študentski časoois Tribuna. 1. aoril 1982 cena         din    številka 19
T RIBUNA
REFORMA IN NJENA FORMA
Reforma, ki se mora uveljavljatf kot forma, zanemarja svojo vse-bino. Vsebina reforme vzgoje in izobraževanja pa je tesno povezana s spajanjem procesa izobraževanja in neposredne proizvodnje, s spajanjem, ki ga ni mogoče izvesti samo formalno. Protislovja mate-rialne proizvodnje neposredno vplivajo na proces vzgoje in izobraže-vanja in ga revolucionirajo v njegovem bistvu — v reprodukciji obsto-ječih razrednih odnosov. \n prav na to reprodukcijo »forma« reforme izobraževanja pozablja.
Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje je na 22. seji, dne 23. decembra 1981 sprejel osnutek sprememb in dopolnitev smernic za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov v usmer-jenem izobraževanju. Smerokaze torej imamo in voz zgodovinske re-forme lahko zadrdra po prašni cesti razrednih protislovij, medtem ko nam bo naneslo nekaj novega peska v oči. Vzgojno—izobraževalni programi (v nadaljevanju VIP), ki bodo sprejeti na podlagi zakona o usmerjenem izobraževanju in smemic, se bodo pričeli izvajati že oz. najkasneje v šolskem letu 198S^B6. časa je na pretek, pa vendar za-mujamo.
¦*¦¦¦
Obhkovanje normativnih aktov ter|a specifičen p.nstop k vsebini. ki jjo urejajo ti akti. Z normativnimi posegt se poskuša delovati konstitu-tivno, pozablja pa se na nujno destrukcijo okostenelih oblik načina dela in sil, ki omogočajo prestopicanje na mestu. Norma preskoči v Ikonstttuirano vsebino in pozablja na zgodovinsko pogojenost svojega preskoka. Zakon o usmerjenem izobraževanju ni izjema. Novih druž-beno ekonomskih odnosov na področju izobraževanja ni mogoče uvesti in razviti zakonu ali smernicam na Ijubo. Normativno predpo-stavljeni družbeno ekonomski odnosi so pesek v oči in nekaj tega peska se je razsulo iz smernic za oblikovanje VIP-ov v usmerjenem izobraževanju, kjer piše, da. >Osnutek sprememb in dopolnitev smernic temelji na izhodišču, da bodo programi, sprejeti v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju, pomembna podlaga za uve-ijavitev novih družbeno ekonomskih odnosov in spremembe mate-rialnih pogojev dela (standardi, normativi, merila).« Zorni kot take formulacije in stališča ni zorni kot neposrednega proizvajalca. Pod-laga za uveljavitev novih družbeno ekonomskih odnosov ne morejo biti normativna priporočila, ampak samo spremenjeni produkcijski odnosi. Analiza produkcijskih odnosov in ocena dosežene-stopnje razvoja produkcijskih sil sta še vedno neznanki v reformnih prizade-vanjih. Totaliteta združenega dela jezunaj normativnih predpostavk reforme usmerjenega izobraževanja. Podlaga za nove družbenoj ekonomske odnose so vsebine in delegatskega odločanja potni dele-gatski odnosi v skupščinah samoupravnihjnteresnih skupnosti in po sebnih samoupravnih skupnostih za izobraževanje. Nikakor pa to nfeo samo sklepi in normativni predlogi, ki jih pripravljajo strokovni or-gani in sveti take ali drugačne vrste. Programi tudi niso podlaga za spremembo pogojev v neposredni proizvodnji. Ob vsem tem najde formulacija svoja realna tla samo na visokošolskih delovnih organi-zacijah, kjer upajo na normativno uvedbo novih družbeno ekonom-skih odnosov, ki bodo razrešili glavni problem teh organizacij — prazno mošnjo.
V uvodu najdemo tudi tole: >Sprejete rešitve v smernicah najbipri-spevale k preseganju programske razdrobljenosti, neracionalnih študijskih poti ter prispevale z novimi programi in z aktivnejšimi obli-kami izobraževalnega dela k kvalitetnejšemu in učinkovitejšemu študiju.«
Rešitve v smernicah prav gotovo niso tisto, kar bo samo po sebi pnspevalo k preseganju programske razdrobljenosti in neracionalnih študijskih poti. Za to neracionalnostjo in razdrobljenostjo vse do danes stoji interes nekoga in ta interes lahko še vedno oblikuje pro-grame, ki naj bi v kalupu smernic prinašali nekaj novega. Nesmisel, kaj ne? Izostala je analiza obstoječih oblik pedagoškega dela na vi-i sokošolskih organizacijah in vključitev študentov kot presojevalcev učinkovitosti že obstoječih programov. Za neracionalnost študijskih poti. ob že ugotovljenih slabih delegatskih odnosih v fakultetnih svetih
— mso odgovorni študentje, marveč predvsem delavci visokošolskih( organizacij združenega dela, ki v obstoječem stanju vidijo predvsem stabilnost svojega položaja. Preskok v novo je nemogoč kot preskok. | Dialektika družbenih procesov zahteva obravnavo izobraževalnih procesov kot procesov reprodukcije razrednih odnosov in temeljito preučitev   pridobitev, ki jih povezava izobraževanja z neposredno proizvodnjo nedvomno prinaša.
\z smerrnc:
Smermce so-temeijni operativni m metodološki dokument, ki podrobne/e opredeljuje z zakonom o usmer/enem izobraževanju določena vsebmska in metodološka načela, pomembna za oblikovanie in sprejemanie programov V smermcah so konkretizirane zlasti določbe, s katenmi se pn oblikovanfi programov zagotavl/a enotnost sistema usmeqenega izobraževanja v SF Sloveniji ter skladnost programov s smotri m nalogami usmerjenega izobra-ževanja-3. člen zakona o usmer/enem izobraževan/u
3. CLEN
Temeljni družbem smoter usmerjenegaizobraževanjaje oblikovati svobod-no. odgovorno, ustvarialno, vsestransko razvito osebnost v sociatistični sa-moupravni družbi.
Na podlagi dosežkov sodobne znanosti in zlasti marksizma kot znanstverte teorije in revolucionarne prakse delavskega razreda, samoupravtjanja kot te-meljnega družbenega odnosa, vsebine in metode dela, spoštovanja človekove osebnostUn potreb njenega vsestranskega razvoja ter na ustvarjalni vlogi člo-veka v materialni in duhovni proizvodnji in v ustvarjanju, uresničuje usmerjeno izobraževanje temeljni družbeni smoter s tem, da zlasti: '.—-omogoča sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje splošnel in strokpvne izobrazbe ter praktičnih znanj, razvija sposobnosti in spretnosti ter ppglablja razumevanje temeljnih zakonitosti razvojanarave, tfružbejn člo-veka':                                                                                      •
•— razvija odnos do dela kot temeljne vrednote, do dmžbene lastnine ter de-lovne ih dcuge_u6tvarjatne sposobnosti in navade: :
— uveliavija demokratične odnose v.vzgojnoizobraževalnem in drugerndelu, spodbtjfa^jusmerja druibenopolitižfno aktivnost udeležencev izobraževanja ter razyf|a druge pblike usposabtea^ja?za samoupravljanje:      •
—povezuje teorijo in prakso ter izobraževanje in deio, navaja na ustvarjalno uporabo znanja in spodbuja prenos dosežkov znanosti in tetinike v delovne procese;
—spremlja in uveljavlja dosežke sodobne znanosti, tehnike in tehnoiogije v vzgojno—izobraževalnem delu, v visokem izobraževanju pa tudi uvaja v razi-skovalno delo, povezuje izobraževanje z raziskovanjem in razvija razisko-valno dejavnost:
—  usposablja in spodbuja za samoizobraževanje, trajno poglabljanje in razširjanje znanja;
—  omogoča spoznanje družbenoekonomskih odnosov in političnega si-stema socialistične samoupravne družbe ter pravic in odgovornosti delavcev, delovnih Ijudi in občanov v graditvi samoupravnih družbenih odnosov:
— vzgaja v duhu revolucionamih izkušenj in pridobitev narodnoosvobodilne borbe, solidarnosti z delavskimi in drugimi naprednimi gibanji v svetu, načel neuvrščene politike in enakopravnih odnosov med narodi:
— razvija zavest o pripadnosti svojemu narodu in vzgaja v duhu bratstva, enotnosti, sodelovanja in enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, v duhu sožitja italijanske oziroma madžarske narodnosti in slovenskega naro da, omogoča spoznavati njihov razvpj in dosežke njihovega kulturnega ustvarjanja:
— razvija in utrjuje pripravljenost za obrambo ozemeljske ceiovitosti, neod-visnosti, svobode in nedotakljivosti socialistične samoupravne ureditve skup-nosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter usposabija za aktivno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito;
— razvija vzajemnost in tovarištvo, vzgaja za humane in enakopravne od-nose med Ijudmi, za enakopravnost med spoioma ter usposablja za vrednote-nje odnosov med Ijudmi in moralno ravnanje;
— usposablja za dožrvijanje in razvijanje kulture kot trajne sestavine člove-kovega življenja ter razvija in spodbuja ustvarjalne sposobnosti;
— poglablja razumevanje ter razvija in spodbuja ustvarjalne sposobnosti na področju tehnične kulture;
— omogoča skiaden telesni razvoj in navaja na trajno telesnokulturno aktiv-nost kot osnovo dovekovega zdravja, življenja in uspešnega dela;
—  razvija navade zdravega življenja  ter navaja na varovanje svojega zdravja in življenja ter zdravja in življenja drugih;
— vzgaja za smotrno, bogatejše in ustvarjalno življenje v prostem času;
— razvija zavest o potrebi po smotrnem gospodarjenju z naravnimi viri ter navaja na varovanje naravnih in drugih vrednot človekovega okolja;
— razvija in spodbuja kultume, telesnokulturne in druge interesne dejavno-sti ter dejavnosti na področju tehnične kulture.
Pravna norma težko zajame vso vsebino družbenih odnosov in oblikovanje načel vsebine ni oblikovanje vsebinskih načel pravnih aktov. Vsebinska načela lahko dobijo svojo formo (glej čl. 3 ZUI), do njihove prave vsebine pa je še daleč. Ustvarjalec pravne norme vedno i predpostavlja1 določene družbene odnose, v katerih različni subjekti uveljavljajo svoje interese. Normirati je mogoče kanale uve-Ijavljanja interesov, težko pa je predpisati njihovo vsebino. Interes neposrednega proizvajalca dobi že predpisano formo v »vsebinskih načelih«. Normativno zastavljena pot se kaže kot edino mogoča raz-prava o vsebini pravnih in ostalih samoupravnih normativnih aktov pa kot skrajna meja, do koder lahko prodre vsebina, ki jo oblikuje nepo-sredni proizvajaiec sam in posreduje njegov delegat. Prav zato se v reformi izobraževanjaposvečatoliko pozornosti normativni ureditvrin precej manj uvajanju novih družbeno ekonomskih odnosov, ki ne prenaša mistificiranih normativnih posegov, temveč posega v sama protislovja socialistične blagovne produkcije. Toliko o operativnem in metodološkern dokumentu.
Enotnost sistema usmerjenega izobraževanja in skladnost p gramov s smotri in nalogami usmerjenega izobraževanja sta ik uspeha normiranja, kjer se enotnost sistema lahko vedno izteč« enotnost normativne ureditve in pozabi enotnost uresničevanja stavitve. Enotnost sistema nikakor ne zagotavlja enotnosti družt> ekonomskih odnosov in poskus, da se z enotnim sistemom pres< protislovja blagovne produkcije, je utopično izhodišče. Povezova in vključevanje procesa izobraževanja v proces materialne prod cije omogoča, da se doslej navkjezno ločena protislovja zagled njihovem korenu. Samo preseganje protislovij sociafistične blago produkcije bo omogočilo realna tla za preseganje protislovij iz ževalnega procesa.
Smemice popolnoma zastrejo razrednost reforme procesa izo! ževanja in jo utopijo v vseobetajoči normativnosti. Uvedba razli programov (programi za pridobivanje izobrazbe, programi za iz polnjevanje in programi za usposabijanje) sama po sebi ne pom revolucije na področju vzgoje in izobraževanja. Lahko bi šio le novo obliko v starem sistemu. Smernice prinašajo preplet teh gramov, kjer ostre ločnice ni mogoče potegniti, prav tako pa ni goče zanikati posebnega položaja programov za usposabljanje in| popolnjevanje. V smemicah je zapisano:                                     ¦
Programi za izpopolnjevanje oziroma za usposabljanje izhajajo predvs* iz neposrednih potreb dela in razvoja organizacij združenega deia, zato\ programe pripravljajo in sprejemajo delavd v temeljnih organizacijah saij oziroma se o takih programih dogovarjajo z delavci drugih zainteresiranih ot ganizacij in skupnosti terjih tudi skupno sprejemajo. Pri tem gre zlasti za prt grame sistematičnega uvajanja delavcev v deio po končanem srednjem oa roma visokem izobraževanju, usposabljanje oziroma izpopolnjevanje za te koče potrebe deja in za uvajanje nove tehnoiogije, za. obnavljanje in posi dabljanje znanja, delovnih sposobnosti, spretnosti in navad terza usposat Ijanje oziroma izpopolnjevanje na področju samoupravljanja, kuttun obrambe in zaščite in na drugih področjih družbenega udejstvovanja dem cev.                                                                                                ¦
Glede na smotre in vsebino programov za pridobitev izobrazbe v poL meznih usmeritvah ter gtede na naravo oziroma zahtevnost dela na pos( meznem področju pa sprejemajo programe za szpopolnjevanje oziroma 1 usposabljanje uporabniki in izvajalci v posebnib izobraževalnih skupnosi kadar s takimi programi zadovoljujejo skupne potrebe uporabnikov oz/ro/ii celotne družbene potrebe.
štipendijska politika in študij iz dela terob delu so ključni členi posegov vo stoječo socialno strukturo študirajočih. Prav anaiiza štipendijske politike laht pokaže, kakšno družbeno ekonomsko osnovo ima samoupravno planiranjt dosedanjem procesu izobraževanja. Dosedanjih napak in protislovij ni goče preskočiti z normativno ureditvijo.
citat
Enotnost sistema se v usmerjenem izobraževanju zagotavlja z
bojno povezanostjo v usmeritvi, pa tudi med usmeritvami ter z enotnimi izh
dišči za določanje vzgojnoizobraževalnih smotrov in nalog izobraževalns
dela.                                                                                                          J
Vsebina programov se oblikuje tako, da zagotavlja zlasti:                 ^
— uveljavljanje marksizma kot idejne zasnove ceiotnega izobraževalnt
dela ter spoznavanje in ustvarjalno uporabo marksizma kot znanst
teorije razvoja socialističnega samoupravljanja, idejne osnove in r&
cionarne prakse delavskega razreda v njegovi borbi za osvobajanje <
veka in dela;
uresničevanje in razvijanje temeljnih vrednot NOB, socialistične revolu-cije in razvoja socialistične samoupravne skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije;
povezovanje in prepletan/e vzgoje in izobraževanja z delom ter samou-pravno prakso, v visokem izobraževanju pa tudi povezovanje z razisko-valnim delom;
uresničevanje načela interdisciplinarnosti ter povezovanje splošnih, stro-kovnih in praktičnih znanj;
znanja, ki imajo z vidika izobraževanja in usposabljanja človeka za delo, samoupravljanje in osebno življenje trajnejšo vrednost in omogočajo spoznavanje temeljnih zakonitosti razvoja narave, družbe in človeka; opredelitev vzgojno-izobraževalnih ciljev posameznih predmetov in predmetnih področij, kar zagotavlja prožno izvajanje programa ter ak-tivno in ustvarjalno vlogo učiteljev in udeležencev izobraževanja; ustreznost vsebine, obsega.metod, sredstev, oblik in organizacije izo-braževanja stopnji in posebnostim telesnega in duševnega razvoja ude-ležencev ter njihovim delovnim in življenjskih izkušnjam. Programi za pridobitev izobrazbe se povezujejo s programi za izpopolnje-\nje in s programiza usposabljanje tako, da se zagotavlja celovito usposab-nje človeka za delo, za samoupravljanje in za njegov osebnostni razvoi.
^rogrami za pridobitev izobrazbe naj zagotavljajo v večji meri znanja traj-iše vrednostiz velikim transferomin uporabnostjo, programiza izpopdnje-mje in programi za usposabljanje pa v večf meriposebna znanja in znanja, [izhajajo iz tekočih potreb delovnega procesa.
Deiitev na programe za pridobivanje in programe za izpopolnje-\nje ter usposabljanje je kljub vsemu prisotna. Sprejemanju prvihje vnenjena večja obcost zaradizadovoljevanja skupnih potreb upo-bnikov oz. celotnih družbenih potreb. Sprejemanje slednjih je >eto vrazmere delovnih organizacij, kibodo oblikovale takšnepro-rame. So visokošolske organizadje izvzete iz oblikovanja progra-)ov za izpopolnjevanje in usposabljanje? Je to samo korak k zbliže-anju produkdjskega in izobraževalnega procesa?Za kakšno avto-<omnost gre? Vprašanje o enotnosti sistema se tokrat zastavlja v fegovem korenu. Potrebe produkdjskega procesa se ne sme za-bvoljevati samo z oblikovana programov uposabljanja mizpopol-
njevanja, ki jihje mogoče izva/ati vsamih orgamzacrjah združenega dela, ker so tu prisotna tudi materialna sredstva za potek izobraže-valnega procesa. V to fazo je potrebno pritegniti tudi visokošolske organizadje in ne osamosvajati programov za pridobivanje izobra-zbe kot edino obliko izobraževalnega dela na teh organizadjah. Vključevanje v neposredno proizvodnjo ne smepomeniti prostituira-nje študentske delovne sile v materialno proizvodnjo, kot se je to do-gajalo doslej. Status študenta mora pridobiti status delavca v orga-nizadji združenega dela in prispevek k skupnemu dohodku mora biti ovrednoten v dohodku študenta deiavca.
Samoupravno planiranje ni neprotisloven proces odločanja in z uvajanjem usmerjenega izobraževanja je postavljeno na nov preiz-kusni kamen. Družbeno ekonomske osnove samoupravnega plani-ranja je potrebno znova raziskati in ovrednotiti možnosti za obstoj načrtne politike zaposlovanja in štipendiranja.
Programi za izpopolnjevanje in usposabljanje so nedvomno po-drejeni večjemu neposrednemu vplivu samih organizadj združe-nega dela, programi za pridobivanje pa še obstoječi »spontanosti« reprodukdje razrednih odnosov v procesih izobraževanja.
Navedeni odlomki iz smernic pričajo, za kakšno konkretizadjo za-kona o usmerjenem izobraževanju gre. Taka vsebina se kaj hitro lahko okopa v mlaki idealizma. Na obeh bregovih pa tičita dva ločena produkdiska procesa. Na eni strani blagovna produkdja stro-kovnjakov, na drugi stranl materialna blagovna produkdja, ki upo-rablja »izdelke« prve v svoji razširjeni reprodukdji, v razvijanju pro-dukdjskih .sil v materialni proizvodnji. Prostor med obema in nad mlako idealizma napolnjujejo svobodni trg visokokvalifidrane de-lovne sile (domače —brezposelnost) in gloriHdrani proračunski od-nosi. Vsa ta kuliserija se podira v kriznih obdobjih in privre na dan z brezobzirno radonalizadjo, k\ ogroža tudi usmerjeno izobraževanje.
Smernice računajo, da je z vsemi temi protislovji opravil že zakon o usmerjenem izobraževanju. Morda res, vendar samo na papirju. Samo vključitev delavca iz neposredne proizvodnje v permanentno izobraževanje bo tudi njega prisilila, da začne odločati tudi o pro-
blemih vzgoje in izobraževanja, ki opredeljujejo njegov družbeno ekonomski položaj. Istočasno pa mu bo omogočeno pridobivanje potrebnega znanja. Izobraževanje ne bo več dejavnost »družbene porabe«, ampak del reprodukdje prdzvodnega procesa. V odloča-.nje o dohodku se morajo vključevati trije subjekti ustvarjanja tega dohodka: delavec, učitelj in študent. študent se bo pojavljal kot iz-delek izobraževalne produkdje in kot blago na trgu delovne sile vse dotlej, doklerne bo vključen vekonomsko upravljanje izobraževalne organizadje. Odločanje o dohodku izobraževalne organizadje ni samo stvar visokošolskih delavcev. Blago, ki ga ustvarjajo in proda-jajo, ni neko abstraktno znanje, storitev, marveč so izobraženi Ijudje. Dokler se študent in delavec ne bosta vključila v oblikovanje VIP-ov, bodo f/ podrejeni evoludji starih odnosov v novi ekonomski preoble-ki, nikakor pa ne bodo revdudja na področju vzgoje in izobraževa-nja. In kajje doslejnarejeno v ekonomski podstati reforme? štipan-dijska politika je kot ekonomska osnova za vključevanje v izobraže-vanje zanemarjena. Samoupravno planiranje na področju vzgoje in izobraževanja seje omejilo na distribudjo sredstev. Uvajanje novih družbeno ekonomskih odnosovpa je še vedno nepovezano z uvaja-njem vsebine usmerjenega izobraževanja.
Reformi so potrebne tudi neke druge smernice. To so smernice, ki bodo reformo napotile v analizo blagovne produkdje strokovnjakov. Manko te analize samo zastira družbeno ekonomsko bistvo izobra-ževanja. Stvarje potrebno zagrabiti pri korenu, nikakor pa ne v cve-teči krošnji. Žal pa se vsaka reforma začne s pomladjo normativnih predpisov, ki obljubljajo preboj z glavo skozi zid tudi tam, kjer bi marksistična analiza produkdjskega procesa lahko odprla vrata.
P.S. Počakati bo potrebno, da bo vsebina programov oblikovana tako, da bo zagotavljala: »Uveljavljanje marksizma kot idejne za-snove celotnega izobraževainega dela ter spoznanje in ustvar-jalno uporabo markslzma kot znanstveneteorlje razvoja sociali-stičnega samoupravljanja, idejne osnove in revoluclonarne prakse delavskega razreda v njegovi borbi za osvobajanje člo-veka in dela.«
Pa vendar to že piše v smernicah!
Mitja Maruško
— ti-
V številki 15—16 je bil na delu naš stari znanec irski škrat.
Pri članku Francoisa Recanatija je zaradi njegove javnosti izpadlo ime prevajalca, Matjaža Potrča. Ta škrat /e zamudil v številko 17—18. Ker imajo ratje Matjaža Potrča zelo radi, ga je v številki 17—78 iskal škratov dvojček. Posledica njegovega obiska: tekstu J. Lacana »Vloga zapisa« je ime Matjaža Po-ia zopet izpadlo.
Škratje
VREDNOTENJE PEDAGOŠKEGA PROCESA
Že vrsto let se pojavlja/o slabosti v ocenjevanju profe-sorjevega odnosa do pedagoškega dela in do študentov — to oceno podajo študentje ob habilitacijah, zato je predsedstvo UK ZSMS sprejelo sklep, da delovna sku-pina pri PUK naredi predlog ankete, ki ne bi bila zgofj pripomoček za ocenjevanje odnosa do pedagoškega deia in do študentov delavcev visokošolskih organizacij, ampak bi lahko pripomogla k diskusiji o organizaciji štu-dija, k analizi učinkovitosti dela izobraževalne organiza-cije in delavcev na teh organizacijah in bi lahko služila kot povratna informacija profesorjem o njihovem delu ter hkrati usmerjala aktivnost 00 2SMS glede preobra-zbe visokošolskega študija.
Oelovna skupina je pri pripravi predloga ankete ugo-tovila, da ima vrednotenje pedagoškega dela pri nas že nekajletno tradicijo. Prve pobude so prišle neorganizi-rano iz študentskih vrst, nekaj vplivov pa je prišlo tudi \z ZOA, čeprav se v ZOA uporabljajo le kot pripomoček za napredovanje visokošolskih učiteljev. Na naših visoko-šolskih organizacijah naj bi ankete za vrednotenje pe-dagoškega procesa imele prvenstveno funkcijo: na eni strani bi dobili informacijo o vodenju pedagoškega dela, ki bi ga na podlagi rezuitatov anket in diskusije o rezulta-tih med subjekti vzgojno-izobraževalnega procesa izboljšali, na drugi pa strani bi omogočali bofjše kadrov-ske odločitve, naprimer ob reelekcijah. Vendar pa se mora pri reelekcijah nujno upoštevati rezuttate večkrat-nega anketiranja in rezultate vsakoletnih diskusij, ki se organizirajo v svetih letnikov.
Prvi problem pri pripravi anket se je pojavil z vpraša-ijem, ali naj bodo ankete anonimne ali ne. Delovna kuDina je bila mnenja, naj bi bile anteto ~-—¦•—¦
..,-..., »•• ndj Doao ankete anonimne ali ne. Oelovna skupina je bila mnenja, naj bi bile ankete anonimne, ^ ^lede na to, da študent in profesor še vedno nista ena-kopravna v praksi vzgojno-izobraževalnega procesa; in dejansko, če želimo priti do objektivnih povratnih infor-macij, je večja verjetnost, da jih dobimo z anonimnimi anketami. Negativne pos/edice anonimnih anket pa bi lahko omilili z diskusijo, ki bi potekala v svetih letnikov glede na rezultate anket. Diskusija o anketnih rezultatih je ključni člen vrednotenja pedagoškega procesa, saj se zavzemamo za vzpostavitev diaioga med udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa.
Orugi problem, ki se pojavlja, je, kdo naj izpolnjuje an-kete, ali vsi študentje, ki so zainteresirani, oz. samo tisti, ki obiskujejo predavanja. Vsi vemo, da študentje niso dovolj motivirani za i^polnjevanje anket,  saj se pre-malo identificirajo s samim študijem. Večjo motiviranost bi dosegli tudi s tem, da bi študentje s svojimi ocenami dejansko vpJivali na izboljšanje študijskega procesa. Najbrž se bodo pojavile tudi pripombe, še posebno na družboslovnih fakultetah, kjer zaradi »narave študija« obiskuje predavanja zelo malo študentov, in sicer pri-pombe, kdo bo te ankete izpolnjeval? Čas je, da se ne.-hamo opravičevati za nedelo, s tem da govorimo, da študentov ni na fakultetah, ampak da pričnemo z akcijo za izboljšanje vzgojno—izobraževalnega procesa s ti-stimi študenti, ki so zainteresirani za preobrazbo študij-skega procesa.
Študente odvračajo od izpolnjevanja in interpretiranja anket tudi napori, ki so potrebni za obdelavo rezultatov, in napori učileljev, če izvedo za negativne ocene. Upo-raba anket za vrednotenje pedagoškega procesa je de-jansko smiselna le, če je profesor na svoje napake opo zorjen. Smiselna je tudi, če sproži dialog med učitelji in študenti ter konkretne odločitve, kaj je potrebno v peda-goškem procesu sprožiti.
Ocena pedagoškega procesa, ki jo zajema anketa, naj bi vsebovala več vidikov, od ocene obsega, metod, oblik in kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela, ocene praktičnega pouka in sodelovanja z OZD, oceno dose-ženih izobraževalnih rezultatov do ocene vključevanja študentov v raziskovalno delo (ta opredelitev izhaja iz vzgojno-izobraževalnega vidika člena 211 Zakona o usmerjenem izobraževanju).
Anketo tn razgovore naj bi organizirala komisija pri svetih letnikov, ki bi bila sestavljena iz profesorjev, asi-stentov in študentov. Za interpretacijo anket in anketne liste bi bil zadolžen računalniški center Univerze. De-lovna skupina je menila, da je lahko računalniški center Univerze dejansko tisti subjekt, ki bi ažumo spremljal
Z NEClM, KAR NAJ Bl BILO OCENA, NAD NEKAJ, KAR NAJ Bl BILO POEZIJA
V pesniškem gradvu Milana Vincetiča je moč ugoto-viti dvoje različnihtematsko organiziranih enot, ki dajeta vsej njegovi poezip nekoliko svojevrstnega pridiha. 1. Epsko irske pesmi s temo Ijubezni predstavljajo ko-ličinsko in izpovedno šibkejši del Vincetičevega pe-sniškega ustvarjanja. Pesmi Ijubezni, često zavite v - -€^«x«. rviuavo narave (Prva žena), se za-
Franc Lainšček, Valerija Perger, Milan Vincetič so se predstavili v zbirki pesmi Kot siutnja radovedno, ko se zdi, da mladi ne doumemo bolečine besed, pa jlh ra-zmetavamo kot obtolčena jabolka v gajbico.
