril o dvome sečnem tekmovanju in dejal, da bo treba odslej še bolj napeti vse sile. Dejal je: «Treba je manj besed in več konkretnega dela*. Tovariš Enea Je spregovoril o kongresu in o nekaterih tehničnih vprašanjih, ki so s tern v zvezi. TOV. Marši je predlagal, da bi sprejeli protestne resolucijo zaradi zavlačevanja na procesu proti članom tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Marka in proti poizkusom, da bi se postavili pred sodišče partizani ln člani NOO z Opčin ter proti pripravljanju drugih procesov proti antifašistom. Navzoči so njegov predlog osvojili In sprejeli protestno resolucijo. Resolucija se zaključuje: «Ljudstvo Je naveličano trajnih žalitev in napadov proti njegovim najboljšim zastopnikom ln zahteva, naj ZVU stori konec takim dejanjem, k; se ne skladajo z duhom demokracije in demokratičnih svoboščin*. Končno je tov. Bortolutti zaključil konferenco s pozdravom: Smrt fašizmu 1 Maršal Tito sprefel laburistično delegacijo Beograd, 6. — Maršal Tito je da sies sprejel ob navzočnosti namestnika zunanjega ministra Velebita skupino britanskih, laburističnih poslancev, k; so pred kratkim prišli v Jugoslavijo pod vodstvom, poslanca Zilliacusa. Kako to?... Prejeli smo m objavljamo: rTotariš uredniki V 706. številki si priobčil dopis pod gornjim naslovom, kjer pisec napada resolucijo duhovnikov, zbranih i Trstu t. julija 79)6. Tam so du hovniki sicer obsodilt Santinovo delovanje, vendar so rekli, da bodo zvesti obljubi pokorščine na-pram škofu ne glede na njegovo politično prepričanje. Dopisniku, ki se je podpisal F. P., želim odgovoriti. Škof Santin je sklical duhovniško konferenco za s. julij 194«. Skof je hotel konferencq izrabiti v svoje osebne ambiciozne namene, da bi svoje stališče t Rimu utrdil. Ta cilj so spoznali narodno zavedni duhovniki, ki se sestanka niso udeležili, ampak so tudi druge stanovske tovariše nagovarjali, naj ne hodijo na shod. In res je Skof doživel polom. Sestanka se je udeležilo nekaj belogardistov , beguncev s Kranjskega, par Santinovih pristašev in par častiželjnih duhovnikov, in tudi msgr. Ukmar, o katerem je splošno znano, da je predlanskim odklonil podpis pod izjavo duhovnikov v prid Jugoslavije, izjavo, ki so jo zložili duhovniki sami. Ker mu shod ni uspel, in se mu je namen ponesrečil, je škof začel preganjati zavedne duhovnike, od katerih je dva suspendiral. Torej gre tista servilna izjava na rovaš le majhne skupine, ne pa na vso duhovščino tržaške škofije. Da pa je msgr. Ukmar sprejel birmovanje, je za zavednega duhovnika nepojmljivo. Od fašista Santina bi ne smel nihče sprejeti nobene funkcije, ne neposredna, ne posredno. Kar mora vsak zaveden slovenski duhovnik od Santina želeti, je le eno: njegov odhodi S. t.i PRIMORSKI DNEVNIK I — 7. oktobra 19^' Kova izzivanja policajev Oviranje sporeda kulturne prireditve v Zgoniku V nedeljo, 5. t. m. Je bila v Zgoniku v nabrežinskem okraju kulturna prireditev. Veliko štev lo lju- di Je prišlo nanjo poslušat svojo pesem In besedo. To pa ni prijalo oblastem, ni prijalo «vestni» civilni policiji, k: je tudi to pot morala pokazati svoje sovraštvo proti našemu ljudstvu in Izliti svoj gnev prot; govornikom. Ze ob otvoritvi sporeda je b‘lo dutiti, da ni vse v redu, ko Je jio-raačin dejal govornikom SHPZ ki so prišli, da pred koncertom spregovore ljudem o pomenu slovenske pesmi in kulture, naj se v svojih govorih ne dotikajo političnih vprašanj, češ da so tako zapovedali «obiastn'ki». Med govorom tov. Venturinija je prišla policija pred oder in se tam postavila na stražo, da bi »varovala® govornika pred »napadom sovražne množice«. Po govoru tov. Venturinija je spregovoril še tov. Joca Govoril je o trpljenju slovenskega ljudstva pod fašizmom, poudaril, da nismo klonili pod fašističnim jarmom in ohranili svoj jezik in kulturo. To policajem n; prijalo. Odru sc je približal še tretji policist v cl-viUi in s kretnjo pozval govornika, naj neha, drugače da ga bodo prijeli. Govornik se ni zmenil za izzivanje in je nadaljeval, Ker je ljudstvo govorniku ploskalo, je to policaje še bolj razjarilo, da so se pričeli kar tresti od jeze. Policaj v civ»lu je stopil na oder in hotel odvesti govornika. To pa tov. Joca ni prestrašilo, zavrnil je policaja in mimo nadaljeval svoj govor. Ljudstvo je še bolj pritrjevalo govorniku, policaji so zato odnehali in se postavili za oder, da bi tov. Joca aretirali po