Izhaja vsak dan zjutraj razven r ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številk* Din 1*—, lanskoletne 2'—; me-•e5na naročnini Din 20'—, za tujino 80’—. Uredništvo ? Ljubljani, GregorCičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 In 80-71.
Jugoslovan
R o k o p 11 o v n« vračam«.
Oglasi po tarifi In dogovoru.
Oprava v Ljubljani, G radiSCe 4. tel. 30-68. Podružnica » Mariboru. Aleksandrova cesta St. 24. tel 29-GO.
V Celju: Slomškov trg 4. Pofit. Eek. raS.1 Ljubljana 15.621.
Št. 51
Liubljana, torek, dne 3. marca 1931
Leto II.
Velik političen pomen pomorskega sporazuma
Izjave ministrov Brianda, Hendersona in Dumonfa - Sporazum krepi prisrčno sodelovanje med Francijo in Anglijo - Posledice bodo blagodejne ludi na gospodarskem polju
Pariz, 2. marca. □. Angleški zunanji minister Henderson in prvi lord britanskega admiralata Alexander sta včeraj v spreni-stvu pomorskih strokovnjakov prispela v Pariz in se sestala s francoskim zunanjim ministrom Briandom, mornariškim ministrom Domontoin in francoskimi strokovnjaki. Posvetovali so se do 18-30. Ministri so nato sprejeli novinarje in jim dali več izjav o rezultatih teh pogajanj.
Briand je izjavil: G. Henderson in Ale-xander sta sporočila meni in Dumontu rezultate posvetovanj v Rimu. V zvezi s tem sva Henderson in jaz poslala najinemu kolegu Grandijevu ta-le telegrafski pozdrav:
»Veseli smo, da Vam moremo javiti, da se popolnoma strinjamo z Vami v pogledu sporazuma, ki je bil dosežen v Rimu. Mi bomo priporočali najinim vladam, da ta sporazum odobre. Meniva, da je potrebno ob tej priliki naglasiti, koliko ceniva koncilijantnost Italije. Prepričana sva, da bo ta sporazum zelo mnogo doprinesel h konsolidaciji miru na svetu. Želiva, da se nič ne opusti, da se zaupanje in prijateljstvo, ki je privedlo do srečnega dogodka, čim bolj izkoristi za dosego velikega namena miru.«
Zatem je Briand sporočil novinarjem, da so se s sporazumom, ki je sedaj podpisan, zaključila posvetovanja in razgovori, ki so trajali neprenehoma leto dni. Ta posvetovanja so se začela takoj po zaklju-čitvi pomorske konference v Londonu. Razen politikov, ki so sodelovali v teh razgovorih, je treba izraziti priznanje spretnosti pomorskih strokovnjakov Craigiea, Rossija in Massiglija, ki so na teh posvetovanjih vneto delali, da se čimprej doseže sporazum.
Mornariški minister Dumont je izjavil: »Ne morem vam povedati točnih številk o tonaži, kakor smo jih določili v tem sporazumu. Naši angleški kolegi so nas prosili, da bi tekst sporazuma ne objavili že sedaj, marveč da bi počakali 2 ali 3 dni, da bi oni mogli obvestiti o vsem britanske domijone, pa tudi Združene države in Japonsko. Ni izključeno, da se bodo izvršile v sporazumu Se nekatere nujne izpremem-be, preden bo še definitivno podpisan splošni pomorski pakt, ki bo nadomestil obstoječo pomorsko pogodbo med Veliko Britanijo, Ameriko in Japonsko. Javnost bo o vsem obveščena že v nekaj dneh. Verjel no je, da bodo do takrat obveščene vse prizadete vlade, da se takoj prične po-sleduje in glavno delo za ustvaritev splošnega pomorskega sporazuma, ki ga bo podpiralo vseh pet velikih pomorskih dil. Prepričan sem, da bo francoska javnost zadovoljna s sporazumom, ki smo ga dosegli.«
Britanski zunanji minister Henderson pa je novinarjem izjavil, da so se vodili tako pariški kot rimski razgovori vedno v ze lo srečnem razpoloženju. Vsi delegati so pravilno ocenili veliko važnost tega sporazuma, po katerem so vsi stremili. Kes so bile težave, toda z dobro voljo so se vse odstranile. Po sreči nam je uspelo zaključiti pogodbo, ki bo utrdila prijateljstvo med Veliko Britanijo, Francijo in Italijo. Se letos se bodo nadaljevale priprave za iplošno razorožil veno konferenco, ki bo v februarja leta 1932 v Ženevi. To delo bodo sedaj zlahka opravljali in pa s toliko večjim zaupanjem v uspeh, ker jo danes pomorski spor med Francijo in Italijo rešen.
Britanskima ministroma in njunemu spremstvu 30 priredili včeraj banket. Davi ‘e bila seja francoske vlade, na kateri je riand poročal o doseženem sporazumu. Danes opoldne pa sta britanska ministra ? svojimi spremljevalci odpotovala v Lon don.
Pariz, 2. marca. AA. Havas sporoča, da je bil na podlagi razgovorov med franco skimi in angleškimi ministri snoči ob 18-30 dosežen popoln sporazum med zunanji ni ministri in mornariškimi ministri Francije, Anglije in Italije. Pogodba bo sedaj predložena v ratifikacijo še ostalim inty-resiranim vladam.
Pariz, 2. marca. d. Listi so danes zjutraj v splošnem z velikim zadovoljstvom pisali
o	sporazumu, ki se je v soboto dosegel
Le
1Hf
med Francijo, Anglijo in Italijo v vprašanju pomorskega .oboroževanja. Pripisujejo mu velik pomen za razvoj mednarodnega položaja. Oficijozni *Petit Parisien« pripominja, da dogovor odstranjuje nasprotja
Henderson v Rimu
Na sliki vidimo H«n d e ra on a (na levi) ob njegovem prihodu v Rim, Cisto na desni je italijanski minister za /.^..anje zadi e Grandi, poleg njega pa prvi lord angleSke admirali tet e Aleksander
na polju pomorske razorožitve, krepi prisrčno sodelovanje med Francijo in Anglijo in pomeni popuščanje napetih odnošajer med Francijo in Italijo, »Matin« pripominja, da je Francija pri teh pogajanjih bila
v naslednjih treh bistvenih točkah zadovoljena: 1. obrambna sila francoskih podmornic ostane neokrnjena. Koncesije, ki jil\Je morala Francija priznati glede podmornic, so malenkostne. 2. Nadmoč francoske nad italijansko mornarico, ki ji je zaradi zemljepisne lege in zaradi razsežnosti francoske kolonijalne posesti neob-hodno potrebna, ostane za več let ohranjena. 3. Francija, Anglija in Italija so sklenile, da odslej ne bodo več rabile velikih oklopnih križark, ki bi imele več ko 23.000 ton, medtem ko so se v zadnjem času marsikje nameravali graditi dread-nougti s 35.000 tonami.
Pariz, 2. marca. n. »Agence economicque et financielle« piše, da bo imel pomorski sporazum, ki je bil sklenjen v Parizu in v Rimu, blagodejne posledice tudi na finančnem polju. Odpadle bodo velike in drage gradbe ladij in s tem se bo tudi olajšal mednarodni denarni in kreditni trg.
Waskington, 2. marca. d. V tukajšnjih dobro poučenih krogih imajo vtis, da je dogovor glede omejitve pomorskega oboroževanja, ki je bil sklenjen med Veliko Britanijo, Francijo in Italijo, za Združene države sprejemljiv. Mislijo, da so predlagane spremembe londonske pogodbe podrejenega pomena in se ne dotikajo živ-ljenskih interesov Združenih držav in Japonske.
Jugoslavija — plod slovanske zavesti
Pomemben članek lista »Katolik Polski« o naši državi - N j. Vel. kralj Aleksander ena najznamenitejših osebnosti Evrope
vso oblast v svoje roke. Delo v zadnjih letih pod kraljevim vodstvom je prava in vzorna. slika edinstva slovanskih plemen.
Varšava, 2. marca. AA. »Katolik poljski« prinaša uvodni članek pod-naslovom s Jugoslavija — plod slovanske za vest ic.. Novi reMn služi, pravi list, v Jugoslaviji na: 1-neinu edinstvu in v ta naineii je bil tudi ■ ustvarjen. Ideja narodnega edinstva zavz~ m a vedno močnejše korenine v slovanskem s”etu. Pot kraljevskega para v Zagreb je največjega .pomena. Po smrti hrvatskega kralja Svačiea, ki je bil pred 800 leti pri Gvoždu premagan od madjarskega kralja Kolo mana, Hrvati niso imeli viladatja svoje krvi. Zato so z navdušenjem pozdravili vnuka Karadjordja, ki je kri njihove krvi. Velikega dela ujed in jen ja' jugoslovanskih plemen ni izvedel samo kralj Aleksander,' temveč ves jugoslovanski narod pod nje-R"'vi m vodstvom. Radi tega je kralj Aleksander ena najznanienitejših osebnosti Evrope. Boril se je v dveh balkanskih vojnah in v svetovni vojni. O priliki tragičnega umika preko Albanije ni niti trenutek zapustil svoje vojske. Ko je 1. 1929. pretila državi propast, je kralj Aleksander vzel
Izid občinskih volitev v Nemčiji — — — Berlin, 2. marca. AA. Pričakovanja, da bodo narodni socijalisti pri občinskih volitvah v Brunswicku nazadovali, se niso uresničila. Po zadnjih rezultatih so narodni socialisti v primeri s splošnimi volitvami meseca septembra nekoliko napredovali. Največ so pridobili pri teh volitvah komunisti, ki so zelo narasli na račun socijali--stov. Nemški nacijonalisti in srednje stranke so izgubile na glasovih. Volitve v Bruns-vvicku smatrajo politični krogi za nekako merilo političnega položaja v Nemčiji, posebno pa še, ker vladajo v tej deželi narodni socijalisti. časopisje ne pretirava narodno - socialističnega uspeha, kljub temu pa odkritosrčno priznava, da pohod ekstremističnih strank ni ustavljen, in se tolaži, da je naraščajoča brezposelnost v glavnem kriva izidu občinskih volitev v Bruns-vvicku.
Zagonetna smrt fašistovskega generala Grazianija
Oblasti so mnenja, da so generala vrgli iz vlaka neznani zločinci Umor najbrže političnega značaja
Livorno, 2. marca. v. Tukajšnji listi >11 Telegrafom poroča o rezultatih preiskave, ki so jo uvedli zaradi nesrečne smrti generala Grazianija. List piše, da so nekateri preiskovalci mnenja, da se general Gra-ziani ni ponesrečil, marveč, da so ga neznani zločinci ubili. General Graziani je namreč padel iz voza prvega razreda brzo-vlaka, ki je vozil po levih tračnicah preko desnih tračnic daleč od vlaka. Ce bi se bil ponesrečil, bi moral pasti tik ob vlaku na tla in bi ga najbrže kolesa vagonov razmesarila. Na drugi strani so pa tudi zapahi pri železniških vozovih prvega razreda tako varni, da je skoraj nemogoče, da bi se bila vrata sama odprla in da bi bil general po nesreči padel. Preiskovalne oblasti izključujejo tudi roparski umor, ker so pri generalu našli 5.600 lir. Vsekakor pa je čudno to, da v kupeju, ki je v njem potoval general Graziani, niso našli nikake prtljage, ki jo je moral general vsekakor imeti spričo tako dolgega potovanja iz Rima v severno Italijo.
Iz poročila navedenega lista se da razbrati, da je bil umor generala Grazianija bržkone političnega značaja.
Za duhovniki še zdravniki
Trst, 2. marca. v. Predsednik tržaške zdravniške zbornice je pozval vse slovenske zdravnike v tržaški pokrajini, naj si zaradi bližnje revizije seznama zdravnikov pri policijski oblasti oskrbijo moralno in politično Izpričevalo. V fašistovskem smislu pomeni to, da preti vsem slovenskim zdravnikom v tržaški pokrajini izključitev iz zdravniške zbornice. Zahtevana izpričevala izstavljajo podestati na podlagi poročila s policije. Ker pa smatra fašistovska policija vsakega slovenskega intelektulaca za politično nezanesljivo osebo in ker ima predsednik zdravniške zbornice pravico izključiti vsakogar, ki »deluje proti državi«, to se pravi proti fašizmu, je jasno, kakšen namen je imel poziv predsednika tržaške zdravniške zbornice na slovenske zdravnike. Lani so pri reviziji zdravniškega seznama izključili prvega slovenskega zdravnika. Vse kaže, da pridejo sedaj na vrsto še vsi ostali.
Za zbližan je med Jugoslavijo in Poljsko
Varšava, 2. marca. AA. Poljska skupina Male antante tiska je imela v prostorih sindikata inozemskih dopisnikov svojo skupščino. Predsednik skupine, ki je istočasno predsednik poljskega novinarskega udruženja, je z zadovoljstvom ugotovil, da poljski in jugoslovanski tisk vršita svojo misijo v cilju zbližanja obeh narodov. Jugoslovanski ataše za tisk Mareš je kot tajnik skupine poročal o razmerah v Jugoslaviji. Na predlog predsednika je bilo sklenjeno, da se za novinarje v Poljski osnuje poseben tečaj za srbohrvatski jezik. Nadalje je bilo sklenjeno, da se za novinarje v Poljski osnuje poseben tečaj za srbohrvatski jezik. Nadalje je bilo sklenjeno pozvati sekcijo v Poznanj, da osnuje sekcijo Male antante tiska, ker je v Poznanju slovanska zavest najbolj živa.
Pogajanja med Anglijo in Gandhijein
Ncw Delhi, 2. marca. AA. Po vesteh iz Indije je delovni odbor indijskega kongresa odklonil mirovne pogoje, ki jih je stavil podkralj Irwin Gandhiju. V nacijonalističnih krogih računajo s tem, da se bodo pogajanja razbila, ako v poslednjem trenutku ne bo dosežen kompromis. Lord Irwin se je obrnil v London za nova navodila. Glavna težkoča izhaja iz Gandhijeve zahteve, naj bi posebna komisija preiskala postopanje policije pri neredih zadnjih mesecev.
New Delhi, 1. marca. AA. Jutri bo sprejel podkralj Gandhija, ki mu bo poročal o sklepih izvršilnega odbora Indijskega kongresa.
Usoda konfinirancev na Liparskih otokih
Pariz, 2. marca. v. Pod naslovom »Strašna usoda konfiniranih Slovencev na otokih pri Na-polju — Nečloveško ravnanje z interniranci na otoku Ponza« poroča »Ere Nouvelle« o strašnih mukah nesrečnih žrtev fašizma. V svojem brezmejnem obupu so konfintrancl pričeli gladovno stavko, nakar so jih enostavno obsodili vsakega na 7 mesecev ječe. Prepovedali so 'jim prebirati slovenske knjige in celo to, da bi se med sabo pogovarjali po slovensko ali v svojem jeziku pisali svojim sorodnikom. Z debelimi črkami razlaga list ob koncu svojega poročila: Tako postopanje fašistovsklh oblastnikov kriči do neba in bil bi že skrajni čas, da bi se zganila vsa Evropa, in Društvo narodov ne ravno zadnje, da bi se nesrečnežem vsaj omilila njihova nečloveška usoda.
Aretacija dveh nemških duhovnikov v Italiji
Božen, 2. marca. n Včeraj so v Bozenu aretirali patra Arnolda iz benediktinske opatije pri Bozenu. Aretiran je bil tudi duhovnik Josip ilottensteiner, ki si je s patrom Arnoldom dopisoval. Oba sta bila aretirana, ne da bi se vedelo, kakšni so razlogi za to.
Konsolidacija Evrope napreduje
Stiska je dober učitelj. Kadar teče voda v grlo, takrat seže tudi najbolj lalikoiiiišlje-ni dijak po knjigi in kadar pričenja gospodarska kri/.a stiskati življenje, tedaj tudi najbolj sanjavi politik pogleda resnici v oči, ker mu jo pač kriza preživo postavi pred nos. Ko je vladala že visoka konjunktura v industriji in gospodarstvu, takrat so samo človekoljubi in idealisti govorili o potrebi zbližauja evropskih narodov. Toda vsi njih razlogi in najsi so bili še tako tehtni, niso zalegli, ker bila je konjunktura in za skrbi ni bilo prostora.
Je pa vedno tako na svetu, da pride za sedem debelih let sedem suhih in tako »o začela naročila padati in stroji so se pričeli ustavljati. S lem pa so padla naročila tudi za poljedelca, gospodarska kriza se je pričela v Evropi in na vsem svetu. Armade brezposelnih so vedno bolj rastle, težave so postajale vedno težje in na zadnje ni preostalo nič drugega, ko pogledati brez olepšav resnici v oči. Ta dolžnost pa je postala tem nujnejša, ker je na drugi strani postajalo vedno jasnejše, da iz sovjetske Rusije grozi Evropi nova in silna nevarnost. Vsa ta dejstva so izmodrila Evropo in danes imamo že vidne in močne dokaze, da konsolidacija Evrope napreduje.
Prvi tak dokaz je dala pariška agrarna konferenca, toi je pokazala tako močno solidarnost evropskih interesov, kakršna je bila še pred kratkim iluzija. Drug še sil-nejšd dokaz pa je bil storjen s sporazumom
o	pomorskem oboroževanju. Konferenca za konferenco je bila brezuspešna, prodno se je po silnih bojih dosegel sporazum v pomorskem oboroževanju vsaj med Ameriko, Vel. Britanijo in Japonsko. Toda ta sporazum je bil brez prave vrednosti, dokler se nista pridružila temu sporazumu še dve drugi pomorski velesili — Francija in Italija. Sporazum med tema dvema državama pa je bil skoraj nemogoč in vsa zunanja politika evropskih držav je bila pod vtisom francosko-i tali j anskega nasprotja. Ze so prinašali tudi časopisi poročila o novam pomorskem tekmovanju, ki se ima pričeti med Italijo in Francijo.
Toda v času silne gospodarske krize, ko je morala Italija seči že po težkem sredstvu redukcije uradniških plač, da spravi svoj proračun vsaj delno v red, ni mogoče nad vse drago tekmovanje v pomorskem oboroževanju. Denarna stiska se je kategorično uveljavila in postala nepremagljiva ovira. Poleg tega pa je ves svet hotel, da pride do sporazuma v omejitvi oboroževanja in kdor se ni hotel podrediti tej volji, t- je bil v nevarnosti, da ostane osamljen. V času krize pa je osamljenost še dvakrat težja, ker preprečuje tudii vsako zunanje posojilo. A ravno zunanje posojilo je za marsikatero državo edino sredstvo, da se izkoplje iz gospodarske krize. Razlogi stiske so postali vedno silnejši in na vse zad nje zmagali, da je sporazum o omejitvi po morskega oboroževanja danes dejstvo in da pišejo listi že o historičnem 28. februarju.