Francu Lainščku uspe iz tradicionalnih pesniških.
elementov (Ijubezen, sonce, dom, ženska), ki so naj-         sniškega ustvarjanja. Pesmi ijuue^m, ».^^..--------
večkrat del naše predstave o sreči in srečnem življenju,        impresionistične prikaze narave (Prva žena), se za-¦ .-H.ariti nh oroaramsko zastavljenem uvodu sistem         radi osirotelih pesniških podob, racipnalizma ne ra-
-*.-------^^         zvijejo v sugestivnejši izraz.
večkrat del naše preosiav« u o. «^.--------
ustvariti ob programsko zastavljenem uvodu sistem         raui uanu«,..,, K------------
malomeščanske vizije življenja, ki se v Lainščkovo poe-         ^M0 v sugestivnejši izraz. zijo ne more urezovati kot izvirnost Pesnikova postavi-    2. Nostalgično obarvana domačijska tematika z osred-¦ - -;u -j^maritnw v nodročie zelenega (zeleno        ni'm problemom izseljevanja z domače zemlje se kot
avtorjeva osebna bdečina obfikuje v metaforično bogat, svež izraz. Epske skice polpreteklo seda-njega življenja v ironični grotesknosti dosegajo vrh umetniške izpovedi v ciklu pesmi z naslovom Prh/id zelene hiše. Usojenost — osrednja nit razmišljanja, kljub poskusom pesnika, da se osvobodi v domači deželi (hiša—simbol toplega naročja, konj—simbol svobode), pripelje mimo usodnih prizorov iz »življe-nja« hiše v eksistenčni pesimizem (in povrhu vsega se je že oluščila zelena... priprite vrata vetrovi), kate-remu sledi človekov propad v sedanjosti (razstavil je hišo na ploskve in ponujal Razprodaja in Skoraj za-stonj). »Pa me zamotajo v pesem in obstopijo jamo Amen Pod glavo zemljnat neudoben kamen.«
MIHA JAVORNIK
večkrat del naše predstave obi^iin^v_____
ustvariti ob programsko zastavljenem uvodu sistem         raa> osiroujim kw,,,»,... ,-----
malomeščanske vizije življenia, ki se v Lainščkovo poe-         zvijejo v sugestivnejši izraz.
zijo ne more urezovati kot izvirnost. Pesnikova postavi-    °   N°s*alaično obarvana domae
tev omenjenih eiementov v področje zelenega (zeleno
prostor polnih besed str. 11 )postavlja v izhodišče bivanja
naravo. Metaforično uporabljeno pšenično polje z zre-
limi klasi, ki odplakujejo zrna v prostor živih kašč rodi
besedo od spočetja preko usojenega in usodnega (so-
jenice so j podtaknile mladiče str. 15) k rojstvu. Trenu-
tek vračanja v zeteno (ciklus pesmi V zelenem) pripelje
ob otoinih podobah narave in njene povezanosti s člo-
vekom (jelše so se zaljubile — drsijo po najinih golih te-
lesih str. 19) v misli dvom o resničnem rojstvu — spo-
četju (ne verjameš da so v košari vrabčki poglej nekdo
jim je porezal glave str. 23), ki so ga v zeleno zasejai
Ijudje. Misel vodi k Ijudem, h grenkemu spoznanju o njjh
in pripelje k varianti tišine, k spletu prelomljenih teles,
(str. 26),1<jer se zastavijo načeina vprašanja o življenju,
smrti, o sebi, v hierarhični lestvici, kjer je beseda meriio
(življenje je težka beseda, smrttežja beseda, izdrti jaz
najtežja beseda str. 32—34).
Kratkost verza — pogosto samo samostalnik ali pri-devnik — opozarja na posarnezne pomensko najmoč-nejše besede, ki se kot kriki pojavljajo v modificirani obiiki, kot spoznanja skozi vse pesmi. Nerimanost, ne-raba ločil stopnjuje polnost besed do končnega stanja v zadnji pesmi — do izdrtega jaza. (str. 34). Na eni strani programsko zastavljeni temi(ljubezen in živijenje) se tako v dinamičnem prikazu novega       življenjskoga spoznanja spremenijo v novo kvaliteto — v misli o živ-Ijenju, smrti, sebi na drugačen, zrelejši način. Vsepesmi sestavljajo tematsko enovit, natančno zgrajen ciklus iz vsakdanjih elementov, ki Lainščku predstavljajo temelj poeziji in življenju.
Pesmi Valerije Perger moramo označiti za spominsko Ijubezerisko iriko, ki v svojih prvih pesniških korakih ostaja še v mejah klišejsko nesamosvojega prikaza Iju-bezenske bolečine. Vsa poezija, ki je spominianje in obujanje nekoč lepih trenutkov, bralca zaradi svoje izrazne ozkosti ne more osvojiti. Preveč odvečnega in neizbrušenega je v pesmih, da bi se mogle predstaviti kot izviren dosežek. Prva srečanja Pergerjeve s pesmijo kot individuom posebne vrste in zakonitosti morajo iz-zveneti šablonsko, skoraj patetično in sanjavo—vmes z nekaterimi svetlimi točkami svojskosti krhke in nežne nravi, ki sramežljivo prebija lupino naivnosti in zasanja-nosti in vodi h krutejši, stvarnejši plati življenja. Močna Ijubezenska čustva ostajajo navadno ubesedena v tra-dicionalnih rimanih štirivrstičnicah, le nekatere pesmi se ob obvezni notranji rimi osvobajajo zunanjega, klasično organiziranega verza.
, anketiranje po fakultetah in zbiral podatke o izpolnjenih anketah. Potrebno bo, da se fakultete povežejo z raču-nalniškim centrom Univerze, da bi lahko skupno izdelali specifizirane ankete, ki bi bile primerne za računalniško obdelavo. Celotne ovrednotenje pedagoškega procesa pa bi moral na fakultetah ob pomoči računalniškega centra Univerze prevzeti odbor za študijske in pedago-
ške zadeve.
Namen izdelave predloga ankete ni nastal iz želje po kvalifikaciji pedagoških delavcev, temveč zaradi po-trebe po odkrivanju in odpravljanju slabosti v študijskem procesu, saj bi lahkofudi stem prispevali k samoupravni preobrazbi in dvigu kvalitete vzgojno-izobraževalnega procesa na višjem in visokem šolstvu ter dela učiteljev in sodelavcev na VTO oz. VDO.
Predlog ankete je delovna skupina posredovala 00 ZSMS po fakultetah in kadrovski komisiji Univerze v obravnavo. Kadrovska komisija se je zavezala, da bo glede izdelave anket, primemih za računalniško obde-lavo, organizirala delovni sestanek z računalniškim centrom Univerze. O rezultatih tega razgovora iri o na-daljnjem poteku akcije bodo obveščene vse fakultete. Na študentih in delavcih visokošolskih organizacij pa je, da to akcijo prenesejo \z anketnih listov v konkretno živ-Ijenje na fakultetah in ga hkrati spreminja)o.
4
Aian McDonald: ENERGIJA V SVETU OMEJENIH MOŽNOSTI V.
V. POTA V SPRE JEMUIVO PRIHODNOST
Glavni cilj IIASA študije je, kot je bilo že uvodoma rečeno, določiti, kako lahko svet uspešno izvede prehod na uspešcn elobalni energetski sistem. To nas je motiviralo pri analiziranju zgodovine v drugem po-glavju (Od kod prfliajamo?), pri dolgoročni ocenitvi raožnosti preskrbe z energjjo v tretjem poglavju (Kam lahko pridemo? ) in pri podrobni anafizi bližnje pri-hodnosti v četrtem poglavju (V katero smer gremo sedaj? ). Sami rezultati še ne podajajo dokončnega odgovora na prvotno vprašanje, vendar pa potrjujejo predloge in le-ti so predmet zadnjega poglavja našega poročUa.
Prevladujoča tema, ki se pojavlja skozi celotno poročilo, na začetku dela še ni bila očitna. Ukvarja se s splošnim svetovnim odzivom na naraščajoče stioške in pomanjkanje energetskih zalog.
Ko smo se v 70-ih letfli pričeli resneje zavedati problema energetskih zalog, smo se priČeli prilagajati v smeri izbolišane porabe razpolozljrvih enetgetskih virov. Včasih oznacujemo te prilagoditve kot ,,ohrani-tev" ali kot ,,izboljšave ' učinkovitosti", ali pa jih označimo kot ,,porast produktivnosti". Kakorkoli jih že imenujemo, vsebujejo ledukcijo energije, ki je potiebna za opravljanje določenih del (najsi v dobro ogrevani dnevni sobi ali potovanje z nadzvočnim le-talom), s tem da jo nadomestimo s čim drugim. V določenih primerih gre za nadomestek v obliki glavnih zalog (npr. investiranie v toplotno izolacijo hiš). v diugih primerfli ga lahko oznacimo kot delo in v neka-terih ga označimo kot pieprosto spretnost ali ,,know how" (od skrbno načrtovanih nakupovalnih izletov do obsežnfli sprememb v industrijskih procesfli).
Prflagoditve pri delu, spretnosti v ravnanju z ener-srijo, pti opravljanju raznfli uslug so nam osebno znane. rjeko manjših podjetij in mednarodnih zvez nam postajajo bolj domače. V tej diskusjji se pojavlja prepri-čanje, da vsi ti poskusi ohranitve energije, ki se nam morda zdaj dozdevajo pretirani in popaceni, prikazu-jejo le smer, v katero gremo. Nikakor pa ti poskusi ne določajo meja, kaj lahko storimo.
Še posebej pomembno je investiranje teh zalog z namenom, da bi povečali zalogo, ki je na razpolago v vsaki kategoriji. Takšne zamisli nam niso neznane -investicije na področju izobrazbe, raziskav in razvoja ter glavne opreme v raziskovalnfli vajah - vse so pri-spevale in še dalie prispevajo k zalogam, ki jfli lahko uporabimo. Manj znano je, kai nam nekateri koncepti ponujaio za naslednje petdesetletno obdobje.
Jediska vizija, fuzija in težka sončna energjja so bile v tretjem poglavju prikazane kot temelj sprejem-ljivega eneigetskega sistema. Vendar smo pri tem popolnoma ignorirali vprašanje eneigetskih potreb - v kakšnih oblikah bomo rabili eneigijo - in gledano s tega stališča postane jasno, da imata jediska 111 sončna energija tudi svoje slabe strani Na splošno ptoizvajata eneigijo v obliki toplote, ki je predvidoma direktno uporabljena in še večkrat spiemenjena v električno energ^o. Tako toplotna kot elektr^ična energna pa imata svoje pomanjkljivosti: težko ju je uskladišciti in prevažatl Prav zaradi tega se v razmerah, kjer so zna-čilnosti transpoita in skladiščenja še posebej pomem-bne, zanašamo na nosilce kemične energije, piedvsem v obliki fosilnih eoiiv. Toda nosilci te energije posta-jajo vse redkejši. Medtem ko jih deloma nadomeščamo z elektriko, bi bilo bolje (iz zgoraj omenjenih iazlo-gov), da bi razvijali nosilce kemične in ne električne energye.
Eno izmed možnosti predstavlja vodik. Privlačen je zato, ker je tehnologija pretvorbe elektrike v vodik z elektrolizo vode dobro razvita. Procesi pretvorbe jediske ali sončne toplote neposredno v vodik, brez posredovanja elektrike, so dokaj obetavni. Vodik je tudi dosti kžje uskiadiščiti kot elektriko in zato je se zlasti primeren za obsežno skladiščenje v izpraznjenih naravnih rezervoarjih za zemeljski plin. Omiežje vodo-vodnih cevi in infrastrukturno omrežje, povezano z obsežno upoiabo zemeljskega plina, bi bilo še posebej primerno za postopno nadomestitev zetneljskega plina z vodikom. rri zažigu vodika (pri ponovni spoiitvi -s kisikom) nastajajo le vodni hlapi, zato je njegova upoiaba tudi glede tega privlačna. Uvedba vodika v takem obsegu, ki bi ga lahko primerjali z obsegom elektrike, ne more biti izvršena čez noč, lahko pa piipomore k začetku reševanja perečega problema tekočih goriv.
Proizvodnja vodika: eden izmed možnih proizvod-nfli procesov je proces, ki se prične s pretvorbo metana, osnovne sestavine zemeljskega plina, v metanoL Že sama uvedba prve faze tega piocesa bi pomenila uvedbo možnosti pretvorbe zemeljskega plina v tekoče gorivo - pretvoroa obsežne zaloge, ki jo pogosto izčrpamo zaradi sodobnih medkrajevnm trans-portov plina, v obliko, ki jo je dc3ti lažje prevažati, uskladišciti in uporabljatl
Če je vodik na voljo, ga lahko uporabljamo za izkoriščanje premoga, enega najbolj razsirjenih fosilnih goriv. Še posebno bi dovoljeval uporabo alotermičnih procesov utekočinianja premoga, ki smo jih obravna-vali v trettan poglavju. Vodik, pridobl^jen iz jedrskih ali sončnih virov, povezan s toploto, ki smo jo proiz-vcdli iz istih viiov, bi lahko uporabili za 3 do 4-kratno zvišanje deleža premo^a našm zalog premoga, ki so potrebne za proizvodnjo tekočih gorw.
Glede na rezultate iz četrtega poglavja, bi bila taka razširitev lahko odločilnega pomena. Pridobivanje in upoiaba sintetičnih tekočih ogljikovodikov iz premoga in drugih fosilnih virov bi pomenilo porabiti zalogo ogljikovih atomov, ki so na voljo v teh še posebej ustieznih oblikah. Ce hočemo, da bi bili tekoči oglji-kovodiki pomembni za sprejemljiv energetski sistem, moramo rešiti pjoblem ponovne predelave in uporabe Xrecycling) ogljikapridobiti ogljikov dioksid iz ozračia in ga spojiti z vodikom (bolie kot s fosilnimi gorivi), da bi tako pridobili tekoče ogljikovodike. Najprepiostejši način izkoriščanja ogljikovih zalog v atmosferi je uporaba elektronov, Ki že izločajo ogljikov dioksid. Razvitih je že precejšnje število tehnolog^) za pie-tvorbo biomase v tekoča goriva ir. tudi v tem piimeru lahko zunanji viri vodika in toplota pripomore^o k ohranitvi ogljikovih zalog. Bolj neposreden način je konservirati pg^ikov atom, ki jc vsebovan v siiitetičnih ogljikovodikih, in pri priči ujeti pline, ki se sprostijo pri zažigu goriva, ter jih ponovno predelati.
To so ic iiekateri predlogi, ki so ifl} motMrali naši napori za zapolnitev odločilne meli, ki jo je     Kl
analiza v zadnjfli treh poglavjih - vrzel med neposred-nosin vztrajno potrebo po tekočih og^jikovodikih in preskrbo s toploto in elektriko, ki ju lahko proizvede samo edini možen q)rejemljiv energetski vir, ici temeJji na jedrski in sončni tehnolog^L Pri zapolnitvi te vrzeli je še posebno pomembna razumna uporaba svetovnfli zalog ogljikovih atomov. Osnovne zamisli so znane, gre za krozenje in uporabo premoga kot mostu k pri-hodnosti, samo skala je različna: kontinuirano kio-ženje svetovnfli zalog ogljikovih atomov in vključe-vanje zalog premoga v izgradnjo mostu v 21. stoletje in precej verjetno tudi v 22. stoletje.
mpravili smo zgolj osnutek, kako naj bi se sve-tovni energetski sistem razvijaJ v bodočnosti Kako bo ta razvoj potekal in če bo sploh potekal v smeri, ki smo jo zacitali, pa prepuščamo bodočim generacijam. Očitno je, da bo za vzpostavitev sprejemljivega ener-getskega sistema potrebno nenehno povečevati sve-tovne proizvodne zmogljivosti - v vseh dimenzijah. Že nizek 9cenarij nanueč predvideva 20 do 30-kratno povečanje celotnih osnovnfli svetovnih zalog v obdobju od leta 1975 do leta 2030. Prav zaradi tega je iziedno pomembno, da ne bodo Ijudje (okrog 8 milijard) leta 2030 rcvni, ampak bogatejši kot sedaj. S tem ne mislimo, da bodo odkrili nove zaloge, ki smo Uh povsem spreg^edali v našem poročilu, ampak da bodo ljudje znali bolj koristno uporabljati zaloge, ki bodo na razpolago, in da bodo na^jloh bolj spretni, domiselni in ustvarjalni. Ta proces je kumulativne narave in poteka nepretigoma.
Oblike energije
V  našem poroSilu razlikujetno Stiri oblike energije: primarno, sekundarno, končno in uporabno energijo-Primarna   energija   je   energija   v   obliki   naiavnih bogastev, kot so npr.: nafta, zemeljski plin, sveže izkopani premog, voda, ki teče čez jez, in naravni uran. Oblike sekundarne energije so tiste, v katerih se običajno pretvarja primerna energija z namenom, da bi jo   dovedli   do   potrošnika.   Sem   spadajo   bencin, elektrika,   oglje,   sortiran  premog  ter nasekana in nacepljena drva. Zemeljski plin lahko prištevamo tako k   oblikam   primarne   kot  k   oblikam   sekundarne energije. Do potiošnika ga transportiramo v isti obliki, kot se nahaja v naravi. Končna energija so tiste oblike, v katerih je energija neposredno uporabljena - npr. energya v motorju, štedilniku, računalniku in žarnici. Zemeljski plin imamo prav tako za obliko končne energije. Uporabna energija je energija, ki je dokončno nakopičena v nekem produktu ali pa jo poiabimo za opravljanje raznih del, npr. telefonsKi pogovor, dobro osvetljena soba ali vožnja z avtomobilom.
Enereetske enote
Obstajata dva osnovna tipa energetskih enot:
-    tiste, ki ponazorujejo količino energije in
-    tiste, ki predstavljajo hitrost preskrbe z energijo, hitrost pretvorbe, transporta in uporabe energije.
V prvo kategorjjo spadajo enote kot sodček nafte (boe), tone premoga (tce) ali kilovatne ure elektrike (kWhr(e)).   V   drugo   kategorijo   spadajo:   milijon sodčkov nafte na dan (mbd), tone premoga na leto (tce/yr), kilovatne ure elektrike na leto (kWhr(e)/yr).
Najpogosteje   uporabljena   enota   za   količino energije je teravatno leto - TW1 (TWyr). 1 TW1 = 1012 Wl (Wl = vatno leto) 1 TW1 = 109 kWl (kWl = kUovatno leto) 1 TW1 = 103 GW1 (GW1 = gigavatno leto)
Najpogosteje uporabljena enota za hitrost preskrbe z energijo ter njene pretvorbe, uporabe in transporta je teravatno leto na leto - TW1 (TWyr/yr). Enoto teravat (TW), ki jo včasih uporabljajo namesto teravatnih let na leto (TW1/1), smo v našem poročilu uporabljali za prikaz kapacitet različnih naprav za pretvorbo energije. Kapaciteta elektrarne znaša 1000 MW(e), tj. 0,001 TW(e). Ker naprave za pretvorbo energjje ne delujejo vse leto s polno močjo, se ocenitve njihovih kapacitet v TW, GW ali MW razlikujejo od dejanske hitrosti pretvorbe energjje. Še posebno koristne so sledeče enote:
1 TW1 = 1012 Wl (Wl = vatno leto)
1 TW1 = 109 kWl (kWl = kilovatno leto)
1 TW1 = 103 GW1 (GW1 = gigavatno leto)
Elastičnost
Končno energyo v razmerju z elastičnostjo bruto domačega proizvoda lahko takole definiramo: če je E(t) količina končne energije, porabljene t času t, in če je G(t) bruto domači prottvod -v .času t, potem je (ker je tl t2) elastičnost eksponent te enačbe:
1TW1 = 30 x .1015 angleških termalnih enot (British
theimal units - BTU) = (30 kvadov)
1 TW1 = 30 trilijonov kubičnih čevljev plina (30 x
l0l2ft3plina)
1 TW1 =1,1 milijaide ton premoga (1,1 x 109 tce)
1 TW1 = 5,2 milyaide sodčkov nafte (5,2 x 109 boe)
RIS ZA OBRAVNAVO RAZMERIJ MED ZGODOVINO NA-WOSLOVJA IN ZGODOVINO ČLOVEŠKE DRUŽBE /pro-kcijskega načina/
Načenjanje razmerja med zgodovino naravoslovja in zgodovino )veške družbe odpira nov pristop k zgodovini človeštva. Pri tem gre poseganje v naravoslovje kot znanost — saj zahteva takšna zastavi-v kritičen pretres teoretskih osnov in metod naravoslovnih znanosti ljihovi vsakokratni medsebojni zgodovinski pogojenosti z zgodo-10 človeštva — in hkrati za poskušanje zastavitve usmerjanja zgo-vine skozi razvoj naravoslovnih znanosti. Pri tem se je potrebno za-dati, da zgodovina ni le preteklost, temveč tudi sedanjost, in da je ozi sedanjost v dometu tudi prihodnost. To pomeni, da naj bi takšna »ravnava poskušala pojasniti razvoj naravoslovnih znanosti in hkrati »segati v samo strukturo naravoslovnih znanosti in ji dati zgodovin-e smotre. Teoretsko izhodišče takšne obravnave ne more biti samo otraj naravoslovja, ampak je potrebna tesna povezava z družbo-»vnimi disciplinami v integralnem pristopu. Integracija naj bi bila di končen rezultat. Ta integracija pa naj ne bi ostala le na teoret-em nivoju, temveč naj bi posegla v zgodovino narave /zivljenja na ;mlji/ in zgodovino človeške družbe in ju integrirala. Do izdelave incepta za realizacijo takšne obravnave zgodovine naravoslovja je daleč. Poskusa integracijskega pristopa k obravnavi naravoslovja se lotil že Engels v svojih spisih, ki so izšli kasneje pod naslovom Dia-Ltika prirode. V njih je Engels skušal podati dialektično posplošitev katerih do takrat znanih naravoslovnih spoznanj. Njegovi spisi niso eli nikakršnega vpliva na razvoj naravoslovja. Ti spisi so s tega sta-ča za naravoslovje tudi danes nepomembni. Pristop, ki ga je upora-I Engels, ni bil splošen, temveč konkreten po področjih. Splošni pri-opi v ugotavljanju razmerij med naravoslovjem in družbo dajejo lošne rezultate. Tak splošen pristop je na primer tudi tisti marksi-čni, ki obravnava naravoslovno znanost kot celoto v razmerju do pitala. Znanost se pojavlja kot produktivna sila kapitala in jo je zato itrebno uvrstiti v družbeno bazo ln he v nadstavbo^l/ Eden pomembnih kriterijev za veljavnost rezultatov v naravoslovju ponovljivost eksperimentov. Na podlagi te ponovljivosti naravo->vci lahko napovedo nujnost nekega procesa in ta proceš tudi pri-avijo. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, kako je z nujnostjo v Ddovini. Nujnost dogajanja je vedno vezana na napoved te nujnosti. itališča napovedi je tisto, kar se ne dogaja v skladu z njo, slučajno.
soretsko določena nujnost dogajan ja vel ja v skladu z veljavno para-gmo. Nerazložljivih dogodkov ni mogoče napovedati. Lahko pa jih zloži nova paradigma in postanejo z njeno uporabo napovedljivi, to nujni. Stara paradigma ne opredeli novejši katere zanjo nerazlož-ve dogodke mora povezati in jih razložiti. Prav tako ne more določiti etod, po katerih potekajo nove povezave, saj je ta postopek že na-ijanje nove paradigme, produciranje novih nujnosti./2/ V čim večji meri je možna produkcija novih nujnosti in njihova re-odukcija, v tem večji meri lahko vpliva njihov producent na svojo odovino. Družba obstaja, odkar so ljudje proizvedli v zgodovini >veka družbene odnose in jih pričeli reproducirati. Znotraj posa-eznega produkcijskega načina je reprodukcija družbenih odnosov ijna. Za njegovo spremembo je potrebno odpraviti zakonitosti, po iterih se ti družbeni odnosi reproducirajo, in proizvesti nove. Narav-h zakonitosti, ki določajo reprodukcijo biosfere in človeka v njej, 3vek kljub svojim posegom v biosfero ni revolucioniral. Zato je egova dejavnost predvsem destruktivna, znanje, ki ga nabira o pro-sih v naravi, pa se predvsem akumulira. Z željo po prevzemanju stne iniciative v svoji zgodovini, ki jo je ob koncu srednjega veka budila renesanca, se je spreminjala tudi koncepcija nujnosti v zgo->vini. Samo sosledje dogodkov ni bilo več nujno, usojeno, odvisno božje volje, temveč so ljudje v znanosti sami pričeli iskati nove ijnosti. Znanstveni socializem je tudi eden izmed produktov teh
JSohn—Rethel ugotavlja povezanost med oblikovanjem prvega ;wtonovega zakona, ki pravi, da je, kadar neko telo miruje ali se emika s konstantno hitrostjo v ravni črti, rezultanta vseh sil, ki delu-jo na to telo, enaka nič, in kapitalistično blagovno produkcijo v nje-m zgodnjem obdobju. Princip inercije, ki ga je, kot pravi zgoraj nenjeni avtor, prvi zavestno uporabil Galilei, dokončno oblikoval Newton, naj bi dal miselni zagon cirkulaciji denarja /kapitala/. Blago se giblje povsem linearno skozi abstrakten, to je prazen pro-tor in čas kot abstraktno substanco, ki pri tem ne doživlja nikakršne i laterialne spremembe in ni sposobna za nobeno drugo diferenciacijo akor kvantitativno. Sorcxlnost tega opisa z Galilejevim pojmom i lercijskega gibanja je tako očitna, da je nemogoče zavreči in ignori-ati njene posledice. Največjo težo med temi posledicami ima neempi-ični značaj tega modela v celoti.«/3/Prav tako lahko iz principa iner-ije in formulacij, ki so mu sledile, izpeljemo zveze, ki očitno opozarja-d, da sta šla kapital in naravoslovna znanost vsak svojo pot. Tu gre onkretno za zakon o ohranitvi energije, ki ga je dokončno formuliral lelmholtz /1847/  kot   prvi   stavek   termodinamike.   Že   Galilei 1564-1642/je na podlagi prakse spoznal, da je nemogoče konstrui-ati perpetuum mobile, s čimer se je med drugimi ukvarjal še Leo-ardo da Vinci/1452—1519/. Cirkulacija kapitala pa je v oplojeval-iem ciklusu  produkcije  presežne  vrednosti  perpetuum  mobile. ohn—Rethel sam ugotavlja to protislovnost svoje trditve o povezavi rincipa inercije in cirkulacije kapitala74/Teoretski model je orodje, ;i se ga skuša uporabiti na vseh mogočih področjih, zato je v zgodovini ležko določiti izvor takšnega modela, saj je navadno rezultat daljšega irocesa, ki ne poteka v zgodovinsko izoliranem prostoru. Zato v zgo-lovini ne bo možno popolnotna pojasniti geneze posameznih zgodo-ninskih zakonitosti, ker te funkcionirajo vedno šele v svoji dokončni ibliki, pa naj gre pri tem za zgodovino življenja na Zemlji ali pa za godovino človeške družbe. Nefunkcionalna iskanja se običajno zavr-ejo oziroma izgubijo. Možno pa je poiskati funkcionalne povezave sakokratnega zgodovinskega kompleksa. Ta zveza pa je prisotna*v tgoraj citirani izjavi.