končanem govoru. Ljudstvo pa Je obkolilo policaje in tov. Joca ter Jim je njihovo namero preprečila Tako smo doživeli še en primer kršenja svobode in pravic Slovencev na STO-Ju. Ta dogodek pa nam je tudi pokazal, da naši nasprotniki ne bodo kljub vsem svojim spletkam v ničemer uspeli, če bomo vedno tako enotno in složno nastopali, kakor je nastopilo v nedeljo ljudstvo v Zgoniku. Šovinisti na šoli Slovenska mati nam piše: t Svoje ga sina sem peljala k vpisovanju v prvi razred slovenske ljudske šole v ulici Vonadoni. V pritličju sem srečala neko slovensko mater, ki mi je povedala, da opisujejo slovenske otroke v prvem nadstropju. Na hodniku v prvem nadstropju je sedelo več gospodov — mislim, da »o biti učitelji. Vljudno sem jih vprašala, kdo in kje vpisujejo otroke v slovensko iolo. Tedaj pa je skočil eden izmed gospodov pokonci, kakor da bi ga pičil gad, se postavil predme in začel stresati nam« ves gnev, ki ga je čutil do Slovencev in do vsega, kar d:ši po i?loveneifc. tKakšna slovenska šola! Nas slovenska šola prav nič ne briga. A'i še gotovo, če bo sploh prostora za slovensko šolo!* Oči so mu jezno sijale že ob sami misli, da bo moral poslušati v šolskem poslopju tudi slovensko govorico, ne da bi zato otroka lahko udaril, ali pa mu pljunil v obraz. Pogledala sem sinka, ki me je gledal preplaieno in začudeno. Tam, kjer bi se morali naši najmlajši — Slovenci in Italijani — vzgajati v medsebojnem spoštovanju, kjer bi morali biti postavljam trdni temelji bratstva, imame takšne vzgojitelje, ki prekipevajo v šovinizmu in nebrzdanem sovraštvu do nas Slovencev. Kakšna bo mladina, ki bo stopila iz njihovih razredov v življenje f Cas bi že bil, da so uvede na vseh šolah STO-ja taka šola, ki bo vzgajala otroke k medsebojnemu prijateljstvu in narodni strpnosti.» Tudi ml se pridružujemo mnenju te matere. Na naših šolah ne »me biti več prostora za take šoviniste, ki še vedno sanjajo o kakšni »višji ras;* Goebbelsovega tipa In o rimskem Imperiju. Kakor je ljudstvo obračunalo s fašizmom, tako bo obračunalo tudi z zadnjimi njegovimi ostanki in bo pregnalo njegove eksponente tudi iz naših šol. Mi ne rabimo vzgojiteljev, ki ram bi vzgajali otroke v sovraštvu In mržnji ter napravili iz njih puhloglave pretepače, kakor Jih srečamo v ul. XX. septembra, ali one, ki pobijajo nedolžne ljudi po kulturnih krožkih. Tega naše ljudstvo ne bo nikoli dovolilo. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR Torek 7. oktobra Marko, Večegoi Sonce vzhaja ob jJjč, ob 17.31. Dolžina dneva Jutri 8. oktobra Proslava četrte obletnice ustanovitve Vojkove brigade Tov. Borštnar: „Borili se bomo, dokler ne bo zadnji Slovenec prižSel v sklon Titove Jugoslavije* Partizanska prestolnica — Orkno je v nedeljo sprejela svoje stare znance. Zlasti borci Vojkove brigade so skupno s primorskim ljudstvom proslavljali 4. obletnico ustanovitve svoje brigade. 4000-gla-va množica, ki je prisostvovala slovesnosti, je še enkrat potrdila slavo vojkovcev, v katerih »mo čutili zmago in na katere smo bil: vedno tako ponosni. Koliko starih tovarišev smo srečali! Dolžnosti povojnega živijtnja so nas razpršile na vse strani, tako da smo se zadnjikrat videli na položajih in v borbah. Kopica vprašanj in. prehitevanje v obujanju spominov! Naslikali smo si zepet vse tiste podobe, katere smo ustvarjali sami — in naj »o bili spomini na težav« ali na partizanske radosti — bil nas je sam smeh. Bili smo zopet vsi stari. In naš rine h se je prelival v pesem in zopet v smsh — a pogovori so se sukali okolj naših dnevnih dolžnosti. In. potčim- Saj razumete — kako je potem... Okrog 10. ure pa so začele slovesnosti, katere je otvoril tovariš Miklavž, tajnik izvršnega odbora OF za idrijsko-c:rklJanški okraj. Nato je spregovoril in pozdravil navzoče v imenu vlade LRS tovariš Leskovšek, ki je v svejem govoru orisal veličino in slavo borbe primorskega ljudstva za svojo svobodo in poudaril pomen nesmrtnih podvigov vojkovcev. Lik hiroja Vojka j« prikazal kot vzor junaštva primorskega ljudstva. Nato js govoril o povojnih naporih jugoslovanskih narodov, ki si hočejo ustvariti predvsem svojo industrijo, kot bistveno jamstvo za ohranitev svobode in velikih pridobitev narodno - osvobodilne vojske. Izrazil je svoje prepričanje, da bo primorsko ljudstvo v okviru Jugoslavije, kakor v času torbe prispevalo vse. za izvedbo petletnega plana. Tov. Borštnar, bivši