V	mnogem oziru je dan rimskega sporazuma tudi v resnici historičen. Ne toliko zaradi vsebine sporazuma, temveč vsled dejstva, da je bil ta sporazum mogoč samo zato, ker je zmagala pomirljiva struja, ker je prodrlo spoznanje o solidarnosti evropskih narodov. Ta zmaga je tem pomembnejša, ker še ni tako dolgo od tega, ko se je govorilo celo na odgovornem mestu, da čakajo Evropo že leta 1932 burni dogodki. Mesto teh bo doživela Evropa v letu 1932 veliko razorožitveno konferenco, katere glavni namen bo ta, da baš take dogodke prepreči.
Z rimskim sporazumom je zmagala ona linija evropske pomirljive politike, ki se je pričela v Locarnu in ki se je kljub vsemu odporu desničarskih in levičarskih skrajnežev uspešno nadaljevala in končno tudi zmagala. Jugoslavija, ki je bila vedno naj-odločnejše za mir in sporazumno politiko med evropskimi narodi, se rimskega sporazuma le veseli, ker se z njim potrjuje pravilnost jugoslovanske miroljubne poli tike.
Rimski sporazum je uspeh, velik uspeh, h kateremu je treba njegovim ustvarite-ljem, zlasti pa angleškim in francoskim politikom le čestitati. Ni pa še rimski sporazum vse, kajti še polno vprašanj je ostalo nerešenih; in med temi vprašanji je zlasti kočljivo manjšinsko vprašanje. Ni mogoče govoriti o trajni gotovosti miru, dokler se teptajo najelementarnejše pravice manjšin. Temu spoznanju naj bi odprl pot rimski sporazum in potem šele bo
Konferenca o krizi lesne industrije
Velik otvoritven govor ministra inž. Dušana Serneca
Hengrail, 2. marca. AA. Danes je bila v zgrad- I 2. ponovni pojav Rusije na svetovnih tržiščih bi centrale industrijskih korporacij anketa o v obliki sovjetskega kolektivizma, da ne rečem
gozdni industriji. Konferenco je ob 10. dopol dne otvoril minister za Sume in rudnike g. Ser-nec, s temle govorom:
Radujem se, da mi je danes dana prilika, da vas lahko pozdravim v tako lepem številu in da se Vam zahvalim, ker ste se odzvali mojemu povabilu. Trdno sem prepričan, da bodo solidne razprave na tej anketi v innogočeni razčistile poglede o današnjem gospodarskem položaju, zlasti pa glede razmer v lesni trgovini in industriji. Bodite iskreno pozdravljeni!
Povabil sem vas na to konferenco, da bi slišal vaše nazore o ukrepih, ki so potrebni za rešitev krize v lesni industriji, oziroma za njeno ublažitev. Konferenca je informativnega zna čaja. Svoje misli in predloge na tej. konferenci izvolite izročiti še pismeno podrejenemu mi ministrstvu, da bi moglo po končani anketi v miru proučili stavljene predloge in na tej podstavi sklepati ter ugotoviti v soglasju s kra Ijevsko vlado, kar je potrebno in ustvarljivo.
Vsem nam je znano dejstvo o obstoječi težki krizi v lesni industriji, ki sta jo izzvala v glavnem dva činitelja:
1. Obča svetovna gospodarska kriza, ki je zajela vse vrste poslovnega življenja,
komunizma.
Svetovna kriza je izbruhnila v prvi vrsti zaradi hiperprodukcije in padca cen. Sodim, da ■
se ne motim, ako smatram sovjetski petletni načrt, da je rosen. Vsekakor smatram, da so mogli Sovjeti s prevzemom celokupne oblasti nad proizvodnjo vseh življenjskih potrebščin izvesti popolnoma prisilno organizacijo dela. Tudi mislim, da je sedanja konkurenca, ki jo čutijo po vsej Evropi, žele začetek velike načelne borbe v svetovnem gospodarskem življenju. Sedanjih izvidnic sovjetskega izvoza, da se tako izrazim, ne bi niti toliko čutili in bi ne bile tako opasne za ravnotežje mednarodnega gospodarskega življenja, da se ne pojavljajo baš v dobi te depresi je, -kakršne svetovno gospodarstvo že dolgo ni čutilo. Zato moramo glede na vse. kar čujemo o izvršitvi petletnega gospodarskega načrta v Rusiji, z vso resnostjo računati z nevarnostmi, ki jih bo prinesla bodoča konkurenčna borba sovjetske industrije. Zato vas pozivam, da skušate ustvariti takšno organizacijo, ki naj v začetku ne razpolaga s preozkima stika in ki naj se šele polagoma učvrsti in šele postopno med svojimi člani uvede ostrejšo disciplino, dolžnosti in pravice.
MacDonaldova vlada v mučni zagati
Konec sodelovanja med Lloydom Georgeom in MacDonaldom Glasovi o bližnjih novih volitvah *
London, 2. marca. p. Kljub veliki važnosti uspehov, ki sta jih dosegla v Parizu in Rimu ministra Henderson in Alexander, je javnost pod globokim vtisom poraza, ki ga je doživela MacDonaldova vlada v vprašanju spremembe zakona o delovanju delavskih zvez. Sedanja delavska vlada je smatrala za eno svojih glavnih nalog, da odpravi omejitve, ki jih določa zakon iz leta 1926. glede svobode stavkanja. Ravno v tem velevažnem vprašanju pa je doživela poraz, ki jo stavi v zelo kočljiv položaj na-pram pristašem laburistične stranke. Poraz so povzročili liberalci, ki so v tem vprašanju potegnili s konservativci. Stavili so svoj spreminjevalni predlog, s katerim so definirali kot nepostavno vsako ono stavko, ki bi ogrožala nacijo kot celoto ali en njen del, njeno sigurnost in njen blagor s tem, da bi ovirala prehrano, dobavo vode, kuriva in svetlobe, ali pa dobavo zdravil.
Vladni krogi naglašajo, da bi taka definicija imela za posledico, da bodo sploh vse stavke brez izjeme nepostavne, tako da bi delavske zveze uživale večje pravice, če ostane v veljavi zakon iz leta 1917., ki ga je hotela MacDonaldova vlada sedaj odpraviti. Laburistični list »Daily Herald« pravi, da je ta liberalni izpreminjevalni predlog napoved vojne s strani liberalcev
gu glede cdprave stavkovnih omejitev in da bo pri glasovanju v tretjem čitanju poražen. V tem tretjem slučaju ne bo ostalo kralju drugega, n-go da pokliče na oblast najmočnejšo opozicijonalno stranko, t. j. konservativce, kateri bi morali razpisati volit’. V teu slučaju bi se vršile nove v 4it\ - ob okolščinab, ki bi ne bilo povojne za n Leno stranko. Vsekakor, zaključuje >mempsc, 6 lahko smatra, da s. volitve na Angleškem precej blizu in da se bolo vršile še tekom letošnjega leta.
Odhod dr. Curtiusa na Dunaj
Berlin, 2. marca. AA. Zunanji minister Cur-tius je odpotoval nocoj v uradne posete na Dunaj. Avstrijsko časopisje objavlja zelo prisrčne pozdravne članke in izraža željo, naj bi se vezi med obema sorodnima državama še bolj utrdila.
Prekooceanski polet letala »Do X«
Lizbona, 2. marca. AA. Po poročilu iz Las Palmasa je odpotoval kapetan nemškega vele-letala »Do X« Christiansen v Friedrichshafen, kjer se bo z vodstvom tvrdke Dornier domenil o nadaljnem poletu tega letala. Na letalu bodo sredi tega tedna končali vsa popravila, tako, da za nadaljevanje poleta ne bo več tehnične zapreke. Odlet preko Oceana zavisi samo še od vremena. Letalo bo odplulo po vsaj priliki še v prvi polovici t. m.
proti delavskim zvezam in da predstavlja
zmago sira Johna Simona nad Lloydom I yjja Trockega Zgorela do tal
Geotrgeom v liberalni stranki.	I	®	.	,	.	.	.
ttorkminuMialni nredloff liberalcev io bil	•Cari*Tad> 2- marca.	AA. Včeraj Je ob Mar-
bpreminjevainl predlog liberalcev je mi,	marskem morju p0g0rela vila, v kateri	Je živel
kot ze javljeno, sprejet s 37 glasovi proti	bivšl S0Vjetslcl voJnl	minister Xrockl	po i2_
31. Vsi liberalci v doticni komisiji so glasovali s konservativci in s tem je prenehala ona podpora, ki jo je Lloyd George stalno nudil MacDonaldovi • vladi v vseh kritičnih položajih. Trdi se, da je Lloyd George spremenil svoje dosedanje stališče zato, ker se je bal, da njegov tekmec v stranki John Simon pridobi preveč na popularnosti in s tem zasenči njegovo avtoriteto.
Vprašanje, o katerem se živo razpravlja, je, ali bo MacDonald v tem svojem porazu enostavno odnehal in pustil zakon o omejitvah stavkovne svobode delavskih zvez nespremenjen, ali pa bo skušal najti kako drugačno rešitev. Izgleda, da mu bo vodstvo delavskih zvez svetovalo, naj liberalnega predloga ne sprejme. Nadaljne vprašanje je, kakšna bo reakcija delavske vlade proti liberalcem, posebno glede volilne reforme, glede katere je bil sklenjen molče sporazum med liberalci in laburisti. Spričo koncesij, ki so jih dali ti poslednji liberalcem v tem pogledu, je bil MacDonald gotov, da mu bo liberalna stranka pomagala do konca. Zadnji dogodki pa dokazujejo, da je bilo to upanje neutemeljeno.
Pariz, 2. marca. p. Tukajšnji listi posvečajo notranje - političnemu položaju v Angliji živo pozornost in komentirajo zadnje dogodke. »Le Teu.ps- se vprašuje, kakšen izhod b- iskala MacDonaldova vlada iz za-g"*e, katero jo je spravil preobrat v zadržanja Lloyd Georgeovih liberalcev. Tri so možnosti, pravi list:	načrt zakona o
stavkah se enostavno opusti. Toda v tem slučaju Lodo delavske zveze bridko razočarane, kajti MacDonald jim ne izpolni njihove najbolj vroče želje. Drugič: MacDonald se sam odloči za nove volitve. Tretjič:
More se odločiti, da bo vztrajal pri predlo-
v resnici doseženo sodelovanje evropskih narodov. Prvi veliki uspeh je dosežen, ali ostal bo le polovičarski uspeh, če ne bo rodil spoznanja, da nihče nima pravice vršiti potujčevanja in to celo v tako okrutni obliki, kakor se danes ponekod dogaja.
gnanstvu iz Rusije. Sumijo, da so ogenj podtaknili. Trocki in družina so se rešili v vsej naglici ter se nastanili v hotelu. Vila je pogorela do tal. Ogenj je popolnoma vpepelil arhiv in veliko knjižnico. Trockemu se Je posrečilo rešiti manuskript drugega zvezka zgodovine ruske revolucije, ki Jo piše že več časa. Razen tega je rešil nekoliko gradiva za druga znanstvena dela.
Pariz, 2. marca. AA. Poročajo iz Carigrada: Na otoku Prinkipos v Marmarskem morju je izbruhnil požar v vlil Trockega. Trockij se je z družino vred rešil. Dognano Je, da požar ni bil podtaknjen.
Ameriški turisti v Dubrovniku
Dubrovnik, 2. marca. k. Davi je prispel iz Benetk veliki parnik »Express of France« s 400 ameriškimi turisti. Ameriški turisti so se sprehajali po mestu v več skupinah in si ogledali mestne znamenitosti. Mnogi so se z avtomobili odpeljali v okolico. Ameriški turisti so bili zelo vzhičeni in navdušeni za prirodne in zgodovinske lepote mesta in njegove okolice ter so se pritoževali, da so jim odmerili tako kratek čas za hivanje v Dubrovniku, ki jim neobičajno dopade. V Benetkah so imeli še p več časa, a tu si niso mogli niti pošteno ogleirti mesta. Ameriški turisti so takoj nadaljevali svoje potovanje v Kotor in Atene.
Zopet strupena megla v Belgiji
..Bruselj, 2. marca. AA. Nad Tilleurjem in Selessinom, Južno od Ličgea, se je pojavila v soboto strupena megla. Po uradnih podatkih še ni znano, kako je megla nastala. Do večera so prepeljali 30 oseb z znaki zastrupljenja v bolnico. Nekaj bolnikov se bori s smrtjo.
Nad tri dni v zraku
Pariz, 1. marca. AA. Ministrstvo za letalstvo je izdalo komunike, v katerem razglaša, da sta se letalca Rossi in njegov tovariš spustila danes ob 1019 na tla po 75 urah in 23 minutah poleta v, sklenjenem krogu. Letalca sta tako prekosila rekord za polete v sklenjenem krogu, ki je dotlej znašal 67 ur in 13 minut. Preletela sta 8805 kilometrov in tako postavila tudi nov rekord v dolžini poleta, ki Je prej znašal 8180 kilometrov.
Predavanje v mineraloškem institutu
Ljubljana, 2. marca. Nocoj se je vršilo v minerloškem institutu na univerzi poučno predavanje vrtnarskega nadzornika g. Š t r e k 1 a »Kako se goje rožice v lončkih«. Za predavanje je vladalo silno zanimanje občinstva, ker je bila dvorana nabito polna in so ljudje poslušali predavatelja celo na hodniku. Jutri se bo vršilo predavanje g. Lapa o zgodnji zelenjavi.
Imenovanja
Beograd, 2. marca. AA. S sklepom prometnega ministra in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je postavljen inž. S. Šubic v 1-7 v Ljubljani za šefa tamkajšnje sekcije.
Odlikovanje
Beograd, 2. marca. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za pravosodje je odlikovan z redom Sv. Save 3. stopnje dr. Leo Mastnak, npelacijski sodnik .v Ljubljani.
Podaljšana veljavnost tarif
Beograd, 2. marca. AA. Prometno ministrstvo je pristalo na to, da se tarifa za izvoz Ječmena in pol z ržjo zmešane pšenice, ki je v veljavi od 1. decembra 1930, podaljša do konca junija t. 1. Prav tako je podaljšana do konca istega meseca veljavnost tarife za izvoz tur-ščice.
Dovolitev popusta na železnici
Beograd, 2. marca. AA. S sklepom prosvetnega ministra so odobreni popusti za polovično vožnjo na mednarodno razstavo »Otrok, njega higijena in vse, kar zraven spada«, ki bo od 1. maja dalje v Budimpešti. Popust velja za odhod od 25. aprila do 28. maja, za povratek pa od 1. maja do 5. junija. Za blago velja železniška tarifa XXIX.
Kongres slovanskih pedagogov pod pokroviteljstvom našega poslanika
Varšava, 2. marca. AA. Delegacija Zveze slovanskih pedagogov je včeraj obiskala jugoslovanskega poslanika in pooblaščenega ministra Branka Lazareviča in ga prosila, naj prevzame pokroviteljstvo kongresa slovanskih pedagogov, ki se začne 1. julija in bo trajal od 1. do 3. v Varšavi, od 5. do 7. pa v Vilni. Poslanik Lazarevič je častno ponudbo sprejel.
Otvoritev tipskega velesejma
Leipzig, 2. marca. AA. Včeraj je bila na slovesen način otvorjena velika lipska razstava. Otvoritve so se udeležili mnogi poslaniki tujih držav. Razstavo Je prvi dan obiskalo nad 100
tisoč ljudi. Razstavilo Je 9017 tvrdk. Glavno obeležje letošnje te sejmske razstave Je obče znižanje cen.
Okrožnica o nabavljalnih in konsumnih zadrugah
Beograd, 2. februarja. AA. Predsedstvo beograjske trgovske zbornice je poslalo vlogo, v kateri Javlja, da nabavljalne in konsumne zadruge ne prodajajo blaga samo svojim članom. Na to vlogo Je finančno ministrstvo razposlalo 28. februarja okrožnico finančnim direkcijam, v kateri daje navodila za kontrolo in ugotovitev, ali nabavljalne in konsumne zadruge kršijo svoje predpise, in izdalo nalog direkcijam, da zahtevajo od vseh zadrug te vrste na podlagi zakona obenem z bilanco prošlega leta tudi podatke o številu zadrugarjev in potrdilo, da prodajajo samo zadrugarjem. če te zadruge ne bi prodajale blaga samo svojim zadrugarjem, jih bodo direkcije obdavčile z družbenim davkom na podlagi čl. 77 in 78 zakona o neposrednih davkih. Direkcije bodo v vsakem sumljivem primeru pregledale knjige zadrug, zlasti popis zadrugarjev in število oseb, ki se jim blago prodaja. Ta pregled je obvezen za direkcije v vsakem primeru. V zmislu zakona se bo vršil tako zaradi reda, kakor tudi na prijavo zasebnikov.
Drobiž z vsega sveta
Varšava, 2. marca. AA. Bolgarski slikar Sre-tan Dobrov Je razstavil v prostorih varšavskega »Slovanskega društva« krajinske slike iz Bolgarije in češkoslovaške. Od tam odpotuje Dobrov v Jugoslavijo, kjer bo takisto priredil razstavo svojih slik iz slovanskih krajev.
London, 2. marca. AA. Miss Delphine Rey-nold, hči poslanca sira Josepha Reynolda, je snoči startala za polet iz Anglije v Capetown z letalom »Blackbum Bluebird«. Spremlja Jo letalski poročnik Pudney, inštruktor letalske šole. Letalka bo preiskala ozemlje zapadno od gambijske obali ter se vrne preko Orana in puščave. Polet je namenjen znanstvenemu raz-iskavanju in razvoju letalstva v Zapadni Afriki.
. .Welllngton, 2. marca. AA. 8eizmografični čr-tež, ki je bil izdan z uradnega mesta, izkazuje 587 potresnih sunkov v Napierskem okrožju med prvim močnim potresom dne 3. februarja in 28. februarjem t. 1. V prvih 24 urih Je aparat zaznamoval 151 potresnih sunkov.
Gothenburg, 2. marca. A A. Tu se Je potopil avto, ki Je vozil preko zamrznjenega jezera. Ker je bila ledena skorja pretanka, se je vdrla. Pri tem je utonila neka gospa s tremi otroci, ki so bili v avtu.
..Buenos Aires, 2. marca. AA. Da se prepreči državljanska vojna, je peruvijsko vojno bro-dovje zahtevalo, naj vodi provizorično vlado Cerro in uvede vojaško diktaturo.
..Kairo, 2. marca. AA. Tu so ustanovili odbor, ki bo proučil predloge za organizacijo eglptske umetniške razstave v Londonu leta 1934.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 2. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Zboljšanje vremena bo le: kratkotrajno. Zjutraj hud
mraz.
Skupščina največje sokolske župe Saveza SRJ
Izčrpna in lepa poročila župnih funkcijonarjev — Sokolska župa Ljubljana ima 52 edinic in nad 12.000 pripadnikov — Sokolska ideja se širi v vseh plasteh našega naroda
Ljubljana, dne 1. marca.