Kapital prehaja v svojem kroženju skozi tri razvojne stadije. To so
blagovni kapital, denarni kapital in proizvodni kapital. Praktična loči-
|ev menjave od proizvodnje ločuje tudi naravoslovno znanost od ka-
pitala. Kapitai je sprva samo uporabljal rezultate naravoslovnih in
jehničnih ved, ne da bi karkoli prispeval zanje. Proizvodnja je sča-
;oma zavzela takšen obseg, da je pričela korenito posegati v naravo.
»Capital se je spoznal z nekaterimi naravoslovnimi zakoni, kot sta na
cirimer prvi in drugi zakon termodinamike. V naravi se namreč ne
nnoži količina zalog energetskih surovin, če se jih izrablja. Kar se po-
abi, se ne vrne več samo na mesto, od koder je bilo vzeto. Kapitali-
hjiična produkcija doživlja to krizo kot energetsko, surovinsko, ekolo-
liw... Za kapital postaja ključnega pomena, kaj in kako proizvajati.
šZnotraj tega procesa se povečuje vloga naravoslovja pri upravljanju
feapitala. Naravoslovje lahko proizvodnjo načrtuje in revolucionira.
jZa to obdobje je značilen tudi prehod v načinu financiranja razisko-
ivanja, ki iz proračunskega prehaja na selektivno po panogah. Način
jfinanciranja in obravnava naravoslovne znanosti v povezavi s kapita-
jlom se očitno pogojujeta, saj pričenjajo do sedaj večinoma splošne
pristope zamenjavati konkretni. V Jugoslaviji smo v tem prehodu ne-
koliko nerodni. Bolj prenašamo modele, ne da bi dobro vedeli, na
kakšnih teoretskih osnovah jih je potrebno zasnovati, ob tem, da sta-
bilizacijska prizadevanja praktično onemogočajo prestrukturiranje
ziskovalnih dejavnosti.
Očitna korelacija med naravoslovjem in družbo je tudi med konku-renco na trgu in Danvinovim razvojnim naukom, znotraj katerega ima boj za obstanek pomembno mesto. Darwinovo delo je nastalo v dobi r-zvitega liberalnega kapitalizma v Angliji. Darwin je v iskanju »na-ravnega« sistema, po katerem bi razvrstili žive organizme prišel do zaključka, da jih je potrebno razvrstiti v sistem po njihovem zgodovin-skem izvoru. V svojem delu Izvor človeka je na povsem zgodovinsko
matenansticen nacm zavrnn tjoga s lem, ko je uguiovn, ua se je cioveK razvil iz živali in da je torej religija produkt človeške družbe.
Znanstveni socializem ¦ je napovedal vojno konkurenci in stihi ji kapitalistične proizvodnje, vendar je v svojih izvajanjih, temelječih zgolj na zgodovinskih osnovah človeške družbe, ne more dobiti. »Pro-letariat bo uporabil svojo politično oblast za to, da bo iztrgal buržoa-ziji postopoma ves kapital, da bo centraliziral vsa proizvajalna orodja v rokah države, to je v rokah proletariata, ki se je organiziral kot vla-dajoči razred, in da bo kar najhitreje pomnožil količino proizvajalnih sil.»/5/ »Proletariat nujno potrebuje državno oblast, centralizirano organizacijo sile, organizacijo nasilja zato, da zatre odpor izkorišče-valcev, kakor tudi zato, da vodi velikansko množico prebivalstva, kmete, raalo buržuazijo in polproletarce pri »urejanju« socialistič-nega gospodarstva.«/6/Kolikor ta dva citata jasno izražata smotre dik-tature proletariata, pa diktatura proletariata v svoji uresničitvi ni zmogla teh smotrov. »Treba je samo strmoglaviti kapitaliste, z železno pestjo oboroženih delavcev zlomiti odpor teh izkoriščevalcev, razbiti birokratski aparat današnje države — pa imamo tehnično zelo po-polno opremljen in 'parazita' osvobojen mehanizem, ki ga lahko spra-vijo v pogon združeni delavci sami z najetimi tehniki, nadzorniki, knjigovodji, ki jih bodo za njihovo delo vse brez izjeme, kakor vse 'dr-žavne' uradnike, plačevali z delavsko plačo. (...), s tem bodo delovni razredi napravili konec prostituiranju teh ustanov po buržuaziji.«/7/ S fizično odstranitvijo buržoazije še ni konec kapitalskih odnosov in produkcije presežne vrednosti. Ker proizvodnja brez delavcev ni mo-goča, prevzame proletarska birokracija vlogo delodajalca v imenu proletariata, tako da najema delovne ljudi, »aa delajo pod kontrolo in vodstvom oboroženega proletariata.«/8/ »Osvobojeni« mehanizem pride pri tem popolnoma do izraza in se uveljavi kot državni mono-polni kapitalizem, ki v imenu delavskega razreda ponovno uvaja pro-stitucijo delovnih ljudi kapitalu. Takšna diktatura proletariata, ki po-stavlja kot svojo realizacijo kontrolo nad delom preko državnega apa-rata, se lahko uveljavi samo tako, da zatre ustvarjalnega delavca, da mu onemogoči ustvarjalno delo, ker nad takšnim delovnim procesom ne more imeti nadzora.
Problem ni samo v praksi, temveč tudi v teoriji. Proizvodnja, ki jo vodi človek/obvladuje kapital/, je načrtovana. Vendar je proizvodnja načrtovana samo znotraj posameznega kapitala. Drugi kapitali načr-tujejo svojo proizvodnjo po svoje. Zato je njihov medsebojni boj na trgu stihijski in nekontroliran. Izogniti se mu je mogoče samo tako, da se planira celotno družbeno proizvodnjo, da se jo podvrže nujnosti. Ni dovolj, če se pri planiranju zataji delovanje zakona vrednosti, po-trebno ga je zgodovinsko preseči. Pri tem pa ni edina zgodovinska ovira samovolja posameznega kapitala. Vsak posamezni kapital se bori, da bi obvladoval čimvečji del družbene proizvodnje. Ni problem samo v tem, da se je potrebno sporazumeti. Sporazum v zgodovinskih pogojih, v katerih deluje zakon vrednosti, je sporazum monopolov oziroma njihovo ustanavljanje. Tudi država je lahko monopo-list. Stihiji se ne da uspešno zoperstavljati samo s silo. Potrebno je tudl znanje. Konkretno znanje, ki danes načrtuje proizvodnjo, je naravoslovno in tehnično znarije. Človek ne živi samo v družbi, tem-več tudi v naravi. Njegov boj za obstanek ni samo boj proletarca in boj kapitalista, temveč je to tudi boj za hrano, za biosfero, ki naj bi jo člo-vek obvladoval do te mere, da bo njegov obstanek zagotovljen. Da mu torej ne bo potrebno več ropati in se boriti za plen. Znanja, s katerim bi lahko dosegli odpravo boja za obstanek, zaenkrat še ni, potrebno ga je proizvesti v pogojih kapitalističnega produkcijskegega načjpa.
V obravnavi odnosa med naravoslovno-tehnično inteligenco in kapitalom, se ni mogoče več ogniti teoretskih osnov, na katerih defuje naravoslovo-tehnična inteligenca. Kolikor je morda v Leni-novih časih še veljalo, da so funkcije stare ,državne oblasti' večidel tako poenostavljene in jih je mogoče reducirati na tako preproste operacije registriranja, knjiženja in kontroliranja da je funkcije lahko opravljal vsak pismen človek," /9/ danes to pravgotovo ne velja več. Država in z njo celotna družbena nadstavba postajata vse bolj prepleteni in povezani s proizvodnjo. Povezava se ne vzpostav-lja samo znotraj posameznih držav, temveč te tudi medsebojno sodelujejo. Potreba po kompleksnem organiziranju družbene proiz-vodnje sili k interdisciplinarnemu pristopu, ki povezuje zelo različ-ne panoge. Proizvodnja hrane na primer postavlja zahteve po medsebojnem sodelovanju agronomov, meteorologov, kmetov, kemikov, mehanikov in ekonomistov, za doseganje optimalnih rezultatov v proizvodnji hrane, njihovi potrošnji, posredovani preko prodaje izdelkov, in nabavi orodja in surovin. Vsaka taka organizacija mora biti konkretna. Za konkretno organiziranost pa je potrebno znanje. Kdor znania nima ali pa misli, da ga ne potre^ buje, se nikakor ne bo mogel racionalno organizirati v skladu s svojimi možnostmi in potrebami. Veliki kapital iz razvitih dežel je prišel do tega spoznanja mnogo pred socialističnimi deželami.
Opombe:
1.  »Če se družbenoživljenje obravnava z marksističnega stališča po shemi tro-stopenjske zgradbe, po kateri je sestavljeno iz proizvajalnih sil, odnosov proizvodnje in nadgradnje, potem mehanicistična znanost spada v bazo, ker se razvija v odnosu med proizvajalnimi silami. V obeh primerih izhaja dolo-čenost obiike mišljenja iz družbene baze. Eksaktne znanosti se uvrščajo v predpogoje, ideologije pa v posledice kapitalistične razredne vlade.« /3/AI-fred Sohn—Rethel: Mehanicističko tnišljenje kako nauka, Marksizam u svetu 11—12,1980 str. 288/. Toslednje, dajeizvoroblikemišljenjasamov družbi, se mi zdi prenagljena trditev, pa čeprav se tu nanaša na mehanici-zem. Clovek je poleg tega, da je družbeno, tudi naravno bitje. Temu ustrezno tudi razvoj možganov in mišljenja ni le družbeni produkt, saj se je družba pojavila v zgodovini kasneje kot možgani. Možgani so s svojo struk-turo, ki se zgodovinsko gledano nedvomno razvija, naravni temelj člove-škega mišljenja in zato pogojujejo način mišljenja, mišljenje samo pa najbrž tudi vpliva na razvoj možganov. Zgodovina narave in zgodovina člo-veške družbe pa, kar obstajata skupaj, druga drugo pogojujeta.
2.  Thomas Kuhn v svojem delu Struktura znanstvenih revolucij opaža parale-lizme v revolucioniranju družbenih odnosov in paradigem v znanosti. »Ob-čutek za nezadovoljivo funkcioniranje, ki lahko vodi v krizo, predstavlja v političnem in znanstvenem razvoju predpogoj revolucije.« /T. Kun: Struk-tura naučnih revolucija, Nolit 1974, str. 146/
3.  Sohn—Rethel: Nauka kaootudenasvest, Marksizam usvetu 11—12,1980, str. 129
4.  »S tem je naš poskus, da se pojasni Galilejev pojem inercije, hkrati potrjen in ovržen, potrjen v tem, ker funkcija denarja kot kapitala daje gibanju de-narja značaj brezkončnosti, ovržen pa toliko, ker je nespremei.ljivost veli-kosti vrednostt, ki se giblje, nezdružljiva s funkcijo kapitala.« /Sohn—Ret-hel: Apriori matematičkog prirodnog saznanja, Marksizam u svetu 11—12,
9
V UUBUANI NE MARAMO PODGAN
Kulturni dom Ivana Cankarja, ki nastopa v vlogi me-nagerja, ter potovalna agencija lnex Adria, v vlogi izvrš-nega organizatorja, pa zares nimata sreče. Najprej tisti polom s Human League v Hali Tiyoli,zdaj so moraii pa zaradi premajhnega zanimanja Ijubljanskega občinstva odpovedati še koncert Boomtown Rats (,^Podganeiz naftnega mesta« po naše). Ta dnamičen ansambel, ki je vse kaj drugega kot Human League, bi moral nastopiti v našem mestu vpetek, 26. marca, pa iz tega zdaj že v drugo ne bo nič. Prvičbi morali pri nasnastopiti že pred leti, vendar je bil njihov koncert zaradi premajhnega za-nimanja odpovedan. In zdaj že drugič, ko so pri lnexu prodali vsega sto vstopnic. Toda pred leti je bii takšen hlad s strani Ljubljančanov precej bolj utemljen, saj so bili Boomtown RATS še domala neznan bend, danda-nes pa ima ta šesterica z Irske za sabo že številne tele-vizijske in radijske predstavitve. Pri nas gre izgleda res še najbolj v promet kakšen pocukran Vajta, da o kakšni Neli Eržišnik sploh ne govorimo. Cena pri n|ju najbrž sploh ni važna, pa še pri kakšnem iz te jate najbrž tudi ne. Kje je torej tista zavora, da dokaj kvaliteten ansam-bel, kot so Boomtovvn RATS, ne more in ne more pro-dreti na Ijubljansko glasbeno sceno?
Kot predskupina naj bi pred njimi nastopil ansambel Pomaranča, ki se je kar uspešno uveljavil na beograjski glasbeni sceni, saj so imeli pred kratkim kar dva uspela koncerta z množico obiskovalcev. Pomaranča naj bi v Ljubljani predstavila svoj prvi album, ki je pred kratkim izšel in so ga tudi že v Beogradu promovirali. Album ima naslov »Peklenska pomaranča«, fantje pa bodo v krat-kem odšli na turnejo po Jugoslaviji.
Za Boomtovvn RATS, te nesojene irske Beatle, je pa res škoda. Pa kdaj drugič nemara več sreče, fantje.
BOŽIDAR ZALOŽNIK
MLADI VIRI
Občinsko glasilo mladth ugotavlja že neštetokrat po-navljano dejstvo, da ima občina Ljubljana-Center naj-večje število visoko izobraženih Ijudi in študentov nas-ploh. Od teh pa je prav malo zaposlenih v neposredni proizvodnji. Seveda v prid razraščanju administracije, kajti v proizvodnji je baje premaio delovnih mest za vse te učene glave.
Iz članka »Delavnih mest premalo — študentov pre-več« povzemamo:
... Mladi se še vedno odločajo za študij, predvsem za-racti miselnosti staršev, da morajo imeti njihovi otroci obvezno diplomo neke fakultete — če so že sami fakul-tetno izobraženi.
... Nadaljevanje šolanja po srednji šofi na fakutteti je še vedno najbotjša rešitev, da se mladim ni treba zapo-sliti v tkim.neposredni proizvodnji, če nimajo druge pri-merne izobrazbe.
... Malo se je spremenil tudi vpis na izrazito »moške« fakultete — strojno, gradbeno, elektro — saj večina staršev, pa tudi deklet (!) misli, da se ne spodobi delo v »moškem« pokticu. Zato je še vedno močan priliv deklet na že omenjene fakultete in zlasti na Pedagoško aka-demijo. Na žalost pa vsa ta dekleta niso največkrat niti najmanj primerno motivirana za ta študij...
... Usmerjanje osnovnošolcev ne bi smeio biti pre-puščeno zgolj staršem. temveč bi se morali v to vključiti družbeni dejavnikitervskladitipotrebezdruženega dela z željami in interesi mlade generacije...
Pripomba uredništva: Ena ptica še ne naredi pomladi. Toda zakaj bi zanikah samo pomlad?
5.  K. Marx: Komunistični manifest—citat je povzet iz V.L. Lenin: Država in revolucija, Izbrana dela III, str. 191, CZ-Lj. 1949
6.  isto delo str. 193
7.  isto delo str. 218
8.  isto delo str. 218
9.  isto delo str. 212
 Dušan Turk
KOMERCIALNI STROJ ZA PRODAJANJE SANJ
Da bi vsaj približno pojasnili, kako lahko eden tre-nutno najpopularnejših, najbolj tiražnih in najdonosnej-ših bendov angleške tvrdke Virgil doživi na naši Ijubljan-ski glasbeni sceni takšen fiasko in kako lahko doživi nek Ijubljanski, vsaj v polno dvorano verujoči organizator, takšen finančni polom, je treba stanje na tej sceni pre-tresti z vseh mogočih plati. Pišočemu se za tako mize-ren koncert, kot smo mu bili priča, že ne bi izplačalo kaj prida zastavljati pero, če se ob vsem tem ne bi prav lepo razgalila tudi vsa beda naše lastne šovarske pridobit-nosti
KONCERT ZA MALOMEŠČANSKE
ŠMINKERJE
Na popotovanju skozi Avstrijo v Grčijo se je v nedeljo, dne 21. marca, ob osmih zveter ustavil v našem me-stu, tako mimobežno, šestčlanski elektro-disco-pop ansambel Human League (»Človeškaliga«) po imenu. Ob genialni menagerski potezi kutturnega doma Ivan Cankar, ki jih je spravil sern, in ob izvršnem organiza-torju potovalne agencije lnex Adria, so kar tako iz ro-kava mimogrede stresli nekakšen show. Štirje fantje so nam torej nekaj malega zmuzicirali na sintesajzerjih, eden se je celo potrudil in nam nekaj zapel, dve okorni dekleti pa sta nam, oh, poskakujoč prikazali nekaj ero-tike na*angleški način. Očitno so se vrgli na oder le v toli-ko, da bi si spotoma zaslužili šeza nekaj galon bencina (dva tovornjaka z opremo in en avtobus) pa za kakšne čevapčiče in pleskavico.
Otvoritveni manever je pripadel neznani trojici Edin-buržanov. Nekakšen mini bend z mini sposobnostjo. Njih glasba ali stil muziciranja datira tja nekje v leto go-spodovo 1900, se pravi godba iz starih dobrih časov strica Al Caponeja. Gangsterski (v smislu teroriziranja prisotnih s svojo oguljeno muziko) trio (siromašen bob-nar z dvema činelama in enim bobnom, kitarist in vokal) je s svojim tekstilnim imageom spočetka resda vzbudil nekaj pozornosti, a sega je pubika brž naveličala in si je začela trebiti nohte ali kaj podobnega. Prastaro maške-rado, skupaj s prazgodovinskimi popevčicami, so še popestrili s provokativnimi, neumestnimi vprašanji, kot so:,,Doyou remember this old song?« — »Ali se spomi-njate te stare skiadbe?« Povsem v rokovnjaškem stilu, da. Kam pa mislijo, da so zašli! To vprašujemo mi njih! No, naj imenujemoto, da so spustili te brezvezne klovne pred seboj na oder, le prebrisano potezo Human Lea-gue samih, da bi s tem še bolj poudarili (kako so se ubožci trudili) nam, nevednežem, kakšen je taprav ul-tramoderen bend.
Povejmo si zatorej že enkrat odkrito, angleški komer-cialni zabavno glasbeni biznis ne mara za nas, mi pa zanj ne — konkretno v Ljubljani, ja. čeravno se dvigu-jejo glasovi in vsevprek bero celo tiskana besedičenja o tem, kako so se ubogi Human League zaletei in prišfi malce prezgodaj, kajti naša ušesa in posluh bojda še niso zadosti izostreni za poslušanje take v nebo vpijoče kvalitete, se mi kar dozdeva, da zmorejo Ijudje tod okoli — še posebej mladi — prav izvedeno odbirati zrno od plevela. Ljubljansko občinstvo je razvajeno in zahtevno. Kratkoin malosi Ijudje nepustijozadrage denarje(cena vstopnice 200 dinarjev) metati peska v oči v obiki cone-nega glasbenega kiča. Kaj pa so nam pravzaprav po-nudili ti angleški shovv-maherf, česar doma že ne bi imeli kar na tekočem traku v obkki nekega cvetličnega Vajte, cmeravega Čoliča pa neke, med starimi dsco-miksi in jadranskimi operetami viseče Tereze. In še nor-čevali naj bi se ti Otočani spotoma iz nas, ko so nas po-siljevali z nekakšnimi mimogredeskupaj zmašenimi no-voromantičnimi iztržki \z svojega siceršnjega, po veli-kem svetu dobro prodajanega programa. Celoten, zelo slab nastop je izzvenel kot kakšne malomeščanske ve-černice v čarobno dehtečem vonju nedeljskega, zgod-njepomladanskega somraka. Samo zvonenja zvonov mestnih cerkva se je še manjkalo pa bi bila fešta popol-na, toda na koncert niti šminkerjev, ki so se še do ne-davna lepHi na vse podobne priredtve, ni bilo. Human League bi tako odrolali svoje pred domala prazno dvo-rano, če ne bi zagrebški piejboji priredili kar množičen izlet v Halo Tivoli (v Zagrebu prodanih 600 vstopnic), mednje pa so se pomešali še Ijubljanski ortodoksni pun-kerji in stari friki (prodanih 200vstopnic). Zdaj se jetorej pokazalo, kdo nosi denar na koncerte, če je seveda mu-zika tam svojega denarja vredna. Pa še to se je izkaza-lo, da imata Radio Študent in ŠKUC srečnejšo roko ter strokovnejše kriterije pri izbiri bendov. No, in kako bi sedaj še utemeljevali propad koncerta, na katerem se je sicer kar trlo novinarjev, kritikov, poročevalcev pa foto-reporterjev od vsepovsod iz Jugoslavije, ki so predstav-Ijaii kar četrtino občinstva? Nemara s tem, da je bil kon-cert na nedeljo pa mora delovni človek spat? Morebiti s siabo obveščenostjo? Že res, da se koncerti pa pred-stavitev ansambla »takšnih kvalitet« odvijačisto nadru-gačen način. Disk-džokeji kot ponoreli že mesece prej vrtijo plošče napovedanega ansambla na vseh mogočih radijskih kanalih. Sem sodijošepanoji ogromnih razme-rij, plakati — pa vendar... Kdo bi moral sedaj zganjati tu več reklamnega hrupa? Organizator, ki ansambel vabi v svoje mesto, ali menagerji le-tega, ki ga tja silijo? Tudi to pri nas ni razčiščeno, vsaj kar zadevatujeansamble (kar zadeva pa kakšna Srebrna krila, jih vrtimo na radiu, da nam gre že vsem na bruhanje, predno se nasfikajo med nami). Resnica je prejkone tud ta, da smo mi na zemlje-vidih velikih profitarskih menagerjev nekakšna bela lisa. Primitivni, zaplankani Balkanci, ki jih ne gre jemati resno.
ŠCEPEC BOLJ POGLOBLJENE KRITIKEZAPOSLADEK
Z ozirom na to, da so Human league vendarle pravi profesionalci... In kaj prodajajo na donosnejših tržiš-čih? Predvsem gredo v zadnjem času njihove plošče v denar kot sveže žemljice. Prodajajo jih v velikanskih na-kladah. No, posnetku na plošči pa je odvzet prav tisti, vsaj malo zanimivi scenski del, ki soga denimo kazafi pri nas v obliki diapozitivov in ki naj bi s kritično močjo pričal o grozljivi kaotičnosti današnjega sveta, zapadlega v krizo in, če že hočete, še malce mračnih, preroških na-povedi. Human League gradijo na nekakšnem kontra-punktu. Grozljivo, moreče in žugajoče ozadje, v ospre-dju pa potrošniško blago v obliki razkošja, sanjskosti, erotike »Love Action«. Zmes naj bi bila komercialna! Če pa odvzamemo slikovito cirkusantstvo scene, kaj nam torej še ostane — povprečen, konfekcijski glasbeni iz-delek. Na ravni muzike naj bi kompleksnost Human League iskali na relaciji inštrumentarij, način njegove uporabe ter tekstualni del. Teksti pa so kvazi antinu-klearni boj, brezsmiselnoizpovedništvo(»Don'tyou Want Me«) tekstopisca samega in spet boj za bolj humano življenje (»Empire State Human«, »Hard Times«), ki pa je vnovič le še ena komerdalna. manipulacija s pubiko več. Toda malomeščanski potrošniški sladokusci takšno manipulacjjo seveda gladko spregledajo m v tem je uspešnost benda, nLh praktičen, denaren rezuttat. Osebna vizija določenih kritikov, ki Human League uvrščajo po tekstualni plati na raven, denimo, Talking Heads (po inštrumentalnih postavkah z nemškimi Kraftvverki bi še šlo), je kar precej zgrešena, kajti ta an-sambel je v mnogočem progresivnejši, teksti Human League so pa banalen potrošniški produkt. Tudi v glas-benem oziru je primerjava obeh bendov komajda mo-goča, saj so Talkong Heads celo v smeri producentstva (producent Brian Eno) bolj progresivni, Human League so pa v celoti le še en tržen artikel več v svetovnem glasbenem supermarketu. Kot če bi Avsenike primerjal s Fanti iz treh dolin ali Slaki, rečeno lepo po domače, ha ha. Je pa Human League le nekaj uspelo, niso še za-padli v sivino in dolgčas vsakdanje, pogrošnediscomu-zike, celo z najnovejšo, povsem konfekcijsko, pov-prečno ploščo Dare ne (že tretja njihova po vrsti na enako vižo). Večino programa s te pološče so v živo izvajali tudi pri nas in lahko zatrdimo, da bi bil vsakdanji disko program po zvočnikih v kateremkoli Ijubljanskem šminkerskem bistroju boljši in seveda cenejši od tega koncerta. Ugotovitev pa še podčrtuje dejstvo, da so bili na odru obupno statični. Pevec, denimo, je bil tak ne-mogoč lenuh, da bi lahko sešteli, kolikokrat se je na sceni premaknil, in še takrat se je najbrž zato, ker so ga od negibnosti začele noge boleti. Punčari bolje ko bi opustili petje ali se pa vsaj slekli do nagega, da bi pu-blika vsaj nekaj dobila za svpj denar. Lastnik podežel-skega disca, kjer sta kalili svojo obrt in od koder ju je bolničar Oakey (vokal in sintesajzer) bojda izbezal, bi jih kaj hitro k temu prisilil. Nemara pa je bilo njih nerodno in spotikajoče poplesavanje namenjeno le našim neukim očem. Njuna čutnost in mesenost naj bi bila po tržni lo-giki Human League namenjena tistim povprečnim, s pohotnostjo preobremenjenim voyerjem med obisko-valci, ki si potem poiščejp nadgradnjo svojih užitkov kje v kakšnem porno kinu. Ce je ansambel že več kot tret-jino koncerta lahko prebil brez njiju, zakaj ju niso pustili pri miru vgarderobi in se rajši posvetili resnemu delu, da bi vsaj nam dokazali, kako so zares elektronska ABBA. Kateri učen frajer neki si je izmislil to absurdno primerja-vo, saj bo medicinec Oakey lahko do konca svojih dni le sanjal, kako bo njegov sekstet iz Sheffielda kdaj dose-gel takšno slavo. Gledalci pa so odšli \z dvorane z dol-gimi nosovi, ker Human League še sami sebi niso bili podobni, kaj šele kakšen elektronski nadomestek Abbe, ali celo kaj progresivnejšega.
Glamur image, po pribhžnem vzoru Roxy Music, ali po natančnejši novoromantičarski plati po vzoru Clasix Nouveau, Human League kot potrošniškem bendu se-veda precej pomeni. Izdelanost frizur, ohlapne obleke, šminka čezinčez pa še kakšne drobnarije povrh so po-glavitna značilnost njihovega imagea. Takšni sofistici-rani bendi večkrat ustvarjajo tudi nove modne trende, ki jih modni kreatorji kajradi pograbijo (iz enega funta na-praviti dva je zlato pravilo zapadnega sveta). I n ta šmin-keraj se je pri Human League odrazil tudi na ovitku nove plošče »Dare«, ki pošteno koketira (ovitek) z naslovno stranjoene najuglednejših svetovnih modnih revij »Vogue«.
Od vsega tega njihovega veličastnega cirkusa pa pri nas nismo videli prav ničesar, tako kot smood njihovega obešenjaškega nastopa odnesli le slab okus v ustih. Ves blišč so ohranili za kam drugam, na naš oder pa so prikorakali očitno naravnost s poti. Le potovalke so pu-stili za kulisami, da so jih po koncertu čim hitreje pogra-bili pa izginili. Med nastopom so se večinoma skrivali za bleščečimi snopi luči, Johna OaWeya, ki jepo sili razmer kot vokal moral pozirati spredaj, se je pa še prah držal.