komandant IX. korpusa, ki je spregovoril za njim, je pozval vse primorsko ljudstvo, naj prispiva z vsemi svojimi silami za izvršitev Titove petletke. Borili se bomo, dokler ne bo zadnji Slovenec prišel v sklop Titove Jugoslavije, je rekel tov. Borštnar. Nato smo slišali besede tov. podpolkovnika Vrhovca, ki je v imenu IV. armade pozdravil primorsko ljudstvo in spomnil ha njegove žrtve za osvoboditev. Spregovorili so še drugi gostje, med njimi bivši komandant garibaldinske divizije «Nat:son.'». Med drugimi so bili navzoči tudi tov. Bevk, bivši predsednik FNOO, podpolkovnik Tominc Milan ia Hribar Janez. Po zboru se je vršila krajša komemoracija na kraju, kjer je leta 1944. padlo 47 partizanov. Popoldne pa s« je vršila krajša kulturna prireditev, ki je žela precejšen uspeh. Kako — s kakšnimi občutki smo se vračali proti d*cmu, bi bilo odveč odgovarjati. L;-to, začutili smo, kakor nekdaj, kako smo vsi ena družina — pa naj živimo v Jugoslaviji ali hočeš nočeš izven njenih meja. Druži nas vedno ena in ista misel in borba za ohranitev svobode in mini, za življenje, ki je vredno človeka. Žigosanje osebnihizkaznic po starih metodah V nedeljo je tržaški tisk objavil j ga jezika in način spraševanja spo- uredbo o obveznem žigosanju osebnih izkaznic in v ponedeljek se je po odrejenih policijskih uradih že pričelo žigosanje za priimke, ki se začnejo z A, B in C. Ze prvi dan žigosanja je pokazal, da ZVU oziroma policija nj organizirala tega važnega postopka, kakor bi bilo treba. Vsakdo ve iz lastne izkušnje, kaj pomeni za vsakega prebivalstva STO-ja osebna izkaznica, predvsem če mora po opravkih v predele bivše Jul'jske krajine, ki so bili priključeni Jugoslaviji ali Italiji in se hoče vrniti. Ni nam znano, kakšne namene ima ZVU z žigosanjem. Za zdaj samo ugotavljamo, da ozračje, v katerem se vrši žigosanje pa nete. te-r’h uradih, ne vliva posebnega zaupanja naši javnosti. Predvsem u-radništvo ne zna niti besede naše- Zi iskreno sodelovanje naorednih sil na Tržaškem ozemlio . Včeraj ob 17. ur; se je zbrala tl-sočglava množica pred Ljudskim domom, da bi protestirala pri ZVU proti ukrepom, ki jih uporablja na-pram demokratičnemu ljudstvu. Ker civilna policija ni dovolila, da bi se vsi delegati predstavili polkovniku Carnesu, se je na mestu izvolila delegacija, k; je bila sestavljena iz sledečih tovarišev: tov. Ga-limberti za SIAU, Sajovic za mestni komitet KP STO-ja in tovarišica Udovič za žensko organizacijo. Ta delegacija je nesla približno 100 resolucij. Ker polkovnika Camesa ni bilo, je sprejel delegacijo kap. Cocks, kateremu so izročili resolucije; kapitan je izjavil delegaciji, da bedo te predložene danes polkovniku in v sredo bo delegacija povabljena in bo dobila odgovore na proteste. IZ SLOVENSKE ISTRE Istra daruje za žrtve fašističnih napadov v Trstu V Kopru ao nabrali sled če vsote za žrtve fašizma v Trstu: Okrožni odbor SIAU-je 2500 lir, okrožni odbor ASIZZ 1000, okrožni odbor ZAM 1500, okrožni odbor KP STO-ja 5000, okrožni odbor ljudskih oblasti 2500, okrajni ljudski odbor 3000, koprski mestni i.Jud-.-ki odbor 3000, okrajni odbor SIAU-je 1000, okrajni odbor KP STO-ja 1000, zadružni ljudski konzorcij 3000, Prerad 3000, ekonomska sekcija 3000, ccr.ter za ljudsko italijansko kulturo za Istro 1000, SHPZ 2700, socialno skrbstvo 3000 ZPP 1000, OMNIA 8000, ravnateljstvo narodne zaščite 5000 lir. Skupen znisek 44.200 lir. IRAS 1505 lir, gospodarska grupa 700 lir, rajonski komitet KP STO-’a »40 Ur, okrajni komitet KP STO-ja 2203 lir, Santoma 7470 lir, okrožna uprava NZ 3408 l'r, Cežarji 2350 lir, Marezige 2330 lir, krajevna enota SIAU pošte in zdravstva 810 lir, Sv. Anton pri Kopru 10.000 lir, Skutmo 31.715 lir. Tudi bujski okraj ni zaostal pri tej nabiralni akciji. Nabrane eo bile sledeče vsote: Prebivalstvo iz Buj 6.090 l'r, iz Mumijana, Marezig in Oakurusa 5491, iz Grižnjana In bližnjih vasi 3000, iz Krašice 2056, Baredine in bližnjih vasi 2625, Kaldanje 370, Kube rt on 270 lir. V drugih vaseh iz Bujščine nabiralne akcije niso še končan«, zato bomo priobčili številke v eni prihodnjih Izdaj našega lista. Iz novograjakega okraja so sledeči tovariši darovali: Marija Metlika 2925 lir, Chiara Satn 1860, Ugo Radin 495, Anton Rizzotti 1381, Klem ute Radin 100, Marija Padovan 1310, Dominik Zakinja 2080 lir. Skupna vsota je 27.651 lir. Iz Dajle so poslali 1362 lir in iz Brtoalgle 2530 lir. terem je