IVAN STUKELJ: Vojakove solze. «—» —_ začetku velikega srpana lanskega leta je biilo, ko se \ \ jl je v naši državi pničela vojna. \ \ fJ) Trombe so pele in bobni ropotali že drugi dan \ I /a/ po ve^i ces*-' °d Celja proti Oradcu. Z malimi pre- l I ^k sledki je prihajal in odhajal polk za polkom. Vojaki I I /Mkk so ^' ovenčani, za pasovi, na vozovih in ob konjih I I w so irne^ Pr'vezane zastavice raznih barv im narod- / I W^ nosti. Pesem tu, pesem tam, sami bojni, domoljubni / / ¦ in narodni spevi so se glasili iz močnih grl tja v jasni II M poletni dan ter so odmevali sem od gorskih slemen. ^ ^ " * Danes so se ustavili na Frankolovem, v vasi, ki je poltretjo uro oddaljena od Celja. Na lepi ledini pod košato cesarsko lipo ob župni cerkvi in šoli so napravili odmor. Tu sem so zapeljali kotle na vozovih, kjer so jim med pohodom skuhali kosilo. Vojaki so v piramide postavili puške in odložili telečnjake. Vzeli so v roke pločevinaste skodelice ter se vrstili ob kadečih se kotlih — mož za možem. Jed je bila hitro použita. Nato so nekateri polegli po tratah, drugi so se pomešali med domačine, zopet drugi so stali v gručah, tretji pa so se okl&niili okolo ramen in v dolgih vrstah prepevajoč se izprehajali po cesti. Mnogo pa jih je imelo opravka pri konjih; krmili so jih in napajali Vaščani so gledali v te pisane gruče. Večinoma so jim bili to tuji obrazi, a vendar so ti in oni dobili tudi znance med njimii. Solze so nekate-rim stopale v oči , zakaj vedeli so, da ti čvrsti in čili Ijudje gredo v ne-gotovo bodočnost, v grozovito vojno. Tako združeni — kakor sedaj — se ne povrnejo nikdar več v svojo domovino. -^. 27 ><— ' Slovo jim stiska srca. V čuvstveni, navdušeni in vriskajoči pesmi si iščejo tolažila. Starim možem vstajajo spomini. Oj, tako živi spomini! Skoro pol sto-letja je minilo od tedaj. To je bilo leto 1866., ko so tudi oni tako čili pohiteli v krvavi boj, nekateri na sever, drugi na jug. Prebili so vso grozoto vojne in se srečno povrnili domov. Koliko pa jih ie tuja zemlja vzela v naročje! Taka in enaka usoda čaka tudi te vojnike. Otroci so se prerivali do vojakov, jim prinašali vode, to in ono iz gostilnice. Vsak je bil vesel, da je mogel vojakom s čim postreči. Dečkom so srca plula od navdušenja. Kako jitn je podžigala pogum narodna vojaška pesem: Fantič sem star šele osemnaist let, cesar me hoče na vojno imet'... Samikn sebi so se zdeli veliki. O, da bi bil že kmalu ta čas tukaj! Zakaj že ni danes! - , ~ ~ Nadučiteljev petletmi sinko Ivo je stal med množico otrok s papirnato čako na glavi, z leseno sabljico ob strani. Franc Kuhar, učitelj v Pirničah, je pa- del — zadet v srce — na severnem bojišču. —. 28 —- Vojaki so ga pozdravljali z veselimi vzkliki. To mu je ugajalo. Ni mu dalo miru; smukal se je med vojaki, tudi konj se ni bal. Zaniimale so ga navadne in strojne puške, posebno pa topovi. Neki vojak pa ga je prijel in posadSl v sedlo na konja. Kako se mu je oko iskrilo veselja! »Na konju v vojno pa ni težko,« je dejal očetu, ko ga je vojak zopet po-stavil na tla. In okolo stoječd so se mu smejali. Tam ob cestnem jarku je sedel vojak z dolgimi brki. Na ovratniku je imel ob vsaki strani dvoje zvezd; bil je korporal. Zazrl se je v malega Iva. Na očetovo povelje je prinesel Ivo cvetja s šolskega vrta poln pred-pasnik ter ga delil med vojake. Zadnji cvet je še imel v predpasniku, vršič rožrnarina, ko je prišel do onega samujočega vojaka ob jarku. »Imaš še kakšen cvet za mene?« Deček je posegel v predpasnik ter mu poklonil rožmarinovo vejico. »Ah, kako lep rožmarin!« je rekel vojak vzradoščen. Snel je čepico in ga za njo zataknil. »Je li vaš ta dečko?« se je obrnil do nadučitelja. — »Koliko je star?