Njihovi odrski nastopi so močno podprti s stripovsko (medijski štos) vizualno komponento. Vrsta diaprojek-torjev zagnano meče na ozadje podobe eksplozij atom-skih bomb, spačkov, pohabljencev, nekih frankenštaj-nov in vampirjev ter podobne prizore iz morastih sanj. To naj bi bilo komerdalno, ker je nasprotje naivni, za-bavni sproščenosti v ospredju. Filozofsko da, ko bi le koga uspelo zares prepričati, da ti trgovci s sanjami kar-koli protestnega sporočajo svetu (spomnimo se samo na Discharge, prave protestnike, innjihovegapanoja v ozadju). Tako pa vse skupaj deluje kot hiša strahov, kjer se med okostnjaki prikaže tudi kakšno nago dekle. Kot bi, denimo. našim veselo opletajočim in brcajočim, ah, sladkim Lokicam postavili za ozadje podobe strahot sal-vadorskega diktatorskega režima, ne! Ta pesem se je fzpeta, ostaja pa prodajni pult.
PRAVf FINALE, Kl GA HUMAN LEAGUE ŠE NISO NAŠLI
Nekakšna polpromocija (pri nas v najbolj neresni in primitivni obliki) je torej izzvenela kot parada slabega okusa. Saj se nam nastopajoči niso pokazali niti kot trezni profesionalci, ko so pa menili, da stojijo na pode-želskem odru, sprašujoč se v začudenju, kako so prav-zaprav sem zašli. Toda kljub vsemu je bil bis. Malošte-vilna publika je hotela še kaj slišati in so dobili še dve skladbi za zvrhano mero. Nekoliko starejšo kompozici-jo, ki pa je zdaj malce prirejena za ameriško tržišče, »Empire State Human« in najlepšo, »Destination Venus«.
Ploščo »Dare« je moč kupiti pri Jugotonu in še kar uspela je.kdor pač Ijubi tovrstno muziko. Posneti mate-rial ni enoličen. Human League so se dovolj trudili, da bi jo napravili popolno. Ni jim uspelo. In če bi jim, bi bila pa plošča spet dolgočasna. Vidite, kakšni problemi nasta-jajo v velikem biznisu. Dolgo so Human League iskali takšno glasbeno formo, ki bi se kar najbolj popolno pri-legala tako zmožnostim kot potrebam. Rezultat neu-speha je pa plošča »Dare«.
Glavobol in vrtoglavica taretaprezahtevnega obisko-valca, ko zapušča takšneprireditve.Potem pa denimo, da mora na poti domov mimo obsežnih panojev, na ka-terih cela vrsta živopisanih lepakov (en lepak, en sam velik portret zaleže, s svojim smehom na reklamo za pasto colgate spominjajočega protagonista) oznanja nov masoven zabavno-glasbeni koncert. Najavljajo se neka Neda, nek Himzo, Ismeta, Čazim pa Sejo in na-prej. Bojda je to potujoči festival hitov, ooojoj, ki se bo ustavil v Ljubljani!
Sedaj se mu pa obrne še žetodec...
BOŽIDAR ZALOŽNIK
RADIO — ŠTUDENT
Vodji programa!
Dne 26. II. 1982 (t.j. danes) sern ob 12.30 uri slučajno ujel na radiju vašo oddajo o Poljski — in povem, da me je oddaja razočarala in zaprepastila. Niti od daleč nisem kdajkoli pričakovai, da se bo naša študentska mladina na takšen način opredelila.
Saj je to, kar je bilo izrečeno na radiju, kratkomalo povzeto iz propagandnega skladišča, ki so ga fonmirali predsednik ZDA Ronald Reagan in njegov sekretar Haig, nadalje vsi ameriški tovarnarji orožja in drugega vojaškega materiala, kakor vsa ostala njegova banda, ki že od ustoličenja Reagana ne preneha z vojno-hujska-škimi manevri in z izzivanjem po vsem svetu. Reagan se ni postavil na stran Solidarnosti zaradi tega.ker bi bil so-cialistično ali demokratično nastrojen (spomnimo se samo, kako brutalno je razgnal stavkajoči sindikat kon-trolorjev letalskega prometa v svoji državi), ampak za-radi tega, da bi s pomočjo Solidarnosti miniral Varšavski pakt, kar bi bil — seveda če bi se to posrečilo—velikan-ski uspeh za njega osebno in za ZDA sploh. In sindikat Solidarnost je na ta način postal njegovo orodje — pa tudi vaša oddaja je na isti liniji. Ni za verjeti, da bi se So-lidarnost borila za kake ideje socializma, temveč bi ob eventuelnem prevzemu oblasti zagotovo vpeljala po-novno kapltallstlčnl sistem, saj so v tem sindikatu pre-vladali skrajneži z desnice, to mislim da vam je znano. In potem bi imeU na Poljskem novi režim, podoben onemu v čilu, ali pa bi bil še hujši, seveda v kolikor Sovjeti ne bi intervenirali z vojsko.
No ker sem že omenil čile, bi pripomnil, da niti z eno besedo niste kritizirali Američanov, ki so dali moralni in materialni blagoslov za prevrat v čilu in s tem za fizično iztrebljevanje vsega, kar je dišalo po socializmu. Tudi niste niti malo obsodili vojaške diktature v Turčiji, kjer je na desettisoče levičarjev v zaporih itd. Ne, to se vam zdi popolnoma v redu in v skladu z vašim reaganovskim konceptom urejanja razmer v svetu. In zagotovo se stri-njate z njegovo politiko do Srednje—ameriških držav, in s tem da diktira državnikom iz malone celega sveta kako naj izvajajo sankcije proti že itak sestradani in obubo-žani Poljski in proti ZSSR-u. Namesto da bi si pridobil prijateljstvo poljskega naroda in vlade z izdatno pomočjo v hrani in opremi in denarju, vam je pa izgleda zelo všeč, če jo poriva neizbežno v še močnejši primež Sovjetov. In tudi tega ne pomislite, da je ravno Solidarnost z ne-prestanimi štrajki in s stalnimi fncidenti zavrla vso go-spodarsko dejavnost v Poljski tako da je narodni oz. družoeni dohodek v letu 1981 padel za 25 procentov. Sedaj pa ima Solidarnost uspeh — pomanjkanje v celi državi in dosegla je vojaško diktaturo. Vojaška uprava je bila neizogibna, ker drugače bi prišlo do popolne anar-hije ali pa do državljanske vojne, oziroma do vojaške in-tervencije z Vzhoda. Nobena vojaška uprava pa ni bila še nikoli kdovekaj demokratična — nikjer na svetu — in ; kar si je Solidarnost skuhala, to sedaj mora tudi pojesti, : pa čeprav je marsikaj grenkega vmes. Za njihove lastne [ grehe pa ni treba da mi pojemo žalopojke in prelivamo I krokodilje solze. Edino pravilno bi bilo, da bi Poljski po-magali s hrano, repro-materialom itd. itd, ne pa da se gremo arbitra v zadevi, ki je močno tendenciozno obar-vana.
Kot vam je zagotovo znano, ima Lech VValensa očeta v Ameriki v USA, razen tega pa ga dobro poznamo, da je hlapčevsko ponižen do cerkve. Tudi intelektualno ni ravno preveč obdarjen in njegovo politično delovanje so zaradi tega usmerjali tudi ameriški agenti posebno od Reaganovega ustoličenja dalje.
Če bi Walensa in njegova Solidarnost dobili možnost prevzema oblasti, potem bi zagotovo prišlo do diktature Francovega tipa — ali pa še strožjega in si v tem po-gledu ni treba delati utvar.
Ker pa je prišlo neizogibno in komaj da še pravoča-sno, do vojaškega udara, je bila s tem v Poijski rešena neka oblika socializma, ki nam ni všeč, kakor tudi nam ni všeč tista v ZSSR-u, bistveno pa je, da je bil s tem rešen VARŠAVSKI PAKT.
Jugoslavija je nevtralna in neuvrščena država in rekli
smo, da se ne bomo vmešavali v poljske razmere in ne
bomo pomagali reševati njihovih političnih problemov —
in tak sklep je popolnoma praviien in dajmo se tega tudi
držali, ne pa da s takimi »modrostmi«, kot jih sejete vi,
razdražujete in razburjate Ijudstvo. Mi nismo sovražniki
Sovjetske zveze, patudi posebni prijatelji nismo, imamo
preveč slabe   spomine na naše medsebojne odnose,
vendar moramo biti pravični do njih. Rusi so v zadnjih 80
letih preživeli marsikaj zelo hudega in po obeh vojnah je
bila njihova država dejansko na psu in šele ta sedanji
sorazmerno strog režim je naučil rusko množico spoš-
tovati delo oziroma jo je prisilil delati tako da so se ne-
koliko izkopali iz najhujših težav. če smatrajo, da je tak
sistem kot ga imajo sedaj, dober in predvsem uspešen,
potem jih raje pustimo na miru. Mi tudi nismo
prijatelji   niti   NATO—PAKTA   niti   VARŠAVSKEGA
PAKTA — in če bi mi kaj ukazali, bi vse pakte odpravili in
potem bi bil vsaj nekoliko boljši odnos med narodi v
svetu. Ker pa NATO pakt še nadalje obstaja in ga ame-
riška vojaška sila stalno krepi in ga angažira tu in tam,
potem je zelo nujno, da obstaja tudi Varšavski pakt, ker
le na ta način se nekoliko parira agresivnost NATO-
pakta, oziroma bolj konkretno Reaganova in Haigova
agresivnost. Zaradi tega bi bila velikanska škoda, če bi s
propadom Poljske prenehal obstojati Varšavski pakt.
Ne mislim s propadom, temveč izpadom Poljske, bi
naenkrat prenehalo delovati srce tega pakta. Raje vidi-
mo, da obstaja vsaj približno ravnovesje svetovnih ve-
lesil, ker le s tem se ohranja kolikor toliko miru na svetu.
Zavedati se moramo, da je v sedanjem času Reagan
izredno agresiven in da od njega lahko pričakujemo le
kaj slabega — in on je v stanju, da sproži novo svetovno
vojno, kar bi pa pomenilo tudi konec sveta. Sovjeti pa v
sedanji situaciji potrebujejo le mir in še enkrat mir. Vi pa
ste se s svpjimi hujskaškimi oddajami vpregli v Reaga-
nov voz ne glede na to kakšne posledice lahko pridejo iz
tega. Sploh ste enostransko usmerjeni. Nikoli nisem še
nobene dobre besede slišal od vaše strani o življenju iz
socialističnih dežel, nismo slišali glasbe od tam, skratka
ničesar dobrega in pohvalnega, pa imajo zagotovo tudi
kaj pozitivnega, mar ne? Skratka, čisto zapadnjaško ste
usmerjeni.
Nismo marali Stalinovih agentov, patudi Reaganovih ne maramo. Iz vašega načina obravnavanja poljskih problemov je možno predpostaviti, da je vsaj pisec omenjene oddaje dne 26. 2. 1982 stoodstotni Reaga-novski agent in verjetno še kdo drugi med vami. Ker je CIA že marsikoga »pospravila« ali mu škodovala na ta ali oni način, se raje pod ta dopis ne podpišem s polnim naslovom. Je bolje in bolj varno tako. V četrtek4. marca ob 12.30 uri bom pa na radiu poslušal, če imate kak ko-mentar k temu dopisu, za katerega pravzaprav niti malo ne pričakujem da bi ga objavili.
In še to: Na konferenci v Madridu bi morali po časov-nem zaporedju, t.j. po času kdaj so bile izvedene, obravnavati najprej Cilsko vojaško dikataturo, pa Ar-gentinsko, pa Turško itd, itd, in šele nazadnje bi lahko prišla na vrsto Poljska. Vendar Haig in vi te diktature de-lite na dobre in manj dobre diktature, kajne! in ste se torej spravili samo nad Poljake in kot običajno, če se na našem planetu dogodi kaj neprijetnega, vsekakor tudi na ZSSR, ki naj bi bil vesoljni krivec za vse težave na tem svetu.
Kovačič
PlsmoRŠ
IIM
I
ODGOVOR NA PISMO RADIU ŠTUDENT
_Prvega marca letos smo na RŠ prejeli pismo tovariša Kovačiča, ki se nanaša na našo petkovo oddajo Iščemo zvezo z bazo, na sporedu 26.2. 1982 ob 12,30. Gre za oddajo z naslovom: Dve vprašanji, ki siju v zvezi s Polj-sko na zahodu najpogosteje postavljajo. Pismo se nam je zdelo dovoljzanimivo, točneje: dovolj simptomatično za mišljenje dela slovenske in jugoslovanske javnosti, da ga na tem mestu objavljamo v celoti in brez kakršnih koli popravkov.
P.S.
Tega pisma ni treba zavreči, temveč ga shranite v arhiv. čez par let boste videli, da so napisane trditve v celoti točne.
Pismo tov. Kovačiča vsekakor terja komentar —in to ne glede na to, daje bilo očitno poslano na napačni na-slov, kajti to, karje vpismu povedanega o sporni oddaji pa tudi o programu na splošno, nikakor ni govor o našem programu, niti o oddaji, kije bila prejšnji petek na sporedu. Namreč, čepojasnimo najprej pripombo o oddaji: Oddaja ni bila (cit.) »kratkomalo povzeta iz pro-pagandnega skladišča, ki so ga formulirali predsednik ZDA Ronald Reagan in njegov sekretar Haig« (konec), pač pa je predstavila odlomek iz obsežnejšega zapisa »Poljska demokratična opozicija«, njen avtorpaje Po-Ijak Andrzej Drawicz. Qbstaja seveda možnost, da je bil Andrzej Drawicz tisti, ki /e prepisoval iz ameriškega propagandnega skladišča in ta možnost zahteva dva naša odgovora:
1.   O resničnosti te teze, kot tudi   vseh tez tov. Kovači-ča, ki merijo na to, daje Solidarnostin poljska opo-zicija sploh pod direktnim ameriškim vplivom, je na voljo prav toliko materialnih dokazov kbt tudi za na-sprotno tezo — se pravi nič. To, na podlagi česar smo se odločili za predvajanje te in cele serije pre-dhodnih oddaj s poljsko tematiko, je ravno dovolj ostro izražena distanca do kakršne koli nekritične propagande, distanca, ki je navzoča v tekstih ve-čine poljskih avtorjev. In ravno v tekstu, ki je bil na sporedu prejšnji petek, je bilo še posebno dosti go-vora o tem, kako licemersko seje Zahodže včasih in se še vedno obnaša do Poljske in Poljakov. Vzvezi s tem je treba povedati še to, da so bili dklu oddaj o Poljski na RŠ objavljeni skoraj izključno teksti polj-skih avtorjev z namenom, da vsaj malce spozna-mo, kako Poljaki sami gledajo na svoj položaj. Pri tem nikakor ni šlo le za tekste funkcionarjev Solidar-nosti: zastopani so bili tako prispevki proizvodnih delavcev, intelektualcev, kot tudi Ijudi, ki na nek način stoje ob strani, oziroma so celo poslanci v poljskem sejmu.
2.   Pa tudi ne glede na izvor petkove oddaje je treba povedati to, da je bilo v njenem uvodu povedanih nekaj kritičnih referenc na konkretni tekst, kot tudi na položaj poljske demokratične opozicije nasploh. Iz-postavljen je bil predvsem večni problem vsakega detavskega gibanja: odnos med inteligenco in de-lavci. Tov. Kovačičjeomenjeniuvod, našo opredeli-tev, kot pravi sam, očitno preslišal, kotje očitno tudi preslišal vseprejšnje oddaje in naše komentarje o Poljski. Opozorili bi ga še na to, da pri uvodni opre-delitvi vpetkovo oddajo nikakorne gre za opredeli-tev naše študentske mladine kot meni tov. Kovačič, pač pa v najboljšem primeru za opredelitev dela študentske mladine, tistega dela, ki /e povezan z delom RŠ. Predpostavka ene in cele mladineje rni-stifikacija, ki briše razredne in druge razlike. Na ta moment pisanja tov. Kovačiča pa opozarjamo, ker se ne pbjavlja le na tem mestu.
Toliko o nekaterih splošnejših opazkah tov. Kovačiča o petkovi oddaji iz katerih je že razvidno, da je bilo pismo poslano ha napačen naslov, oziroma to, da avtor pisma sploh ne pozna programa RŠ. Zdaj bi moral s/e-diti drugi del, podrobna analiza izredno številnih tez — mnogo obšimejši in neprijetnejši posel zato, ker bi na podlagi argumentirane analize lahko avtorju očitali tisto in še več, kar tov. Kovačič neargumentirano očita RŠ. Ne le neinformiranost glede programa RŠ, pač pa tudi izrazito blokovsko in etatistično pozicijo, da niti ne omenimo tega, da bi lahko določene pasuse pisma prav lahko našli tudi na naslovni strani moskovske Pravde. Razlog, zakaj se bomo temu delu posvetili ni toliko v samem pismu tov. Kovačiča kot v tem, da taka in podobna stališča pri nas niso osamljena — narobe, ce/o precej razširjena so, paradoksalno, predvsem med delavci. O tem nas je prepričalo nekaj kontaktnih oddaj na Ijubljanski TV. Zaradi omejenega Časovnega okvira, pa tudi zaradi tega, kernekatere teze tov. Kova-čiča zaradi naivnosti in zmedenosti niti ne zaslužijo re-snega odgovora, se bomo omejili le na nekatere najre-prezentativi.ejše, ki pa hkrati tudi najbolj dokazujejo, kako in kaj avtor podtika RŠ.
Najprej laž tov. Kovačiča na materialnem nivoju. Očita nam, da (cit.) »niste niti zeno besedo kritizirali Američanov, ki so dali moralni in materialni blagoslov za prevrat v čilu« in naprej » Tudi niste niti malo obso-dili vojaške diktature v Turčiji«. Če tov. Kovačič že ne posluša RŠ bi se lahko prišel prepričati v naš arhiv. V okviru aktualno političnih in drugih oddaj na našem radiu je bilo, je in bo veliko oddaj posvečenih kritiki ameriške, NATO-vskeinsplohblokovskepolitike. čebi šli šteti, bi se verjetno izkazalo, da je celo več kritike namenjeno zahodnemu, kot pa vzhodnemu bloku — karpa navsezadnje niti ni toliko pomembno ob dejstvu, da gre v vsakem primeru za blok.
V
Tov. Kovačič pravi, (cit) »da se zagotovo strinjamo s tem, da Reagan diktira državnikom iz malone celega sveta kako najizvajajo sankcije protiže itak obubožani in sestradani Poljski in SZ«. In naprej: »In tudi tega ne pomislite, da je ravno Solidarnost z neprestanimi štrajki in s stalnimi incidenti zavrla vso gospodarsko dejav-nost v Poljski tako, da je narodni oz. družbeni dohodek, v letu 1981 padel za 25%.« (konec) V teh besedah n težko prepoznati besed, ki sta jih na nedavnem <• stanku v Moskvi izrekla Jaruzelski in Brežnjev. Z$\      \ spodarsko krizo in nastali položaj sta kriva ZDA //i%      ^ damost. Mimogrede: omenjeni sestanek je samo potr-  ** dil bojazni številnih opazovalcev, da bo poljska vlada po udaru zapustila pot sporazumevanja in ponovno phstala na dogmatski in okosteneli Sovjetski verziji so-cializma. če dodamo: ravno na tisti verziji, kije Poljsko pripeljala v gospodarsko in politično krizo. Dejavnost Solidarnosti je bila odgovor na nastali krizni položaj in ne vzrok le—tega. Tov. Kovačič mirno zamenjuje po-sledico z vzrokom. Omenimo še to, daje sedanja polj-ska vladna kaolicija izvedla klasični postopek vsakega totalitarnega sistema, oziroma vsakega sistema sploh: Lokalizirala je obe konstitutivni točki: notranjega in zu-nanjega sovražnika. Zdaj bodo skupaj s SZ lahko uspešno mobilizirali zavedne poljske socialistične sile proti skupnemu sovražniku. Postopek je star toliko kot razredna družba, v eni ostrejših oblikah pa se je poja-vil tudi kot osnova McChartyjevega lova na čarovnice v ZDA, da ustrežemo tov. Kovačiču.
Ko smo že pri Solidarnosti. Tov. Kovačič pravi, da bi Solidarnost ponovno vpeljala kapitalistični sistem. Od-govarjamo mu: Vemo sicer, da se državni kapitalizem Sovjetskega tipa v mnogočem razlikuje od zahodnega kapitalizma, toda od njega se ne razlikuje po svojem bi-stvu, da je namreč to še vedno kapitalizem, če hočete njegova najvišja faza. Obe vrsti kapitalizma pač teme-Ijita na izkoriščanju določenega razreda. Tudi če bi So-lidarnost imela take težnje, ne bi s tem uvedla ničesar novega. Citiramo naprej:» V tem sindikatu so prevladali skrajneži z desnice«. Kotje znano, se levica in desnica določa glede na stojišče govorca. Za sovjetske funk-cionarje so desničarji, za ameriške pa levičarji. V obeh primerih, kot seveda tudi v primeru tov. Kovačiča pa gre za reprodukcijo izrazito blokovskega mišljenja — vse skupajpa samo dokazuje razredno bistvo koncep-tov »desnica« in »levica«. In spet nadaljujemo s cita-tom: »Po zmagi solidarnosti bi imeli na Poljskem novi režim, podoben onemu v čilu, ali pa bi bil Še hujši, se-veda v kolikor Sovjeti ne bi intervenirali z vojsko.« (konec) Dogodki so pokazali, da je ravno državni udar in prepoved Solidarnosti prinesel režim kot v čilu in da so ravno s tem dogodkom Sovjeti s kar najmanj napora intervenirali. Intervencijo z Vzhodaje tokrat opravila kar poljska vojaška klika.
še enkratse ustavimo ob Solidarnosti in štrajkih, kijih tov. Kovačič tako obsoja. Pri tem pa /e malce neprevi-den in spregleda, da malo više izliva srd na Reagana, ki je brutalno razgnal stavkujoči sindikat kontrolorjev le-talskega prometa. Očitno ravno tov. Kovačič uporablja dvojna merila, se pravi tisto, kar očita RŠ. Noče videti, da je šlo v obeh primerih za skrajno obliko delavskega boja proti odtujeni oblasti, za zadnjo možnost pred re-volucijo — in noče videti, da so bili delavci v obeh pri-merih zaprti v principu na isti način.
Spet citiramo: »če Rusi smatrajo, da je tak sistem, kot ga imajo sedaj dober in predvsem uspešen, potem jih raje pustimo na miru.« In kaj sledi iz omenjene misli tov. Kovačiča, če seveda ne bi uveljavljal dvojna megla — sledilo bi to, da moramo pustiti na miru tudi Reaga novski sistem, sajje Američanom njihov sistem, če so Reagana že izvolili za predsednika, tudi všeč in ga smatrajo za koristnega. Toda tu se ne skriva samo že omenjena uporaba dvojnih meril, pač pa še neka druga mistifikacija, ki smo jo napovedali že na začetku na-šega odgovora, in kije hkrati stalnica njegovega pisa-nja.
Postrezimo spet s citatom: »Zavedatise moramo, da je v sedanjem času Reagan izredno agres/Ven in da ocf njega lahko pričakujemo le kaj slabega — in on je vsta-nju, da sprožinovo svetovno vojno, kar bi pomenilo tudi konec sveta. Sovjeti pa v sedanji situaciji potrebujejo le -mir in še enkrat mir.« (konec) Tov. Kovačič je v tem pa-susupovsem nevedesproduciral resnico tistega, karje hotel in karje na prvem nivoju tudi povedal. Povedatije hotel: eni (Reagan) so potencialni inidatorji vojne, drugi (Sovjeti) pa ne. Pri tem naredi seveda geografsko delitev na SZ in ZDA, kar pomeni, da en blok lahko sproži vojno, drugi pa ne — absurdna trditev torej. Toda v tem absurdije lapsus, ki ga je tov. Kovačič storil nevede, namreč: eno stran označi z »Reagan« po prin-cipu pars pro toto; Reagan je Metonimija Amerike — drugo stran pa imenuje po celoti »Sovjeti«, karje se-veda tipična imaginarna mistifikacija — kot da obstaja neka cetota Sovjetov. Toda tista bistvena razlika v obeh poimenovanjih je ravno v tem, da metonimija z Reaga-nom, del za celoto, ravno izjavlja resnico razredne družbe, da se namreč njen vladajoči del izdaja za celo-to, medtem ko je pri uporabi pojma »Sovjeti« na delu mistifikacija, ki skuša zakrpati razredno bistvo SZ. Kratko rečeno: Tov. Kovačič razglaša ZDA za razredno družbo, SZpa za nerazredno —zato se ne smemo ču-diti, da stoji ves čas na stališču SZ. Toda to nikakorše ni vse — tista končna nezavedno sproducirana resnica pa izhaja iz izpeljane razredne stratifikaaje. Tov. Kova-čič postavlja agensa vojne izključno na stran, ki repre-zentira razredno pozicijo, na Reaganovo stran, kipaje v razredni stratifikaciji le drugo ime za Brežnjeva. Ravno ona dva kot predstavnika vladajočega razreda sta potencialna agensa vojne in ravno delavski dei Sovjetov in Američanov kot drugi del te razredne strati-fikacije vojne ne potrebuje.
Naj se za konec dotaknemo še očitka, da na RŠ še ni slišal glasbe iz socialističnih dežel. Najprej spet to, da tov. Kovačič tudi na tem mestu zapada v že stalno omenjano iluzijo, da obstaja neka celota, da obstaja neka glasba, neka glasba Vzhoda. Tudi glasba ne more uiti razredni delitvi, pa čepravje res, da je to loč-nico v glasbi še tdiko teže locirati. RŠ skuša vrteti glas-bo, za katero sodi, da se vsaj skuša izvijati bodisi iz za-hodnega kapitalističnega sistema, bodisi iz vzhodnega državno etatističnega. Poudarjamo, ki se skuša, kajti znan nam je paradoksalen poiožaj množične kulture v sedanjih sistemih. Nikakorpa ni kakršnakoli revolucio-narnost privilegij Vzhoda, kot tudi ne velja narobe za Zahod — tudi v glasbi.^ Spet paje Dotrebno dodati to, da tov. Kovačič prav zares ne posluša RS, kajti glasbe Socialističnih dežel, ne le Vzhoda, je v našem radiu ne-primerno več, kotpa v kateremkoli drugem jugoslovan-skem radiu. Vsekakor pa smo edini, ki v svoj program redno uyrščamo_ revolucionarno glasbo s celega sveta. Bodi dovolj, čeprav bi se na tem mestu pravi pogovor šele lahko začel. Le še to, da vabimo tov. Kovačiča, da se zglasi na našem radiu, da mu pokažemo odrezke od bančnih nakazil CIE in seveda spisek vseh, ki so nn njeni plačilni listi. Toliko že lahko razume, da teh podat-kov ne moremo spustiti v eter, že zato ne, ker bi nas zato CIA v trenutku likvidirala. Hkrati tudi obljubljamo, — da mu ne bomo storili nič žalega, sajsiže dolgo želimo navezati stike z agenti nasprotnega bloka.
APARTHEID V JUŽNI AFRIKI: KAJ JE IN ZAKAJ?
21. marca je enaindvajseta obletnica poko-la mimih demonstrantov v Sharpvillu v Juž-noathški repubHkj. Pravje, da ta tragični dogodek obe-ležimo tako da spregovorimo nekaj besed o preteklosti in o sedanjem trenutku v tej rasistični državi ter da po-skušamo obenem tudi razmišljati o možnostih pozitiv-nih sprememb v prihodnosti.
To naj bo tudi apel, da bi še odločneje podpirali borbo proti apartheidu v Južni Afriki.
Naraščajoči pomen situacije zahteva zanesljivo in učinkovito izvrševanje resotucije OZN na področju ekonomskih in političnih sankcij (vojaški in naftni em-bargo) proti JužnoafriSki repubKki.
Prav tako je nujna čimvečja moralna in materialna pomoč narodno—osvobodilnemu gibanju v tej dežei. Da pa bi temu naprednemu gibanju lahko nuditi res učinkovito pomoč, je nujno, da poznamo vsaj osnovne črte južnoafriškega družbeno—političnega sistema.