bil velik lonec vrele vode. Začel je vleči lonec proti sebi in ga prevrnil. Vrela voda pa se mu je polila po levi nogi, kar mu je povzročilo precejšnje opekline. Izkoriščevalec delovnega ljudstva razkrinkan na množ čnem »e»tanku V petek zvečer Je bil v Ankaranu važen sestanek, na katerem so Obravnavali važne domače zadeve. Ob tej priliki So razkrinkali tudi lekarnarja Markolina, ki Je skušal podkupiti tajrika krajevnega ljudskega odbora ter mu ponujal celo denar in vno za posredovanje pri ljudski oblasti, da bi on lahko odpovedal stanovanje neka ter'm uradnikom JA, ki Jih je imel na stanovanju. Pri vseh ljudeh je Markolin znan kot izkoriščevalec kmetov. Kljub agrarni reformi je zalite val od svojih bivših kolonov, da mu odstopijo polovico pridelkov in j'm pošfjal pisma, v katerih jih je pozival, naj izvrše njegovo zahtevo. Ljudje in Resolucija, ko jo je poslal mestni komitet KP STO-ja se glasi: V zvezi s procesom proti devetim delavcem iz ladjedelnice Sv. Marka, mestni komitet KP STO-ja ugotavlja, da »kuša tržaška reakcija valiti krivdo za zadnje nerede in neznosno gospodarsko stanje v Ti* stu sploh že zopet na delavce. Opozarjamo zaradi tega ZVU, da je ravno delavstvo mesta Trsta d oprl Mladinska brigada jugoslovanskih izseljencev v Franrjt v Trstu V nedeljo je potovala »kozi Trst mladinska delovna brigada jugoslovanskih izseljencev v Franciji »Vili Pepeljnjak*, ki nosi ime po slovenskem izseljencu, kateri se je boril in padel L 1936. v Španiji. Brigada je štela 114 mladincev In mladink, od katerih pa se jih sedaj vrača v Francijo samo 88, ker so drugi ostali v Jugoslaviji. Večina mladincev je slovenske narodnosti. Na naše vprašanje so nam povedali, da so delali približno mesec neslo za časa oborožene borbe proti fašizmu najtežje žrtve. Mestn; !dm na progi, nato pa so si ogledali komitet KP STO-ja smatra, da pro-1 Jugoslavijo in obiskali svoje sorod oes proti delavcem ni prav nič na I nike. Brigada se je na progi zelo liniji pomirjenja duhov in težnje | odlikovala. Proglasili so jo za udar-za gospodarsko normalizacijo v n0 'n šteje 17 udarnikov. 27 mla- Trstu. Ravno nasprotno! Umor male Milke Vrabec je bil le poziv za celo vrsto drugih provokacij. Ce bi delavci ne nastopili proti navedeni teroristični akciji, tedaj bi v Trstu prišlo prav do takih pogromov kakor v Gorici. Med delovnim ljudstvom vlada o-gorčenje, ker namesto da bi se fašistični elementi, ki so povzročal! nerede, zaprl;, »e inscenirali proces proti devetim delavcem. Zaradi navedenih dejstev apeliramo na ZVU, da intervenira v smislu takojšnje ukinitve postopka proti že navedenim delavcem in da se istočasno priprti partizani D’Este in ostali tovariši takoj izpuste iz zaporov. KP STO-ja se bo še nadalje odločno borila za pomirjanje duhov ter Iskreno sodelovanje vseh naprednih ril na tem ozemlju. Mestni komitet KP STO-ja ponovno poriva, da »e dincev In mladink pa je bilo pohvaljenih. Povedali so nam, da se bodo mnogi izmed teh mladincev vrnili v Jugoslavijo. Vsi so bili nad življenjem v Jugoslaviji navdušeni in so dejali, da jih je proga marsikaj naučila. Doslej so namreč živelj v takem okolju, kjer j« mnogo mladine popolnoma otopelo In ji ni mar drugo kot prazna zabava. V Jugoslaviji pa eo spoznali, da mora mladina težiti k višjim ciljem in ne le životariti iz dneva v dan. Življenje na progi jim je bilo zato zelo koristna šola, vlivalo jim je novih sil, tako da bodo tudi v Franciji delali z večjim poletom za uresničenje socialne pravičnosti In za boljše življenje. minja na stare policijske in uprav ne metode. Te so vedno težile za tem, da bi slovenski živelj čimbolj zapostavile in ga številčno odabila. Pri vprašanju narodnosti nastaja pogosto zmešnjava, ker Italijani kaj radi istovetijo pojem narodnosti (nazjonarta) s pojmom državljanstva. Nevarnost za napačno registracijo je tem večja, ker n. fašistična zakonodaja sploh priznava.a slovenske narodnosti v Italiji, temveč je kratko vse Slovence in Hrvate štela med Italijane. Uradni* štvo, ki zdaj vrši reg’strac:je, je prej zvesto služilo Italiji. Sicer je treba pribiti, da registracija, pr, kateri nima naše ljudstvo svojih izbranih predstavnikov, ne more i-meti dokumentarne vrednosti za svet. In vprašanje nabave dokumentov, s katerimi lahko dokažeš, da imaš stalno bivališče v STO-ju pod britansko ameriško upravo, in to pred 16. »eptembrom? Kako naj si meščani s pridmkj