Sokolska župa Ljubljana, ena največjih in najstarejših v Savezu SKJ je imela danes na sokolskem Taboru svojo I. redno glavno skupščino ob polnoštevilni udeležbi društvenih delegatov. Od 52 edinic so manjkale samo 4. Zlasti razveseljivo pa je bilo dejstvo, da so bili na skupSčini navzoči tudi delegati nanovo se snujočih društev oziroma čet. Točno ob 9. je otvo-ril glavno skupščino starosta br. dr. Pipenba-cher, ki je po uvodnih formalnostih najprej pozdravil zbrane delegate, zlasti pa saveznega odposlanca b. Branka Zivkovlč« iz Beograda, kateremu so zborovalci prirejali burne ovacije. Pred pričetkom dnevnega reda je bila med viharnim aplavzom odposlana pozdravna brzojavka starosti SKJ Nj. Vlsočanstvu prestolonasledniku Petru. Starosta se je nato zahvalil vsemu naprednemu časopisju zn naklonjenost sokolskemu delu, nakar je v lepem in globoko zasnovanem programatičnem govoru pozval zbrane delegate na složno delovanje v znamenju sokolske požrtvovalnosti za dobrobit sokolstva ln države. Po govoru brata staroste se Je oglasil burno pozdravljen k besedi saveznl delegat br. Branko 2lvkovlč, prinašajoč pozdrave eavezne uprave. V svojem zanosnem govoru je izrekel laskavo priznanje sokolski župi Ljubljana, ki je bila dolgo vrsto let jedro vsega sokolskega delovanja na slovanskem Jugu. Govor brata 2 Ivkoviča je bil sprejet z dolgotrajnimi ovacijami.
Po pozdravu saveznega delegata, se Je pred prehodom na dnevni red starosta br. dr. Pl-penbacher s pljeteto spominjal umrlih bratov ln sester, slasti pa nepozabnega brata Maleja, »d Je v izvrševanju sokolskih dolžnosti položil svoje mlado življenje na oltar domovine za čast sokolstva in naroda.
Sledila so nato poročila župnih funkcijonarjev.
Tajniško poročilo je podal zelo izčrpno neumorni tajnik brat Stane Flegar. Uvodoma je orisal delovanje župe po ustanovitvi SKJ, setavo in delo župne uprave. Župna uprava je Imela pravni, organizacijski, gradbeni, gospodarski, zdravniški, narodno obrambni ln statistični odsek. V letu 1930 je bilo 11 rednih, 2 izredni ln 1 odborova seja, poleg tega pa večji sestanek vseh ljubljanskih ln okoliSkih društev. V svrho Se boljšega spoznavanja dela posameznih društev Je bila župa razdeljena na 6 okrožij. Upravno poslovanje župe in društev je bilo prav živahno ln z malimi Izjemami dokaj točno. Največja župna prireditev Je bila župni zlet v Ljubljani o blnko-štnlh praznikih, ki je dosegel lep moralen uspeh, gmotni pa, z ozirom na to, da je bil čisti dobiček namenjen kot podpora za ekspedicijo telovadcev v Beograd, žal zelo minimalen. Vseso-kolskega zleta v Beogradu se Je udeležila v zelo častnem številu. Deputactja župne uprave se Je udeležila čajanke na dvoru, meseca avgusta pa je bil br. starosta dr. Pipenbacher v avdijenci na Bledu pri ministrskemu predsedniku, kjer so mu sokolski zastopniki predložili težnje in potrebe sokolstva. V častnem številu se je župa udeležila sprejema g. ministrskega predsednika 9. novembra v Ljubljani. Mednarodne tekme v Luksenburgu se Je udeležila vrsta, sestavljena večinoma iz telovadcev ljubljanske sokolske župe. Krasen uspeh naših tekmovalcev pa je grenila nenadna in tragična Izguba nepozabnega brata Maleja, ki se je ponesrečil pri tekmovalni telovadbi. Sokolstvo na domači zemlji mu Je priredilo sijajen pogreb.
V	zgodovini sokolstva bo njegovo Ime vklesano z zlatimi črkami za večno. Slava borcu br. Maleju! Nadaljnlh prireditev se je udeležila župna uprava: proslave 80-letnice predsednika CSR br. T. G. Masaryka, vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani, odkritju Cankarjevega spomenika na Vrhniki, razvitja praporov jugoslovanskih polkov v Beogradu ter sprejema zastave 40. pešpolka v Ljubljani. Novemu banu br. dr. Marušiču ln novemu komandantu dravske divizije generalu Bogoljubu Iliču se Je poklonila posebna župna deputacija. Proslave 1. decembra ln rojstnega dneva NJ. Vel. kralja se Je župa udeležila v katoliški ln pravoslavni cerkvi po deputaclji v kroju. V minulem letu se je vršil tudi 14-dnevni prednjaškl tečaj, ki Je
bil Izredno dobro obiskan in bo rodil gotovo lepih sadov.
Mnogo pažnje je župna uprava posvečala ustanavljanju novih sokolskih društev in sokolskih 6et. Opaža se veliko zanimanje za sokolsko stvar po deželi, zlasti v takih krajih, kamor je bil dosedaj Sokolu precej težak dostop. Veliko pomoč ln razumevanje so nudili posameznim sokolskim edlnicam sreskl načelniki, med katerimi delujejo nekateri kot aktivni sokolski delavci (Kamnik, Litija in Kočevje). Izredno naklonjena Je bila sokolstvu tudi banska uprava in mestno načelstvo v Ljubljani. Sokolska župa Ljubljana Je Stela z ustanovitvijo SKJ 34 druStev, obnovljena so bila 3, od novomeSke župe pa se Je priključilo 1 druStvo. Vrše se priprave za omnovitev 3 društev, nonovo se snuje 7 društev oziroma sokolskih čet. Vsa ta društva in čete čaka trdo delo in bo treba z dejanji ln delom pokazati uspehe in napredek in to predvsem v telovadnicah ln na prosvetnem polju. Upravno poslovanje župnih društev se Je mnogo izboljšalo tako, da lahko prištevamo skoro dve tretjini druStev župe med najboljSa.
Poročilo načelnika brata Vrhovca.
Župno načelnlštvo Je štelo 15 članov in članic. Vse delo Je bilo posvečeno pripravam za župni zlet in vsesokolskl zlet v Beogradu. Zupnl zlet se je vršil v Ljubljani o blnkoštlh, ki je pokazal napredek v primeri z nastopi v prejšnjih letih. Zal, da ni bila udeležba taka, kot bi morala biti z ozirom na največjo župo saveza SKJ. Število telovadcev in telovadk pri prostih vajah ni zadovoljilo, tudi povorka po mestu bi bila lahko Številnejša. Izvedba prostih vaj je bila pri vseh oddelkih v splošnem dobra. Vsesokolskega zleta v Beogradu se Je udeležilo 120 naraščajnikov in 60 naraščajnic, glavnih zletnlh dni pa okoli 500 članov ln 200 članic, od teh 186 telovadcev ln 150 telovadk. V sprevodu Je korakalo z godbo Sokola I na čelu 245 članov, 126 članic ln 21 praporov. Tekem se Je udeležilo 51 naraščajnikov, 30 naraščajnic, 73 tekmovalcev ln 31 tekmovalk. V tekmi za slovansko prvenstvo Je zasedel 8. mesto br. Malej, član Sokola I., meč kralja Aleksandra pa sl Je priborila pri tekmi v višjem oddelku vrsta Ljubljanskega Sokola. V saveznl tekmovalni vrsti na mednarodni tekmi v Luksenburgu je bilo 7 bratov. Uspehi so bili zelo častni, dasl je neizprosna usoda iztrgala iz tekmovalne vrste br. Maleja. Bratom tekmovalcem iskrena zahvala, blagopokojnemu bratu Maleju, sokolskemu borcu, pa večna slava. Med letom sta se vršila župni prednjaškl tečaj ln smučarrkl tečaj, ki sta oba prav lepo uspela.
Društvenih javnih telovadcih nastopov je priredilo 26 druStev, ki so uspeli prav zadovoljivo. Župna statistika z 31. decembrom 1930 izkazuje, da telovadi 805 članov t. j. 13% ln 435 članic t. J. 22%. Skupno je telovadilo v 1245 urah 21.119 oseb, povprečno 101 oseba na uro. Zupnl prednjaškl izpit Je položilo 4 bratje ln 1 sestra, društveni izpit pa 17 bratov in 4 sestre. S pozivom na vestno pripravo za vsesokolskl zlet v Pragi in čim večjo štednjo je zaključil br. načelnik svoje lepo poročilo.
Prosvetno delo v župi.
Obširno poročilo o prosvetnem delu je podal prosvetar br. inž. Lado Bevc. Po navodilih saveznega T. O. je župni p. o. organiziral proslavo Masarykove 80-letnlce, češkoslovaškega narodnega praznika ln državnega ln sokolskega praznika 1. decembra. Zupnl prosvetni zbor se Je vršil 4. maja ob polnoštevilni udeležbi. Proslava 1. decembra se je vršila pri vseh župnih društvih. Statistična poročila o prosveti Je predložilo 31 druStev. Iz teh poročil je razvidno, da so imela društva 113 prosvetnih sej, 339 nagovorov pred vrsto, 148 predavanj, 99 zabav in 104 izlete. V knjižnicah teh društev Je 2324 knjig strokovne ln 10825 drugačne vsebine. Zupnl p. o. Je stopil v stik z oddajno postajo Radio Ljubljana zaradi omogočanja sokolskih predavanj po radiu. Ta predavanja so se uvedla v mesecu aprilu ln so trajala do vsesokolskega zleta v Beogradu, enkrat tedensko. Sokolska društva so Imela živahne stike tudi z ZKD v Ljubljani, ki jih Je podpirala s predavatelji In filmi. V splošnem se more trditi, da je bilanca prosvetnega dela pokazala trdno voljo do trajnega napredovanja.
Statistika župe.
Sokolska župa Ljubljana Je imela dne 30. junija 1029 po mali statistiki 32 društev in 2 odseka, tedaj 34 edinic z 6420 pripadniki. Po statistiki 31. decembra 1930 pa 46 edinic z 11.701 pripadniki in sicer 8056 članov in članic, 1276 moškega in ženskega naraščaja ter 2369 oboje dece.
Poročilo gospodarskega odseka.
Gospodarski odsek župe pod predsedstvom br. dr. Kambiča je bil osnovan z namenom, da ima v stalni evidenci vse možnosti župnih dohodkov, ki naj omogočijo redno izvrševanje župnega delokroga, kateri se je z ustanovitvijo SKJ znatno razširil. Kot prvo pomoč župi je naklonila kr. banska uprava 30.000 Din, ki Je s tem omogočila tehničnemu odboru župe, da se Je z večjo vnemo posvetil vzvišeni nalogi za telesno vzgojo. Tudi lz proračuna banske uprave za leto 1931-32 je obljubljena župi denarna pomoč za Sirjenje sokolstva med najširše plasti našega naroda. V splošnem Je finančno stanje društev precej težko, zaradi plačevanja obresti in amortizacijskih obrokov dolgov za sokolske domove. Lastne sokolske domove ima 19 društev v vrednsti 18,000.00 Din, katero lmovlno pa bre-mene dolgovi v znesku 6,632.460 Din. Sokolska župa Je predložila Savezu obširen elaborat ln poseben načrt »Pravilnika o konvertiranju ln konsolidaciji dolgov sokolskih domov. Celokupni promet župe je znašal 1,219.587 Din.
Sledila so nato poročila gradbenega odseka, predsednik brat ini. Albert Poženel, zdravniškega brat dr. Franta Mls in narodno obrambnega brat dr. Riko Fux. Vsa poročila so bila z zadovoljstvom sprejela na znanje. Po poročilih župnih funkleljonarjev, ki so bila vsa soglasno sprejeta, Je podal v Imenu revizijskega odbora poročilo brat Franjo Medič, izrekel pohvalo župni upravi, br. blagajniku ln bratu knjigovodji ter predlagal absolutorlj, ki Je bil soglasno odobren.
Skupščina je nato soglasno odobrila župni porez ln po daljši debati proračun za leto 1931. Zatem Je povzel besedo saveznl delegat br. Zlvkovič, ki je v daljšem govoru pojasnil razne gospodarske zadeve saveza, žup in društev ter je zlasti povdarjal, da je vsesokolskl zlet v Beogradu uspel v moralnem in gmotnem oziru.
Glede prireditev v letu 1931 je bil na predlog načelnika brata Vrhovca soglasno sprejet predlog, da se župni zlet ne vrši, pač pa se bodo vršili 3 tečaji ln župne tekme na orodju ln v lahki atletiki. V letu 1932 pa bo župni zlet, na katerem bo župa pokazala v koliko se je pri-na katerem bo župa pokazala, v koliko se je pripravila za zlet v Prago, kamor bo šla v čim večjem številu. Nadalje Je bilo odobreno, da župa nastavi stalnega župnega prednjaka z mesečnim honorarjem.
Nato je bila soglasno odobrena nova župna uprava, ki bo predložena saveznl upravi v potrditev. V upravi so sledeči bratje in sestre: starosta br. dr. Pipenbacher, I. namestnik staroste br. Milko Krapež, II. br. dr. Riko Fux, načelnik Lojze Vrhovec, načelnica Adela Mužl-nova, namestnik načelnika Tomo Burgstaller, namestnica načelnice Mica Kržetova, prosvetar inž. Lado Bevc, tajnik Stane Flegar, blagajnik Fran Slana, člani uprave: Dermelj, Erbežnik, dr. Kambič, dr. Kandare, dr. Šubic, inž. Poženel, Ludvik, Milost, dr. Mis, Saplja, Štravs, podpolkovnik Knez, namestniki dr. Kuhar, Kogovšek, dr. Mole, Svajgar, Pogorntk, Rus ml., Arko ml., dr. Karba, Klemenc ln dr. Papež, nadzorni odbor: Medič, Kocijan, Franke, Lovšin, Pa-ternost, dr. Krvelj, Tavčar, Rozman, Koch ln Zidarič. Častno razsodišče bratje dr. Dragotin Treo, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Stanko Lapajne, Josip Janša, Andrej Rape, namestniki dr. Fran Lokar, Janko Bleiwels ln dr. Albin Kandare.
Pri slučajnostih so stavili bratje delegati celo vrsto vpraSanJ ln predlogov, ki so pokazali, da Je vsem pri srcu razvoj in prospeh sokolstva v ljubljanski župi. Soglasno Je bil sprejet tudi predlog, da se vrši spominska svečanost ob 10-letnlcl smrti br. dr. Oražna kar najsvečaneje po vseh druStvlh, v Ljubljani pa bo slovesnost v nedeljo 15. t. m. na pokopališče pri Sv. Krištofu. Debata Je bila vseskozi stvarna in mirna ln so bili vsi sklepi soglasno odobreni. Brat starosta se je nato zahvalil vsem delegatom in zaključil ob 13. I. glavno skupščino. Zdravo!
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Onisk HudolesKenikov
(Revizor, Bela garda v Ljubljani).
Kadarkoli na« obiščejo Rusi g svojo gledali-šku umestnostjo, vs-rlej je majhen praznik s« na*. Žal nam je, da nimamo več i»iliike, videti Moskovski Hudože«lve<tti teater v celoti, kakor se je pred Irti oglasil pri nas. Toda Rusi nam vedno prinesejo dovolj vsega: videti samo igro Pavlova ali pa Grečeve, }e nekaj tako izrednega in dragocenega, da moramo biti Rusom hvaležni za vse.
Prvi večer so nam dali Gogoljevega Revizorja v režiji G. Rakitina. Dasi smo to komedijo že nekajkrat videli v domači uprizoritvi ta v gostovanju Rusov, je vendar občinstvo popolnoma napolnilo gledališče; Revizor pa je tudi v rewnioi delo tako globokega in vernega pomena, da se ga človek nikoli n« bo mogel utrudili. Lik mestnega načelnika, ki ga je podal Pavlov, se je nad vsemi vzpenjal do viSin take neposredne, resnične umetnosti, s kakr&no pač nismo razvajeni; enako nas je raz gibala in navdužila Grejeva kot njegov« Sena. Vsak njuu pojav na odru, vsaka njuna gesta la poteza Je navdala gledalce s tisto zamaknjeno pozoonostjo, ki je lahko pač naj lepše pl*-čib za vsa umetniška dejanja.
>rugi večer so igrali Builgakovo Belo gardo, dramatizacijo po romanu izza dni ruske revolucije. Bela garda nas je zanimala zlasti Se zavoljo svoje zgodovinske »novi; pred nami se je razvijal fragment velike, silne tragedije, Id »e le odigrala v n a j večjem slovanskem narodu z borbo proti stari im za novo obHko sveta. Vm <gra, kii »mo jo gledali (režija GreČ), J« verno in irotiimno dihala vso težko tragiko, ki so fo preživeli oficirji belih gard, ve« brezup njihovega boja dn njihove ljubezni in vso neizbežno nuji:	revolucije, ld je tosnje priaia. Izmed
igralcev je najbolj ogrel mladi Al ek in, ki je kreiral Študenta LarlosTik« In pa nemškega majorja von Dusta, potem Ždanova in na Svoboda (kapitan Ni® ejevski).
'j&imštvo je oba večer« napeto sledilo dejanjem in ruske umetnike ungrajalo e obilnim aplavzom.	Frt.
lutfke v Narodnem domu
(Prireditev Sokola in Čsl. obce).
V	nedeljo zvečer se je v dvoranici v Narodnem domu vriila lutkova predstava za odrasle in sicer je bila na sporedu Poccijeva fantastična igra Zdravnik, smrt in vrag. Dvorano je napol nilo domače razpoloženo občinstvo, med ostalim mnogo Čehov s konzulom g. ing. ftevčikom an gosrjH). Pred^t&va se je vršila pri pogrnjenih mizah; v odmorih ji g. Jirasek na klavirju občinstvo lepo krati^pCasil.
Lutkovna odseka ljubljanskega Sokola in Če-akoslovenske obce sta se s prireditvijo lepo postavila. Pocljeva igra je po svoji zgodbi in po svoijh sentencah tako lepa, živa in sodobna, da lahko nudi užitek tudi odraslemu in v kulturnih rečeh izbirčnemu Človeku; grobarjeva pesem na pokopališču je nelcaj tako lepega, da elo-veka spominja na Shakespeareja in na popevke iz Bfiohnerjevtfh dram. Inscenator se Je skrbno potrudil, vse scenerije so hi!e odlično lepe, prav tako lepe in izrazite so bile figure Več pozornosti pa bi bilo moralo vodstvo igre posvetiti tekstu — prevod je bil na nekateri!) mestih kar hrapav in antigrainatikalen — in pa recitaciji. Umetniško je ustrezal samo recitator doktorja Bacilaureusa, ki je bil v resnici skrbno naštudiran in pomota, in pa recitatorja Marice in grobarja. Ostali so bili več ali manj brez individualnega tona in brez finejšega razumevanja litvairl.
Ca bodo prireditelji poslei odpravili te nedo-statke — in z malo dobre volje in malo požrtvovalnosti se vse da — bodo * svojo lepo, veselo umetnostjo nudili še mnogo dragocenega užitka in zabave.	— r.