21. marca 1960je v Sharpvillu, v provinci Transval, domače prebivalstvo kot že vetikokrat dotlej organizi-ralo rnrne demonstracije. Brutalna južnoafriška re-fimska poUcija pa jje stretjala na demonstrante in ubila devetinšestdeset Ijudi, okoti dvesto pa ph je ranila. Ta masaker je bil uvod v val represij, kiph niti krvava zgo-dovina te dežate še ni videla.
In zakaj so ti Ijudje damonstrtai?
Med drugim so bili predvsem proti zakonu, imeno-vanem »pass—iaw«, po katerem mora vsak temnopolti Južnoafričan imetiposebno izkaznico, ki vsebuje: stiko, rasno identiteto, registrsko (matično) številko, plemen-sko pripadnost, etnično klasitikacijo, uradno potrdilo, da lahko bh/a na dohčenem mestnem tpodročju,. te-koče potrdilo oplačani obvezni taksi, potrdllo urada za zaposlovanje, da si zaposlen af da iščeš delo, ime, naslov, za vsak mesec posebej podpis službodajalca inrazne druge podrobnosti. VsakAfričan, kinepokaže takoj te izkaznice, je nemudoma aretiran.
Celotno, več kot 26,9 mifjonsko južnoafriško prebi-valstvo živi na pribHžno 1.221.000 km. Pridelke svoje-ga, sicer še vedno ekstenzivnega kmetijstva in drago-cene mineralne rudnine že desetletja izvaža v Evropo in Ameriko. Ekonomija Južnoafriške republke se nahaja v paradoksalnem položaju, ko ob siceršnji hitri industria-lizaciji vlada v dežeU tudi izredno veHka revščina. Danes živi 16% prebivalstva (belcev) na 87% zemlje in 84% prebivalstva (ostali) na 13% praviloma nero-dovitne zemlje. Južno Afriko je vlada belcev na osnovi zakona, imenovanega »separate development«, jaz-delila na številna manjša, podkvam podobna urbana področja, raztresena po vsaj deželi. Afričani nimajo pravice iti iz enega področja na drugo. V mestih pa domačin ne sme ostati več kot 72 ur, če ne izpotnjuje teh pogojev:
1)  da že od rojstva živi stalno v enem mestu,
2)  da z vladnim dovoljenjem živi tam že vsaj 15 let,
3)  ali pa da je tam deial za enega delodajalca že deset let.
Pred drugo svetovno vojno je bila Južnoafriška re-publika enotna država (ni bila razdeljena na province in tudi uprava za belo manjšino in večino je bila skupna). Leta 1948 paje stranka belcev »National Party« v svojo ideologijo vnesla tudi Hzično segregacijo. V ta namen sooblikovali besedo apartheid, ki pomeni »ločenost« (v tem primeru popolno ločevanje med belci na eni strani ter čmci na drugi). Bivši predsednik vlade in prohitler-jevsko orientirani politik John Vorster je izrekel dokaj razvpito misel: »Mi (belci) smo za krščanski nacionaS-zem, kije zaveznik nacionalsocializma. Temu lahko re-čete antidemokratična diktatura. V ItaKji so ga imeno-vali fašizem, v Nemčiji nacionalsociaSzem, v Južni Afriki pa ga imenujemo krščanski nacionalsocializem.«
Politika apartheida je formirala deset manjših podro-čij, imenovanih »home—land«, v katerih morajo živeti Bantu (črnci). 1 Ta področja se na iniciativo Južne Afrike vse bolj oblikujejo kot neke separatne »države«, v katerih živi pribHžno 18 milijonov črncev. Provinca Transkei je postala na nek način »neodvisna« leta 1976, Baphuthatsuana pa leta 1977. Nobena država na svetu n' priznala te vsiljene »neodvisnosti«, ampak so jo celo obsodile. Tudi ostalim osmim provincam hoče Južna Afrika vsiliti »neodvisnost«, in to »čimprej, ko je mogoče«.
V beti Južnoafriški republiki črnci še naprej nimajo nobenih pravic, niti državljanskih, niti bivalnih. Po pre-pričanju Hendrika Vervvoerda, v letu 1948 ministra za vprašanja črncev in od 1958 do 1966 predsednika viade, pa ostaja Južna Afrika — boju črncev za nphove pravice navkljub — dežela belcev, v kateri »beld so in bodo ostali gospodarji«.
Južnoafriška republika ie dolgo ni več kolonija. Je neodvisna država, v kateri še vedno večina prebival-cev ne uživa niti najosnovnejše človeške pravice in svoboščine. Teorija o kolonializmu posebnega tipa aK o notranjem kolonializrnu, kijo zagovarja rasistični režim in po katerije »ne—bela« Južna Afrika kolonija belcev v Južni Afriki, ima sledeče politične implikacije: izredno izkoriščanje črne delovne sile in hkrati gospodarstvo, ki je industrijsko razvrtejše kot v večini dežel v razvoju. Povprečni letni dohodek na prebivalca je približno 1120 ameriških dolarjev. To presega celo povprečje mnogih razvitih evropskih držav. Letni narodni bruto produktje v zadnjih dveh desetletjih naraščalza 8%na leto.
Gospodarska politika in velika industriaSzacija, kijo zagovarja režim, vodita k dvigovanju življenjskega standarda, seveda le belcev, medtem ko večina črn-skega prebivalstva živi v veliki revščini. Dohodek veči-ne, ki dela v tovarnah, rudnikih in na farmah, predstavlja le majhen odstotek dohodka belcev in komaj zadošča za bedno preživetje. Sistem apartheida je za Afričane formalno uvedel v vseh sektorjih gospodarstva nižjo povprečno plačo kot pa znaša življenjski minimum. V rasistični Južnoafriški republiki barva kože determinira tudi dohodke delavcev.
Prav tako obstaja apartheid tudi v izobraževanju. Afričani morajo plačati šolnino v vseh šolah, kjer so belci deležni svobodnega, brezplačnega izobraževa-nja. Afričani so omejenina bantu izobraževalni sistem, posebej pripravljen za izobraževanje delavcev v indu-striji, ki je v rokah belcev. Zdravstvena pomoč za črno prebivalstvo skoraj ne obstoja. Na 40 belcevpride en zdravnik, medtem ko pride en zdravnik na 40.000 osta-lih prebivalcev. Doktrina bele premočise uveljavlja še posebno v cerkvi; fHozofija apartheida bazira na po-gledu nizozemske reformistične cerkve na razlike med rasami. Belci verjamejo, da so bližje in bolj enaki bogu.
V vseh deželah sveta najdemo posameznike z ra-snimi ali religioznimi predsodki. Vlade večine držav se borijo proti takim predsodkom. Samo v eni državi paje rasna diskriminacija veljavna idedogija in viada se trudi, da bi jo še utrdila. Ta država je Južnoafriška re-publika, in vse to / tudi uspeva, v precejšnji meri tudi zato, ker jo podpirajo in /i dajejo precejšnjo moralno, politično, gospodarsko in vojaško pomoč številne dr-žave zahodnega Kapitalističnega sveta.
Pomembno dejstvoje namreč, da kljub ekonomskim sankdjam, oboroženemu embargu in izolaciji Južnoa-friške repubHke s stran/ svetovne skupnosti oztoma OZN, ta država še vedno ostaja trdnjava močne rasi-stične politike. Prosperiteta in nenehni razvoj Južne Afrike sta možna predvsem izdveh glavnih razlogov:
1.   nenehne tuje investicije (iz ZDA, Francije, Velike Bri-tanije, Japonske, ZRN itd) v gospodarstvo Južnoa-friške repubKke;
2.  njena mednarodna trgovina z omenjenimi in tudi drugimi državami.
V poročilu ameriške Nacionalne komisije za surovi-ne, ki ga je le—ta pred petnajstimi leti podala Kongre-su, trdijo, da je področje Južne Afrike in tedanje Ro-dezije tisto, ki ga bo ameriško gospodarstvo, predv-sem kar se tiče surovin, lahko še dolgo izkoriščalo. Henry Kissinger, kije biltakratna čelu Narodnega var-nostnega sveta, je nekaj let zatem v svojem Memoran-dumu številka 39 poudaril potrebo ameriške vlade, da nadaljuje sodelovanje z Južnoafriško repubKko, podpi-rajoč pri tem prevlado belcev. Ob tej dejanski praktični politiki Združene države Amerike zgoli v besedah pod-pirajo neodvisne afriške države v nphovem boju za enakost, svobodo in pravice. Ta memorandum je bil sprejet, in danes ima več kot štiristo ameriških rudar-skih, kemičnih, kmetijskih, finančnih, farmacevtskih, avtomobilskih in naftnih družb svoja podjetja v Južnoa-friški republiki. Imena kot so General Motors, kije med drugim tudi največja industrijska družba na svetu, Ford, ITT, BML, American Diamonds Corporation in American Atomic Energy Commision se v Južni Afriki pojavljajo kot vsakdanja imena. Bank ofAmerica, ki ,e največja ameriška banka, poleg nje pa še dve drugi
—  za pravico vsakega naroda, da sisvobodno določa in gradi svojo družbono in politično ureditev po poteh in sredstvih, ki si jih sama izbira;
—  za pravico naroda do samoodločbe in nacionalne neodvisnosti in za njegovo pravico, da bije za te cilje osvobodilni boj
—  za mednarodno podporo narodom, ki bijejo pravi-čen boj za svojo nacionalno neodvisnost in osvo-boditevizimperializma, koloniaHzma in vseh drugih oblik nacionalnega zatiranja in podrejanja idr.
Spremembe bodo v Južno—afriški repubiki gotovo nastopile. To se nikoh ni postavljalo kot vprašanje. Vprašanje je le, kakšna bo narava teh sprememb, kaj bodo s seboj prinesle in kako bodo sploh nastopile. Gi-banja za neodvisnost, kiso siizborila svobodo Indije in sedemdesetih' drugih držav v Azijl in Afriki, so pripo-mogla, da se rasistična politika Južne Afrike nisprejela v Listino OZN.
Ustanovitev Komiteja za borbo proti apartheiduje bil logični izraz nasprotovanja politki, ki je obsodila 19,3 milijona Afričanov, 1 milijon afriških Indijcev in okoli 2,5 milijona Ijudi drugačne barve kože na politično izolaci-jo, fh oropala moči in sredstev za lastno zavarovanje pred nezakonitostim in poniževalno prakso rasistič-nega režima.                                                                  !
Neizbežno je, da se v Južnoafriški repubHki pospeši
vodilni banki, Chase Manhattan in City Bank, so naj-pomembnejše finančne institucije, ki urejajo trgovinske odnose med ZDA in Južnoafriško repubfko. Od vseh največjapaje Anglo—American Company. Ta družba, ki se sicer ukvarja z različnimi dejavpostmi, je daleč najmočnejša vrudarstvu. Leta 1974jebilnjen dohodek 7,4 bilionov ameriških dolarjev, kar predstavlja 21 % narodnega bruto dohodka te države. Standard Bankin Barkely Bank obvladujeta dve tretjirii trgovsko banč-nega kapitala Južnoafriške republike. Sama Standard Bank je na primer v letu 1969 imela v državi 822 po-družnic.
Dejavnosti angleških družb, kot so British Layland, Shall BP, Consolidated Gold fields ofSouth Amerfca, Nobel Chemicals BoyHoib Trust in mednarodno znana ICI, so zelo pomembne za britansko gospodarstvo. Obstoji precej nespornih dokazov, da tudi Francija močno pomaga rasističnemu režimu Južne Afrike, predvsem pri proizvajanju nuklearnega orožja. Fran-cija je zelo zainteresirana tudi za tesne politične in eko-nomske stike z Južno Afriko. Industrijsko razvita Ja-ponska prav tako dobiva osnovne surovine iz te države. Tudi Zvezna republika Nemčija ima precejšnje profite pri investicijah v južnoafriško gospodarstvo: ti obse-gajo 10 do 12 bilionov DM. Protirasistično gibanje v ZRN je celo zbralo podatke o vdjaško—nuklearnem sodelovanju teh dveh držav. ZRN je pripravljena Juž-noafriški republiki posredovati postopke za oplemeni-tenje urana, karf daje možnost proizvodnje nuklearne bombe. Družbe pod državno kontrolo, na primer STEAG, MAN, Siemens terUnde, sodelujejo pri izva-janju tega plana.
strateški pomen južnoafriškega rta je zelo veHk za svetovno trgovino. Posebno v pomorskem prometu je ta del sveta za številne razvite zahodne države izred-nega pomena. PribKžno 70 % nafte, kise uvaža v ZDA in v zahodno evropske države, pluje mimo tega po-dročja. Ta trgovska potje postala posebno pomembna po vojni na Bližnjem Vzhodu leta 1973, takrat ko so za dalj časa zaprf Sueški prekop. Zaradi teh in še drugih razlogov gre pribSžno 60 % prometa med Evropo, ZDA in ostalim svetom po tej poti. Že dolgo veljavni spora-zum Simonstown med rasistično Južno Afriko in Veliko Britanijo poudarja strateški pomen rta; ta pomen celo vedno bolj narašča. V luči vse ostrejših konfSktov med velesilama, ta del sveta resnično igra vse večjo vlogo. Upoštevajoč to situacijo in sedanji poltični razvoj v svetu, ostaja nerešenih še mnogo vprašanj. Naj ome-nimo samo nekatera izmed nph:
1.  kaj bi morali storiti, da bi ukinili rasistični režim in da bi v Južnoafriški repubHki vzpostavili demokracijo in uresničevali osnovne človekove pravice;
2.  a// je Južna Afrika potencialno področje, kjer bi lahko izbruhnila tretja svetovna vojna oziroma spo-pad med velesilama;
3.  kaj bi morala svetovna skupnost storiti, da bi se ta potencialna nevarnost odpravila.
Boj za svobodo in priznanje enakosti med Ijudmi ni nov pojav v Južni Afriki. Domače prebivalstvo se že dolgo bori proti prevladi belcev v svoji dežeK. Znani so mnogi poskusi, da bi se poHtično organizirali. V okviru tega so organizirali številne demonstracije, stavke, izvajali pasivni odpor, predlagaH poStične peticije idr. Znani voditelp tega boja so Netson Mandela, Robert Sobukwe, Oliver Tambo, VValter Sisulu in študentski voditelj Matshinini. Nesmemopozabititudi Steva Biko-ja, ki se je neumorno boril, vse dokler ga niso rasisti v zaporu ubili.
Mednarodna skupnost seje obvezala, da bo dajala pomoč zatiranemu Ijudstvu Južne Afrike. Najaktivneje pri tem nastopajo Organizacija afriške enotnosti, Commonwealth, neuvrščeni in OZN. Potrebno je ome-niti tudi moralno in materialno podporo, ki jo nudijo temu boju jugoslovanskinarodiin vlada. Jugoslavija se v svoji mednarodni politiki boriza uresničitev tistih svo-boščin in pravic narodov sveta, ki so v njej $ami že izborjene. Podpora boju proti rasni diskriminaciji je osnovno načelo njena zunanje politike. Temelji pomoči so opredeljeni že v Ustavi SFRJ: »V prepričanju, da sta miroljubna koeksistenca in aktivno sodelovanje enako-pravnih držav in narodov, ne glede na razlike v njihovi družbeni ureditvi, neogiben pogoj za mir in družbeni napredek v svetu (...), se SFRJ zavzema:
izvajanje vsaj treh procesov:
1. nenehne krepitve narodne zavestl, kar bo iz se-
danph ustvarilo še upornejše generacije. Afriški na-cionalni kongres, kije doigo vodilborboza osvobo-ditev, je bil ustanovljen že leta 1912,toje celo pet let pred oktobrsko revolucijo. Zato nihče ne more trditi, da je borba večinskega prebivalstva za poStične in ekonomske pravice posledica komunističnih intrig. Žalostno je, da se svetovna javnost predrami samo ob dogodkih, kot so Sharpville in podobni množični pokoli. Pozablja pa se, da se take stvari dogajajo v Južni Afriki vsak dan. Borba za narodno osvobodi-tev teče tu nenehoma. Vsak dan lahko poslušamo o obešanjih, sojenph, poStičnih aretacijah in mučenjh. Vodilna sila v boju proti apartheidu so študentje, sindikati, vodje različnih političnih skupin inplemen. To so tiste sile, ki bodopo vsej verjetnosti nosilcipri-čakovanih sprememb v Južni Afriki. 2. trdnost In moč rasJstlčnega sJstema — mora na različnlh področjih čimbolj oslabM; propadpor-tugalskega kolonializma in nedavna odprava vlada-vine bele manjšine in rasistične eksploatacije v Južni Rodezif sta ta proces že pospešilaJužna Afri-ka, Portugalska in rodezijski režim lana Smitha so sicer oblikovati skupno zvezo v splošni strategip proti OZN in tudi poskušajo ohraniti prevlado bele manjšine v Afriki, karjm uspeva predvsem zato, ker predstavljajo zvezo med koloniaizmom v Afrikiin iz-koriščevalskimi interesi Zahoda. Razvoj dogodkov, naprimer zmaga v borbi za osvoboditev Angole, Mozambika ter nedavna zmaga Patriotske fronte v Rodeziji, sam po sebi zavrača in kaže majavost te-meljev te teorije. Tudi dejstvo, da si je Patriotska fronta zagotovila legitimnost svoje oblasti skozi zmago na voStvah, je povzročilo vetke težave Juž-noafriški repubtki in vsem tistim, ki jo podpirajo. Pravzaprav je ta država rasizma /e še orjak na lon-čenih nogah. Spremembe v njem niso več neure-sničljive sanje. Glavniargumentiza trditevzahodnih sil, da je Južna Afrika branik tako imenovane krš-čanske civiBzacije ter nujna zaveznica Zahoda, so padli v vodo.
3. Vloga OZN za spremambe v Južnoafriški repu-bllki mora btti vse večja.OZ/V je s svojo sedanjo vlogo v svetu ena od nosUcev soodgovornosti za spremembe v tej dežeH. Vse dokler se OZN niso ak-tivno vključile v razreševanje problemov, kisepora-jajo v zvezi z uresničevanjem temeijnih človeških pravic in mednarodnega prava, je bila Južnoafriška republika v mednarodni skupnosti pojmovana kot enakopraven član. čepravje bila ta država ena od prvih članic OZN, je danes le—ta ne more sprejeti v svojo sredino. Južnoafriška repubHka je gobavec v mednarodni skupnosti. S svopm kljubovanjem OZN in mednarodnemu sodišču, z nezakonito zasedbo Namibije, z oboroženimi napadi na Angolo, Mo-zambik in Zambijo, s politiko agresije in terorizma, z rekrutiranjem plačancev, ki naj bipovzročali nemire v neodvisnih afriških državah, ter s posedovanjem jedrskega orožja za izsiljevanje mednarodne skup-nosti, predstavlja danes Južna Afrika »papirnatega tigra« v mednarodni skupnosti (če uporabimo to znano kitajsko frazo).
Uresničevanje enakosti med vsemi Ijudmi in narocf je edini temelj za bodoče sodelovanje in razvijanje miru med vsemi Ijudstvi sveta. Tojetudiedinitemelj, kiomo-goča človeku obvladovanje nevarnosti, ki jih s sabo prinašata moderna tehnoiogija in razvoj znanosti.
In kaj bo prinesla prihodnost glede na sedanp poi-tični razvoj v Južnoafriški republki? Pri razmišljanju o tem važnem vprašanju moramo nujno upoštevati štiri pomembne dogodke:
1.   Politični boj v Južnoafriški republki je tako kot v dru-gih afriških državah otežkočen zaradi deitve in trerj med strankami in zaradi nesoglasij znotraj nph samih. Med najpomembnejšimi strankami so: Afri-ški nacionalni kongres (ANC), Panafriški kongres (PAC), Afriška demokratična stranka (ADP), Afriško odporniško gibanje (ARM), Komunistična partija Južnoafriške repubtke (CPSA) in Organizacija juž-
noafriških študentov (SASO)Problem ni samovtem, kako združiti Afričane in drugo nebelo prebivalstvo, ampak tudi kako prerasti razcepijenost med npmi. To, karse danes dogajavJužniAfriki, jeosvobodilni boj, ki je prebudil politično zavest vseh etničnih skupin, da so se zavedle pomena enotnosti. Med vsemi naštetimi strankami ima Afriški nacionalni kongres največ možnostiza vodenje tega boja, Ra-zlogi za položaj, ki ga zavzema, so v njegovi doigi tradicip, mnogih izkušnjah in mednarodnem prizna-nju ter številnih predstavnikih v drugih državah. S svopmi vojaškimi akcijami, -kot p bila razstreStev najbolj zavarovanih SASOL naftnih napeljav, do-sega velike učinke v boju proti rasističnemu režimu.
2.   Napad na Mozambik, kije bil izvršen 30. januarja, ni pomenil samo »kaznovanja« ANC, ampak agresijo proti sosednji državi. V tem napadu so oborožene sile Južnoafriške repubfke ubile enajst članov ANC in tudi nekaj Mozambičanov. Južna Afrika je usta-noviia več kot ducat letalskih in vojaških baz v Tran-svalu, kimep na Botsvvano, Mozambik in Zimbabve. To sože tipična vojaško taktična dejanja. Dejstvoje, da lahko prav ta dejanja dobijo v prihodnosti med-narodni pomen.
3.  Prihod Reagana in njegove konservativne admini-stracije na oblast v Washingtonu, je zmanjšal mož-nostiza miroljubno razrešitev problema apartheida. Predsednik Reaganje v svoji zunanp poftiki obljubil vso podporo režimu v JužniAfriki. Dejalje: »ZDA ne morejo zapustiti Južnoafriške repubSke.« Poveče-vanje ameriških sit v vodah Indijskega oceana po-meni prilivanje olja na ogenj, kiže plamti na tem po-dročju.
4.   Najbolj presenetljiv dogodek predstav'ja izjava magnata multibiljonerja Harry Openheimerja, ki je predsednik največje in najmočnejše anglo—ameri-ške družbe in še osmih drugih. Dejalje, da ima Juž-noafriška republika samo pet let, da se izogne več-jim revolucionarnim precbratorp- To bo mogoče samo tako, dase naredijo osnovni koraki k družbeni pravičnosti in vključitvi črnske večine v oblast. Toje prvič, da je tako vpHvna oseba javno izjavila, karje videla kot nujno in neizogibno radikalno spremem-bo.
Bojza pravico in demokracijo bo zelo težak. Zahteval bo tudi mnoge žrtve. Kakršnakoli bo že njegova cena, nič ne bo moglo ustaviti večine vnjenem boju za oblast, pa naj se zanjo bori z voStvami aS z orožjem.
ABDU KINANA
Opomba:
1. Bantu je afriški izraz za črnce.
\EROTICNA   LITERATUR/ PRESTOPA V NE—VEDEt
KOT   MESTO
ISIDORE DUCASSE (LAUTREAMONT)
MALDORORJEVI SPEVI
Zbrano selo Isidorja Ducassa sestavljajo Maldororjevi spevi, dva zvezka Poezij in šest poslovnih pisem. Je avtor, ki ga zlahka postavimo zraven D.A.F. de Sada, Leopoida von Sacher — Masocha in Georgesa Batailla, je pa tudi avtor, ki je najbolj samosvoj, ki je najmanj »erotičen« v četvorici, avtor, čigar opisi so najsilovitejši in najlepši. Pri nas so ga v celoti prebrali le redki, v zgo-dovino še ni stopil, čeprav so mu nadrealisti v dvajsetih letih prižgaii zeieno luč prehoda in ga je telquelovska analiza vzela za vezni člen v revoluciji pesniškega jezi-ka, za prelomnika, kot so še Mallarme, Artaud, Joyce, Bataille itd.
Ko govorimo o Maldororjevih spevih, govorimo tudi o Poezijah, celo o poslovnih pismih in še o čem. Kajti ves čas govorimo o isidorju Ducassu, ki je podpisal oba zvežčiča Poezij, čeprav so Spevi podpisani s psevdo-nimom grof Lautreamontski in je Prvi spev, ki je najprej izšei posebej, podpisan s tremi zvezdicami. Tako je šel subjekt pisanja preko ničelne točke imena, se nato s psevdonimom umestil v določeno »literarno tradipijo«, to je v tradicijo popularnega romana, »črnega« romana, skratka šund-romana svoje dobe, saj je prevzel ime glavne osebe romana Eugena Sueja, Latraaumont, tako da je premestil en samoglasnik, s tem je ime Lau-treamont, ki ga lahko beremo tudi kot 1'Autreamont. Tako hoče subjekt pisanja postati Drugi neke kulturne tradicije, umešča se na njen rob.
To na videz samoniklo delo je zraslo \z literarature ti-stega časa. Ducasse napiše: »Pel sem o zlu, tako kot Mickiewicz, Bvron, Milton, Southey, A. de Musset, B3U-delaire... Res je, malo sem pretiraval v tem, da bi vne-sel določeno novost, v smislu te vzvišene literature, ki opeva obup, samo da bi izzvala potrtost v bralcu in povzročila, da bi si želel dobro kot zdravilo.« (Poezije) Maldororjevi spevi so izšlt leta 1869, ko je bila roman-tika že zdavnaj v zatonu. V celotnih Spevih, na svojski način v Poezijah, seprepletajoteme pisave, stopnjujoč se do take mere, da se njihove rom&ntične poteze ka-žejo izkriv/jene, pa naj js- to način karikature, posmeha ali parodije; skozi nekaj različnih registrov, na različnih ravneh se sekajo, sovpadajo ali si nasprotujejo.
Tako na prvi ravni razločimo poteze zdaj lirične, zdaj epične poezije, ki jo podvaja napihnjeni ali pa govorniški ton, značilen ia Byrona: na drugi ravni so to siedi »mi-nornih« zvrsti, kot sta melodrama in podlistek. Tem nas-proti stojijo sestavine meščanske drame in moralizator-ske literature, ki jih najdemp všestem spevu. Tudi moti-ve in znana mesta topose obravnava parodično, pa naj gre za junake, ali za prizorišča, ali za teme ki prednjači-
jo (brodolonv hemafrodit, otrok-žrtev)___
Formula Spevov je naslednja: subjekt Maldoror kot negativiteta v nepopustljivem boju z zatirajočim in uni-tarnim zakonom. Ali če imamo tri »poglavitne oisebe« v Spevih, ki so po Lautreamontovih besedah »človek, Stvarnik in jaz sam« (IV. Spev), so vsi trije predmet na-pada: gre za večpomensko in bistveno soudeležbo, ki presega okvir zaimenske pomnožitve. Kot da je Maldo-ror združii v sebi črte legendamih junakov — Odiseja, Byronovega Manfreda, Mickiewiczevega Konrada in drugih — kot hrabrost, premetenost, moč, spretnost, znanje, trmoglavost, zmožnost preseči omejitve pro-stora in časa, sposobnost brati misli nasprotnika ali bralca. Pokaže se v obliki velikanskega orla, ki v apoka-liptičnem dvoboju premaga zmaja Upanja (III), se spo-pade z angelom, kija ie poslal vsemoaočni, aa porazj v hudem boju, tako da od angela ostane l@ »ši-roka gnusna rana« (II), ali z dobro namerjenim udarcem ubije ogromnega raka samotarja, v katerega se je spremenil nadangel, Stvarnikov poslanec (VI). »Eni pravijo, da trpi od neke norosti že od otroštva. Drugi verjamejo, da je instinktivno skrajno hudoben, česar ga je sram... Ampak največ jih je, ki menijo, da ga muči neizmerna ošabnost, kot nekoč Satana, in da bi hotel postati enak Bogu«
Nadnaravne sposobnosti Maldororja, tako povečane in na zgoščen način podane, funkcionirajo parodično, karikaturirano. K parodičnemu postopku spadajo tudi pretiravanja — »prava vojska oboroženih agentov in vohunov mu je bila stalno za petami«, »že od najstarej-ših časov, postavljenih izven zgodovine, v tankočutnih pretvorbah sem pustošil, v različnih obdobjih, deželah zemeljske oble zmagoval in mesaril...« — podčrtana s poudarjeno, retoričnoobRko pisanja (»policija, ta ščit ci-vilizacije«), s shematizacijo, ki se druži z razširitvijo per-spektivne (»Danes je v Madridu, jutri bo v Peterburgu, včeraj se je nahajal v Pekingu«). Parodija izhaja predv-sem iz nasprotja, ki nastaja med grozljivostjo pripove-*dovanih prigod in tonom pripovedovanja, ki je zdaj domač, zdaj šaljiv (»s skrajno eleganco«, »Ijubkost luš-nega črička
To Maldororjevo delovanje ima svojo strašnejšo podvojitev v Sfrarnikovem delovanju, ta ga v svoji okrutnosti presega. Ta je predmet oboževanja in po-smeha, bojazni in prezira, zdaj se mu skrbno umika s poti, zdaj spet ga neusmiljeno napada. Najuspešnejše sredstvo je preobrnitev božjih atributov, boga med drugim prikaže kot pijanca: »Ležal je nacesti v raztrgani obleki. Njegova spodnja ustnica je visela kot uspavan kabe; njegovi zobje niso biii umiti in prah se je mešal s ' svetlimi kodri njegovih las. Zabuhel od težkega spanca, 7 skrušen na kamenju se je zaman skušal dvigniti... Kri je tekla iz njegovih nosnic; v padcu je njegov obraz uda-ril v steber... Bil je pijan! Pijan kot stenica, ki je v eni noči pogoltnila tri sode krvi«! (III)
Pretiravanje, ta gonilna sila parodije, prevladuje (taka je epizoda z velikanskim lesom, ki je odpadel s Stvarni-kove glave in ima dolge govore, ko opisuje orgije, kate-rim je bil priča); ne manjkatudi ironičnih opazk, razseja-nih po tekstu (kot je ta o adolescentu, ki ga je Bog dal iz kože pri živem telesu, in ta gre ven iz bordela, »ne da bi pustil svojo kožo, ki mu lahko še služi, predvsem kot plašč«).