ABC preskrb'jo dokumente v enem dnevu ali celo v nedeljo, ko je treba za nabavo kakšndi izpričeval pri anagiafič-nem uradu čakati po več dni? Brigita, Briga Spominski dnevi 19H je sabotažna skupina iz Sežane uničila z minami vlak med Redipuljo in Devinom, Kdor se preveč ozira po tujem imetju, pozabi uživati svoje. Preskrba Dvig nakazil za mleko. Danes naj mlekarne dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za sladkano kondenzirano mleko. Enotni sindikati Delavce, ki »o razkladali les na račun občine od decembra 1946 do marca 1947, vabimo v ul. Zonta 2 zaradi važnih sporočil. Prijave imovioe češkos ovaikih driavllan« v inozemstvo h\ Češkoslovaška vlada j« -proglas št. 134/1946, v zlva vse one, ki imajo na te . vaškem premičnine ali nep^,, ^ luoaoMi je; vui vmuv —— - —.ti (p ne, da Jih prijavijo pnsto.n- ( škaslovaškemu flnančncmu namenom, da bo lahko pr>_ vi«* , laltr davke, ki so narasli in posesti. Prijave m0raJ0b^it pisane na za to določeno o? — "5^2 točne:? Tl to Ei Poziv prosvetnim društvom Vse člane prosvetnih društev vabimo na festival v Bujah, ki ee bo zaključil z velikim programom 12. oktobra t 1. Svcjo udeležbo pri festivalu javite tajnikom vaših društev. Za prevoz v Buje bo poskrbljeno. Kdaj in od kje bodo vozili avtobusi, Vam bomo naknadno sporočili. Prosvetno društvo «V. Šmuc» vabi svoje člane, da se udeležijo sestanka, ki bo danes zvečer ob 20.30 v društvenih prostorih. Predavala bo tov. Mara Samsa. Prosvetno društvo «S. Jenko* ima nocoj ob 20.30 pri »Kraljiču* Poleg tega bi morale oblasti iz- j sestanek s predavanjem. Danes te- dati podrobnejša navodila glede točke, ki govori o osebnih izkaznicah, ki so v slabem stanju in ki jih je treba obnoviti. Nujno je treba povečat; število uradov, ki izdajajo osebne izkaznice, ker se doslej pred temi uradi preriva ogromno število ljudi. Oblasti bodo morale še pose-oej paziti pri izdajanju štampiljk na ilegalno izdane osebne izkaznice ter na črno borzo s tem v zvezi. Odvzeti osebne izkaznioe z dvema črtama onim, ki je niso upravičeni nositi. Opozarjamo našo javnost na vse te neprijetnosti, predvsem pa Zavezniško vojaško upravo! K žigosanju, morate prinesli s seboj sledeče dokumente: 1. Izjavo mestne občine, župnika, sodnika ali uradn!ka javne varnosti o osebnih podatkih: ime in priimek, očetovo in materino ime, kraj rojstva, državljanstvo (posebej opozarjamo na to Slovence!), Btan; podatke o otrocih bo moral dati glavar družine; naslov in datum od kdaj stanuje oseba v tej coni, kakšno vrsto osebn« izkaznice ima in poklic. Poleg tega bo treba priložiti tudi potrdilo o domovnici v tej coni (potrdilo o stalnem bivališču ali potrdilo, ki ga je podpisa'a pooblaščena oseba župnik, sodnik ali uradnik policije). Oni, ki ne bi mo- den bo imelo društvo v gostih vokalni kvintet Radia Ljubljane. Izleti PD V nedeljo 12. t. m. priredi Planinsko društvo v Trstu izlet v Buje ob priliki kulturnega festivala. Prijave in informacije v trgovini Višin uk, Roma 15 in v čevljarni Pirc, ul. Settefontane 3. V nedeljo 19. t. m. izlet v Tolmin čez Štanjel. Po želji izlet na Mangart, Kob.ljo glavo ali Sleme-Rdeči rob. Prijave zaključijo v torek 14. t. m. popoldne. Dijakom noriških srednjih šol Dijaška matica v Gorici poziva vse dijake iz krajev, ki so pripadli Italiji, da se vpišejo v slovenske s-ednje šole v Gorici. Sporočamo vsem dijakom, ki so vložili prošnje na Dijaško malico v Gorici in v Trstu, da so sprejeti. Ker pa Dijaškega doma trenutno ne moremo otvoriti, naj si vsakdo za nekaj tednov pojšče zasebno stanovanje. Odbor mu bo pomagal in bo Bkrbel za plačevanje na podlagi presilčevih premoženjskih razmer. Tudi za hrano bomo poskrbeli. dobijo lahko prizadeti se - ^ tozadevna pojasnila Pr' ^JjU| matskih in konzularnih P-1 nik h češkoslovaške c!rza ikcS;ov» aemstvu, za Trst pa Pri ** -■"* škem nacionalnem kom te Valdiflvo 21/in. Rok za pri8!! teče 31. t. m. in Jih je t«1® m v-tl na pristojne financnffl.:nj direktno ali pa preko - ; i predstavni««7 . češkoslovaških Priporočamo vsem ki imajo premičnine ail “ vvS [» nine, večja ali težja oceau-^jr sestva v Češkoslovaški, d ^ tu - • — p ( •n jejo svoj«ga predstavn^ skrbel za njihovo ^ ;(1 pravil prijavo, zlasti P» ^ t praktičnega pasicvanjaj ^ t nančnega ministrstva m1 vaškem. Vplsaite se v obrtno Te dni se vrši vplsovan^Jjt sko obrtno šolo, ki bo ^ t gojenke za samostojne • zilje, klekljarice ali pr«*' Med mladinkami v .a Med mladinkami nje zanimanje za šolo in -šivanje. Vse premalo P» j, f manja za vezenje, kleklji tenje. Malokatera izmed misli pri izbiri poklica V LLliOi* ŽJJ H*! bi se ravno pri kiek.janri ^ •n vseh fines ročnega de ne^(!