REPERTOAR NARODNEOA GLEDALCA v Ij.titbl.tani
 	Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 3. marca: Zaprto.
Sreda, 4. marca: »Mercadetc Red E.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 8. marca: »Svanda dudakt. Red E. Sreda, 4. marca: »Nina nana, punčka moja...« Balet Figurine. Red A.
NARODNO GLEDALIŠKE V MARIBORU
Torek, 8. marca ob 20. uri: »Bela garda«. Izven.
Cuidas
Famznor
Roman
13
Vedela je, da mu s takim načinom še najbolj impo-nira. Gotovo se je jezil v svoji notranjosti, da je moral nanjo misliti. In resnično: sam pri sebi jo je imenoval nesramno koketko. Na majhni, poleg stoječi mizici je ničel igrati t vicontoin Clermontom ecart<5, ne da bi se dalje zanimal za Villafldra in njegove naslednike. V ecartčju je bil mojster. Nikdar poprej bi mu ne bilo prišlo na misel, igrati v bližini lady Vavasourjeve in njene klepetajoče okolice, ker je bil zelo ljubosumen na svoj sloves najboljšega igralca v ecartčju in se je bal, da bi ta njegov sloves utegnil kaj utrpeti. Toda istočasno pa ni maral pokazati, da ga ni najmanje ne moti njen srebrni smeh in njeno koketno, vznemirljivo obnašanje.
Igral je z gotovostjo in tako premišljeno, da je lady Vavasourjeva za hip podvomila o svoji moči, zakaj skrivaj ga je opazovala.
Naslanjajoč se na hrbet stolice je nepremično gledal
*	karte, kakor da je vse misli osredotočil v igro. To je nečimerno in zmage vajeno žensko dražilo in žalilo njen ponos.
Sreča je bila naklonjena vicomteju, toda Farnmo-rovo izvrstno igranje je nasprotnikove dobre karte Izpodbijalo. Vsi, ki so se zbrali okrog majhne mize, da
prisostvujejo temu dvoboju, so morali priznati, da lord Cecil daleč nadkriljuje svojega nasprotnika. Najslabše karte je znal tako zrabiti, da se je izid igre nagibal k njemu vkljub njegovemu neugodnemu položaju. Zmaga je bila odvisna samo se od enega meta, ko je lady Va-vasour nenadoma vstala s svojega naslanjača ter se sklonila nad njegovo roko, kakor bi hotela prisostvovati njegovi zmagi. Pri tem se je z ustnicami tako približala njegovemu licu, da je čutil njen dih. Dvignil je oči in se srečal z njenim pogledom, ki ga je izpreletel kakor' električen tok in omamil njegove čute, kakor da se je zrak hkratu napolnil s težko, omamno vonjavo. V nepazljivosti je vrgel iz rok nepravo karto in izgubil igro.
V	teku mnogo let je Farnmor prvič izgubil v ecartčju.
Dasi je bila stvar sama na sebi brezpomembna, vendar je v tem trenutku silno zasovražil žensko, ki mu je razvnela živce in ga zmedla. Bilo mu je, kakor da je padel madež na njegovo čast.
Toda niti mišica se ni zganila na njegovem obličju; samo v očeh se mu je zabliskala jeza s tako strastve-nostjo, ki je bila znak njegovih prednikov. Celo zasmejal se je, ko je dejal: »Moj poklon, Clermont. Izvrstno igrate; potolkli ste mojstra. V Jokeyskem klubu vam r;e bodo hoteli verjeti.« Naslonil se je na hrbet stolice.
»Vendar ni lepo od vas, lord Cecil, da ste me osramotili a svojim porazom, ko sem vendar pristopila, da vidim vašo zmago. Mislila sem, da ste najboljši evropski igralec v ecartčju,« je rekla zlobno lady Vavasour ter rahlo zmignil« » svojimi snežnobelimi rameni. Izgovo-
rila je te besede tako mirno in preprosto, dasi je dobro vedela, da je samo ona povzročila vso nesrečo.
»Odkar je Bog raj ustvaril, milady,« je odgovoril z zateglim glasom, s katerim je vselej zakrival notranjo razburjenje, »je nastop ženske prinesel moškim izgubo «
Sama pri sebi se je nasmehnila. On je igro izgubil, ona pa jo je dobila.
Farnmor ni vstajal zgodaj. Rad je videl, da so mu prinesli čokolado k postelji, in medtem ko jo je počasi srebal in kadil svojo jutranjo smotko, je pregledal došla pisma ali prelistal najnovejši roman. Navadno je bil med zadnjimi, ki so prišli k zajtrku.
Toda tisto jutro po svojem prihodu v Vernonceaux je naredil drugače. Ko je Diaz prišel v njegove sobo pripravljat kople, je sveži jutranji zrak napolnil njegovo spalnico z vonjem vinogradov, jelkovine in rožnatih vrtov, da se je oblekel ter šel ven po stopnicah, vodečih naravnost iz njegovih sob na prosto.
»Ah,« je pomislil, ko je stal na sivih kamenitih stopnicah in gledal preko parka, »tam doli v gostem grmovju so čakali nekoč ognjeviti občudovalci ljubezni željno grajsko gospo, dokler jim ni dala znamenja, da ho šinili po tem skrivnem potu v njeno naročje.
Obdajala sta ga poživljajoč hlad in tišina. Ni bilo slišati glasu razen gruljenja gozdnih golobov in šepetanja vetriča. Farnmor je vedel, da ni ob tej uri še nih<5« zbujen, ali da so vsaj vsi še v svojih sobah, izvzemal služabništvo. Zato je bii presenečen, ko ga je, mimoidočega, pozdravil s terase dobro mu znani čisti glas.
5000 obiskovalcev na kuharski razstavi
Slavnostna otvoritev. — Kuharske umetnine prvega slovenskega kuharskega mojstra Forška.
—	Številen obisk z dežele.
Ljubljana, 2. marca. Včeraj dopoldne se je vršila v Unionu slavnostna otvoritev II. kuharske razstave. Otvoritve so se udeležile mnoge odlične osebnosti. Pokrovitelja razstave bana dr. Marušiča, ki je bil službeno zadržan, je zastopal podban dr. Pirkmajer. Prisotni so bili: pokroviteljski damski odbor: častna dvorna dama Franja Tavčarjeva, gospa soproga ministra za šume in rude Gabrijela Sernečeva, gospa soproga podbana Marija Pirkmajerjeva in gospa županja Olga Pucova, dočini je gospa poslanika Anči Kramerjeva poslala pozdravno brzojavko, komandant Dravske divizijske oblasti general Ilič, komandant mesta general Popovič, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, prorektor univerze dr. Dolenc, župan dr. Puc, konzularni zbor z generalnim konzulom dr. Plcinertom na čelu, načelnik za trgovino in obrt pri banski upravi dr. Marn, ravnatelj banovinskega odseka za tujski promet g. Velikonja, generalni tajnik zbornice T01 dr. Windischer, tajnik Delavske zbornice Uratnik, predsednik Zdravniške zbornice dr. Kus, poštni ravnatelj dr. Gregorič, predsednik gostilničarske zadruge Kavčič, predsednik trgovskega doma Jelačin st. in predsednik Zveze obrtnih zadrug Rebek.
Vse zbrane zastopnike je v imenu poslovnega odbora pozdravil referent Delavske zbornice g. Kopač in prečital pozdravne brzojavke pokrovitelja razstave bana dr. Marušiča in ministra za trgovino Demetroviča. Z otvoritve sta bili nato poslani udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in Ministrskemu predsedniku generalu Zivko-vifu.
Po govoru g. Kopača je podban dr.Pirkmajer čestital odboru k razstavi in želel, da bi prireditev v polni meri uspela. G. podban je nato proglasil razstavo za otvorjeno. Široka vhodna vrata v dvorano so se na stežaj odprla, godba } Dravske divizije pa je pod osebnim vodstvom višjega kapelnika podpolkovnika dr. Čerina zaigrala državno himno. Skozi špalir 12 lepo oblečenih mladih kuharic, ki so visoko pokrižale ogromne kuhalnice, so se gostje podali v dvorano. Mala Emil in Anica Babinek sta izročila pokroviteljicam krasne šopke.
Razstava obsega vse tri sprednje prostore: glavno, belo in verandno dvorano. Razstavile so tvrdke, o katerih smo že poročali. Za danes se omejujemo le na razstavo naših kuharjev. Na odru, nad katerim je med zelenjem postavljen kip kralja aleksandra, je razstav, banket union. restavratorja g. Rista. Unionsko kuhinjo vodi renomirani kuharski mojster Babinek, ki mu pomagajo gg. Seidenglanz, Dolinšek, Špindler in Pobežin. Po razstavljenih kuharskih umetninah sodeč se nam obeta izvrsten kuharski naraščaj. Največjo pozornost vzbujajo jedila, prirejena za tri bankete ob priliki bivanja ministrskega predsednika Živkovima v Ljubljani.
Tik pod odrom je razstavil mizo svojih specialitet prvi slovenski kuharski mojster .losip Koršek, doma izpod Grma pri Novem inestu. G. Foršek ima za seboj zelo pisano kuharsko življenje. Izučil se je v Unionu pod Fialo, nakar se je udejstvoval v Novem Sadu. Od tam jo je mahnil v Francijo, kjer je bil uslužben v prvovrstnih hotelih. Deloma kot šef kuhinje, deloma kot kuhar se je naš mojster udejstvoval z velikimi uspehi v Nemčiji in v Švici. Iz Švice ga je gnalo v Beograd, kjer je služil več let kot šef kukinje in kot kuhar v hotelih Ruski car in Srbski kralj. V Beogradu je v kratkem postal znana osebnost na kuharskem področju. Na kuharski razstavi v Beogradu 1. 1927. — te razstave so se udeležili najimenitnejši kuharji v drJavi — je odnesel II. nagrado. Kjer je bilo treba kaj posebnega pripraviti, so poklicali našega mojstra Forška. G. Foršek je služboval kol šef kuhinje še v toplicah Doberni, pri Slonu v Ljubljani an nazadnje v Skoplju v hotelu Pariz, ki ga ima v najemu Slovenec črne z Gorja pri Bledu.
Na naši kuharski razstavi je razstavil mojster Foršek scampit z majonezo, hrbet srne na ori-jenlalski način, štajerski poulard a la Bristol, jastog a la Belleue, gosko a la Monte Carlo in šunko v aspiku obloženo. Vse te kuharske umetnine vzbujajo na razstavi največjo pozornost občinstva.
Nasproti Forškove mize je razstavil krasno jedilnico g. Wand, šef kuhinje pri Slonu. Občinstvo se najbolj zanima za umetniško izde lano masleno pašteto na tuluški način.
Kuharske izdelke je še razstavil najmlajši gostilničar ljubljanske okolice g. Anton Duša ki vodi skupaj z ženo Marico, bivšo kuharico Mikličevega hotela, znano gostilno Krušič v Zeleni jami. Razstavila sta: morskega pajka, divjo raco, laks salato, prekajeni hrbet na meščanski način in gnjat z maslom. S finim, umetniškim kuharskim okusom prirejena jedila kaže :o, da se tudi naši gostilničarji v predmestjih irudijo, da zadoste zahtevam najbolj razvajenih 'jubiteljev kuharske umetnosti. G. Anton in Marica Duša si pač nista mogla omisliti boljšo re dame, kot jima nudi kuharska razstava. Razstavo je obiskalo včeraj okoli 2000 obiskovalcev, danes pa približno 1000. Številen je bil lanes poset raznih gospodinjskih šol iz Ljubija ie, z dežele ter celo iz Maribora. Prireditelji <0 poskrbeli, da igra v glavni dvorani dopoldne 'b 11. in popoldne ob 1”. godba Dravske divi-e pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. dr. Čerina.
Jz ©i?£s-vsh& I><xx20vliie
Cenjenim naročnikom!
Današnji številki smo priložili vsem našim cenjenim naročnikom položnice, poštne hranilnice in jih prosimo, da se jih čimpreje poslužijo za plačilo tekoče in zaostale naročnine.	U	prava.
d Kraljevska banska uprava Dravske banovine razglaša: Glede na ponovne primere trgovanja s koncesijami za perijodično prevažanje oseb se javnost opozarja, da obrtne koncesije, ki so podeljene le na ime prosilca, niso tržni predmet. »Nakuip .koncesije« ne ustvarja pravice do nje izvrševanja im tudi ne prejudicira prosti odločbi oblastva, ali naj se kupcu, ki mora zaprosili za koncesijo na lastno ime, ta podeli ali ne.
d Krajevnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani je nakazalo »Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev« Din 50, katere je daroval naši človekoljubni organizaciji gosp. Kretič Ivan, stražnik I. razreda. Iskrena hvala!
d Prva seja poslovnega odbora Obrtne banke, podružnice v Ljubljani. V nedeljo 1. marca t. .1, se je vršila prva seja poslovnega odbora Obrtne banke, podružnice v Ljubljani, na kateri je bil izvoljen za predsednika g. Engelbert Fran-chetti, brivski mojster v Ljubljani, za podpredsednika pa g. Josip Rebek, ključavničarski mojster v Ljubljani. Centralna uprava je na podlagi predlogov, ki jih je stavila skupščina delničarjev iz Slovenije, imenovala poleg zgoraj omenjenih še kot člane uprave gg. Miroslava Urbasa, Karola Vidmarja, Lovra Pičmana, Jakoba Zadravca, Franja Biireša in I. Ilolebarja. Za ravnatelja podružnice je bil predlagan g. Rajko Ogrin, sedanji ravnatelj podružnice Obrtne banke v Ljutomeru.
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Ileich.	398—3
d Stavbinski delavci za svoje pravice. Stav-binski delavci so bili doslej prepuščeni samim sebi. Nihče se ni brigal za njih usodo, kar jih je drago stalo. Na vseh koncih in tirajih »o jih izi ubijali. Posebno so to čutili naš'' domačini v 1 jubljani ob času stavbinske se.v je velik naval nekvalificiranega dekv.s*va je dajal slav-bcuikrm možnost, da so dobili za najnižjo n e-ziio delavca. Ni se vprašalo za strokovno lije, ne za sposobnost, plača je bil faktor, ki je odločeval v glavnem. Stavbinski delavci Ljubljane in njene okolice so si pri Narodno strokovni zvezi ustanovili poseben »Odsek stavbinskih delavcev«, ki bo skušal urediti tudi pereče vprašanje tega delavstva. Odsek ima svoj posebon odbor, v katerem so samo priznani stavbinski delavci, ki jamčijo, da bo odsek imel uspeha.
Stavbinski delavci pozivajo vse svoje še ne organizirane tovariše, da se čimpreje organizirajo.
V ta namen naj se zglasijo pri Narodno strokovni zvezi v Ljubljani, palača Delavske zbornice, II. nadstropje nad knjižnico Delavske zbornice, vogalni vhod.
ARBORIN preizkušeno in splošno priznano najboljše sredstvo za pomladansko zatiranje raznih škodljivcev in bolezni na sadnem drevju, dalje CEPILNO SMOLO naj finejše kakovosti priporoča sadjarjem in vrtnarjem tvrdka:
»Chemotechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
d Franc Denvuschck umrl. Na svojem domu
v	Košakih pri Mariboru je v nedeljo popoldne nepričakovano umrl g. Franc Denvuschck, mestni stavbenik in lastnik lajteršberške opekarne. Po kratki bolezni ga je Najvišji poklical k sebi v 07. letu. Pokojnik je bil v Mariboru in okolici znana osebnost. Kot stavbeniškega strokovnjaka so ga povsod visoko cenili. Zapušča žalujočo soprogo in hčerko, poročeno z inž. Rudolfom Kiffmanom. Pokopali ga bodo danes ob pol 16.
V kapeli mest. pokopališča v Pobrežju bodo truplo blagoslovili, nakar ga polože v rodbinsko grobnico. N. p. v m.l Žalujočim sožalje!
b Skupščina Istranov. Prosvetno podporno društvo »Istra« v Zagrebu je imelo svoj glavui občni zbor v nedeljo, ki je potekel v najlepšem edinstvu in slogi. Na skupščini so zborovalci izrazili zahvalo nadškofu dr. Anti Bauerju zaradi okrožnice za obrambo pogaženill cerkvenih pravic našega ljudstva v Julijski krajini.
d Vreme. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani, termometer 0-6, relativna vlaga 90% mirno, oblačnost 8. V Mariboru je kazal barometer 752'5, termometer —2, relativna vlaga 90%, smer vetra N, oblačnost 10. Snežilo je v Zagrebu in Sarajevu, deževalo pa v Beogradu in Skoplju. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 5-6, najnižja —'3, v Mariboru —2, v Zagrebu 1, v Beogradu 1, v Sarajevu —1, v Skop-Ijiii 4. Vsa opazovanja ob 7 uri
Giuhljana
Torek, 3. marca 1931, Kunigunda. Pravoslavni: 18. februarja Sv. Lav.
Nočno službo imata lekarni T r n k o c z y na Mestnem trgu im R a m o r na Miklošičevi cesti, m
■ Danes 3. marca ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič ne bo sprejemal strank.
■ Z občnega zbora pevskega društva »Slavec«.
Na sobotnem občnem zboru pevskega društva >>Slavec« sta bila izvoljena za častnega člana
Jz drugih banovin
77.000 Din ji je izmaknil
V trgovini Gabaj v Knez Mihajlovi ulici v Beograda se je pripetila v soboto nenavadno drzna tatvina. Žrtev premetenega tatu je bila nakupovalka v trgovini Ana Dadjanski, po poklicu poslovodkinja v neki beograjski trgovini.
V	soboto dopoldne bi morala izplačati neka menico za 75.000 Din. Zaradi tega je zjutraj dvignila v Narodni banki 77.000 Din in se napotila v hranilnico, da bi izplačala menico. — Denar je spravila v torbico poleg drugih papirjev in listin. Ko je prišla mimo trgovine Gabaj, se je domislila, da mora nakupiti neke predmete in je takoj stopila v trgovino, v kateri je bilo tedaj več l^upovalcev. Razkazali so ji različno blago in med tem ko ga je ogledovala, je pozabila na torbico, katero je položila na mizo. To njeno nepazljivost je izkoristil neki lopov, ki je prišel v trgovino najbrže krast. S svojo tatinsko roko je izpraznil torbico na mizi. Ko je prišla Dadjanskijeva v hranilnico, je pred blagajnikom skoro okamenela, ko je opazila, da je njena torbica prazna. Vsa se je tresla in nervozno iskala po torbici, toda zaman. Uslužbenci so jo tolažili, češ, da je pustila denar kje doma, tedaj pa je Dadjanski padlo v glavo, da je bila okradena najbrže v trgovini, kjer je kupovala. Lastniku trgovine seveda ni bilo posebno dobro pri duši, ko mu je povedala, da so ji v njegovi trgovini izmaknili kar 77.000 Din. Po trgovini so vse preiskali, toda lopov je med tem že odkuril.