Ne le, da sta na isto stran postavljena Stvarnik in »jo-kavo človeštvo« (I), proti katerima se dviga Maldoror: »Moja poezija bo le z vsemi sredstvi napadala človeka, to divjo zver, in Stvarnika, ki bi ne smel poroditi takega mrčesa. Knjige se bodo kopičile na knjige do konca mo-jega življenja, in vendar bo v njih le ta edina misel, zme-raj prisotna moji zavesti!« (II), hkrati je Maldoror postav-Ijen na stran čtoveka (»Tokrat nastopam, da bf branil človeka: jaz, zaničevalec vseh vrlin...«. —II), »Srnejem se na vse grlo, če pomislim, da mi očitate širjenje trpkih obtožb proti človeštvu, čigar en del sem jaz — sam (že ta edina opazka bi me opravičila)...« (III).
Upornik proti očetu, obenem proti Stvarniku, subjekt prelomi sinovsko vez; brez očetnega imena — Ducas-se, se postavi pdd gospodujoči vpliv drugega označe-valca — »speva«. V iskanju nove samostojnosti, Maldo-rorjev spev (vemo, da se MakJoror Poenači s Spevom) Realizacija med Stvarnikom in Maldororjem je zelo dvoumna; upornik, kot princip zlega, negativnosti, proti unitarnemu in samovoijnemu zakonu vidi svoj lastni princip zlega realiziran, in to na način, ki je višji od nje-govega, prav v imenu dobrote in usmiljenja, te osnovne postavke Stvarnika. Vendar Stvarnik ne presega Mal-dororja samo glede vsemogočnosti, marveč tudi glede negativnosti, in lahko bi dodati tudi glede zvijačnosti. Kajti Maldoror je daleč od tega, da bi bil čista moč in na-silnost v stalnem gibanju.
V zlu, ki ga Maldoror stori drugemu in iz katerega dobi užitek, ki je stalno pozitiven, je treba videti, da je Maldoror kar naprej žrtev vesti, kajti po dejanju nasilja »Maldoror skoraj vedno izraža občutek nemoralnega neugodja, obžaiovanje, sramotni kes in čudno željo po odpuščanju« (M. Blanchot).
Pot, ki jo izpeljejo Spevi, ki jo Lautreamont (sic!) začne s prvim Spevom, hoteč preseči zakon s silo zla, z negativiteto, postopoma izkusi nasprotujoči si in dvojni značaj svojega projekta, se pravi svojo vsebovanost v zakonu. Pravi:
»Ponižanje! naša vrata so odprta okrutni radovedno-sti Nebeškega Razbojnika. Ne zaslužim te podle kazni, ti sovražni ogleduh moje vzročnosti!... Če je pozoren, v času dneva, se lahko vsakdo učinkovito upira Velikemu Zunanjemu Predmetu (le kdo ne ve njegovega imena?), kajti vodja bedi z izredno zagrizenostjo nad svojo var-nostjo. Komaj pa se razgrnejo zavese nočnih hlapov, celo čez obsojene, ki jih bodo obesili, je videti svoj razum med bogoskrunskimi rokami tujca.«(V)
Ko hoče zaščititi svoj prostor zase, svojo oporo v boju proti Stvamiku, negativnost, ki naj se je Stvarnik ne bi dotaknil, prostor, kamor naj se ne bi prodrlo, subjekt ob-čuti nemoč »prebivati v svojem intimnem razrnišljanju«, občuti, da je njegov prostor v njem drugi prostor, prostor za zmeraj drugi, zmeraj decemtriran glede nanj, občuti, da je prostor, za katerega je upal, da se bo nanj oprl — prostor zakona. Da Veliki Zunanji predmet tvori del nje-gove najbolj intimne notranjosti.
LEOPOLD VON SACHER — MASOCH:
VENERA V KRZNU
Predstavitev Sacher — Masocha
Leopold von Sacher —Masoch sejerodilleta 1835 v Lambergu, v Gaiicip. Njegovi predniki so siovanske, španske in ciganske narodnosti. Rodil se/e v uradniški družini, njegov oče je bil načelnik policije v Lambergu in v drugih mestih Avstro-Ogrske V njegovem delu je viden močan vpliv narodnostnega vprašanja; pisalje o manjšinah, različnih narodih in revolucionarnih gibanjih v monarhijl; napisalje galicijske, židovske, marižarske, pruske povesti. Pogosto je opisoval ureditev poljedel-ske skupnosti, boj kmetov proti avsthjskemu uradništvu in proti lokalnim posestnikom. Panslavizem ga je nav-dušil. Veliki možje, kijihje občudoval, so Goethe, Pu-škin in Turgenjev. Njega samega so imenovaS Turge-injeva Malorusije.
'ostal je profesor zgodovine v Grazu, njegovi prvi romani imajo zgodovinsko tematiko. Njegov uspeh je nagel, saj je vse do Amerike zaslovel že z Ločenko (18 70), kije eden njegovih prvih romanov iz te zvrsti. V Francip so Hachette, Calmann-Lavy in Flammarion iz~ dajali prevode njegovih romanov in povesti. Ena izmed njegovih prevajalk ga je zlahka predstavila kot resnega moralista, avtorja narodopisnih in zgodovinskih roma-nov, brez najmanjšega namiga na erotični značaj nje-govih romanov. Trebaje vedeti, da sta biU »cenzura« in toleranca v 19. stoletju dokaj različni od današnje. Masochova zakrita erotika ni naletela na nikakršne ovire. Masochova govorica je mešanica narodopisne-ga, mističnega, zgodovinskega, narodnega, poHtične-ga, erotičnega in perverznega. Masoch je bil slaven in čaščenavtor, leta 1886 je šel na zmagovalno potovanje v Pariz, kjerje bil odlikovan, slavljen s strani Figaroja in Revue de Deux Mondes.
NjegovIjubezenskiokus je slaven: odbujne ženskev krznu in z bičem se pusti preganjati, zvezati, pustisina-ložiti kazni, ponižanja in ceio močne telesne botečine, igra se medveda ali lopova, preobleče se v služabnika, tu je še zbiranje fetišev in preoblek, objavljanje malih oglasov; sklene »pogodbo« z Ijubljeno žensko, jo po potrebi prostituira. Dogodivščina z Anno vonKottowitc mu da navdih za Ločenko, dogodivščina s Fanny von Pistor za Venero v krznu. Gospodična Aurora Rumeiin mu napiše nekaj dvoumnih pisem, prevzame psevdo-nim Wanda in seporočiz Masochom 1873. leta. Vsvoj zakon (kot tudi v literaturo) vedno vpelje tretjega, ki ga imenuje »Grk«. Taka epizoda se zgodi med VVando in Armandom iz Figaroja ob Masochovem potovanju v Pariz. Ločita se in Masoch se leta 1886poročiz guver-nanto svojih otrok. Umre 1895. leta v pozabljenju, v ka-terega so njegova dela že poniknila.
Masoch je svoje nenavadno in pomembno Kterarno ustvarjanje zasnoval kot en cikel oziroma vrsto ciklov. Glavni cikel se imenuje Kajnovo volilo in naj bi obravna-val šest tem: Ijubezen, lastnino, denar, Državo, vojno, smrt. Kajpomeni izraz »Kajnovo volilo«? Masoch hoče v prvi vrsti zbrati na kup zločine in nesreče, ki pestijo človeštvo. A okrutnost je le vidna stran skritega: hlad-nostNarave, stepa, ledena podoba Matere. Inhladnost te stroge matere služi za pretvorbo, za rojstvo novega človeka. Venera v krznu (Venus im Pelz, 1870) je iz pr-vega dela kajnovega voila, saj je eden najslavnejšth Masochovih romanov, ki govorijo o Ijubezni.
Masochova usodaje dvakrat nesrečna. Nezato, ker njegovo ime služi za označitev mazohizma, nasprotno. Nesrečna je predvsem zato, kerje njegovo delo pa dlo v pozabo obenem z začetkom uporabe novega poime-novanja bolezenskega stanja. Nepoznavanje njego-vega dela ostaja celo vnajboljših knpgah o mazohizmu. Razlog, ki podvop nepravičnost Masochove usode, je, da služi za dopolnilo k Sadu, za ponesrečeno zvezo: sadomazohizem. Ko pa beremo Masocha, uvidimo, da njegov svet nima ničesar skupnega s Sadovim svetom.
Knjiga GHIesa Deleuza. Predstavitev Sacher — Ma-socha, mije v veliki meri pomagala, pri mojem pisanju o tem spornem , žal prl nas popofnoma zamo/čanem avtorju. 2e sam nasbv Deleuzove knjige nam da vede-ti, da gre za predstavitev Masocha za nekoga oziroma za nekaj, če govorimo o tekstu, kajti označevalec je to, »kar zastopa subjekt za neki drugi označevalec« (Lacan). Tudi v ostalih treh tekstih sem izhajala iz avtor-jev strukturalističnega kroga in se naslonila na tiste, ki upoštevajo Lacanove pridobitve v polju psihoanatze; vendar sem pustila meščanske in ozkosrčno moraH-stične interpretacije, med njimije dosti takih, ki govorijo s psihopatološkega vidika seksualnosti in skoraj po-polnoma zanemarjajo literarne vidike obravnavanih del.
Živimo v času, v katerem prevladuje Freudova ra-zlaga seksualnosti, njegove lucidne znanstvene ugo-tovitve so del splošnega znanja, a največkrat žal pre-več vulganizirane in napačno interpretirane, za kar je značilen phmer skovanka sadomazohizem, ki izvira od Krafft—Ebinga. Kot kaže, so šele osemdeseta leta tega stoletja tista, ki prinašajo nove teoretične poglede na erotizem (govorim seveda o slovenskem in jugoslovan-skem prostoru), saj je šele 1980. leta izšla Lacanova knjiga Štirje temeljni koncepti psihoanalize in pa Eroti-zem Georgesa Batailla. Lacan spregovori v prvi vrsti o želp, o potiačeni želji, za katero pravi, da je isto kot za-kon in da sta predmet zakona in predmetželje isto in se naenkrat izmuzneta.
Vsak izmed štirih obravnavanih avtorjevseje na svoj način spopadel z Zakonom, tako ga je Masoch napa-del s humorjem, ki se od zakona usmeri k tistemu, kar sledi. Vsškič, ko motrimo mazohistično fantazmo ali obred, nas osupne tole: še najbolj dosledna izvedba zakona (lahko bi rekh pogodbe!) ima nasprotni učinek kot smo pričakovali (udarciz bičem: daleč od tega, da bi preprečiii erekcijo, jo spodbujajo, /o zagotovijo).
Ko govorimo o zakonu, imamo v mislih zakon, o kate-rem Kant v Kritiki praktičnega uma napiše, da velja sam iz sebe in temelp na sebi, da nima drugega vira kot sebe samega. Toje prvič, da se govorio zakonu brez vsakega določila, ne da bipokazalna kakšen predmet. Zakon deluje, ne da bibil znan. Določa področje tava-
nja brezcilja, kjersižekriv, kjersižeprestopilme/e, še preden veš, kajje: tako Ojdip (povzemam po Deleuzu).
Deleuze v svop razpravi dokaže, da ne moremo Ma-socha imenovati erogenega ali senzualnega (bolečina — užitek), niti moralnega ai čustvenega (krivda — r kazen); je predvsem formalen in dramatičen — se pravi, da doseže kombinacijo bolečine — užitek le skozi poseben formalizem in živi krh/do skozi določeno zgodbo.
Masochova najznačilnejša romaneskna elementa sta farrtazma in suspenz — odtegnitev, odstavitev, odlog. Njegova dela se kažejo v nenavadno spodobni luči, saj sprav! svoje fantazmagorije skozina računna-rodnih in narodopisnih običajev, nedolžnih otroških igric, igračkanj Ijubljene ženske, celo zaradi moralrvh in narodnozavednih nujnosti.
Svoje romane ih povesti največkrat zastavi tako, da se postavi (on, zapisovalec, pisateij) v vlogo poslu-šalca intimne zgodbe, ki mu jo pove človek, ki živi »suJ prasenzualno« ali drugačno nenavadno življenje; v Ve-neri v krznu mu da celo svoj dnevnik v branje. Ta dnev-nik in še nekaj uvodnih in zaključnih besed t/orijo celoLo romana. Severin, junafr Venere, dela po nauku »supra-senzualnosti« in vzatpe za vodilo Mefistove besede Faustu: »Pojdi, čutni zapelpvec suprasenzualni, de-kletce te vodi za nos.« Zdi se, da je ženska tista, ki ima glavno besedo, ki je spet po Goethejevih besedah kladivo, in ne nakovalo; vbistvupajemazohisttisti, kije to žensko naredii takšno, kakršna se kaže v odnosu do njega, se pravi okrutna in brez čustev. Žrtev govori skozi krvnika, ne da bi si prizanašala, prepustila je vse pravice ženski—krvniku, ki razpolaga z njenim življe-njem, lastnino, častjo. Mazohist postavlja dogajanje romana v okolja, kiso ovita v težakparfum čutnosti* v katerih se sprehaja Venera v krznu, deli svojemu pre-danemu oboževalcu zdaj milost, Ijubezen, zdaj kazen, ki se izvaja v najrazličnejših obfikah bičanja. Kaj po-me-H te povezava nasilja in seksa? Deleuze odpravi pornografijo z enim stavkom, ko zapiše, da je porno-grafska literatura tista, kije omejena na nekaj ukazoval-nih besed (napravi to into...), katerim sledijo obsceni opisi. Masochova erotična govorica se ne da zvesti na enostavni funkcip ukazovanja in opisovanja. V Masoc-hovem življenju, pa tudi v delu, se morajo Ijubezni za-četi z anonimnimi a!i psevdonimnimi pismi; urejene mo-rajo biti s pogodbami, kiph formalizirajo, verbaSzirajo. Preden se izvedejo, morajo biti stvari povedane, ob-Ijubljene, oznanjene, skrbno opisane. Mazohist išče svojega krvnika, da prepriča, da sklene z npm zvezo preko pogodbe, da »podpiše«. Vendar je kot v vsa-kem vzgojnem procesu tudi tu končni dvom ostal. da Wanda, junakinja Venere v krznu, pravi: »Bojim se, da tega ne bom zmogla, a poskusila bom, zate, Ijubezen moja.« Izkaže se, da se ne more popolnoma vživeti v vlogo, kip jo je namenil Severin, oziroma daspeljeero-tično fantazmo dlje, kot si to žeH njen učitelj. Ko se končno v njuno življenje vrine tretji, »Grk«, in ga z vso močjo prebiča, $e v irenutku podre Severinova supra-senzualna konstrukcija, »strastni sen, ženska in Ijube-zen« se sesujejo. Deleuze razJoži ta humoritični konec romana, ko se Severin odreče mazohizmu, ko je oz-dravljen, kot halucinantno vrnrtev očeta (v Grkovi po-dobi) v svet, ki ga je simbolno izničil; kajti v mazohistič-nem svetu vlada ženska, kije bila prisiljena postati ču-stvena nasproti razumarstvu in stroga nasproti robato-sti. Hladnost, ledenost, kivladata vEvropi, kijojepre-plavilo krščanstvo, sta storUi svoje; iz čustvenosti sta naredili predmet moške refleksije, iz strogosti kazen za njegovo robatost. Mazohistični ideal je tako sestav-Ijen iz čustvenosti in okrutnosti. V Veneriv krznu seMa-sochov ideal umesti med hetero, ki nastopi v začetku romana (v sanjah, kojezaspal s knpgo Hegla v roki), in sadistko, ki nastopi na koncu romana (Wanda, ki na Severinovo stalno rotenje res postane okrutna). Kot ra-zloži Deleuze, se podobe tehireb žensk skladajo s te-meljnimi podobami matere: primitivne, heterične ma-tere — ojdipske matere, podobe Ijubice, tiste, ki bo stopila v zvezo s sadističnim očetom kot žrtev ali kot pomagalka —med obemaje oralna mati, matistep, ve-lik'a hranitelpca, prinašalka smrti.
Mišljenje, da najde mazohist užitek v bolečini, je po-dedovan nesmisel. Mazohist najde užitek tam, kjer ga najdejo drugi; predhodna bolečina, kaznovanje, poni-žanje, služijo kot nepogrešljiv pogoj za dosego užitka.
Spomnimo se na muke, v katere prostovoljno rine Severin, ki mu nobena okrutnost Ijubljene ženske ne pogasi neskončnega oboževanja, nasprotno, še bolj se razplamtijo njegove strasti; v čakanju, stalnem odte-govanju je gospodovalna ženska postajala vedno botj krasna, v svoi nepremični okrutnosti podobna kipom Venere, ki so stalni predmet oboževanja mazohističnih junakov. »Mazohist čaka užitek kot nekaj, karjenujnov zamudi, in računa na bolečino, ki moralho in telesno omogoči prihod užitka.« (Deleuze)
Branje Masocha je nujno, saj se bomo le na ta način znebili napačne predstaveL kjjo v nas zbuja pojem mazohizem, se vprašali, kakšne so resnične zveze med sadizmom in mazohizmom, če seveda sploh so kakšne, zvezo sadomazohizem bomo postaviS pod vprašaj. Ne nazadnje bomo spoznaH Masochovo čisto literarno vrednost, njegovo genialno mojstrstvo fanta-zme in suspenza.
10
O PODLAGI, ZASNUTKU, SPREMNI   BE-SEDI IN UČINKU NEKEGA ROMANA
Od časa do časa je mogoče v slovenskem pre-vodu brati tudi kakšnobesedilo z one strani Kolpe-in namerili smo se tematizirati določene razsežno-sti   »notranjega«   diskurzivnega   postopka   in ključne   momente   »zunanjega«  učinka  enega takrh   založniških   podjetij   (Božin   Pavlovski: WEST AUST), ker izkazuje tipologijo prevodnih operaci j na Slovenskem na način, ki po pravilu iz-korišca perspektivo arbitrarnega identificiranja posameznika (bralca) v njegovi neposredni ne-moči in občega principa, ki ga pač zastopa Založba ipertinentno logiko institucije, kakršna determi-nira uredniškemehanizme v njihovi dejanskosti tako, da po znani formuli izigrava interese indivi-diiovvve-se-čigavprid.   Zgolj nekaapartnaana- . fiza. teksta. kolikor ni že kot taka spodletela, pre-Ebmljeni modus pristopa k določenemubesedilu,bi najbrž bila danes že vnaprej brezplodno početje, feer se pač ne more izogniti empiriji krutega dej-stva,, da- pade v groteskno obdobje slovenskega reformiranega šolstva in specifičnih »profilov«, ki jjh po import vzorcu praktične omike fabricira metodologija usmerjenega izobraževanja. S tem fei bilaže ena sama marginalija preveč, nikar da bi se drugič spuščali v take posege; vprašatipa se je,če nemara ni mogoče upravičiti pričujočega poskusa ravno, kolikor si bo iskal oporo v konkretno pre-verijivi liniji določene slogovne variante, ki jo prakticira del slovenske »literarne kritike«. Opi-ral pa se bo na neko povsem specifično mesto v mehanizmu ustaljene kritiške prakse, kjer je kon-stitutivna in totalizirajoča točka pojmovanja re-cenzentskega posla tista, ki v njem manjka, in prav okrog te luknje strukturira kritiški tekst svoj scenarij in nazadnje prek nje dobiva svoj družbeni ttatus. Očitno namreč, da tradicionalno razume-vanje kritiške eksplikacije (in kolikor je kritiška, ^e točna, a nam gre lahko pač edinole za kritično) sankcionira moment znotraj kategorialnega apa-rata, ki bi nemara omogočil, da   prikaz/ocena/kri-tika razpre tiste dimenzije teksta, ki ga sploh omogočajo in pogojujejo, ne da bi jih razvila no-tranja koncepcija samega teksta, a iz njih konsti-tutivno       izhaja oziroma       učinkuje. Domet kritiškega zastavka tedaj zastopa že samo stojišče, od koder govori ocenjevalec, kar pomeni, da se recenzija konča, še preden bi se imela začeti, koli-Rorpač tavtološko omaguje pred   nepreseg! jivo» mejo, ki je zanj črka dotičnega besedila, se pravi, da se kritika izčrpuje v nebuloznih opisih in ubira najbrž najslabšo izmed ponujenih možnosti, saj pcmovi le tekst sam, kar pa ga brez dvoma degra-dira pod nivo (kakršen koli že je), ki ga reprezen-tira tekstualria pozitura. Odločilen je najbrž sklop konstitutivnih dispozicij, ki artikulirajo tekSt v na-tančno taki optiki ideološkega učinka, da ni več mogoče govoriti o »avtentični« strukturi in o »ak-tualiziranih« kompozicijskih, vsebinskih, slogov-nih momentih, saj je več kot jasno, da je zdaj že »aktualizacija« (družbena posredovanost) bte-rarnega besedila tista »izvirna«, »prva« oblika in ne morda kasneje prilepljena projekci ja interpre-tativnih konotacij. Tudi tale poskusskifša skupaj z ostalimi na teh straneh zajeti kritično razdelavo družbenega   funkcioniranja  posameznih  zmet-nostnih tvorb na način, ki vzpostavlja kontek-stualno podlago, kamor se vpisujejo obče zakoni-tpsti diskurzivne prakse in hkrati proizvaja pogoje id likvidacijo obskurne iluzije, da literarna pro-dukcija nastopa izključno v svoji »čisti« pojavni obliki, izolirana od posebnih družbenih in ideolo-ških razmeri j, ki jo vpen jajo v historično specifici-rano totaliteto.
V knjižni zbirki »Vezi«, ki se —mimogrede— vzdržuje v območju nekega zabavnega paradoksa, da povezuje tisto, kar je na nek način že povezano (namreč etablirani literarni modeli to in onstran republiške meje) in tedaj fungira —če smo zlob-ni— kot apologija obstoječe metode literarnega pisanja, je dobila priložnost »predstavitve« ma-kedonska literarna produkcija. Očitno pa je, da jo lahko reprezentira v horizontu nacionalnih vred-aostnih kriterijev in tipov pisave le tisto besedilo, ki je »vredno«, da nastopi v elitni zbirki in mora kot tako    izstopati/biti    različno prav po svoji najboljši,   najznačilnejši,   najpomembnejši  itd. lastnosti, ki lokalizira njegovo tekstno fakturo. Kerzakaj bi reprezentiral »nacionalnotvornost«, ee bi ne bil reprezentativen, ali drugače: v vsakem pogledu blesteč in sijajen, z eno besedo odličen, kar so vse temeljni specifikumi konotativnega ok-vira reprezentance. To bi lahko rekel vsak bralec m se znašel v nepri jetni skušnjavi, da svojo lastno izjavo razglasi za nesmiselno, ker izjavlja nekaj, kar je očitno že preveč. In prav kolikor je preveč, je izmaknjena smislu, vendar tako, da je hkrati svoja lastna subverzija, saj meri na na »tiho pred-postavko« vsakega prevoda v slovenščino (še po-sebej pa v »teh težkih časih«, kot bi pomenljivo dadali v obračunskem oddelku), ki najde razlog že v samem de jstvu prevoda. (koncept zbirke nas v to prepričuje tudi, če se skuša naknadno utemeljiti posamezne prevode z »nedvomno pomembnim« ipd) Prevod je v zadnji instanci, ki je kajpak ideo-lbška instanca, tu pač zato, ker je tu. Ugovor, češ ugovori so odveč (klin se s klinom spodbija), saj pač založba ravna po načelu selektivne analize in kritičnega izbora, je pač odločno prekratek, da bi dosegel polje, ki ga konstituira ideološka domi-nanta znotraj historične konstelacije in določe-nega razmerja med bralcem—-knjigo—založbo. Odsotnost smisla izjave zasede prav ideološki di-skurz, ki se praviloma formulira v informativni »spremni besedi« na koncu literarnega teksta in ga kot literarnega šele po vzratni poti konstituira. Najprej imamo torej tekst in stereotip nekih »ra-zlagalskih«  pretenzij je šele tisti, ki razjasni, kakšna je »pravzaprav« specifična tekstura in kje so skrite njene ključne relacije in postavke (odli-ke). Pogoj za konstitucijo literarnega besedila je tedaj prav »spremna beseda«, kolikor je v sistemu družbenega učinkovanja meritorni kriterij tega
besedila, ki pa je predpostavka svojega spremlje-valca, cirkulus vitiosus pozicije, ki jo v družbe-no—igodovinskih razmerjih zavzema knjiga (tu pač kot ena stvar teksta in tistega konstitutivnega »dodatka«). Ni slučaj, da je opisana struktura položena in formo praviloma v vseh reprezentativ-nih zbirkah na Slovenskem, od »Besede sodobnih jugoslovanskihpisateljev« do »Lirike« in »Modre ptice«. Konsekvence podleganja ekonomiji ima-ginarne zaslepitve se zdaj razprejo v svoji dra-stični obliki, v »praznem« pristajanju na samou-mevnost selektivnih operacij in arbitrarnega me-hanizma »sodbe«, kjer ravno determinanta tega položaja proizvede svoj lastni pogoj... da zau-pamo v odločitve urednika, ker je enostavno urednik. Odločilna pri tem korelativnem odnosu je pač institucionalna logika, ki uveljavlja nak-ljučje za princip nujnosti (vemo, da se ne prevaja načrtno, a ravno v tem je na nek način že sistem), saj zapre usta morebitnim oporekanjem skoz to-pologijo institucije, ki itna svoje jedro v tem, da se vedno sklicuje na »objektivne« pogoje proizvod-nje in tako »objektivizira« tudi prevodni proces in spontano izbiro povzdigujoč ga do nujnosti, kjer se razkrije, da v tej luči založba tiska pač edinole tista literarna besedila, ki si to zaslužijo.