* čilne za te vrste obrti. bodo izšla iz obrtne uT sredovala našo lepo nost najširšim ljudskim .jji" Nič ve« ne bomo krasi« ^ mov z razn m moderh BJj ki nima duše, naš dom ^ |f» K okrašen s takim deli, » -ljudskega ustvarjanja z nami 2ivela. Sola bo poskrbela ® Iznost (jž vzoroe in za precl^-— trgi ^ Poskrbela pa bo tudl, S da ne bo treba našim ki* ^ veziljam ali pletiljam 281 -'<*• > cene prodajati svojih « ^ Dekleta, vpišite w se ter se izkažite hvale»« e 1 > vam nudijo možnost P° Al VIJvUJvi t r Obenem so nam dejali, da bodoisli Pri nesti takoj izjave o bivahšču. Pozivamo dijake, da »e takoj vpi-\ šejo v srednje šole, ker je to prvi brazbe. ^ j« pogoj za uživanje podpere. Ostale ( vpisovanje v obrtno 50 informacije boste dobili v časopisju daljšano še za en teden* odslej povsod, kjer pridejo v stik z ljudmi, pobijali številne laži o novi Jugoslaviji, ki j'h širi reakcionarno časopisje v Franciji. V Trst so prišli okoli 9 ure zju- ZVU odloči za likvidiranje fašist!«- traj, odpotovali pa so proti Parizu nlh ba/nd in eksemplarično kaznuje fašistične ubijalec male Milke Vrabec. Vsebinsko slične resolucije so poslale vse antifašistične organizacije Trsta in delavstvo vseh tvornic. Tatovi v cerkvi Menihi iz samostana v ulic! Glu-lia 90 so javili na policiji, da so b!l! pretekli teden tatovi tudi pri njih na ob sku. Niso pa prišli iz kakega verskega nagiba, ampak so odnesli iz cerkve dva prta in dve ljudski odbdr so ga seveda razk. in- I zavesi ter iz samostana dolgo gu-Icali. 1 masto cev. ob 2 popoldne. Tatvina za poltfrug milijon lir Preišnjo noč so tatovi-minerji vzeli na pčko manufaktumo trgovino «Magl:ficio Trristincn) v ul. Pa^coli 5. Skozi podcestne kanale &o se priplazi-!! pod trgov'no, zvrtali luknjo v podu in prilezli v lokal. Tam so si naložili precej h'a-ga in ga po isti pot; tudi odnesli. Lastnik ima okrog poldrug mi' Jon škode. Ker je nakradenega blaga precej, so imeli tatov; najbrže vozilo. s katerim so ga odpeljali. Policija vodi prčiskavd. Nesreča v Kopru 4. t. m. se Je ponesrečil petletni Pulvlo Stok iz Kopra, ul. F. Filzi 124 B'l je sam doma brez varstva ter se približal štedilniku, na ka- Inšpektor Lugnani zopet v službi Inšpektor Lugnani, proti kateremu je bila pred časom uvedena disciplinska preiskava, ker Je baje neutemeljeno obtoževal znanega višjega inšpektorja MagnelUja, Je včeraj zopet bil sprejet v službo pri kriminalnem preiskovalnem oddelku. Ker Je sedaj ob Lugnanljevi zadevi pol cjjsko poročilo uttmflje-valo disciplinsko preiskavo proti njemu in ker je predložil nekatere neosnovane obtožbe proti Magnelli-ju nastane sedaj vprašanje, kdo je imel prav, ali Lugnani ali MagnelM. Verjetno bodo Lugnanljeve obtožbe držale, kajti višjega inšpektorja MagnelUja sedaj ni več yidet4. Preko 5000 1 bencina so ukradli V soboto je zaključila svoje zločinsko delovanje tatinska družba, ki je že najmanj dva meseca kupovala od ameriških vojakov bene n in ga predajala na črni borzi. V petek Je prišla ameriška vojaška policija na glavni stan civilne policije in Javila, da je opazila stalno primanjkovanje bencina v ne- Kmalu po deveti uri so videli ameriški vojaški kamion, ki Je krenil v neko stransko ulico pri Cvi. kamor mu je sledil civilni kamion TS 13619, ki Je vozil pet praznit sodov po 200 litrov. S kamionom sta bila Renato del Piero iz ul. Gia-clnti 22 in Nikolaj Boroje od Sv. Sobote 304. Policija je oba trafi- kem vojaškem skladišču ter da to . kanta aretirala in zaslišala. Na traja že dva meseca. Naslednjega j podlagi poizvedb so odkrili še štiri dne, v soboto so se odpravili inšpektor Barbaro, marešal Lunardelli in še dva policista v civilnem avtu v Skedenj, kjer so sumili, da delajo kupčije vojaški tatovi s civilnimi prekupčevalci. FIZKULTURA Izidi jugoslovanskega napometnaga prvenstva Metalac-Ponziana Lj 2:0 V prisotnosti velikega Števila gledalcev se je v nedeljo igrala tekma med tržaško Ponzlano in Metalcem na letališču Zemunu. Ze takoj v začetku igre se je kljub dobri pripravljenosti Tržačanov pokazala lahna premoč domačinov. Pri tem pa je imel velike zasluge Be-logrilc. Ce so v prvem polčasu Tržačani s