Zločin varanega stražnika
V soboto se je odigrala v Zemunu krvava družinska tragedija. Redar zemunske policije, Radovan Vujič, je umoril svojo ženo Milko 6 tremi streli iz samokresa. Po zločinu se je Vujič sam prijavil policiji, ki ga je razorožila, zaslišala in zaprla. Vujič je izjavil, da se je oženil z Milko pred sedmimi leti. Milka mu pa že v začetku ni bila pokorna in je nadaljevala svoje staro življenje, ki ni bilo popolnoma neoporečno. Mož jo je karal, Milka mu je pa sicer obljubila, da se bo poboljšala, toda ostalo je samo pri obljubi. Radi ženine nepokorščine je prišlo v rodbini dostikrat do prepira in do pretepa. Končno se je Vujič odločil za ločitev od žene, ki mu je delala sramoto, kakor je izjavil. Pred dvema mesecema sta se res ločila in žena je zapustila Vujičevo hišo. Odtlej je možu, če je le mogla, nagajala. Kadar je Vujič imel službo, se je šetala nalašč pred njim s svojim ljubimcem, smejala se mu je v obraz in ga obkladala z nelepimi besedami. Vujič je zaradi tega mnogo trpel, ker so se mu prijatelji smejali. Zato je dejal na to, da bi se njegova ločena Žena izselila iz Zemuna in mu ne delala več sramote. Milka pa o vsem tem ni hotela nič »liSati in je živela naprej tako, kakor doslej.
V	soboto je prišetala s svojim' fantom zopet mimo moža in se mu smejala. Vujič je nato odšel k njeni materi in ji prigovarjal, naj svetuje hčeri, da se bo spametovala. Medtem je prišla domov tudi Milka in ker je redarja razburila s svojim jezičenjem, je Vujič vzel iz žepa samokres in ustrelil trikrat na svojo ženo. Vse te krogle so jo zadele v prsa in zrušila se je na mestu mrtva na tla. Vujič je bil v službi vesten in priden in njegov zločin je iznenadil njegove predpostavljene in vse njegove prijatelje.
b Zveza bančnih in zasebnih uradnikov. V'
nedeljo so zborovali v Novem Sadu člani Udru-ženja zavarovalnih, industrijskih in trgovskih uradnikov v Vojvodinji in so sklenili, naj se njih udruženje spoji z Zvezo bančnih uradnikov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu. Tako bo zastopala vse bančne, zavarovalne, industrijske in trgovske uradnike v Jugoslaviji velika zveza s sedežem v Zagrebu.
b Trije poskusi samomora v Subotici. V nedeljo je imela subotiška rešilna postaja opravka kar s tremi ženskami, ki so hotele v smrt. Prva je bila 15-letna Ilonka Bertič, hčerka učitelja v Subotici. Zaradi nesrečne ljubezni je izpila neki strup. Odpeljali so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Tudi Čakic Agata, ki je pa za 50 let starejša kakor Ilonka, je izpila večjo količino strupa v samomorilnem namenu, pa so ji še pravočasno izprali želodec in jo rešili. Končno je hotela v smrt še neka Tereza Horvat, stara 25 let. Ker se je sprla s svojim fan toni, je izpita časo solne kisline.
b Nesreča na Vrbasu. Gostilničar Boško Mihljevič v Banji Luki ima poleg svoje gostilne ob Vrbasu čoln, s katerim se prevažajo iz obrežja k drugemu obrežju njegovi gostje. V nedeljo ga je prosila neka neznana ženska, naj jo prepelje s čolnom čez reko. Gostilničar je poslal svojega fanta, naj opravi ta posel, ker se pa dolgo ni vrnil, je šel gledat, kaj se jo zgodilo in je videl, da je neznanka padla v reko in so jo z največjo težavo rešili.
b Pekarski delavci za odpravo nočnega de la. V nedeljo je zborovalo v Zagrebu okoli 400 pekarskih delavcev iz zagrebških pekarn. Raz pravljali so o zakonu, ki je bil izdelan letu 1922 in s katerim je inšpekcija dela za Hrvat-sko in Slavonijo prepovedala nočno delo v pe karnah. To prepoved so lastniki pekarn upoštevali leto dni, potem so pa zopet uvedli nočno delo. Delavci so poslali ministru za socialno po litiko in banu Savske banovine resolucijo, v kateri prosijo oblast, naj prepove nočno delo v pekarnah, ker je škodljivo tako za delavca kakor za konsumenta.
gg. Frančiška de Schiavi in skladatelj jubilant p. Hugolin Sattner. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Krajner Mirko, odborniki Gradišar Josip, Hofler Edvard, Jager Stanislav, Drnovšek Drago, Roš Boris, Berginc Mirko, Neret Ivan, Zupančič Srečko, Zupančič Alojzij, ln Vončina Julij; revizorja: Blažir Vladimir in Bizjak Ferdinand; odbornice: ga. Rozi Roševa, gdč. Mira Otrinova, in gdč. Pavla Šeinova. Zastavonoša je g. Boris Roš, namestnik g. Ludovik Logar, gospodar pa g. M. Per-les.
■ Valčkov večer priredi Sokol Ljubljana II, v soboto, 14. t. m. v veliki dvorani Kazine. — Godba prvovrstna. Vstopnina 10 Din.
I Poljska drama na našem odru. V soboto
7.	t. m. bo premijera drame »Dom osamelih žena«, fci jo je napisala poljska pisateljica Nail-kovvska. Dramo režira gospa Marija Vera in ima izključno samo ženske vloge.
I Danes se ponovi prvič v letošnji sezoni >š,vajuta dudaik«, ki je dosegel kot pri nas, tudi na drugih večjih opernih odrill velik uspeh. Letošnja zasedba glavnih partij je deloma spremenjena. Kot ropar Babinsky se predstavi g. Marčec, močno komično vlogo glava rja-vraga poda g. Zupan, ostala zasedba kot pri preanijeri- ga Pciličeva, ga Thierry, gg. Janko, Zupan, Ruimpel, Mohorič in drugi. Dirigent (ravnatelj ravnatelj Polič. Aibomna E.
M V sredo se vprizori zadnjič v tej sezoni »Nina maha, punčka moja in Fiiguriine«. Dirigent g. Štritof. Abonma A. — V četrtek 5. m. se vpri-zori po večletnem presledku krasna Cliarpenile rova opera »Luiza«. Delo francoskega komponista je polno melodijozne, zelo učinkovite glasbe, pretresljive dramatične vsebine, slika talko bednega kot veselega pariškega nočnega življenja. Imena ravnatelja Poliča in dr. Gavelile jamčita za prvovrstno izvedbo. Naslovno par-liijo poje priljubljena ga. Gjungjenac-Gavella, njenega partnerja lepo se razvijajoči g. G oslič, očeta izvrsten interpret g. Primožič itd. Nove kulise so napravljene po načrtu g. Uljamiščeva. Po skušnjah in delu sodeč, bo to ena izmed najjačjih v tej sezoni vprizorjenih opernih predstav. Vstopnice so v predprodaji.
■ Pevski večer najodličnejše koncertne pevke bo v petek 6. t. m. v Filharmonični dvorani. Ime kcncertamlke ge. Pavle Lovšetove je v vsakem pogledu absolutno jamstvo, da bo koncert na zre dni umetniški stopnji. Znano pa je tudi, s kako srečno roko izbira gospa dz sklada svetovne literature svoj vsakoletni koncertni program. Vsakdo bo prišel na svoj račun, bodisi občudovalci izredne tehnike njenega glasu bodisi ljubitelji večno lepih melodij. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni.
■ Del pevskih zborov, ki so včlanjeni v Hubadovi pevski župi bo koncertiral na velikem koncertu, ki bo pod vodstvom župnega pevovodje v nedeljo 8. t. m. popoldne ob 15. uri v veliki dvorani ljubljanskega Uniona. Trinajst zborov nastopi pod vodstvom svojih dirigentov z imazito jugoslovanskim .sporedom. Polna dvorana naij bo delno plačilo pevcem, ki pridejo ta dan iz vseh sirarni v Ljubljano. Vstopnice od 30 Din navzdol prodaja Matična knjigarna.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla je Helena Grilc, rojena Podbevšek, 71 let stara, zasebnica, Krakovska ul. 29. V bolnici so umrli: Ivan Kuštrin 74 let star, višji inšpektor državne železnice z Jesenic, Franc Pavlin, 14 let star, posestnikov sin iz Radomelj, in Pavla Feldstei-nova, 45 let stara, žena stavca Narodne tiskarne, Razpotna ul. 8.
■ O novem osnutku zakona o socijulncm zavarovanju in njega nevarnosti za nameščence govori drevi ob 20. uri v salonu restavracije »pri Levu« na predavanju Društva zasebnih ’ii avtonomnih nameščencev poddirektor poiiojnin-skega zavoda g. dr. Janko Vrančič. K temu važnemu in zanimivemu predavanju vabimo vse interesirane. Vstop prost.
■ Razburljiv dogodek nit Karlovški cesti. Na KarlovSki eesti je pretepal sodarski pomočnik T. Emil svojega, v tovorni voz upreženega konja z bičevnikom tako neusmiljeno, da eo se pasanti nad trpinčenjem konja zgražali. T. so prijavili policiji.	,*
■ Spored misijona v Ljubljani v vseh župnih cerkvah: V soboto (14. marca): ob %8 zvečer litanije z blagoslovom, nato »Pridi Sv. Duh« in uvodni misijonski govor. Ob nedeljah (15. in 22. marca) in praznikih (19. in 25. marca) bo zjutraj in dopoldne služba božja z misijonskimi govori kakor po navadi; popoldne v vseh župnih cerkvah ob pol 4. sv. križev pot, nato misijonski govor. Ob delavnikih: ob 5. zjutraj tiha sv. maša, ob pol 6. misijonski govor, nato sv. maša z blagoslovom, nato misijonski govor. V stolnici bodo ob delavnikih tudi popoldne ob pol
4.	misijonski govori in litanije. Po večernem govoru bo vsak dan zazvonil misijonski zvon in vabil k molitvi za srečen izid misijona. Sklep misijona bo na praznik Marijinega oznanjenja ob 4. popoldne. K obilni udeležbi vabijo ljubljanski župniki. Vabila bodo zaupniki(ce) prinesli vsaki družini.
■ Preprečen samomor. V nedeljo dopoldne je bila rešilna postaja telefonično obveščena, da se je na Lončarski stezi pod Grajsko planoto obesil na drevo neki moški. Člani reševalne postaje so takoj odhiteli na Lončarsko stezo in našli pod drevesom ležečega neznanca. Vrv, na katero se je obesil, se je namreč nted tem odtrgala. Samomorilnega kandidata, v katerem so spoznali 37-letnega mestnega delavca Antona Ž., so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico, ker ga pa tam niso hoteli sprejeli, domov, kjer se je popoldne že zavedel.
m Mestno načelstvo v Mariboru poziva vse
v mestu stanujoče vojaške obvezance rojene v letih 1881 do 1905, ki so bolni in se čutijo za vojaško službo nesposobne, da se prijavijo med uradnimi urami od 2. do 7. t. m. pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu štev. 11. Vsakdo naj prinese s seboj vojaško izkaznico in domovnico, da bo mogoče ugotoviti njegovo pristojnost. Invalidom in stalno nesposobnim ni potreba priti.
m Zgodovinsko društvo v Mariboru, šesti večer mariborskih zgodovinarjev bo jutri v sredo
4.	t. m. ob 20. uri v mali sobi restavracije Narodni dom. Na dnevnem redu bo predavanje Zedinjene države Severne Amerike, njih nastoj in razmah do svetovne velesile. Vsi člani društva in vsi prijatelji zgodovine vljudno vabljeni.
ni Hudožestveniki. Nocoj bodo odigrali Rusi Bulgatoovega dramo . Bela garda«, jutri pa, a,ko bo dovolj zanimanja, še Vclikenštajnovo »Rusijo na .razpotju«.
on ■ OliŽni zbor Olepševalnega društva. V soboto zvečer je imelo tukajšnje Olepševalno društvo pod vodstvom predsednika g. dr. Lipolda svoj letošnji občni zbor v Narodnem doinu. Iz ■poročil doznavamo, da je društvo sodelovalo ji,rt ureditvi ikeipališča na Mariborskem otoiku, dobilo v upravo paviljon pri Treh ribnikih, dosegel se je sporazum s 1SSK Mariborom radi razši r jenja teniški h igrišč, dobilo v upravo Denvuschlkovo parcelo ob Prešernovi in Maistrovi ulici, ki jo bo ogradilo in zasadilo s cveticami, nadalje poslopje bivše kavarne »Park«, kjer bo prirejalo tudi cvetlične razstave itd. Po poročilu tajnika g. Kolarja Meje društvo 916 članov. Nadaljna poročila so podali blagajnik g. Knop ter preglednika gg. Boltavzar to Petrič, ge. Solnvarzovi pa je bila izrečena topla zahvala za njeno neumorno delo. Pri volitvi je bil v splošnem izvaljeni dosedanji odbor.
m Rdeči križ. V soboto zvečer je bil v hotelu »Orel« letošnji redni občni zbor mariborskega Rdečega križa. Olvoril in vodil ga je podpredsednik g. di'. Vekoslav Kukovec. Po poročilih tajnika g. dr. Zorjana in blagajnika g. dr. Ko-vačeca ima društvo 91 rednih članov in 31.000 Dim premoženja. Ferijalni koloniji na Pohorju, ipegoreleem v Beli Krajini itd. je društvo izplačalo lani 12.000 Dim podpor, v novem poslov-aiem letu pa bo posvečalo največ pažnje propagandi potom filma. Pni volitvi so bili v odbor izvoljena: dr. Jančič kot predsednik, dr. Kukovec lin dr.'Černič kot podpredsednika in drugi.
\ tl. HI. »931- j/VMEBOVZETJE"!
m Poslovanja rešilne postaje v februarju.
V	mesecu februarju je poslovala rešilna postaja v 158 primerih in sicer pri 65 nesrečah in nezgodah, pri 57 obolenjih in 36 porodih itd. ter pri 1 samomoru in 1 poskusu samomora. V istem času je rešilni avtomobil prepeljal 112 oseb v bolnico, porodnišnico in sanatorije. Gasilci so bili trikrat alarmirani.
m Mariborski Šahovski klub poziva svoje člane, da se danes popoldne polnoštevilno udeleže'pogreba podpredsednika industrijca g. Franca Derwuschka.
m Za Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju bo priredilo Slov. žensko društvo 3. niajnika, kakor je bilo že v jeseni javljeno, dobrodelno tombolo. Cisti dohodek se bo uporabil za zgradbo prepotrebnega kopališča pri tej lepi mladinski napravi. Društveni odbor se bo te dni obrnil na meščanstvo b prošnjami za prispevke z darili in pričakuje, da bo naletel povsod na uvideven, ugoden odziv.
m Poroke. Pretekli teden so bili v Mariboru poročeni: Valter Blazina, zasebni uradnik in Ema Zelinska; Ivan Obran, ključavničar in gdč. Marija Scbrottova, gospodinja; Ivan Momič, kovinar in gdč. Frančiška Meškova, šivilja; Stojan Kovač, inž. poročnik in gdč. Areta Tomin-štoova, zasebnica ter Franc Poseb. delavec in gdč. Marija Dvoršakova, delavka. Bilo srečno!
m Nalezljive bolezni. V času od 22. do 28. februarja je v Mariboru obolelo 27 oseb na nalezljivih boleznih, in sicer 22«na bnipi, 3 na da-
vi	ci in 2 na šenu. Umrl ni nihče.
m Dež, toča, sneg. Nedelja prvega marca je bila vremensko izredno zanimiva. Do čini je zjutraj za trenutek posijalo solne e, je že zgodaj pričelo deževati, kmalu po poldnevu se je usula izpod neba tako gosta toča, da je pobelila vse mesto in okolico, takoj nato pa se je spre-
9o2cvan/e p© zvezdi večernici
3.
Raketo so postavili v veliko, z vodo napolnjeno kotanjo, da je v njej plavala, od brega do vrat pa so položili desko, po kateri naj bi potniki prišli v njeno notranjost. Profesor Kozorog je skrbno pregledal vse naprave, odredil to in ono in se, spremljan od navdušene množice, napotil k poslovilni večerji v
JUGOSLOVAN
Stran 5
menila v sneg, katerega je zapadlo 15—20 cm. Včeraj se je nebo zjasnilo in posijalo je toplo
si-lnce.
m Nesreča. V neki hiši v Murkovi ulici je v nedeljo popoldne padla po stopnicah 34-letna ga Zofija Gruberjeva ter si zlomila levo roko. Prepeljali so jo v bolnico.
m Poplave. Zaradi talenja snega in deževja je reka Pesnica prestopila bregove im poplavila velike komplekse travnikov in polja ter s tem napravila precejšnjo škodo. Prav talko poročajo, da grozi nevarnost poplav ob Dravi v spodnjem toku im ob Muri v Prekmurju.
m Izsleditev tatu? V nedeljo popoldne je v gostilni Jamšek v Frankopanov! ulici ponujal 51-letini Matija Z., pomožni delavec brez stalnega bivališča v nakup trezilndk za vijake pri ceveh, vreden okrog 1000 Dun. Ker je bila zadeva sumljiva, so ga aretirali. Prvotno je Z. izjavil, da je reziluik našel pred dvema mesecema v snegu nekje na Tržaški cesti, potem pa je trdil, da ga je kuipil za 18 dinarjev od nekega neznanca. V resnici pa je bila priprava dne 20. januarja ukradena inštalaterju Kihi iz nove Karažijeve hiše v Stritarjev! ulici. Policija vodi nadaljnja poizvedovanja.
m Aretacije. V soboto so bili v Mariboru aretirani: Edmund G. radi kajenja miru in reda; Alojzij K. radii ekscesov v kavarni in Pile P. radi izvrševanja nedovoljene obrti. V nedeljo so pa romali (k »Grafu« Janko K. radi Menja nočnega miru 111 žalitve stražnika; Frančiška Ž. Radi potepanja in tajne prostitucije. Antonija K. radi istega delikta, Matija Ž. radi tatvine im Valentin Š. radi beračenja.
m Nezgoda delavca. V soboto so se na 4o-let* nega delavca Ferdinanda Duha zvrnile v Jez-darski ulici med delom deske in ga nevarno ranile. Prepeljali so ga v bolnico.
m Nezgoda posestnika. V Podovi se je pri klanju prašiča zarezal z nožem v levo roko tamkajšnji posestnik Josip Marčič. Rana je bila tako nevarna, da je moral v bolnico.
an Karambol. Na Glavnem mostu je v nedeljo zavozil avto tvrdke Wogerer v voz posestnika Josipa Ilešiča. Pri tem je bila težko ranjena Ilešičeva kobila, druge nesreče pa k sreči ni bilo.
Celfe
* T. S. Finžgar bo predaval o slovenskem kmetu na zborovanju Celjskega učiteljskega društva v soboto 7. t. m. ob 9. uri v mestni narodni šoli.