Kar lahko bralec po tem »tour - retouru« še po-vleče iz situacije skiciranega premika je, da pre-bira izključno, kar mu ponudijo, pa še slabo vest mu izbriše. Razumeti nam bo tudi, vsaj če razviti zasnutek ideološkega diskurza velja, kako tako-rekoč konstitutivno neogibno/nujno nismo do-bili temeljnih tekstov moderne evropske poezije, kar nemara pokaže tudi diskurzivna praksa zno-traj slovenskih »kulturnih horizontov«, tista se-veda, ki funkcionira kot vrnitev potlačenega... Kontekst zgoraj razvitih dispozitivov, ki reprodu-cirajo produkcijske pogoje prevodne (in najbrž vsakršne) literature, obvladuje tudi branje ro-mana WEST AUST. Ker smo pač vestni zasledo-valci slovenske kn jigotrške ponudbe, premeteno opravimo tudi s spremno besedo k omenjenemu tekstu in ne moremo se izogniti sramežljivemu sklicevanju na dejstvo nagrade, ki jo je menda dobil roman. Do kraja prignana upogljivost pisca spremnega spisa je namreč sežeta v ideološko sin-tagmo »spoštovanja« in »obveznosti pogloblje-nega raziskovanja«, ki ravno, ker so uvodno izpo-stavljene in a priorne, terjajo premislek. Očitno je dovolj, da se na platnu zgodovine prikaže določen literarni tekst kot izvrstno čtivo, vredno vsake po-zornosti, že samo dejanstvo in moment nagrade. Zaključki brez oporne točke bi kajpak šli na roko jadikovalcem in trabantom etablirane »kulturne zavesti«, zato gremo počasi (ker je po vrsti in v ce-loti pač nemogoče): kot je torej mogoče videti, nam pisec famoznega spremnega besedilca pro-daja najprej žakelj, nato pa še mačka v njem. A takim poceni trikom ni, da bi nasedali, še posebej ker jih je treba vselej vzeti dosledno, saj je tudi opredelitev per negationem opredeljtev, nemara še celo v najboljšem pomenu. Maček nas sicer vedno lahko opraska (na to računa mešetar, ki opira svojo trgovino na plaho bralčevo/kupčevo pristaianje na njegovo lastno prekanjenost in av-toriziran položaj), bolj mamljivo in vabljivo za doslednost pri kupčiji/branju pa je dejstvo, da nikoli ne vemo, če ni prodajalec morda le spregle-dal, da ponuja zlato ribico.
Potem bi se reklo, — Če smo že figurativno ža-čeli — da goljufa goljufivec svojo lastno goljufijo in imamo tedaj opravka z dvakratno prevaro, ki pa nas nemara le vrne k resnici, saj je znano, da so ovinki plodna zadeva (in kaj je goljufija—spre-mna beseda  tudrugega     kot ovinek od stvari same) Ali če bi tole formulirali: pogoj »resnice« teksta je prav nekaj, kar maskira to resnico... V dejstvu nagrade so na delu diskurzivni mehanizmi institucije, ki razločijo in razporedijo besedila po kriteriju nagrajenosti, kakršna v fantazmatičnem učinku pripada njihovim literarnim vrednostim in specifični strukturi. Legitimni nasledek kriteri-jev, ki izhajajo iz fingirane refleksijske prakse, kakršna se umesti v fenomenu nagrade, je hkrati tudi »širši družbeni pomen« odlikovanega literar-nega teksta, ki s tem prejema oz. je postavljen v specifično luč ideološke perspektive. Rafinirano nastavljena past Zakona se zapre pravvtistem, hipu, ko ujame v svojo logiko tekst sam (ali bolje: njegovo učinkovanje), saj komisija v svojstvu po-deljevalca nagrad funkcionira le, kolikor skoznjo artikulira svoje intervencije institucija sama. Re-torika ideološkega diskurza, ki ji v nekoliko tnodi-ficirani obliki naseda del svetovne javnosti ob gala predstavi Nobelove nagrade (poseben biser so ta-koimenovane »utemeljitve«, kjer nabuhla bese-dičenja in naštevanja kvalitet posameznega dela prikrivajo samo, kako se jim utemeljitev nenehno izmika in b/ez posebnih zapletov bi se najbrž dalo pokazati, kako je prav neutemeljenost »utemelji-tve« specifika institucije Nobelove nagrade par ekscellence). Kajti institucija nastopa s stališča utajene predpostavke, saj izhaja natanko iz tiste točke, ki totalizira konceptualno polje s svojo strukturno izločenostjo. Razumljivo je, da v tej intersubjektivni konstelaciji odloča že samo dej-stvo nagrade in njena neposredna danost, kjer ni mogoč sum v njeno »realno« upravičenost odloči-tve.
Ta ključna/izločena točka je manko katego-rialnega sistema (vedenja), kamor se potem ume-sti »najboJj samoumevni« —ideološki koncept, ki —deninio— pri Nobelovcih izstopa preko »člo-večnosti«, »protesta proti ogroženosti človeka« itd. itd. Iz tega bi nemara sledilo, da institucija sama ne ve, , kaj dela: pravzaprav pa zgolj ne nastopa s stališča absolutne vednosti, s stališča, ki ga obvladuje »vedenje«, pač pa črpa svojo pre-moč ravno iz odločilne prevare, kjer je temeljna pač determinanta subjektove pozicije, saj je on tisti, ki konstitutivno ne ve. A kaj je to, česar sub-jekt ne ve in dopušča da ga dribla institucija, dasi ne izhaja iz mesta, od koder bi lahko »vedela«?
Mogoče je reči tudi takole: subjekt ne ve, da ne ve niti institucija sama, ki pa jo v vseh razsežnostih radikalno afirmira ravno, da ve, da subjekt ne ve, da v tej igri nihče ne ve. V protislovju, ki pa ga po-konzumira in deponira logika institucije, je vpi-sana tudi zadnja instanca (kriterij »resnice«). in ker je po njej seči pač prepovedano, kolikor je nemogoče, je institucija vselej »korak naprej«, vselej predhaja samo sebe zato, ker strukturira dialektično distanco do same sebe. Kakor bi ne bili — recimo — tudi zastavki legende o »velikem kockarju« Divjega zahoda ne razviti ravno po tem vzorcu opozicije vednosti: ve, da »objektivno« ne igra pokerskega špila »bolje« od ostalih, a pobere vlogo, ker se distancira od svoje lastne pozicije, zato ker mu je pač jasno, da zasede eksponirano mesto prav v intersubjektivnem razmerju med njimi. Nosilec te pozicije pa lahko postane le, če blefira in ve, da blefirajo vsi ostali, njegova »zu-nanja« pozitura pa hkrati v istem procesu izstopi skoz mehaniko »vedenja« o svojem lastnem blefu (kar v koordinatah kartaške igre, kjer je resnica tega postopka prav blef,hlinjenje, najbrž proi-zvede distanco in z njo dominacijo) Natanko v teh dimenzijah pa je iskati tudi ideološke pogoje za fetišizem dojetja moči in socialnih reperkusij in-stitucije.
Ta mistično sprevrnjeni učinek strukturne pre-vare se kaže nazadnje tudi v tavtološkem konsti-tuensu institucije, ki je nezmotljiva, ker je institu-cija. Dejstvo sodbe je slejkoprej pred vsako možno alternativo resničnega in neresničnega, ki je v končni konsekvenci zanemarljiva, ker je sodba pač nasebna. Dr. Gane Todorovski, pisec spremne besede k romanu WEST AUST tedaj ostaja črpajoč svoje »spoštovanje« dotekstaiz same dejanskosti nagrade (ideološke sodbe) izi-gran, se pravi, da ovire institucije ne more preple-zati, ker je nepopustljiv in je ne prizna, zato ga lahko pustimo pred njo, recimo — v oklepaju. Ko smo izpostavili za recepcijo romana konsti-tutivne momente, lahko razvijemo mehanizrne tekstualne prakse, ki je na delu v njegovi »notra-nji« zgradbi. Roman Božina Pavlovskega se vpi-suje v zgodovino evropskega fradicionalnega ro-manopisja na način, ki izrablja notranji prelom standardnih shenVkonceptov romanesknega ju-naka, to pa tako, da ga polno zasede in je tedaj njihova razlika. Travmatična točka te sheme je namreč junakovo razmerje do njegove lastne ak-cije in preko akcijskih konstant do »ostalega sveta«, ki ni on sam. Eksistencialistični roman (če sprejmemo to ohlapno kategorijo) kot poslednja faza v samorazkroju evropske romaneskne tradi-cije formulira JunakovO' »vrženost« v konkretni svet, ki ga določa kot potolčenega in pohabljene-ga, še preden se karkoli zgodi. Vendar junakovo nerazumevanje sebe samega piscev v horizontu »bivanjapredbistvom« nezadovoljuje in ravnotu spodrsne malone kompletna garnitura eksisten-cialističnih pisateljev. Svojega nepopisno razoča-ranega junaka skušajo pripeljati v svetlobo polne metafizične pozitivitete, se pravi, do njegove lastne »resnice«. Slutnja razrešitve, ki je v tipolo-ški klasifikaciji eksistencialističnega pisanja naka-• zana, pa je hkrati že vselej konstitutivno zamu-jena iri pozabljena, namreč vtoliko, kolikor je čvrst temelj in opora (post)eksistencialističnega junaka najbrž lahko le ena sama — to pa je odsot-nost vsakršnega temelja. To ni niti nesmisel niti smrt, saj je tukaj na delu ekonomija manka: v za-menjavi nadomestkov, ki jih po vsej sili skušajo podtakniti toposu luknje, ki jih kajpak izigrava tako, da ne pove, kaj v resnici zastopa (tj. svojo »praznino«, za njim ni ničesar).
Zakoniti naslednik tako dojete strukture eksi-stencialističnega rotnana in za vsako ceno »ute-meljenega« junaka je tudi WEST AUST, vendar v varianti, ki nam jo je tukaj naznačiti. Če v polje delovanja svojega junaka in v postopek struktura-cije romana eksistencialistična koncepcija pri-tegne še »filozofsko« argumentacijo problemati-ke, tega ne stori zato, ker pač to »narekuje čas«, ampak iz razloga, ki mora ostati prikrit, da namreč s filozofijo zakrpa svoj — zgoraj skicirani — spo-drsljaj. Kot rečeno, spodrsljaj je nesluten in že zamujen, začenja pa se vrtenje v metafiziki kroga, ki traja v nedogled in ga prakticira cela rajda pisa-teljev pri nas in zunaj. V ta razkol med potencial-nim in aktualnim je vpisana tudi tekstura WEST AUSTA. No, zabloda, da junak konec koncev le pride do resnice (sovpadan je pojavne oblike in bi-stva stvari) kroji tudi mero WEST AUSTO, ki se tej utvari ne more izogniti, jo pa na poseben način obrne — in če se hoče — parodira.
Kakor bi torej ne biio nemogoče reči, da roman o makedonskfh pečalbarjih v Australiji (nomen est omen — glej naslov romana) fiksira usodo obupanih in izmučenih,, telesnoin emocionalno razkrojenih delavcev na daljnjih tujih dnevnih ko-. pih in v rudnikih mlade celine po matrici eksisten-cialistične determinacije junaka, pa bi prav tako ne pogrešili, ako bi mu pripisali svojevrstno za-stranitev/obrnitev (iz) tega zasnutka. Ta pa je im-plicirana v razdiranju (anstotelovske) logike resni-ce, ki »pride vselej na koncu«. Božin Pavlovskiseže po svojevrstni nacionalni temi, ki je toliko bolj na-cionalna, kolikor je izvržena iz matičnega okvirja, saj se ukvarja z opisovanjem razkropljenih make-donskih delavcev, ki so odkrinili po sledi dolarja v dfugo hemisfero, da bi si pač v Australiji nahitro zagotovili »pošteno in udobno življenje«, na do-mačih tleh, kajpak. Potem, ko znotraj kapitalskih produkcijskih razmerij propadejo njihove »tiso-čere možnosti«, ostane prekooceanskim gastar-bajterjem le nostalgično hrepenenje in nenehno upanje po domači zemlji, medtem pa standardno popivajo in se potikajo od bara do javne hiše in nazaj. Vmes pa krepko garajo na ladjah, rudnikih ali pa prodajajo svoje mlado telo botnim ljubicam z novci. Ubijajoče in moreče je to njihovo vegeti-ranje, ubijajoča in opredeljujoča pa je tudi nji-hova »nepotrjena« nacionalna identiteta, ki za-radi razpetosti med Makedonijo in Australijo de-luje kot razlika, kot contradictio in adiecto. V model konstitutivne prevare eksistencialističnega junaka jih vpenja ravno ta razlika, ki jo ni mogoče obiti prav, kolikor je izrinjena. Junaki (če osta-nemo pri tej terminologiji) ostajajo sicer povezani v nekake občine, skupine in neformalne združbe, kjer je nacionalni princip prevladujoč, ni pa eks-kluzivistično zastavljen. Razlika se zdaj simpto-matično vrne skoz drugo nacionalnost in s tem po-trdi, da ne gre več za neko posamezno nacional-nost kot tako, pač pa za občost delavca kot prišle-ka, kot eksploatiranega. Če pa se izpolni usoda tradicionalnega junaka v njegovem participira-nju na končni katastrofi, ki je edina »prava« re-snica ubesedenega subjekta, potem je tvegati tudi hipotezo, da resnica v WEST AUSTU ne pride na koncu, ker je namreč vselej že pri-' sotna.
Makedonski pečalbarji iščejo resnico svojega obstajanja na novi celini pač zato, ker ne vedo, da so jo že našli. (ne njihova nacionalna, amapk de-lavska komplementarnost, občost njihovih posa-meznih identitet) Tukaj je torej na delu struktura spodletelega srečanja z resnico, sajjetoč^a uspešnega         branja te resnice            konsti-
tutivno spregledana, ko se (po uboju, razpadu skupine, dokončni prostituiranosti) pečalbarji ra-zidejo in nepopravljivo zamudijo mesto resnice, saj do nje ne pride niti v samem koncu romana — za razliko od prakse eksistencialističnega pisanja in najbrž je prelom vsebovan ravno v tem neu-spehu junakovega prepoznavanja svoje resnice: v ' tradicionalnem 1 modelu ga zastopa formula kata-strofe kot razkritja. Najbrž prav tako ni slučaj, da je katastrofa v teksturo romana vpisana prek svo-jega izostanka, ki funkcionira na način preboja k>-gike tradicionalne romaneskne strukturacije, kjer katastrofa za nazaj eksplicira razmerja dogodkov in figur. Domer romana WEST AUST je potem-takem s pozicije tradicionalnih standardov evrop-skega romana pojmovan v optiki presežka, s sta-lišča modernega romana pa — kako bi drugače — že meri prenizko. Drugim posegom pa prepuš-čamo vznemirljivo dejstvo, da se konča razvojna linija romana ravno v kontekstu ekonomije ne-realiziranega spolnega odnosa. Zastavek, ki bi ga bilo poučno razviti inkonceptualizirati. Gotovo.
ALEŠ DEBEUAK
IŠČEMO SODELAVCE UREDNKE
UREDNIKA ZA TEORUO
UREDNIKA ZA MEDNARODNE ODNOSE
UREDNKA ZA UNIVERZO
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogo-je:
—  da so študentje Univerze Edvarda Kardelja
—  da imajo vsaj nekaj izkušenj na področju omenjenih uredništev
—  da uspejo navezati Čim več stikov s sodelavri
—  itd.
Kandidati se lahko zglasijo v času uradnih ur v uredništvu Tribune in prinesejo okvirni program uredništva za katerega kandidirajo. Dela in na-loge so bajno plačani.
IŠČEMO SODELAVCE
raznih poklicev, usmeritev in neusmeritev, z inte-resi in brez njih, ki niso popolnoma imuni proti protislovjem, ki jih v študijskem procesu obdaja-jo. Prispevke soUdno honoriramo.
UREDNIŠTVO
ZA VSE,  Kl Sl  RAZSTAVE TAPISERU ŠE NISOl OGLEDALI
Okolja, v skladu katerih so delali umetniki že po tradi-ciji, lahko razdelimo na dve pomembni skupini — javna in zasebna. Izdetki oz. podobe, namenjene javnosti, zato prav hitro za površnega opazovalca izgube nekaj svojega učinka, če jih iztrgamo iz prvotnega okolja in obesimo v velike skupine. Gotovo pa ima razstava, ki je zaradi objektivnih razlogov (premalo prostora, nizke stene ipd.) skromna, po obsegu veliko estetsko vred-nost. Prireja jo Narodni muzej Ljubljana v razstavišču Arkade v Ljubljani in bo trajaia do 12. aprila. Interesen-tom je v ta namen na razpoiago vodstvo Hanke štular.
Kant je nekoč zapisal, da stvari, kakršna je sama po sebi, ne moremo spoznati zato, ker prihajamo v stik z njo preko naših očal, spoznavamo jo iahko le skozi diop-trijo svojih očal. Razstava vam daje to možnost, da vam vsak kos taptserije spregovori, naslednji članek pa je le kratek oris vtoge taptserije v zgodovint in danes.
Tapiserijo giede na tehniko izdelave in prvotni način uporabe uvrščamo med stvaritve uporabne umelnosti, gtede na motiviko pa jo doživtjamo in vrednotimo na načine, ki sicer veljajo za sfikarstvo. Ni edna oblka udobja in opreme, s katerima so si poskušal Ijudje na-pravrti brvaišča prijetnejsa in udobnejša, prav gotovo pa ji tkalska faktura daje poseben, samo njej lasten izraz.
Tapiserga je rezuitat dveh avtorjev: kartonista in tkal-ca, kar je značilno za obdobje manufakturne probvod-nje, ki je tkatee tudi sfcer spremjnjala v speciaizirane izvajatee posameznosti. Za manjše delavnice in sploh za novejši čas pa je značilno, da umetniki svoje zamisH uresničujejo sami. Običajno se tkejo tapiserije na sta-tvah, ki so pokončne aM ležeče, za predlogopa služi tkalcem karton. Med tkanjem imajo pred seboj hrbtno stran tapiserije, kar povzroči, da si tkalec iahko pri leže-čih statvah ogleda izdeiek le s pomočjo zrcala. Vseskozi je bila usoda tapiserije v glavnem odvisna od naročil. Kot statusni simbol je predstavljala veNko bogastvo cerkvenim in svetnim dostojanstvenikom, plemičem idr. Od ceiotne proizvodnje tapiserij je le-teh ostalo bore mak). 2e tako ali tako občutljive tkanine so bile desert za molje in miši, do 17. stol. pa so kot premični inventar siu-žNe tud kot vojni plen, ki so ga vojakr kdaj pa kdaj ve-seio raztrgali. Skratka, uničil jih je zob časa in pa bre-zbrižnost (obešanje tapiserij z žeblj, osvetljevanje s svečami za romantično vzdušje in poudarek prestiža), katere se še danes otepamo na vse strani.
V Evropi se začne tkanje tapiserij med 11. in 13. sto-letjem v nemških in deloma skandinavskih deželah, prvi razcvet pa doživi v 14. in 15. st. v Franciji in na Flam-skem v cehovsko organiziranih delavnicah. Razno-vrstna motivika se je nanašala na zgodbe antičnega in srednjeveškega življenja in na prizore, ki so bifi odraz takratne upodabljajoče umetnosti, pri vsem tem pa je ohraniia svojo prvotno funkcijo toplotne in zvočne izofa-cije (pangs) in zastorov (ecrans).
Drugi veliki razcvet doživlja v 16. st. na Flamskem pod vplivom itaKjanskega renesančnega in flamskega sfi-karstva. Historične, mitološke in žanrske teme v duhu nizozemskega slikarstva se v 18. st. umikajo lahkotnej-šim sižejem, zlasti priljubljene postanejo predloge ilu-stracij literarnih del (Cervantes, Moiiere). Taptserija je postala uglaSena z dekoracijo prostora, lahko jo ozna-čimo z besedo »tkana slika«.
Preporod tapiserije se je začel ob koncu 18. in v 19. st., čeprav je bila večina manufaktur v tem času opuš-čenih. Veliko zaslugo za ta prerod ima VVilliam Morris (1834—96), k/jepoenostaviltkanje, izčistil kompozicijo, omejil izbor barv in tapiserijj vrnil praktično namemb-nost, ki se je izgubila v stoletjh preobrazbe v izrazito de-koracijo.
Izmed tkalskih šol ima velik pomen šola v Scherrebe-ku, ki je bila ustanovljena 1896 in bila kratek čas vodilna na nemškem območju. V njej se je izšolalo veliko število tkalk in tkaicev, ki so širili zamisel modernega umetni-škega tkanja po vsej Evropi ter se obenem trudili pribi-žati tkalsko dejavncst širši množici.
V  primerjavi z Evropo je naša dediščina veliko sta-rejše tapiserije skromnejša, vsekakor pa ne manj po-membna. Ohranjene izvirajo iz gradov na Slovenskem (Slovenj Gradec, Ptuj), so izdelki doslej še ne natanč-neje ugotovljivih nizozemskih ali morda francoskih tkal-nic iz 17. ali iz začetka 18. st. Uporabljali so jh za okras sob že v 17. oz. 18. st. in so bile last plemiških rodbin, ki so imele gradove in mestne hiše na Slovenskem. V19. st. so prav tako kot v Evropi uporabljali ŽAKAR — strojno tkane preproge kot rezultat napredka industriali-zirane proizvodnje.
Med prvimi tkalnicami tapiserij na ozemlju avstroogr-ske monarhije je bil Kranjski zavod za umetniško tkanje v Ljubljani (1898—1909), katerega je ustanovila Kranj-ska hranilnica v Ljubljani po vzoru tkalnice iz Scherre-beka. Namenu razširiti umetniško tkanje se je pridružila še možnost zaposlitve žensk. Ustanovili so brezplačno §oio. Zavod je leta 1901 dobil svoj delavniški znak KKWA. Najveičji uspeh tkalnice je bilo priznanje za tapi-serijo Najdenje Mojzesa po kartonu Otta Eweia. Leta 1909 pa deiavnica neha z delovanjem. V zapuščini KZUT, katere izdelke poznamo v originalu ali po foto-grafiji, se kaže vpliv reafističnega krajmarstva ter japon-skega lesoreza: piastovitost, močni obrisi pa tudi ozki ali ležeči formati so odraz japonskih svitkov. V glavnem jih uokvirjajo sivi okvirji — gallons. Med doslej ugotovlje-nimi izdeiki je motivika v večini primerov krajinska. Izbor barv je skromen. Pogost motiv je tudi rastlinje. Tapise-rije s to tematiko so na razstavi zastopane v največjem števiiu, dve izmed njih (Račke in Leteči labodi) pa sta primerek živalske motivike. Na razstavi je tudi šest tapi-serij — izdelkov ročne tkatnice Dekorativne iz Ljubljane; avtotji njihovih predlogov so sodobni slovenski sikarji (Herman Gvardjančič, France Slana, Silvester Komel, Bogdan Borčič, Jože Spacal in Janez Bernik) in se uvrš-čajo v smer moderne tapiserije. Razstavljen pa je fudi izbor iz opusa del Cvetke Miloš—Radanovič, ki je za ta-piserije, ki jih je doslej razstavila na 22 samostojnih in 25 skupnih razstavah, prejela v Munchnu zlato kolajno, v Slovenj Gradcu pa so ji podeliii naslov mojstra umetne obrti. Sama je avtorica celotne tapteeriie, v zadnjem času pa preizkuša obBkovanje obojestranskih tapiserij, pri katerih sta si obe strani neiderrtični. Njene tapiserije so polne gibanja in čustvovanja ter komunikacije. Ce imamo tone za simbole, ki nekaj pomenijo, in če glasbo razumemo kot sredstvo komunikacije, bo mogoče koga vtej smeri impresionirala ena izmed njenih razstavljenih tapiserij, ki nosi naslov Poletna simfonija, pa tudi vse ostale niso nič manj govoreče.
Kolikor se je komu med branjem tega članka pretrgala rdeča nit, naj povem, da je muzejski svetovalec Hanka Štular pripravila k razstavi obsežen katalog, s katerim si boste to rdečo nit sešili, jo podaljšali pa še videli kaj, česar na razstavi ne boste.
In ker je bralcem Tribune, navajenim na vrsto član-kov, gledanih z »marksističnega stališča«, prišel obtem članku mogoče na pamet Marxov stavek, da se od Ijudi ne more zahtevati, da se zanimajo za duhovne in kul-turne stvari, dokler še niso izpolnili svojih materialnih potreb, naj dodam kot desert, da je cena vstopnic za študente 3 dn ter da tapiserije (samo ena izmed njih — Pesem Svobode — je ocenjena na vrednost okoli 500.000 din) niso naprodaj.
SAŠA LEVSTIK
KAKO SE KRITIČNOST PREVRAČA.... ali o anahronizmu Oraminih ZDRAVNIC
Tale zapis bo tudi naredil časovni kozolec: namesto tik po meri, kot je v navadi, se bo prestavil čim bKžje zadnji ponovitvi. Morda bo reprodukcijska veriga tako vsaj metaforično boij na dlani.
ZDRAVNICE Rolfa Hochhutha so moralčna melo-drama, ki hoče ustvariti vtis sodobne tragecfije, so škan-dalozni bulvarski feljton, ki hoče biti radkalna družbena kritika, so konec koncev kič, makskiran z mimetičnim posnemanjem aktuatnega zgodovinskega trenutka. Očitek nemške, svetovne pa tudi naše kritike v smislu, da Hochhuthu »manjka poezije«, seveda tako ne za-deva zgolj neke zunanje, stilne aN tehnične posebnosti, ampak posega tja, kjer bi sploh moralobiti umetniško (in gtedališko) bistvo takšnega dramatskega poč«tja. Na mestu tega je v ZDRAVNICAH praznina, ki vteoko za-stavljena hotenja sprevrača v svoje nasprotje. Navkljub temu in precejšnj dolgosti, če že ne dolgočasnosti in razvtečenosti, pa vendarle ni mogoče preprosto pre-zreti nekaterih zanimivjh posebnosti ali celo odf k Hoch-huthove igre.
Vsekakor v območju naše dramske Etsrature in gle-dališča nismo vajeni tako hitrega odzlvanja na kon-kretna dogaiaraa v današn? sodobnosti, t.i. »družbeni stvamosti«. Najbrž bi zaman iskaN takšen dramatikov interes, ki tako na drobno in ne kar metaforično počez formulira vsebino obravnavanega žMjensfcega področ-ja, ki se tako malenkostno, strokovnjakarsko prebija skozi strokovne slovarje, dokumente, ki tako natanko preštudira nevarna razmerja v bolnišnicah, farmaoevt-ski industriji in poiitiki in ki vse skupaj izzivalno vrže v obraz javnosti, opremljeno z nadvse razvidnim lastnim (avtorjevim) moralnim stalščem. V Hochhuthovi dram-ski Iteraturi gre za nekakšno kontaminadjo zvrsti, ana-logno stanje pa je tudl v uprizoritveni strukturi takšnega tipa. Drama z vso svojo akribijo, težnjo po strokovni neoporečnosti, dokumentarični zvestosti »družbeni stvarnosti«, s svpjo izpostavljeno moraličnostjo in ten-denco vplivati na red stvari, prevzema nase funkdje po-lemike, pamfieta ali celo članka pod aibriko »afere«. S tem pa tudi gledališče, če kajpada pristane na logiko pasivnega odražanja besedila, igra vlogo, ki smo jo dru-gače vajeni pri tefeviziji kot magičnemu okencu v svet, kot dnevniškemu registriranju dogajanja, ki še poteka. In ravno na tem mestu je najbrž treba iskati raztoge za izjemno odzivnost in uspešnost Hochhuthove dramati-ke. Ta namreč kar najboij neposredno kaže, kako se stvari na odru dogajajo tudl v »resničnem« svetu, da se procesi, v katere da avtor pogiedati svoji pubfki med nekaj urami predstave, dogajajo še naprej, tucE z n|mi in tudi, ko se vrnejo iz gtodalške Nše. S tem opozarja na pojav, ki ga pubika—državljani ne bi smeti trpeti. Naj gre pri tem za moralni ugled papeža, Churchilla, mini-strskega predsednika aK eminentnih znanstveni-kov—zdravnikov aii farmacevtskih koncernov, ni mo-goče tajiti, da je imela (in ima) njegova dramatika v svo-jem družbenem kontekstu prav noposredno moč (npr. padec Filbingerja, ukinitev gledališke oenzure v Anglii). Pri tem pa tudl ne more uiti ponovlf vo dejstvo, da Hocn-huth v svpp kritičnt tendenčnosti v skrajni posledid ra-čuna na moraKčno čustvo državljanov—publike, da v svoji dramatiki probiem postavlja in razresuje kot nekaj individualno etičnega.