svojo hitro igro uspeli zadržati vsak napad Metalca, in Se celo delali izpade, je pa v drugem polčasu Metalac odločno prevladoval. Po zaslugi Paniča in Belogrli-ča se Je tekma končala korist Metalca. Igro Je sodil Zagrebčan Marek. Rezultati tekem jugoslovanske lige A V Skoplju: Hajduk-Vardar 2:0. V Sarajevu: Spartak Torpedo 1:0. V Zagrebu: Metalca-Ponzlau.i 2:0. V Beogradu: Partizan-Rdeča zvezda 1:1. Rezultati tekem B lige V Ljubljani: Tekst:lac-Enotnc*t 410. V Novam Saru. Bloga-Mornar 1:6. V Titogradu: Budučnost-Metalac 3:1. V Zagrebu: Naša krila-Rabotnič-kl 3-1. Dirkališčno kolesarsko prvenstvo Slovenije Ob lepem vremenu Je včeraj b io na stad'onu FD Triglava v Ljubljani republiško prvenstvo kolesarjev na dirkališčih. Startalo je 9 sen or-Jev in 10 mladincev. Najprej so star-tali seniorji v izb rnh tekmah za polfinale in finale. Startal Je vsak posameznik. Prvih šest, najbo!Jš h po časih, se Je plasiralo za polfinale. Nato pa so trije finalist: startali za finale. V končnih tekmah je startal prvi s prvim druge skupine za prvo mesto, nato drugi fina-I list s prvim drugoplasirane skupl-|ne. Končni rezultat Je naslednji: 1. Grajzer, ki Je obenem prvak Slovenije; 2. Uršič; 8. Strin (vs: «Krim»); 4. Grabec (Slovenjgra-dec). Pri juniorj h Je bil potek Irt,!. Prvak S ovenJJe mtd ko1esarj'-ml»-dlnci je postal Urbič (Polet, Maribor); 2. Vovk (Krim); 3. Slana (Polet); 4 Zanoškar (Krim). Nato so sledile medmestne d'rke I točkami, med ženskami pa. Kladi-mladincev, v katerih je zmagal M a- var iz Celja. ribor s časom 8.15, d očim je Ljub- jjjdj nedeljskih tekem v košarki Ijana druga s časom 8.45. Pri izločevalnih tekmah je startalo trinajst kolesarjev. V vsakem krogu je Izpadel zadnji, dočlm so preostali trije vozili še dva kroga. Prvi je b'l Grajzer 9,54,20; drugi Štirn (oba Krim); tretji Gradec (Slovenjgradec). Zmagovalcem so bila razdeljena praktična darila. Finalno moštveno prvenstvo FLRJ v lahki atletiki V soboto se Je pričelo v Zagrebu finalno moštveno prvenstvo FLRJ v lahk; atletiki. Prvi dan so bllt doseženi zelo dobri rezultat', med njimi tudi trije novi jugoslovanski rekordi. Rekorde so dosegli: Butja Moški: Tovarna Strojev-Cermelj B 34:30; Skedenj-Skorklja 56-17; Čermelj A-Skoljct 39:37; Arsenal-Greta 43:26; Eka-Delavska športna enotnost 55:29. Zenske: Magdalena-Tomaalč 20: 18; Barkovlje-Col 15:6; RinaldJ-Skorklja 34:7. Spored srečanj v košarki Danes v torek: Tovarna strojev-Eka ob 21.30; Skorklja-Cermelj ob 19.30; Greta-Skedenj ob 20.30. Izidi italijanske nogometne lige A Triestina-Salernitana 0-0; Napoll-Lazio 0:0; Torlno-Rora 7:1; Mi- (Kladlvar) v teku na 200 m, žen- V.cenza-Bart 3.1, ske v času 26.8, nato alettnja Der-žekova (Klavidar) v mestu kopja z metom 38.06 m ter Mihalič v teku na 10.000 m g časom 32:02,4. Tudi ostali atleti so dosegli zelo dobre rezultate, med njimi Cera j v teku na 1500 m s časom 4:01,7, Sabolovič v teku na 400 m s časom 50,0, SarčeVič v metu krogle s 14,11 Inter-S&mpdoria 4:1; Bologna Ales-sand.la 2:0; Pro Patria-Fiorentlna 1:0; Juventua-Atal&nta 1:0; Mode-na-Livorno 3:0. Kratke vesti Na teniškem turnirju v Bergamu v Italiji sodelujejo tudi češkoslovaški ten:ški igralci Zabrodski, Do- m ter Račič y teku na 100 s časom : stal, Pachovski in Matouš. Vsi čeli,1. škoslovaški teniški igralci so pre- V nedeljskem tekmovanju Je po- majali svoje nasprotnike, razen stavil Stefanovič nov rekord v teku na 5000 metrov s časom 15:10,3. Odličen J« bil tudi metalec kladiva Gubljan, ki ga J« vrgel 53,20 m, z majhnim prestopom pa 55.30 m. V tekmovanju obeh dni Je zmagal med moŠk'mi Partizan s 20307 Zabrodskega, ki je izgubil z lljanom Scotijem s 5:7, 4:5. V prijateljski trening tekmi Je Ita- pajdaše in sicer: Libera Tambur-l: ga taborišča, ki je kot tak pohabljen, se js samo z besedami spopadel s stavkokazom Ruzzierom, ki se mu Je 1944. leta smejal, ko so ga Nimci iz ladjedelnic odpeljali v Nemčijo. Bonnetti mu Je sv:tovaI, naj se takoj pobere Iz ladjedelnic, kajti od leta 1944. do danes ni spremenil svojega fašističnega mlilj nja. Tov. Zanolin je prav tako zanikal, da bi sodeloval s skupinami, ki so obračunale s stavkokazi, nasprotno, miril Je obe stranki. Zadnji je še govoril tov. Menetto, ki je prav tako zanikal obtožbe, ki mu jih našteva obtožnica. Ves čas med razpravo, ki Je bila dolgočasna, ni pridsednik postavil nobenih vprašanj tovarišem. Ker ni bilo stenografloe, j« moral on sam pisati zapisnik. Muha, ki ga je pri tem motila, ga je očl-vidno ujezila. Zagrabil je podlago za p'sanje in tako krepko z njo zamahnil proti muhi, da 'e vsa dvorana skočila pokonci. Na popoldanski razpravi, na kateri s.