* Za zopetno uvedbo jutranjega vlaka v Ljubljano. Na zadnji občinski seji se je predlagalo, naj občina intervenira pri direkciji v Ljubljani, da se zopet uvede vlak, ki je prej ob 5. zjutraj vozil v Ljubljano. Kdorkoli ima opravka v Ljubljani, zelo pogreša ta vlak. Ponočni brzi vlak je prezgodni, oni pa ki vozi iz Celja ob 7-25, prihaja šele po 10. uri v Ljubljano. Kdor ima opravka v kakem uradu, se tudi tega vlaka ne more posluževati.
* Smrtna kosa. 2. t. m. je v javni bolnici umrla 26-letna Baloh Ana, hči malega posestnika iz Sv. Bankraca pri Grižah.
* Lovski ples, ki se je vršil v soboto zvečer, je bil prav dobro obiskan. Mnogo lovcev je prišlo tudi iz. drugih krajev. Zelo lepa je bila originalna dekoracija, ki je spremenila vse gornje prostore Narodnega doma v šume, planine, skale, planinske in lovske koče. Dekoracija je zaslužila, da bi jo bili fotografično posneli za vzor sličnim prireditvam.
* Gostovanje Hudoiestvenikov v nedeljo zvečer je sijajno uspelo. »Revizor«, ki so ga igrali, je bil za Celje dogodek. Težko je opisati veliki vtis predstave, to mora človek gledati sam. Pavlov je igral mestnega načelnika. O njem se sploh ne more reči, da bi bil igralec, on je mnogo več; to je samo — velika duša, pravi hudožnik — umetnik. Pa tudi drugi so bili nad vse edinstveni, Grečeva, Vereščagin -ki je vnuk slavnega slikarja — ter ostali. Gledališče je bilo sicer bolj prazno, takoj pa je treba povedati, da ne gre zabavljati nad Celjani, češ, nimajo razumevanja za gledališče. Ko so Hudoženstveniki lani igrali v Celju, je bilo vse razprodano in tudi letos je bilo že parkrat razprodano. Vzroki slabega obiska so drugje.
* Nezgode. 18-letni delavec Anžol Josip iz Taborskega pri Humu ob Sotli je prišel po opravkih v kovaško delavnico. Tedaj pa je ravno kujočemu pomočniku odletelo kladivo z ročaja in priletelo Anžolu na nos ter mu zlomilo nosno kost. — V Škofji vasi pri Celju si je pri cepljenju drv 35-letni Gmajnar Vinko vsekal v desno roko in si jo hudo poškodoval. — Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko javno bolnico.
* Neznanec ga je obstrelil. 36-letnega lastnika vrtiljaka in popravljevalca dežnikov Roja Viktorja je 28. februarja zvečer, ko se je ob cesti vračal v Ljubno, neznan človek iz gozda obstrelil in ga zadel v levo roko. Roj je moral iti v celjsko bolnico.
Po nesreči ustrelil brata
Ljubljana, 2. marca 1931.
V Kamniku se je včeraj pripetila liuda nesreča. K 23-letnemu delavcu tovarne »Titan« Ivanu Juhami je prišel v vas njegov prijatelj in mu začel razkazovati flobertovko, ki jo je prinesel s seboj. Juhanov brat France je začel flobertovko ogledovati še z večjim zanimanjem kot Ivan. Vzel jo je v roke, nabasal in jo tako nerodno sukal v rokah, da se je flobertovka sprožila in da je projektil zadel brata Ivana v glavo. Nesrečni mladenič se je zgrudil v mlaki krvi. Na pomoč poklicani zdravnik je ugotovil, da mu je šla kroglja pri levem očesu v glavo in da bo najbrž izgubil oko. Nesrečnega Juhana so prepeljali z rešilnim vozom v tukajšnjo bolnico.
V bolnico so danes še pripeljali:	Marijo žustovo, 28-letno ženo posestnika iz Rovt pri Logatcu, ki ji je slamoreznica odrezala tri prste desne roke, in Alojza Strnada, 55-letnega sprevodnika državne železnice v pokoju, stanujočega v Pražakovi ulici, ki je doma padel po stopnicah in zadobil hude notranje poškodbe.
KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE:
700.000ZAVITKOV ELIDASHAMPOO
PRODANIH V ZADNJEM LETU!
DOKAZ NJEGOVE RAZŠIRJENOSTI!
Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, bi doseglo, ako bi jih položili drug vrh dragega, višino od približno 3500 m, bi torej Triglavsko pogorje nad-kriljevalo za približno 600 m.
negovanje
ms
ELIDASHAMPOO
Strašno neurje
Najstarejši ne pomnijo ob tem času takega naliva
Jesenice, 1. marca.
V	noči od sobote na nedeljo je bilo pri nas veliko neurje. Deževalo je, kot da bi »iz škafa lilo«. Sneg sc je topil. Vse to je drvelo v obliki hudournikov iz hribov v dolino. Po cestah je voda tekla, kanali niso mogli sproti požirati; voda je vdarila v kleti, tako da so na več krajih imeli čez 2 metra vode v kleti.
Prišla je na pomoč požarna hramba, ki je s
cevmi spravila vodo iz kleti. Železniški poilvog ali »tunel«, kakor ga imenujemo — je bil v opoldanskih urah za promet nemogoč, ker je bil poplavljen.
Ta elementarna katastrofa je napravila tudi ve" škode. Pravijo, da niti starejši ljudje ne pomnijo takega naliva. V ranili jutranjih urah so morali ljudje vstajati in iti na delo.
Dva divjaška napada
Neznanec je v temi zabodel 25-letnega fanta - Usoden spopad
s kolom
Maribor, ‘2. marca.
V	noči od sobote na nedeljo sta se v mariborski okolici dogodila zopet dva divjaška napada, ki dokazujeta, da posirove-losti tudi novi strožji kazenski zakon ne more docela odpraviti.
Prvi napad se je dogodil v Pekrah. Tam je neznanec v temi napadel 25-letnega Josipa Rozmana, ki se je vračal od pevske vaje domov in ga večkrat zabodel z ostrim nožem. S prvim udarcem mu je prerezal desno roko, z drugim ga je pa nevarno zabodel v levo ramo. Kjub težkim poškodbam se je Rozman zvlekel dalje, kjer ga je našel nek znanec ter ga spravil v tu-
kajšnjo bolnico. Napadalec je po svojem divjaškem dejanju izginil in ga doslej še ni bilo mogoče izslediti.
Drugi, temu podoben napad, se je pa izvršil pri Sv. Marjeti ob Pesnici. V temni noči je iz zasede planil posestniški sin Ljudevit Zorčič na 26-letnega posestnikovega sina Franja Povaleca ter ga z več udarci s kolom po glavi podrl na tla. Po-valec Se je vsled poškodb onesvestil, našli pa so ga še pravočasno svojci ter ga nemudoma prepeljali v bolnico v Maribor, kjer je zaenkrat že izven nevarnosti za življenje. Napadalec je bil včeraj aretiran in izročen sodišču.
Huda nesreča pri delu
Jesenice, 1. marca.
Prejšnji teden v petek se je v tovarni KI D težko poškodoval delavec Jamnik, zaposlen pri Poljšaku na »Stari pošti« na Jesenicah.
Vozil je s konjem žico iz tovarne za Trša-novo tovarno. Jamnik je vodil konja za uzdo, pri tem pa se je spodtaknil ob kup obcestnega gramoza. Ker je mož že precej prileten, se ni mogel pravočasno dvigniti in sta mu šli obe kolesi težko natovorjenega voza čez obe nogi tik pod koleni.
Močno poškodovanega moža so prepeljali z rešilnim vozom na Jeseniško postajo, kjer je ponesrečencu nudil prvo pomoč tukajšnji okrožni zdravnik g. dr. Kogoj. Na zdravnikovo odredba so ga nato s prvim vlakom prepeljali v ljubljansko bolnico.
Umor pripravnika finančne kontrole Maloviča
Ljubljana, 2. marca 19111.
Jutri bo stal pred senatom petorice pripravnik finančne kontrole Rudolf Bodlaj, rojen leta 1903 v Višem gradu, pristojen pa v Stranje pri Kamniku, obtožen umora svojega tovariša Maloviča iz Novega mesta. Bodlaj je, kakor znano, ustrelil Maloviča 5. septembra lani v poslopju finančne kontrole na Jesenicah, ker mu je Malovič priznal, da je imel razmerje z njegovim dekletom in mu je, stavljen na odgovor, tudi pokazal koledarček, ki mu ga je pokloni-
la Bodlajeva ljubica in v katerega je zapisala. »4. marca sem g. Maloviču nekaj obljubila in je skozi to obljubo darilo dobil.« Za jutrišnjo obravnavo vlada veliko zanimanje na le med občinstvom, temveč tudi med pravniki, Bodlajev zagovornik je dr. Krejči.
Rakek
Redni letni občni iibor SK Javornika bo v nedeljo 8. t. m. ob 14. uri popoldne v salonu restavracije Ševar.
V	proslavo Finžgarjcve 60-letnice bodo igrali v nedeljo v Sokolskem domu »Naša kri«, v prosvetnem domu pa »Divjega lovca«. V interesu publike, in društev samih bi priporočali, da si društva v bodoče termine za predstave razdele
Rimske toplice
Izprememba posesti. O. Anton Bregar iz Grač-nice pri Rimskih toplicah je prevzel posestvo r vsemi pritiklinami od ge. Haasove.
Izpremembe na železniški postaji. Za železniškega aspiranta na tukajšnjo postajo sta bila imenovana gg. Lešnik Viktor iz Pragerskega in g. Seibitz Viljem.
Izpremeinbe pri poštnem uradu. Poštna upraviteljica gdč. Ruža Megličeva je premeščena in dodeljena poštni upravi v Beograd.
Pekarno v Sinarjeti, katero je imel dosedaj v rSkah g. Ivan Stiplovšek, je prodal g. Karlu Jazbecu iz Sv. Jurija ob juž. žel. O. Ivan Stiplovšek pa se preseli v Rogaško Slatino.
Dosedanji organist g. Avgust Ulaga se je v soboto poslovil in odšel na svoje novo službeno mesto v Dobrno pri Celju. Pevci go mu priredili v petek zvečer lep poslovilni večer.
Speri
Smuške tekme za prvenstvo Pohorja Maribor, 1. marca.
V	nedeljo je priredil I. 8. S. K. Maribor na Pohorju, in sicer • startom in ciljem pri Ruški koči, smuško tekme za prvenstvo Pohorja mesta Maribora in za klubovo prvenstvo. Proga e bila dolga *a seniorja in juniorje 10 km in zelo težavna. Startalo je 51 tekmovalcev in so bili rezultati naslednji:
Za prvenstvo Pohorja, seniorji: t. Neumau (smučarski klub Maribor) 1:28:05; 2. Jurič (sin. klub Maribor) 1:29:12; 3. DolinSek Mirko (S.
P. D.) 1:32:35.	•	   .	..
Za prvenstvo Pohorja, juniorji: 1. Vodenik (Sl’D Maribor) 1:34:42; 2. Stopar (I, S. S. K. Maribor) 1:36:42; 3. Legvart (SPD Maribor) 1:57:08.	..	, „ .
Za prvenstvo I. S. S. K. Maribora: 1. Vezjak 1:34:05; 2. Stopar 1:36:42 ; 3. Stepie 1:44:54.
Popoldne se je vršila tradicionalna sankaška tekma na progi Ruska koča — Ruše (5 km). Rezultati so bili naslednji:	.
Gospodi« posamezno: 1. .lammk (SPD Maribor) 9 minut; 2. DolinSek Mirko (SPD Ru5e) 9:27; 3. Giber (I. S. S. K. Maribor 9 29.
Gospodje v dvoje: 1. Simončič-Ve*jak (I. S.
S. K. Maribor) 11:25; 2. Pavel in Nande Planinšek (SPD Ruše) 11:32; 8. Orel-Roje (SPD Maribor) 9:29.
Dame posamezno: 1. Robnik Jelica (SPD Ruše) 11:52; 2. Zadravec Erna (SPD Ruše) 14; 3. Berstovšek Anica (SPD Ruše) 16:18.
Mešani pari: 1. Tončka in Jože Dolinšek (SPD Ruše) 11:52; 2. Breda Hribar — Voglar (I. S. S. K. Maribor) 13:03; Lirika Bahun — 8tepic ([. S. S. K. Maribor) 14:05,
Smufika tekma na Zelenici Vsakoletna gorska medklubska smuška tekma na idealnih pobočjih Begunjščice in zele-niškega sedla, ki se je vršila na nedeljo 1. t. m., je privabil izredno mnogo konkurentov. — Ljubljana je poslala svoje favorite v boj, ki pa so imeli prav hudo borbo. Videlo se je, da ima tudi domač klub prav dobre moči, ki si bodo v kratkem znale pridobiti prehodni pokal. Kdor pozna teren, ve, kolike tehnike je treba, da se premaga izredno hude strmine. Vreme je bilo skrajno neugodno in so dopoldne drčali tudi plazovi v dolino. Ves dan je trajal snežni vihar, ki je znatno oviral tekmovalce. Kljub temu pa so bili doseženi prav lepi časi. Proga je bila dolga okrog 5 km; višinska razlika pa je znašala skoro 600 m. Trasa je vodila od sedla,
E roti plazovom Begunjščice na cilj pri cerkvi
v.	Ane. Doseženi so bili naslednji časi:
1.	Šramel Bogomir (SK Ljubljana) 6:10, 2. Brvar Stane (SK Ljubljana) 6:20, 3. Jenko Boris (SK Ilirija) 6:22, 4. Lukman Pavel (Skala, Jesenice) 6:40, 5. Belhar Anton (Sokol, Tržič) 6:40, 6. Jakopič Avgust (SK Ljubljana) 7:05, 7. Ankele Riko (SK Tržič) 7:11, 8. Babič Anton (SK Tržič) 9. Črnivec Sergij (SPD Ljubljana) 7:22, 10. Sajovic Anton (Sokol, Tržič) 7:25. Prehodni pokal, darilo tvrdke Glanzmann & Gassner je prišel začasno v last Smuškemu klubu Ljubljana. Prvi trije zmagovalci so prejeli lepa darila, poklonjena od mestne občine in omenjene tvrdko. Darilo g. F. Borna je prejel Ankele Riko, ki je prispel kot prvi od SK Tržič na cilj. Po tekmi je bilo zbirališče v hotelu Lončar, kjer je navzoče pozdravil predsednik SK Tržič g. Seljak in pa župan mesta g. Lončar.
Glavna skupščina SK »Bratstva« na Jesenicah
Ob lepi udeležbi članstva je bila v nedeljo dopoldne v stranski dvorani Sokolskega doma na Jesenicah redna letna skupščina tega agilnega kluba, katero so posetili zastopniki J. Z. S. S. g. dr. Berce, g. iug. Janko Janša in Norvežan Sigmund Gutonnsen, od navzočega članstva burno pozdravljeni.
Predsednik kluba g. Lojze Božič je otvoril skupščino, pozdravil navzoče, se spomnil tragično preminulega najboljšega člana Ladislava Kočarja, ki je padel kot žrtev zločina, in omenjal najvažnejše prireditve v minulem letu.
Iz poročila tajnika g. Činkovica je razvidno, da šteje klub 147 Članov in članic, 18 naraščaja ter da je bilo med poslovnim letom vsega skupaj 17 sej in več prijateljskih sestankov.
Blagajnik g. Stanko Mulej je poročal, da je inašal denarni promet 15.716 Din.
Načelnik zimsko-sportnega odseka je poročal, da šteje smuški odsek 74 članov in članic.
Načelnik kolesarskega odseka g. Pučko je poročal, da šteje odsek 25 članov. Na veliki ko lesarski dirki, ki jo je priredil Kol. savez Tri glavRki pododbor v Ljubljani na 72 km, je za sedel klubov član g. Franjo Poličar, istotako tudi pri dirki v Kranju 1. mesto ter pri tekmi za gorsko prvenstvo na Vrhniki 2. mesto.
Za hasenski odsek je poročala načelnica Ivanka Čopova.
Iz poročila nogometnega odseka je razvidno, da šteje odsek 40 članov, odigral 42 tekem, 32 doma, 5 v inozemstvu in 5 v drugih krajih Dravske banovine.
Pri slučajnostih se je razpravljalo o zelo važnih zadevah, predvsem o razširitvi smuške kočo na Pustem rovtu, o preureditvi hazenskega in nogometnega igrišča ter o nabavi klubovili znakov.
Burno pozdravljen se je oglasil k besedi Se delegat J. Z. S. S. dr. Janko Berce ter v lepih besedah apeliral na mladino, da naj se čimbolj intenzivno goji zimski šport, ki je najbolj idealna in najbolj privlačna panoga sodobnega športa.
V	klubovo upravo so bili izvoljeni po večini dosedanji člani s predsednikom Lojzetom Božičem na čelu.
Skakalne smuške tekme na Jesenicah
V	nedeljo popoldne so se vršile na skakalnici »Lada kočarja« na Jesenicah medklubske tekme v smuških skokih, katerim je prisostvoval poleg številnega občinstva pokrovitelj skakalnih tekem g. dr. Maks Obersnel, gen. tajnik K. I. D. na Jesenicah.
Snežne razmere na skakalnici so bile ugodne kljub močnemu nalivu v prejšnji noči. Skakalni««, ki omogoča skoke do 30 metrov, je bita v
dobrem stanju. Tekme so se vršile pod vodstvom organov JZSS in domačega kluba.
Prvo mesto Je dosegel Vinko Kozjek, član
S.	K. »Bratstva« z 177 točkami. II. Ravhekar Tomaž, S. K. »Bratstvo« z 175 točkami, 111. mesto Katnig Alojzij, Član T. K. »Skala« z 147 točkami. Klubski prvak je Kazjek Vinko.
Kot klubski prvak je dobil prvi zmagovalec srebrn znak, drugi in tretji priznanice.
Tekmovalo je 17 članov domačih klubov »Bratstva« in »Skale«, kot gost pa je Norvežan Sigmund Gutormsen izvedel nekaj krasno uspelih propagandnih skokov.
Hrastfniško pismo
Prod božičem so se pojavili tatovi, ki so ukradli nekaterim strankam v steklarskih hišah meao 1« druge predmete. Sedaj pa s« tudi v steklarskih hišah nastanjenim strajvkam pobili Bajce. Prijatedji zajčkov pa so obiskali tudi okolidke hiše. Značilno pri tem je to, da so zajce potegnili i* Molit in jih pobili ter pustili ležati na dvorišču na tleh, in sicer so u/btili steklarju A. R. štiri zajčke. Potolkli in pustili so jih pa še pri fcrefo drugih gojitelji h le primarne živa lice. Ali eo jih hoteli tudi odne»td — pa so bil! med tem prepodenl — ali pa so uganjali samo hudobijo, se ne vA.
Orožništvo zasleduje, da bo krivce poučilo, da ni dovoljeno pobijati zajce dnigini brez lastni kovega pri voljeni ja. Uporno, da »e bo orožnikom posrečilo storilce Izslediti, da dobe za svoj čin primerno plačilo, kajti imetniki lipe pri tem vsaik po 100 Din Škode.