V zdravnicah se pokaže, da je to moralično čustvo obli-Jcovano kot čisto posebno in določeno moralično Čustvo ki je kajpada meščansko. Zaradi neadekvatne dram-ske strukture, ki usodne procese kapitalskega sveta iz-peljuje skozi optiko meiodramatičnih motivov (Ijubezen-ski trikotnik, intriga, metafizična izravnava — zdravničin sin je žrtev njenega izkrivljenega etosa itd.), in zaradi njihove subjektivistične motivacije, ki jo brez vsakršne distance avtor povzema od Schillerja, pade kritična ra-dikalnost. Postane enaka raznovrstnim senzacijam, ki polnijo bulvarski tisk in v bistvu reprodudrajo obstoječa razmerja. Zaradi take anahronistične strukture (spo-mnimo se na ruske futurrste, ki so trdili, da ni revolucio-narne umetnosti brez revolucionarne forme) se usodna moč človeka obvladujočih procesov poHtike in ekono-mije pomanjša na nekaj privatnega, prejkone enkrat-nega in ne generičnega. Tu pade možnost sodobne tra-gedije in obče, umetniške razsežnosti besedHa. Zato se ! ZDRAVNICE ne zdijo obvezujoče in predstava v Drami \ nekako ni prav vžgala: namesto polemičnih odzivov po premieri je Teleks že pred njo organiziral debato, ki se-veda ni bila spontana in je zajela le ožj krog strokovnja-kov, povrh pa je bržkone imela reklamne namene. ZDRAVNICE torej izven svojega družbenega konteksta in zavdjo svoje kvazi—radikalnosti in ki6—realnosti iz-gubijo svojo praktično—politično moč. Ostajajo le neko-liko presenetljiva informacija o problemih zdravniške etike, ki se zavoljo svoje tendenčnosti zdijo že grotes-kno predimenzionirani: želja po moralični in dokumen-tarični prepričljvosti, ki obvladuje celotno uprizoritev, doseže višek v prekiadanju organov po odru, kar vseka-kor deluje že na način znamenite »Krpanove kobile«. Prevajalec, režiser in lektor Franc« Jamnik ni pre-stopil meja, ki jih predpostavlja besedilo. Prizore je gra-dil na način psihološko realistične igre, ki jo je mizans-censko organiziral v več različnih in prav tako veristič-nih prizorišč iscena: Niko MatuO- Prisotnost labaa-torijske in medicinske tehnične opreme je znotraj takš-nega koncepta ostajala zgolj na ravni požMjajočega, realističnega efekta in ni mogla zdrsniti v kakšno bolj usodno in metaforično vrednost. Tudi burkaškogrotes-kni prizor dveh secircev, ki v Hochhuthovi dramaturgiji spominjata na shakespearske »jesterje« (grobarja iz Hamleta), prizor ki mu je Jamnik posvetil tudi veliko do-sledne lektorske pozornosti, ni s svojo jezikovno ana-hronističnostjo (Kuno Wild govori stajersko, Wilfie Rat-zinger pa dolenjsko) prestopil območja meščanskega moralnega stališča in nezavezuioče lažne krittčnosti. Sicer pa je predstava tudi po čisto zunanji plati, š svojo dolgostjo, menjavanjem zapletenih scen in večkratnim padanjem zastora, bila kar nekako nostalgično staro-modna. Bila je prejkone priložnost za izbrano igralsko zasedbo, kije svoje delo zanesljvo, rutinirano, me-stoma tudi duhovito in sveže opravila. V spominu so . ostaie zlasti vloge Marfca Okorna, Poldeta Biblča, j^Bran^ta Ivanca, Jan«a Albrehta, Marlj« Benko in
MARKOJUVANl
IšTUDENTSKI KULTURNI CENTER
V tako majhnem ali velikem (kakor vzamete) kultur-nem prostoru Slovenije imajo študentski mediji gotovo specifičen položaj. Njihove vsakoletne finančne težave so že kar kroničen pojav naše kulture nasploh.torejne samo študentske. Kako je sptoh pri nas s sodobno kul-turo? Poglejmo samo ta dva ekstrema. Kulturni mav-zoiej Ivan Cankar se otepa s probiemi, kako bi zapolnil svoje mamutske kapacrtete, na drugi strani pa eksperi-mentalno gledališče Glej s svojim odHčnim programom tava v vse večjih prostorskih težavah. človek se ne more znebiti vtisa, da jevse> skupaj odrinjeno na rob dogajanja, bodisi z dajanjem finančnih drobtin kot z ig-noriranjem naših masovnih medjjev. Pa bodimo bolj konkretni s samim izrazom študentska kuitura. Sam pojem izraža torej kultumo dejavnost neke določene populadje, ki je integralen del vsega prebivaistva, Sam naziv študent ima tudi časovni pomen, saj predstavlja neko življenjsko obdobje, obdobje nastajanja nekega življenjskega pogleda. Kulturna ustvarjainost v tem času je prvi izraz nekonformističnih pogledov na celotno dogajanje okoli nas. To je torej tisti spontani radikalni vzvod, ki študentsko populacijo postavjja v odnos osveščenega subjekta. Sam vzrok za današnje pisanje pa je osvetlitev delovanja študentskega kulturnega centra. Letos mineva deset let od ustanovitve centra, ki je pred nekaj leti dpživel verjetno svoj najlepši trenutek, ko je dobil prostore na Starem trgu. Nočemo, da bi pisa-nje izzvenelo kot hvalnica, vendar sama dejstva govori-jo, da Študentski kulturni center predstavlja eno najvi-talnejših kulturnih sil v Ljubljani. Nikakor ne smemo pre-zreti takih dogodkov, kot so bili predstavitev nemških in kanadskih sodobnih filmov, prpjekdja filmov Andy VVartiola, izdaja kr^Jg Jureta Potokarja: Aiton in Jadrana Sterleta: Pisma iz Havane, nekatere zelo zanimive li-kovne razstave, organizacija glaSbenih koncertov in pr-vega festivala rocka v opoziciji pri nas. Zagotovo smo kakšno zanimivo stvar nehote tudi izpustili, važnejše sedaj pa je, da spregovorimo še o nekem problemu. Gre za premajhno povezanost študentskih medijev v Ljub-Ijani. Zares, samo malo boljše volje bi bilo potrebno, pa bi ob boljši povezanosti medijev stekla tudi marsikatera nova dejavnost, pa tudi finančna plat se bi bržčas po-pravila. Kaj bi še rekli za konec. Upajmo, da bodo te drobtinice dale povod za razmišljanje o polpžaju štu-dentskega kulturnega centra in ostalih študentskih me-dijev v Ljubljani.
Marko V. Uršič
NOVA DISTRIBUCIJSKA MREŽA GRAMOFONSKIH PLOŠČ V BELGIJI
V tej številki objavljamo zanimiv naslov, ki bo morda prišel prav vsakemu, ki bi rad naročil plošče naslednjih skupin rocka v opoziciji:
UNIVERS ZERO (BELGIJA)
Ena najbolj zanimivih skupin združenja alternativnih glasbenikov Rock In Opposition. Njihova mračna sred-njeveška glasba še najbolj spominja na nekakšno me-šanico zvoka skupin Magma in Henry Cow. Skupino se-stavljajo: Michel Berckmans — fagot, oboa, Patrick Ha-nappier — violina, Daniel Denis — bobni, tolkala. Andv Kirk — klaviature in Guy Segers — električni bas. Izdali so naslednje plošče: UNIVERS ZERO, HERESIE IN CEUX DU DEHORS.
ART ZOYD (FRANCIJA)
Ena od francoskih skupin, inspirirana z Magmino glasbo. Zasedba skupine je sledeča: Gerard Hourbette — violina, Gilles Renard — saksofon, Jean — Pierre Soarez — trobenta in Thierry Zaboitzeff — električni bas, violončelo. Njihova diskografija obsega sledeče plošče: MUSIOUEPOURLODVSSEE,GENERATION SANS FUTUR in SVMPHONIE POUR LE JOUR OU BRULERONT LES SCITES.
PRESENT (BELGIJA)
Najboljša skupina, ki se je pojavila v zadnjem času v Bekjiji in Franciji. člani bendaso: RogerTrigaux — kita-ra, piano (bivši član Univers Zera), Alain Rochette — piano, Daniel Denis — tolkala (član skupine Univers Zero) in Christian Genet — električni bas (tudi bivši član Univers Zera). Posneli so odiično ploščo TRISKAIDE-KAPHOBIE.
Postopek za naročanje plošč je naslednji:
V pismu pošljete svoj    naslov in ime piošč, ki jih že-lite naročiti na naslednji naslov:
MARTINE DE BRUYN RUE RUBENS 21 1030BRUXELLES BELGIOUE
Plošče plačate s čekom za 400 belgijskih frankov (če želite naročiti eno ploščo), to pa pošljete na:
CREDIT COMMUNAL DE BELGIQUE
RUE GALLAIT
Številka poslovalnice (agence numero) 027649
Številka oranžnega računa (numera de compte oran-
ge):
063—0383737—40 na ime DE BRUYN Martine (au
nom de DE BRUYN Martine).
Rock v opoziciji prinaša več poleta in življenjske energije!
Marko V. Uršič
MANJ STRAŠNA JE GLOBINA, KOT V POVRŠINI... ali o lutkarski travesti| HAMLETA
HAMLET je že od njega dni proetor za miselno telo-vadbo najbolj rafiniranih duhovjkpt so bii Goethe, Coie-ridge, Nietzsche, Freod in Joeip Vidmar, pa tudi neko-Bko manj rafiniranih in nesramnih, kot je na primer Jan Kott. VHAMLETUsoiskaipredvaem vefike globine, v katerih se z vso tenkočutnostjo tehta njegova odtočitev med akdjo in inercijo, med maščevanjem in stopnosQo, med voljo očeta in voljo matere.. ,med bti in ne btti.
Lutke v rokah komedljantov teatra ITD in Stoppar-dova priredba Shakespearove tragedije pa se niso iz-gubJjaJi v teh in podobnih miselnih tančinah: namesto da bi Hamiet z vso moraično tehtnostjo in tragično auro ra-znrišljal, kaj naj stori, kako naj deJuje in če naj spioh de-luje, se brazgtavo in brez lastne zavesti spusti v kar naj-bolj noro, hilro, petin&tiridesatminutno akcijo. Toma Stopparda in i režiserja,, scenografa, obNkovalca lutk in kostumov Zlatka Boufta je tokrat zanimala in zaba-vala predvsem in edlno čisto površinska, zunania plat Shakespearove tragedje. Dogodki so si sledifi kot sNči-ce v stripu ali v risankah brez kakršnekoN gtoblje, psiho-loške, moralne motivacijskepodtage: oče, ki gromogias-no in pošastno straši, mati in stric - bratomorilec, ki si ne-sramno nazdravljafa, Ofelja, ki se maice pohotno spo-gleduje, Poton^, ki se škandalzira nad razmerjem svoje hčerke s prismojenim princem Hamietom, Hamlet, ki kar na lepem prepozna zJočince, ki nadlra svojo mamo in mimogrede zakoije prisluškujočega Polonija, Laert, ki se peni in zastrašujoče vihti maščevaln« meč, na koncu pa vsespiosni pokoi in Fortinbras, ki mimogrede na novo spravlja svet V tirnicej. Dogodki so nagrmadeni brez tragične hierarhije, hierarhija pa je zabrisana tudi med samimi protagonisti: Hamlet je prav takšna, neko Nko groteskna lutka s faKčnim nosom, kot druge, obi-čajno bolj »stranske« osebe, in ga je na začetku pravza-prav kar težko razpoznati. ITD je potemtakem odpisal vsakršno globino in s svojo bolj ai manj zabavno povr-šinskostjo pokazal, da je na njenem mestu (tokrat) praznina. Kjer bi moralo brti tragično, je v optiki Stoppar-da, Boureka in itedcjevcev danes praznina.
Logika HAMLETA, ki smo ga imelt priložnost videti na gostovanju v Cankarjevem domu, je tipična logika tra-vestije. \z raznoraznih odSčnth poetik, vštevši Aristote-lovo, je razvidno, da je tragično dejanje namenjeno vi-sokim osebam, ki so moralno vzvišene nad povprečnimi Ijudmi. Medčanska dramaturgija jeto mofalično zahtevo pripela na ziato razredno pravito: tragično dejanje in tra-gično čutenje je v zakupu visokih slojev. največkrat na-ctonalno pomembne aristokracije. Vemo tudi za težave, ki jih je imelo meščanstvo, ko je hotelo tudi v tragiški !ite-raturi stopiti na mesto aristokracije. Travestija pa je bila vedno orožje nizkih slojev, ki so s profanizacijskimi kret-njami razvrednotili odtujene globine meščanske ali ari-stokratske moralne veličine, ih postavili v svojo bJižino in se zabavali nad njihovo nezivljenjsko okostenelostjo. Travestija preoblači octtujeno resničnost v novo povr-šinskost, s tem jo odmika od njene (zamejene, rezervi-rane, ekskluzivne) gtobine in opozarja na praznino (iz-praznjenost). Ali če tvegamo še malo dlje in vse skupaj bolj zaostrimo: praznina se lahko izkaže šeie v razred-nemboju.
Travestija pa ni uravnavala samo Stoppardove pri-redbe, ampaktudi sam špektakel. Visokih oseb niso več podajali prefinjeni in odlični zvezdniški igralci, travestija je vse skupaj temelito obrnila: v ospredju (na površini) so bile srednje velike, popartistično, striparsko živopi-sne lutke, ki so se gibale, ne iz sebe, temveč v naročju v belino zakrinkanih igralcev, ki so se, da bo mera polna, tudi »pomanjšali« v sedeč položaj. Pospešeni ritem in profanizadjsko burkaštvo lutk (ki bi bile, mimogrede, lahko tudl še bolj domtseino in presenetijivo izkorišče-ne) pa v gledalcih vendarle nista izzivala zgolj sprošče-nega smeha, ampak sta vzbudila tud dokaj noiagodne občutke. Tragično je pobegnito \z dosega in zmožnosti (lutkastih) protagonistov, ki le še komično otepajo z meči, in izginilo za sterilnimi maskami kjralcev—iutkar-I jev, za katere pa tudi ne vemo, kaj jih gtolje. Praznina? 1                                                                     MARKO JUVAN
12
MOCLi
V petek, 26. marca, v popoldanskih urah, je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani najnovejša pro-mocija najnovejše plošče na tržišfcu tovrstnih izdelkov. Izšla je v produkciji RTV Ljubljana, na njej pa sodelujejo s svojimi posnetki Indust Bag, Ljubljanski psi, Buldogi, Šund inKuzle. Izdalijojo pod skupnim naslovom LEPO JE V NAŠI DOMOVINIBITIMLAD, promocija pa je po-tekala v okviru potrošniškega sejrr.a Alpe-Adria. Orga-nizator promocije je bila seveda RTV Ljubljana, nastopili pa naj bi vsi bendi, ki so sodelovali pri snemanjute ploš-če.
* Prireditev je bila nahitro, pa tako, z levo roko vkup zmašena, organizirana s popolno neresnostjo, priredi-telj pa je prav tako tudi dobro vedel, da na promociji ne bodo nnogli nastopiti vsi bendi, saj je bil taistega dne v Novem mestu, v dvorani Marof, novovalovski koncert. fndust Bag je že bil tam (saj je od tam tudi dqma), na promoctji se pa prav tako niso prikazaB Ljubljanski psi. Res lepa promocija. No, vsaj trije bend so se naslikaN tam in med njimi je najprej skočil na oder šund. V rekla-mne rvamene sta Ijubljanska Elektrotehna ter industrija glasbi! Melodija, posodili nekaj glasbeneopreme. šun-dovci so jo torej prvi preizkusili, nafiitro in napol odrolali par komadov pa se porazgubili. Kuzlam je bila oprema, ki seveda ni bita kakšen Fender aK Gibson, očitno bolj všeč, pa so se fantje na tej zavoženi promoci| še najbolj potrudili od vseh. Resnost in zavzetost n|hovega na-stopa je pri priči pritegnila k odru kar precej Ijudi, ki |h še «..alo poprej od nikoder ni hotelo biti. Šundovci delajo s takšnimobnašanjem sebi kaj slabouslugo. Bend, ki ima v sebi vsaj kanček profesionalnosti, bi celo takšno pri-liko izkoristil, vsaj za trening. In končno, nikoi ne veš, kdo te opazuje in kakšno mnenje se bo potem širilo o tebi naokrog. Kot tretji in zadnp so nastopii Buldogi. Najbrž sJab občutek ob pogledu na prizorišče, pbčutek osamljenosti in brezkoristnosti, ko domala nifjer niko-gar ni bilo, pomisel na čisto odvečen nastop — pa so svoj nastop s komadom Travma spremenii v zafrkarv cijo na svojstven račun in še bolj na račun tistih malo pri-sotnih, ki so se nemudoma razbežali in si poiskali za-vetje v mirnejšem okolju. Nemara pa je bilo za Buldoge tudi tako prav, saj je bito to vse prej kot promocija.
Na tej prireditvi je bil tud prodajni pult, na katerem naj bi obiskovalci sejma kupii tudi kakšno ptoščo. Tudi av-togram katerega od članov benda, seveda po svojem tostnem izboru in okusu, je biio moč dobiti zraven. Toda, kako dobiti avtogram od nekoga, ki ga tam ni!
Nekakšna pdovična promocija, tako bi se dalo še najbolj prizanesljivo označiti to zgrešeno prireditev, a čtovek se nikakor ni mogel znebiti občutka, da se tu nekdo iz vsega norčuje. In kam pelje takšna pot, se vprašamo! Ali smo res tako majhni, neznatni in brezpo-membni, da si še sami ne znamo poiskati svojega pro-stora pod soncem, se pravi, na glasbeni sceni? Ali pa so nemara bendi sami tako brezperspektivni, da se jim ni isplačalo odmeriti primemejšega časa in prostora, da bi iabko dostpjno predstavili svoj izdelek in seveda tudi iz-delek RTV Ljubljana. Celo prek uspešno izvedenih peomocij petje pot na širšo glasbeno sceno, ja, k boljši uveljavitvi.
• oKje pa je bila kakšna vidnejša reklama, ki naj bi Ijudi uspešno obvestila o promociji! So biK predstavniki tiska tudi obveščeni? Nič čudnega torej ni, da k promociji ni bilo niti največjih privržencev posamičnih bendov. V fante so sem in tja zijali slučajni, zdolgočaseni mimoido-či, kot v kakšen svojevrsten eksponat na razstavnem prostoru. Fantov se je, povsem razuml|vo lotila depri-mirnost pa so še sami do konca zavozili tisto, kar je bilo že od vsega začetka zavoženo.
Ob koncu promocije je organizator priredil za čJane bendov in njihove menagerje skromno zakusko. Privoš-čftso si lahko po en cel sendvič ter dve steklenici piva. HQ                                                BOŽIDAR ZALOZNIK
TRIBUNA
ŠTUDENTSKI CASOPlS. Trg osvoboditve 1   Ljub-Ijana, tel. 214-372
Tribuno   izdaja   Univerzitetna   konferenca   ZSMS Ljubljana
UREDNIŠTVO: Mitja Maruško — glavni in odgovorni urednik,                                                                 -^ar_
cel$tefančič,junior-kultura, DušanTurk — naravo-slovje.                                      . Marjetka ^ušteršič — lektonranje, Mojca Dobnikar — tajnica uredništva i Franci Baraga — distribucija. Aljoša Kolenc in Mat-jaz Pozlep — likovno in tehnično urejanje. SODELAVCI: Andreja Potokar. Marko Uršič, Saša Ostan. Miha Javornik. Mladen Švarc  Nada Šabec Iztok Vilic...                            __.
IZDAJATELJSKI SVET: Joze Petrovcic — predsed-nik, Primož Hainz. Srečo Kirn. Samo Hribar,
. Dušan Turk,       ¦                 , Mitja Maruško
URADNE URE UREDNISTVA so v/sak dan od 10. do
12. ure
DE2URSTVA UREDNIŽTEV. TOREK — naravoslov-
je. mednarodni odnosi,
SREDA — univerza, distnbucija. ČETRTEK — teori-
|a, kultura. distribucija
CELOLETNA NAROČNINA za dijake in študente je
75,00din. za ostale posameznike 100,00, za institu-
cije 150.00din. Naročnino nakažite na naslov: UK
ZSMS, Trg osvoboditve  1.  Ljubljana, 50101  678
47303, z obveznim pripisom »za Tribuno«, na na-
slov uredništva pa pošljite svoj polrti naslov.-
TRlBgNO sofinancirajo podpisniki Družbenega do-
govora o vlogi, razširjanju in financiranju mladin-
skega periodičnega tisfca
TISK: T-skarna Ljudske pravice v Ljubljani, pripra-
va: IBM Dnevnik
TR)BUN A je oproščena temeljnega davka na promet
po sklepu št. 421—1 70, z dne 221 januarja 1973
IZ PISEM UREDNIŠTVU
Ob deseti obletnici ŠŠTUDENTSKEGA GIBANJA IZREKAM ČESTITKE NAJZASLUŽNEJŠIM RE-VOLUCIONARJEM. Mogoče so zaslužili kaj več, kot samo simbolične nagrade. Tovariši, hvala! (Kateri, pa naj sami uganejo!)
S. Rafael, Kranj
Z dnem, ko boste dobili ta listek, se odjavljam od na-ročnine vašega časopisa. Res je, da konkretno nimam nič proti njemu, toda koncept mi ne odgovarja in je škoda, da mu jaz zaradi tega spreminjam namen. Upam, da me razumete. Va, bivši naročnik
Robert Č. iz Portoroža
Piše vam vojak, trenutno okoli 800 km od doma, se pravi prav toliko od »baze«.
Glede na to, da ste uredništvo najboljšega uredništva na svetu razen (NME), bi bil strašno vesel, če bi mi lahko vaš omiljeni časnik pošiljali sem. Edino, kar je nena-vadno pri tej prošnji, je da bi želel Tribuno brezplačno (BREZPLACNO).
Pravkar sedim skupaj z nekim precej naprednim Bo-sancem, poslušava novi val in piševa naokrog. On je s podbno prošnjo »zatežil« zagrebškemu »Poletu«, vko-likor ga niso že ukinili.
Blazno me je »zrajcala« enaTribuna, ki mi jo je poslal kolega iz LJ, nekaj o Polski itd. To je posredno zanimivo za vojsko ipd.
G. Janez in K. Nikola, Niš
Naj vam napišem, da se sedaj nahajam na odsluženju vojnog roka v Bileči. Danes mi je padla po naključju v roke revija Tribuna, ki sem jo v civilstvu redno prebiral, in sem se odločil, da vam nekaj napišem o tem. Zelo po-grešam tu to revijo in vas bi prosil, če je možno, da bi jo jaz dobival tukaj v Bileči na naslov M. Igor, Bileča.
Glede plačila pa bi se dogovorili takole, da bi vi poslali nakaznico (položnico) na moj civilni naslov. Potem bi pa to plačala moja mama.
Zdravo! Igor Živela socialistična revolucija!
RAZPIS
FANTJE, PUNCE, NE ŠE UMRET, počakajte do MAJSKIH DNI, v katere vas kKče in vabi ENAJSTA ŠOLA POD MOSTOM (teden mla-dinske kulture), kjer bomo skupaj zarajali:
—  5 TELESl (ples),
—  Z GLASBILl (koncerti),
—  Z UMETNIŠKO BESEDOIN PESMUO (li-terarna (re)produkcija),
—  Z  BARVAMI,   KAMERAMI (obscurami), FOTOAPARATI (razstave),
—  S TALIJINIMIHRAMI (gledališče brez desk, ki pomenijo življenje).
POZIVAMO vse vas, kičutite, daste vključeni v ta tretman, da SE OGLASITE NA UK ZSMS, T>g osvoboditve 1, kije organizator majskega tedna. V njem boste pokazali vse, kar imate pokazati. Ako imate vghvi kaj, kako, zakaj in kjena najboljpri-meren način pokazati, kaj delate, PRIDITE in predstavili se boste vesoljni slovenski (Ijubljanski) javnosti.
Prireditve so predvidene na prostem, zato po-skusite svoje zamisli in prikaz svoje dejavnosti temu primerno prilagoditi. NA UNIVERZITETNO KONFERENCO ZSMS PRINESITE »PRODUKTE« SVOJE DEJAV-NOSTI IN OKVIRNO ZAMISEL, KAKO JO POKAZATI!
Naročam plakat Lenin m Rdečem tign.
ftupnino v vifini 30,00 4to bom ponrnaKa) ob
Dlakata. Dodal(a) bom tndi strofte poftnine.
Nasiov
Ftodajakip mbavfli gnortTmfalrtn Mnhiniiar,i>>,
.- • ¦ •      - v                       ¦
Prodajati Tiflmao Je dobro plačani ažitek. Od izvoda rajhižii 4,00 dln, khko pa tndi 5,00, če več kot 200 nvodov. Tribuna izhaja Stirinajst dnevno.
Pridite tia dan izida itevflke v prostore uredniitrt.
aiočam Catopis za krltiko znanosti na nadov Natočnina za letnik 1981 jc 200,00 din.
V(elika pohvala za organizatorja okrogle mize o Ko-sovu, ki ste jo imeli pred parimi dnevi. Velika stvar je akcija. Sploh mi ne pride v glavo, zakaj nekaj takega niso organizirali v drugih mestih, kjerse nahajajo faksi... Verjetno se tamkajšnji študentje pripravljajo na spo-" mladanske fuzbalske tekme.
Nedavno sem se pogovarjal s predsednikom UK v Kruševcu in ga vprašal, kako sodelujejo z drugimi uni-verzami. Rekel je:»Povabimo jih, potem gremo na po-stajo, počakamo jih, potem špilamo fuzbal, pa kosilo in adijo«. »Bravo«, pravim jaz, »tako vidne in razgledane mladinske funkcionarje med mladimi potrebujemo« On pravi: »Hvala lepa, potrudil se bom.«
Nekaj me zanima. Zakaj noben jugostovanski tisk, nobena izjava naših politikov, nobena okrogla miza, ni obravnavala problemov kultnre na Kosovu? Še nihče ni omenil, kako deluje gledališče v Prištini in drugih mestih na Kosovu. Ali obstaja sploh mladinsko gledališče, kak-šen je program glasbene šole, s čitn se ukvarja mladinska organizacija na univerzi poleg tega, da obsoja kontrare-volucijo, kaj delajo kosovski strokovnjaki, kakšne so realne možnosti izobraževanja kosovske mladine.
Punk. Punk imam rad. Punk glasbe ne maram, ampak ne moti me, če jo ima kdo rad. Zame je punk glasba zlo-raba inštrumentov, mrzlična glasba. Strinjam se s tem, da mora imeti glasba, ki jo ustvarja mladina, svoj status v ZMJ. (To velja tudi za punk). Če računam z matematiko in kemijo, vse skupaj seštejem, dodam še H2SO4 IN MALO SKUHAM, POTEM DOBIM REZULTAT: PUNK GLASBA JE GLASBA MALOMEŠČANOV, KRIZA POP/ROCK GLASBE 3VSAJ PRINAS4. Kaj izdaja punk glasbo? Energija in bla bla. No, evo: glasbo ustvarja Tomaž Pengov, glasbo ustvarjajo Kuzle. Se na-svet za Igorja Vidmarja: Igor, daj se že enkrat poroči. Saj si že toliko star! Pogiej se pred »špigo«! Že plešav si. Čas je, da imaš otroke. Dosti si naredil pri rock in jazz glasbi. Pusti, da nekaj naredijo še dmgi brez tebe. Ob-ljubljam ti. Za tvojo poroko bom dal dobrega prašiča, dober kmečki kruh in vino. Redakcija Tribune ima moj naslov. Samo piši, kdaj bo obcet, pa dobiš vse kar sem ti obljubil.
P. Nikola, Žabare