* je predsednik malo vživel, so pričale razbremenilne priče; | med tč ml je bila prva Zcnzet Ivanka iz ul. Giullani. Povedala Je, kako so 15. septembra opoldne šovinistična tolpe skušale prodreti k Sv. Jakobu, kako so vpile in grozile, da bodo požgale Sv. Jakob in zmerjale s «s'clavi». Napadali so tudi ženske, za katfre so vedeli, da so od Sv. Jakoba. Priča ju tudi povedala ime in bivališče ž malce, ki so jo te bande preteple. Ker so bile ženske prestrašene ob pogledu na te bande, so nodile iskat svoje može v ladjedelnice. Ko je tožilec Moore ironično vprašal, ako so te bande žažgale kakšno hišo, mu je priča dobro zabrusila v obraz, a besedami: »Hvala lepa, gospod, zahvaliti se moramo našim d:lavcem, da ae ni kaj takega pripetilo.* Prav tako je priča Marija Pinter povedala, kako so »e tistega dne popoldne bližale Sv. Jakobu fašistične bande z zastavami in plavimi 'idrskimi zastavami s kozo. Jolanda Don-tiello, ki se je iz m:sta vračala domov, je prav tako videla te bande, ki so pod ulico Molino a ven-to kričale in vpile in metale celo no policijo kamenje. Josip Zuder, tajnik kovinarjev ES Je povedal, kako so 15. septembra metali kamenje na sedsž ES v ul. Imbriani. Škodnik Rudolf je povedal, da »o delavci, potem ko »o slišali novice. da hočejo fašistične bande vdreti k Sv. Jakobu, in o napadih v mestu, sami zapustili delo, ue da bi Jih kdo od tovarniškega odbora ES k temu pozival. Bembo Nikolaj, ki je slišal Daprettov govor 15. septembra opoldne, je povedal, da je Dapretto pozival delavstvo k enotnosti, s katero naj stre vsako fašistično izzivanje. Ker je danes tožilec kapitan Moore zaposlen pri razpravi o javnih delih ‘n ker Je v sredo dan športa angleške armade, je sodišče odgodilo razpravo ca četrtek zjutraj. Tako »e ta zadeva po nepotrebnem vliče r nedogled, medtem ko h se lahko zaključila v dveh dneh. Razprava proti konimoiran'!!! gradbenikom Včeraj sta se začeli pred zavezniškimi sodišči razpravi proti dvema skupinama gradbenikov. Zagovarjati »e morajo, ker so pcdkupovall uradnlštvo na uradu za javna dela. V prvi skupini so podjetnik! Fablo Sforza, Marsel Crismani, Vincenc Marzettf, Marij Zumln, Humbert Navarra, Marij Ruitla, Karel Rolli In Cezar Cattoglla. Uradnik za urada za javna dela Henrik Sohnblie- ,varJ*tlV T1 sprejemal denar. skupino gradbeni}^ auje kap. Leanin, obtož«- ' { stopa tožilec Maracucri- ^ tranjo razpravo 80 _ _„ul ™ n, tranjo razpravo obtožnico. Na popolda«6 vi pa so bili zaslišan ^ p. ^ Policist Di Llllo, ki Je *fdaj, »' L Je trika Navarro je P° \ je ta pri zasliševanj« j naj pove vso resnico- $ s M — iJe*1 4 t* V drugi skupini pa 80 ^jflj „ l j m*bo, Angel Com®W> josiP, . t-ohi, Dolores Lenassi *n "C van. Tud; ti se morajo ijl | % ker so podkupovali x c i urada za javna dela. ^ (*, y: veznlškemu sodišču, ^ ,or & tožence predseduje m ,, tožilec pa je kap. t Oh4> rnznmvi sta *pQ Obe razpravi sta jutrišnji dan. Vlomilci pri Prejšnjo noč so n«® tfjjp vdrl; v krojačn.co i ulici Udine 65. Odnesi' ^ -is j blaga za obleke, k1 L klientov. Vsa škoda 300.000 lir. Radiiski « „ v torek 7. okt®*’ TBS7'IriSj?, 11.30. Dopoldanski * :j*.j|( ^ Sodobna Velika &r‘ jV> k Reproduolrana gla8rf" jj# )! ved časa in poročila- f '1/ kvintet. 14.00. Peah* * )f \ Zgodovina 19. J« nje popoldanskega L Plesna glasba. 18.1j.tf s < kester. 18.30. Sloven»s° J \ 18.45. Dunajski v8lČT l'hK» k d inska ura. 19.30. % j&K 19.45. Nape ved časa . Ote* > 20.00. Vokalni kono*"^; * mozlin. 20.15. PrOj^0vi^VVk^ - .......- "M5. Zg ,1^53 »U dmska ura. 19.30.10 ’ / za klavir. 20.45. I davanje. 2100. ArlJ® te» f| oper. 21.30. Ali že ^%te^ A . oper. zi.au. ah "= n . dobnl angleški f ri ............... lahki S Skladbe za 23 * /ji . _______, I 23.30- 1 ved časa in Por0^i^« d*8' spe reda za prih Polnočna glasba. Večerna plesna f ^ K Odg. urednik Tisk Stabillmento % V SOBOTO n* t lt in 12. oktobri1 i- Ud m v * POSTj?^:: s kolektivnimi fi \j tl- in MODERNI*11^ m- £ Kli1 O Prijave do ar«1* potovalnih uradih tudi pri ADRLo ■ / Bm ~m hfcl m popolna Ubira za vsak 16 le ML W fM. vodne, srt ds je in dra9 ' hovins. — Plačilo tudi I D KRZNARSTVO Z1L '1 rst • ul. Trento 11 - teJ