Srečko načelstvo v LaSkem in pa županstvo trga Trbovlje, pod katerega teritorij spada tudi Hrastonk, sta razglasila in objavila cene kruhu.
1 kg belega kruha stane 4'20 Din, 1 kg domačega (polbelega) ali rženega kruha 4 Din. Žemlje, 7 dkg težke, 50 par 1 komad in velike žemlje 14 dkg težke po 1 Din komad. Te cene pa eo pri na« že nekoliko Sasa sem naši peki držali.
Blejske novice
Z mrzlično naglico napredujejo novo zidani blejski hoteli, osoblto pa Kastna ln hotel Topilce. Tudi dvig starega hotela Je dosegel svojo določeno višino. Delavci bodo te dni imeli svoj običajen likof ln a tem dajali duška veselemu svojemu razpoloženju, da so kljub tolikšnim zaprekam v razmeroma kratkem času dosegli s voj željeni smoter.
Se dobra dva meseca nas loči doba, ko bomo stalt pred novo tolikanj obetajočo sezijo tujskega prometa, ki naj bi se spričo ugodnih valutarnih razmer, novih ln nad vse komfortnih hotelov in ostalih sanitarnih javnih naprav pri velikih žrtvah propagande za Bled, močno povečal. Je pa to pričakovanje naravnost nujna potreba, kajti Bled je povečal število sob v novih in prenovljenih hotelih, s čimer bi v nasprotnem slučaju občutili škodo v prvi vrsti manjši posestniki vil in pensionov, ki so razmeroma več ali manj oddaljeni od jezera.
V	zelo akuten Stadij stopa vprašanje našega občinskega odbora na eni, kakor vprašanje župana na drugi strani. Kakor znano, se je ogromna večina odbornikov odpovedala pose-čahja občinskih sej. Pri zadnji seji, kjer naj bi se razpravljalo ter vestno premotrivalo o bodočem proračunu, Je bilo navzočih komaj pet odbornikov in župan, ki pa seveda radi tega ni mogel podvzeti ničesar k sprejetju neobhod-no potrebnega proračuna, ki predstavlja ključ ne samo za bodočo gospodarsko, temveč tudi za specijelno tujsko prometno politiko na splošno.
Ker nimamo na Bledu aktivnega občinskega odbora, ki naj bi z županom vred reševal tekoče posle, kt so torej radi tega v največjem zastoju, je umevno, da vlada na splošno med domačini velika nevolja. Tujska sezija je pred durmi. Zato bi bilo že nujno potrebno, da bi se pričelo s prednjimi pripravami v svrho čim boljšega razvoja tujskega prometa. Občina pa trpi škodo tudi na času ln denarju, zato bi bilo v Interesu stvari same, da omenjeno stanje preneha. Tako ne more in ne sme več dalje!
Za kmetijski tečaj, ki se vrši na Bledu že nekaj tednov, vlada pri domačih kakor tudi okoliških kmetov vedno večji interes. Posebno v nedeljlh je dvorana hotela Union skoro popolnoma zasedena, takrat Imajo kmetje naj veft časa, zato obiskujejo predavanje lz vseh bližnjih In daljnih okoliških vasi. Gospod Inž. Rataj, sreskl kmetijski referent in ustanovitelj tega tečaja je zares pravilno pojmoval potrebe našega ljudstva, za kar mu gre na tem mestu odkrito priznanje in zahvala. — V soboto 28. t. m. Je predaval sreskl kmetijski ref. Inž. Ra taj o praktičnem pomenu najnovejših določb kmet. zakonov. Od 6. do 8. ure je predaval sres. veter. ref. Zarnik o prvi pomoči o boleznih in postopanju ob priliki okužitve. — Cesta mimo Park hotela ln Kasine je bila radi gradnje kuhinje, ki bo pod cesto Aleksandrovega Setališča delj časa zaprta. Te dni pa so cesto znova odprli ter Je mogoč radi tega dl rekten prehod vsega prometa po omenjeni cesti.
V	svrho asfaltiranja najobljudenejšlh blejskih cest, vrtajo ln drobijo kamenje v kamnolomu, ki je na južnem pobočju Straže. Z asfaltiranjem cest bodo pričeli v najkrajšem času.
Čolnarska cesta na Milnem je globoko prekopana. V jarke postavljajo velike betonske cevi, ki bodo služile kot končni glavni vod kanalizacije v Savo. Hiše ob tej cesti so oprte s težkimi oporami. Zelo umestno bi bilo, da bi posestniki do poletja zakrili gnojne jame in greznice, ki niso nikakor v skladu z Idilično in od tujcev obljudeno vasjo.
Novozgrajena vila Ileana, ki je last gospoda Bokliča, stoječa na Ljubljanski cesti Ima zelo prikupno lice, vendar bi bilo želeti, da umakne svoje skladišče na primernejše mesto, kjer ne bo motilo harmonije lege ln okolice lepo razvijajo čega Bleda.
Gospod Nikolaj Dežman, trgovec v Ribnem pri Bledu, je preselil trgovino iz Gasilskega doma v svojo novoigrajeno hišo, katera je bila dovršena že lansko leto. Prihodnji teden bo otvoril novo trgovino v Ribnem g. Petač, ki ima podružnico v Gorjah.
Grajska cesta od g. Zrimca do Trohe je bila lansko leto radi prezidave Zrimčeveg« skednja nekoliko razširjena, tako da bo dobila lepo
vnanje lice. Motila bo le stara postavljena baraka ob cesti, katera naj bi se spričo velikega tujskega prometa, umaknila.
Najzanimivejše za vsakogar je vprašanje, čemu se Je gospod Kenda odločil in podrl svojo svetovno-znano Kasino. Verzije, da je stala na slabih fundamentlh, ne odgovarjajo resnici. Bojazen, da bi se sčasoma morda porušila, je torej popolnoma neosnovana. Vsesplošna ln nujna jjotreba povečanja svoje kavarne je vodila v zvezi z nasveti najboljših strokovnjakov g. Kendo, da se je odločil za ta nenavaden gospodarski ln priprostemu ljudstvu nepojmljiv korak. Stara kavama Kasina je bila tekom svojega obstoja že večkrat adaptirana ter je služila v različne svrhe. Ako bi jo hotel povečati v smislu svojih načrtov, bi težko dosegel svoj smoter, v ekonomskem oziru bi pa tudi ne mogel cenejše izvesti in zgraditi kavarne Kasine, ki bo edina te vrste ne le v vsej Jugoslaviji, marveč menda v vsej Nemški Avstriji, kjer Je hotelska obrt na višku. Kakor se predvideva, bo otvoritev nove kavarne Kasine na dan 1. junija.
Jesenice
Ustanovitev olepševalnega društva. V petek zvečer se je vršil v tukajšnji osnovni šoli informativni sestanek za ustanovitev »Olepševalnega društva«. Odziv je bil zadovoljiv. Sestanek je otvoril šolski upravitelj g. Leo Fibrivec, ki je v uvodnih besedah razjasnil pomen tega društva in podal v kratkem delovanje že nekoč obstoječega podobnega društva na Jesenicah. Na se»tan ku se je obenem napravil osnutek pravil bodoče, ja društva. Izvolili so tudi pripravljalni odbor, ti Je naslednji: g. Leo Pibrovee, predsednik; njegov namestnik g. Torkar; odborniki so gg. Morič, Crnut, Tancar, Poženel ki ga. Habičeva. Kot namestniki so bili izvoljeni ga. Sedlakova, ;dč. Žerjavova, gdč. Schittnikova in gg. Arnež, Markovič in Sorgo.
Pogreb zaslužnega mola. V nedeljo popoldne so pokopali v Kranjski gori g. Pintarja Jožeta. Kako Je bil pokojni priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ki je bil nad vse veličasten. Kljub slabim vremenskim razmeram je prišlo iz vseh krajev Gorenjskega kota mnogo ljudi, da so ga spremili na njegovi zadnji poti. Največ je bilo seveda Jeseničanov, saj je tu pokojni živel, delal in trpel. Iz prijazne vasice Log pri Kranjski gori se je vil žalen sprevod na kranjskogorsko pokopališče. V sprevodu je svirala žalo-stinke kovinarska godba iz Jesenic. Pred cerkvijo je zapelo železničarsko pevsko društvo »Sloga« pesem v slovo, enako tudi pevsko društvo »Svoboda«. Na pokopališču se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika v lepih besedah g. Toman Franc, v imenu železničarjev pa g. Ravnik Jože iz Ljubljane. Nato sta zapeli pevski društvi še pesmi v res zadnje slovo. Takega pogreba kranjskogorčani ne pomnijo. Spočij se mirno, časten spomin!
Predavanje. Jutri zvečer ob pol 20. uri predava v strauski dvorani Sokolskega doma starosta br. Obersnel o »Ustroju Sokola kraljevine Jugoslavije«. Pridite polnoštevilno.
Smrt kosi. V letošnjem letu je pri nas umrljivost zelo velika. Nd še minulo 60 dni, pa imamo že skoro 20 mrličev, to se pravi na tri dni mrlič. Ker ne gre za epidemijo, je razmerje preveliko. V sredo popoldne je umrla ga. Papler-jeva, žena peka. Bila je daleč naokoli poznana osebnost radi svoje velike delavnosti in kot vzorna nuitl, ki je prav lepo vzgojila dvanajst otrok, od katerih jih živi še 5. Kako je bila pokojna spoštovana, je dokazal pogreb, ko so jo v res Častni udeležbi pogrebcev spremili k večnemu počitku na tukajšnje mestno pokopališče. Kot vzorni materi bodi ohranjen častni spomin in naj se mirno spočije v rodni grudi, žalujočim pa naše iskreno sožalje.
Dramatični odsek Sokolskega društva — Jesenice je vprizoril v sredo zvečer drugič francosko komedijo »Naš gospod župnik«. Udeležba s strani občinstva je bila lepa. Diletanti so podali svoje vloge izborno. Posebej moramo omeniti sestro Kramaršičevo, ki je v vlogi »gospa Cousinč« pokazala vrhunec zmožnosti diletantko. Sestra Ferjanova Je svojo vlogo podala dovršeno, pa tudi sestra Ravnikova je imponirala * svojim živahnim nastopom v vlogi »župnikova kuharice«. Brat Pogačnik se je izkazal kot izvrstna moč našega odra. Brat Vister kot »podeželski župnik« se je popolnoma vživel v svojo vlogo in jo tudi do potankosti točno podal. Režiser brat Klavora kot »gro! Sableški« je bil prav dober. Posebna pohvala gre bratu »mon-slgnoru« Hlebanji, enako bratu Ručigaju in bratu Potratu. Pa tudi manjše vloge so bile rešene v splošno zadovoljnost prisotnega občinstva. Želimo našemu odru, da bi še večkrat nastopil s takim uspehom.
Zagorje
Občni zbor Rdečega križa bo v sredo 4. t. ni. ob pol 8. uri zvečer v zbornici topliške Sole.
Vpisovanje mladeničev. Županstvo poziva' vse mladeniče letnikov 1912 in 1913, ki so rojeni v kateremkoli kraju izven zagorskega okoliša, da se zanesljivo javijo do 15. t. m. v občinski pisarni med uradnimi urami.
Znižanje een. TPD je v svojih rudniških konzuuiih izplačala evojim odjemalcem *a na kupljene potrebščine v pretečenem letu 5°/» nagrado. Dalje je odredila, da se znižajo cene slanini in moki do najnižje meje. Istotako je sklenila do 30% znižanje pri nakupu mauufaktur-nega blaga. Pozdravljamo ta sklep družbe, toda istočasno moramo povdariti, da je delavstvu odpovedana kolektivna pogodba in bomo stali kmalu pred sklepanjem nove. Ob takih prilikah igrajo cene življenjskih potrebščin sila važno vlogo.
Polovična vožnja v Ljubljano. Za koncert Hubadove župe, ki se bo vršil 8. marca v Ljubljani v dvorani hotela Union popoldne ob 3. uri, je tudi pri nas veliko zanimanje. Kdor obišče ta koncert, ima pravico do polovične vožnje. Tozadevne izkaznice izdaja za naš kraj »Glasbeno društvo« in se naj vsi interesentje zglasijo pri društvenem predsedniku, učitelju g. Janezu Kopšivi.
Poreuitev električnega toka. Nafelstvo in nadzorstvo »Električne zadruge« je na seji 10. t. m. sklenilo, da se od 1. januarja dalje zaračunavajo pri inštalacijah 1095 reSijskl stroški vsem članom enako. Doslej »o namreč plačevali »ta.
ri člani polovico režiijskih stroškov manj, kakor novi. Z istim dnom velja tudi pocenitev električnega toka in je znižati tok za luč od 3 Din na 2,50 Din za kilovatno uro. Tok za silo pa ima sedaj sledeče cene do 100 kwh 2 30 Din, do 300 kwh 2-20 Din, do 500 kwh 210 Din, do 700 kwh 2 Din. do 900 kwh 1 90 Din, nad 900 kwh 180 Din.
Novo mesto
Vatno predavanje. V petek zvečer je predaval v mali dvorani Sokolskega doma ravnatelj meščanske šole g. Anton Mervič o rivaliteti obeh bregov Adrije od davne preteklosti do danes. Velezanimivemu predavanju je prisostvovalo zelo mnogo občinstva. Prav je, da se tudi taka vprašanja razmotrivajo tu v zaledju in se tudi naše ljudi zainteresira za naše morje. Gospodu predavatelju niso hvaležni le Sokol in poslušalci, hvaležna mu je tudi mestna podružnica Jadranske Straže.
Slovertjgradec
Hripa se je v našem mestu zelo razširila v zadnjem času, a hvala Bogu še ni nobenih težjih posledic ali celo smrtnih slučajev. Zadnje mokro vreme Je znatno pripomoglo k raz-širjevanju te nenevarne, a zahrbtne bolezni.
O	tatvini pri tvrdki Klobasa Komp. Suiolč-nik, o kateri smo že obširno poročali v našem listu, govori celo mesto. Aretiranih je že 6 oseb, ki so osumljeni, da so sodelovali pri tej tatvini. Včeraj so zaplenili še več blaga, ki ga je baje skril posestnik V. na Gmajni med deskami. Služkinja A. je služila lansko leto nekaj časa pri g. K., ki je tudi šele sedaj opazil, da mu je zmanjkalo nekaj perila. Tretjo tatico,
o	kateri smo poročali, da je ušla, so takoj drugi dan ujeli ln aretirali. Ukradeno blago je na orožniški stanlcl, ki ga ogledujejo ljudje s presenečenjem, kako ae Je moglo nakrasti toliko blaga. Vse z napetostjo pričakuje končni uspeh preiskave.
Lioencovanje bikov v našem okraju bo v ponedeljek 23. marca ob 9. uri na sejmišču St. Ilj pod Turjakom za to občino, ob 15. url pa na sejmišču v Slovenjgradcu, v torek 24. marca ob 10. url na sejmišču v Šoštanju. K llcenco-vanju naj se pripeljejo tudi biki, stari nad
0	mesecev. Vsi živinorejci, ki hočejo dvigniti živinorejo v našem okraju, naj sodelujejo kot kupci ah prodajalci.
Srebrna poroka. Te dni obhaja ugledni trgovec Jeseničnik Josip lz Dovž z svojo ženo Ano 25-letnico poroke. Iskreno čestitamo!
Obolel Je g. dr. Železnikar. Našemu agilnemu starosti tukajšnjega Sokolskega društva in vrlemu primariju bolnice želimo iz srca sko-rajšnega okrevanja!
Št. Jurij ob južni železnici
Vodovod na Ponikvi ob jjuž. žel. Priprave za napeljavo »sanacijskega Vodovoda ugodno napredujejo. Kakor vse kaže bodo pričeli graditi Se letos. Ker pa je proračun zelo visok, je naprosilo načelstvo Vodovodne zadruge domačo posojilnico za brezobrestno posojilo za dobo 10-ih let.
Višnja gora
Občni zbor kmetijske podružnice. Dne 1. t. m. se je vršil v društveni dvoruni v Višnjlgori občni zbor kmetijske podružnice. Kmetijsko društvo je zastopal strokovni tajnik g. Franjo Kafol, ki je navzoče pozdravil v imenu kmetijske družbe in Imel kratko, poučno, gospodarsko predavanje. Nato je predvajal direktor agrikultur-no-kemičnega zavoda za kalijevo gnojenje g. Konrad Pučnik več filmov, ki so pokazale uspehe, ki jih kmetovalec doseže s smotrenim in umnim delovanjem. Film bo navzočim razkladala gg. sreski referent g. Jereb ln strokovni tajnik Kasol. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik perutninarskega odseka g. Jakob Selcer. — Zborovalci »o bili navdušeni nad tako dobro uspelem predavanju in so z Izrednim zanimanjem sledili predvajanjem filma. V imenu podružnice, se je zahvalil gg. predavateljem In g. direktorju Pučniku načelnik podružnice g. .lože Erjavec.
Nesramni zlikovci so v noči od sobote na nedeljo vzeli iz hleva gostilne pri Kamničanu konja, ga vpregli in celo noč vozili po okolici. Zjutraj so konja in* voz zopet postavili pred hlev. Konj je bil zjutraj popolnoma izčrpan in izte-pen. Poškodovali so tudi vprego. Ker so pustili vrata hleva odprta, je tudi krava porabila priliko za nočni sprehod in so jo našli zjutraj na sosednem travniku. Zadevo preiskuje tuk. orož* ništvo.
Šoštanj
Otvoritev podružnice. 8o£tan{«ka trgovka Ivanka Mravljek-Rajšter je otvorila podružnico svoje trgovine v hiši šoštanjskega občinskega tajnika Josipa Mazeja v Topolšici blizu tamoš-nje osnovne šole.
Predrzen tat. Krojaški mojster in posestnik Franc. Virbnik ima krojačnieo in prodajalno izgotovljenih oblek na Kolodvorski cesti, na zelo vidnem in prometnem kraju v mestu. In vendar mu je 18. t. m. med 17. in pol 18. uro neznan tat odnesel celo moško obleko Iz temnovi-joličastega sukna, vredno 450 Din, ki je za reklamo visela pred vratmi. To v času, ko vlada na tej cesti radi prihoda in odhoda večernih vlakov največji promet.
Otvoritev podružnice. Soštanjska trgovka Ivanka Mravljak-Kajšter je otvorila podružnico^ svoje trgovine v hiši šoštanjskega občinskega' tajnika Joaipa Mazeja v Topolšici blizu tamošnje osnovne šole.
Škofja Loka
Spodrsnilo ji Je. Soproga bivšega davčnega uslužbenca v Škofji Loki g. Suše Je bila zaposlena s pranjem perila pri mlinu v Karlovški ulici. Iznenada je gospej na spolzkih tleh spodrsnilo ln že se Je znašla pralka v mrzli vodi Poljaničice. Nesrečo sta brž opazila Janez Lukane in Gašperšič Tončka, ki sta povsem mokro gospo hitro potegnila iz vode in pospremila po-nesreftenko na dom.
Ptice vsakih vrst si Iščejo spričo pomanjkanja hrane zatočišča blizu človeških selišč. Dobri ljudje potreaajo drobtinice in semenja na police, da so marslkod ptičice docela domače la povsem uvajene v človekovo bližino. Poleg vrabcev in vran so opaziti tudi šoje.
^waBPBr**T*a»ai
Cajno maslo
Kaj je pravzaprav čajno maslo? Baš v sedanjem času je postal pergamentna papir taiko potrpežljiv, da preaiese laliko vsaik napis »čajnega masla«, četudi jiinna vsebina zavoja ničesar skupnega e pravim čajnim mašilom. K vabljivemu imenu čajno maslo so pripomogli po nekod tudi prodajalci posnemailrviikov. Marsikatera gospodinja si je stroj nabavila v dobra veri, da bo vstvarjal smetano čajnega masla. Ni'ti stroj, miti tiskarni pergamentni papir ne moirela dati maslu tistega imena, če ni zato pripravljeno. Vendar pa gremo že tudi pri nas lepšo pot v pogledu izdelovanja čajnega masla.
V	Ljubljani in tudi v Mariboru sem videl maslo z napisom: »Čajno maslo iz pasterizirane smetane«. To je čajno maslo, če tudi je zakva-6eno s čistimi mlečnimi kul turami v smislu onih, pri koijih smo naziv čajno maslo vzeli.
Ime čajmo maslo smo dobili brez dvoma pri Nemcih. Toda naslov še ni vse. V Nemčiji, Avstriji, CeškoslovaSki in drugih okoliških državah, lahko nosi naslov čajno maslo samo ono maslo, ki je napravljeno iz pasterizirane smetane in zakvašen« s čistimi kulturami (okisamo).
Vsa masla, drugače pripravljena nosijo druge naslove, kakor n. pr. na Češkem, selsko maslo -in mlekarensko maslo. Slučajno je lahiko eno ali drugo tako maslo prvovrstno, ali naslova »čajnega masla« si ne sme lastiti. Na Danskem pa sploh čajnega masla ne imenujejo, ker pod imenom »Dansko« se razume samo maslo, ki je napravljeno tako, kakor mora biti pravo Čajno maslo.
Čas je, da tudi pri nas krenemo na boljšo pot, kajti dobrega masla še vedno primanjkuje. Tudi ima dobro blago Se vedno zadovoljivo ceno. Ne posnemajmo torej tujcev samo po njihovih etiketah, zavijajmo pod naslov »čajno« res pravo maslo, odgovarjajoče temu naslovu. Ne čakajmo, da nas k teinu prisili zakon, ki bo odgovarjal duhu časa.
Velika noč se bliža in overjen sem, da nimamo masla dovolj v rezervi, ki bi ga laliko prav dobro prodali. Maslo, ki se ne pokvari po več mesecev, je pa le čajno maslo im tega začnimo izdelovati.
O	napravi Čajnega masla ki je mogoča s prav malimi stroSki, spregovorimo prihodnjič.
Gospodarske ves^i
X Izvoz vina iz Dravske banovine. Na podlagi odredbe poljedelskega ministrstva, je poslala kontrolna in ogledna slamica v Mariboru ministrstvu poročilo o izvozu vina v času od 1. avgusta 1930 do 1. januarja 1931. Iz tega poročila, je razvidno, da jo bila glavni konsument vina iz naše banovine avstrijska republika, ka-motr se je v tem času izvozilo 530.000 litrov vina in mošta. Na Nizozemsko je bilo izvoženih 6000 litrov, v Češkoslovaško 3006 litrov.
X Bilanca Poštne hranilnice. Čisti dobiček Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije je znašal v pretekli poslovni dobi Din 35,344.923-21. Čisti dobiček se je potemtakem zvišal napram letu 1929 za 300.000 dinarjev. Skupni promet se je povišal za polnih 25 milijonov dinarjev. Da se ni dosegel kljub velikemu prometnemu povišanju večji dobiček, je predvsem krivda v analnih Demobiliziranih sredstvih, ki so ostajala v trezorjih Poštne hranilnice, radi splošne gospodarske stagnacije.
X 100.000 brezposelnih v naši državi. Pri zasedanju druge konference o brezposelnosti v naši državi, je g. dr. Topalovič, kot zastopnik delavskih organizacij naglasil, da so podatki o brezposelnosti v naši državi netočni, in da on ceni brezposelnost v naši državi na 100.000 o-seb. Nam se zdi trditev g. Topaloviča precej pretirana. Statistična organizacija v naši državi je v resnici v povojih in bo gotovo treba še mnogo truda, predno bo dosegla vsaj deloma zadovoljiv razvoj. G. Topalovič ima v tem oziru pač nekaj podatkov na razpolago, predvsem one, ki mu jih nudijo posamezne organizacije. Za enkrat se nam zdi kot edino mogočo merilo brezposelnosti vsakokratno situacijsko poročilo, ki jih priobčujejo posamezne delovne borze. Ta poročila pa nam tako žalostne slike ne nudijo. Vsekakor bi bilo število 100.000 brezposelnih za našo 80% agrarno državo naravnost katastrofalno. Upamo, da se je g. Topalovič zmotil, kar pa nas ne sme odvračati od nevarnosti brezposelnega problema.
X Vaina odredba za upokojence. »Jugoslovanski Lloyd< prinaša iz Beograda vest, da je ministrstvo odločilo, da državni upokojenci ne morejo biti nameščeni v državnih službah, ker se namerava reaktivirati kolikor mogoče veliko število reduciranega uradništva.
X Prodaja drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 14. marca t. 1. pri Direkciji državnih fceleznic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Oddaja *gradbe visoke peči. Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 14. marca t. 1. ponudbe glede dobave visoke peči. (Oglas, pogoji in načrti so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Oddaja zgradbe poslopja v Čakovcu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 16. marca Inženjerskem oddelku Komande Savske lvizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpo-Kled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani po-K°}>,Pa Pri Istem oddelku.)
X Žitna predkonferenca v Rimu. Mednarodni agrarni urad v Rimu je sklical za 26. marca predkonferenco za rešitev vprašani prodaje žita. Na to konferenco so bile povabljene vse one države, ki prihajajo v tem vprašanju v poštev. Jvašo državo bodo zastopali strokovnjaki ministrstva.
X Ponovne bančne fuzije v Istri. Banka »Cas-sa dii Risparaitio« v Poli je prevzela vso imo-vino in vise posle koprskega zavoda »Banca
I	opalare«. Pri tej transakciji je biila potrebna vecga državna podpora, ker je koprski zavod v zadnjem času izkazovali znatne tegube.
X /di avilnost medu. Ppoti oslovskemu kaš Iju se jemlje večkrat na dan eno kavino žlico ne pretoplega odcedka materne dušice, ki mu je primešan do polovice med. Proti ozeblinam «e rabi mazilo iz enega dela medu,- enega dela terpejrtinovega olja in enega dela lavorjevega olja. Pri bolečinah v ustni duplini se izpira z odcedkom vrtnega žajbeljčka. kateremu se doda na en kozarec, eno jedilno žlico medu in eno žlico kisa. Nadomestilo za ribje olje je krema, napravljena z mešanjem dveh delov čajnega masla in enega dela medu. Navedeni štirje recepti so odobreni od zdravniške zbornice v Angliji. Profci šenu (včon ali pereči ogenj) se najprej oddirgne boleče mesto s platnom, na to naveže na boleče mesto v medu namočena platnena krpa, ki se menja vsaki dve uri; To priporoča dr. Hayward v Cro»pey Illinois Amerika, čefrslni med uničuje glivice (trose in bakterije) bolehni in sicer: tekom 24 ur elivice legaria (tifusa), 'tekom 10. ur glivice griže (disenterije), vse ostale povzročitelje nalezljivih bolezni tekom enega do pet dni (dr: Saokett Ne\v-York). Kadar sc kdo čuti prehlajenega, naj se vleže v
toplo posteljo, naj pije z medom lipov čaj ali tudi le z meflovo vodo, nato se bo prepotil, in prehlad se uniči že v kali. (dr. Arnial). Med krepi obisti, ki običajno v starosti premalo delujejo k novemu delovanje (dr. Amal). Med podaljša življenje, (dr. Amal). Med pomešan z rženo moko v mazilo, pospeši zorenje tvorov, ako se jih ž njim obklada. (Tobitsch Čehoslov.). Med je sredstvo zoper gnitje vsakovrstnih ran. Rana, ki se jo z obkladanjem medu zdravi, se zaceli neverjetno hitro. Opekline se ozdravijo brez komplikacij, ako se koj početkom obkladajo z medom. (dr. Saiss).
Dobave
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 7. marca t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg bencina; do 9. marca t. 1. glede dobave kuhinjskih lijakov, svinčenih sifonov, Iztočnih pip, rozet, odtočnih cevi itd.; do 16. marca t. 1. pa glede dobave 1400 komadov hrastovih pragov in 34 komadov ventilov.
Direkcija državne železarne Varcš sprejema do 11. marca t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg moke.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 16. marca t. 1. ponudbe glede dobave elektičnega vitlja.
Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 16. marca t. 1. pri Direkciji državnih že-lcznlc v Subotici glede dobave 51 kub. metrov desk; pri Upravi policije v Zagrebu pa glede dobave 800 garnitur letnih oblek za policijsko stražo.
Vršile se bodo naslednje licitacije glede do-bove mesa za čas od 1. aprila 1931 do 31. marca 1S32; dne 3. marca t. 1. pri Komandi 25. artilerijskega polka v Petrinji; dne 5. marca t. 1. pri Komandi 26. pežadijskega polka v Sisku in pri Komandi otočačkega vojnega okruga v Oto-čacu; dne 7. marca t. 1. pri Komandi 55. peča-dijskega polka v Bihaču; dne 9. marca t. 1. pa pri Komandi mesta v Gospiču in pri Komandi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah).
Borzna poročila
dne 2. marca 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 2. marca. Amsterdam 22-84, Berlin 13-5175—13-5475, Bruselj 7-9365, Curih 1095-90, Dunaj 7-9905—80205, London 276’59, Newyork 56-73—56-93, Pariz 223-11, Praga 168-23—169-03, Stockholm 1522-66—1526-66, Trst 298-298-17.
Zagreb, 2. marca. Amsterdam 22-81—22-87, Dunaj 799-05-802 05, Berlin 13-5175-13-5475, Bruselj 793'65 bi., Budimpešta 989-50—992-50, London 276-19—276-99, Milan 297-1165 do 2991165, Newyork ček 56-73—56-93, Pariz 222-059—224-059, Praga 168-23—169-03, Curih 1094-40-1097-40.
Beograd, 2. marca. Amsterdam 22 81—22-87, Berlin 13-5475-13-5775, Bruselj 792-15-795-15,J Curih 1094-40-1097-40, Dunaj 79905-802-05, London 276-19—276-99, Milan 297—299, New-york 56-73—56-93, Pariz 222-11—224-11, Praga 168-23—169-03.
Dunaj, 2. marca. Amsterdam 285-35, Beograd 12'50, Berlin 169-07, Bruselj 99-17, Budimpešta 124-08, Bukarešta 4-2325, Kopenhagen 190-25, Newyork 71150, Pariz 278775, Praga 21'0775, London 34-5637, Madrid 75-30, Milan 37'2525, Sofija 51550, Stockholm 190-60, Varšava 79’72, Ziirich' 136-9450.
Curih, 2. marca. Beograd 9"1270, Pariz 20-355, London 25-235, Ne\vyork 519-50, Bruselj 72'45, Milan 27"21, Madrid 525, Amsterdam 208-35, Berlin 123-48, Dunaj 73-07, Sofija 3-7625, Praga 15-375, Varšava 58-23, Budimpešta 90-575.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 2. marca. Državni papirji: 7% inv. posojilo 86-75—87, vojna škoda ar. 416-50 do 417 (417), kasa 416-50—417 (417), marec, april, maj, junij 416-50—417, 4% agr. obveznice 51 do 51-50, 7% Blerovo posojilo 81-75—-82, 8°/o Blerovo posojilo 92-37—92-75 (92-50), 7% posojilo hip. b. 82—82-50 (82, 82-25). — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 975—980, Udruže-na 193-50 194, Ljubljanska kreditna banka 125 d., Medjunarodna 69 d.. Narodna banka 80'50 do 81’75. — Industrije: SeČerana Osijek 279 do 295, Trboveljska 330—332, Slavonija 200 do 202, Vevče 132 d.
Beograd, 2. marca. 7°/o inv. pos. 87—87-50, \% agr. obv. 51-75—52, 7% pos. drž. hip. b. 82, 7°/o Blaire 82'50, 6% begluške obv. 68-50—69-25, voj. škoda 417-50—418-50, uit. jul. 417'50, Narodna banka 8050—8100.
Dunaj, 2. marca. Bankverein 16-45, Kreditni zavod 40-60, Dunav-Sava-Adria 15-10, Prioritete 93'20, Trbovlje 42, Le.vkam 3"65.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca' čvrsta, brez prometa.
Novi Sad, 2. marca. Vse neizpremenjeno. — Promet: pšenica 24 vagonov, oves 1 vagon, koruza 32 vagonov, moka 2 vagona. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 2. marca. Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica: marec 14-86—15 (14-94 do 14-95), maj 15-12—15-25 (15-24—15-25). — Rž: marec 11-45—11-50 (.11-44—11-46), maj 11-56 do 11*58.(11‘56—11"58). — Koruza: maj 12-64 do .12-68 (12-68-12-70), julij 13*00 (13-13 01).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca slaba, promet: dva vagona oglja.
Ljubljana, torek, 3. marca. 12.15 Slovenske pesmi, plesna glasba (plošče). 1245 Dnevne vesti. 13.00 Časovna napoved, nato reproducirana glasba 13.30 Borzne vesli. 17.30 Radio orkester.
18.30 G. prof. Pengov: Izlet na luno. 19.00 G. dr. Reya: O vremenosilovju. 19.30 G. prof. dr. I. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Dostojevskij: Razkolnikov (Valo Bratina, član nar. gled.) 21.00 Radio orkester. 22.00 časovna napoved, dnevne vesti, spori vreme. 22.15 Havvad-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sreda, 4. marca. 12.15 Jugoslovanska in orkestralna glasba (plašče). 12.45 Dnevne vesti in zimskošportne vesti. 13.00 Časovna napoved, nato reproducirana glasba. 13.30 Borzne vesti. 17 30 Radio orkester. 18.30 Lovše Živko: Moja delavnica. 19.00 G. prof. Preobra-žemskdj: Ruščina. 19.30 Literarna ura: Jože Lovrenčnč: Ob lOOletnici rojstva Matije Valjavca. 20.00 Radio orkester Havvai-jazz. ‘22.00 Časovna napoved vesti, šport, vreme; napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, torek, 3. marca. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne. 18.30 Novice. 20.00 O francoskih univerzah (prof. R. Warinier). 20.30 Angleška glasba.
21.30 Koncert jazz-orkeslra. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Plošče.
Zagreb, sreda, 4. marca. 12.20 Kuhinja. 13.30 Novice. 17.00 Pravljice. 18.00 Plošče za otroke.
18.30 Novice. 20.00 Predavanje. 20.30 Vokalni koncert hmutskega pevskega društva »Jablan«. 21.50 Novice in vreme. 22.00 Prenos zvočnega filma.
Beograd, torek, 3. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.80 Narodne na harmoniko. 18.00 Pomladanski šport. 19.20 Nemščina. 19.50 Klavirski koncert.
20.30 Zagreb. 22.30 Dnevne vesti. 22.50 Večerni konoert Radio orkestra.
Beograd, sreda, 4. marca. 10.00 Ljudskošol-ska ura. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13 30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Popoldanski koncert Radio orkestra. 19.30 Predavanje. 20.00 Ruščina. 20.80 Dunaj. 22.00 Novice.
Oglasi soeijutne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do 5 besed). V saka naduljna beseda 5 0 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Agitirajte za Jugoslovana!
Moro izšlo!
Zakon o občnem upravnem postopku.
Prevedel in priredil dr. Rudolf Andrejka.
—	Z dodatkom: „Za-kon o banski upravi11 in „Pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov11. — Cena knjigi v platno 25 dinarjev, broširano 20 dinarjev. — Knjigi se dobita v vseh knjigarnah ali pa pri založništvu: Tiskarna „Mer-kur14 v Ljubljani, Gregorčičeva 23.
Conan Doyle: Pozna oaveta. Iz angleščine prevedel 1. Mu-laček. V platno vezana knjiga Din 30.—, broširana Din 25.—.
Objava
Carinarnica l jubljanska bo v sredo, dne 4. t. m. ob 9.30 uri, na javni dražbi prodala devet vagonov vina, dosoelega semkaj iz Ventimiglia.
Pogoji in informacije se dobe pri eho-nomatu carinarnice.
K štev. 5626-31. Glavna carinarnica Ljubljana
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468
oajoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljnbliana, Židovska ulica in Stari trg
Kolesa
na ugodne obroke
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov
i.	t. d.
Ljjuiilj ana
Masarykova cesta, nasproti gl. kolodvora. Palača Vzajemne zavarovalnico .733
Mlajša
gospodična
vajena vseh pisarniških del, korespondence in kartoteke in ki ima veliko veselje do trgovine išče službe. Oni, ki polagajo važnost na marljivost in poštenost, dobe naslov v upravi Jugoslovana.
731
Buliava drva | trhovcIfsLi premog |
pri tt.
.KURIVO'* lf UBIJAM A
| Dunajska cesta 33 I (na Balkann)
| Telefon št. 34 - 341
Opozorilo občinam
Tvrdka BRATA KOLENC iz Mirne je dobavila preko 500 občinam v Dravski banovini po zakonu predpisane hišne številke in krajevne napisne table v duko-emailu v popolno zadovoljstvo.
Dnevna produkcija preko 4000 komadov. Obvežemo se občinam izvršiti vsako naročilo v teku 10 dni in po interesentom že znanih, od nas doposlanih prospektih.
j|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiitiiMMei miiiiiiiiiiHiiiiM' -niiiiiiuiiiiiMiiiiiiHiiHiiRiliiliaM
V Mariboru se ne izdajajo posebne parte.
_	Potrti neizmerni žalosti naznanjamo podpisani žalostno vest, da je
£=	njih preljubi, nepozabni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod
Franc Derwusckek
mestni stavbenik in lastnik lajteršberške opekarne
v nedeljo, dne 1. marca 1931 ob V« na 20. uri, po kratki bolezni, sprevi-den s tolažili sv. vere v 67. letu svoje dobe nepričakovano in mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo v torek, dne 3. marca 1931 ob pol 16. uri v kapeli mestnega pokopališča v Pobrežju slovesno blagoslovili in nato k večnemu počitku položili v rodbinsko grobnico. Sv. maša zadušnica 5e bo darovala dne 4. marca t. 1. ob pol 9. uri v Frančiškanski župni cerkvi.
Košaki (Lajteršberg) pri Mariboru, dne 2. marca 1981.
Amalija Dervvuschek, roj. Zaunschirm, soproga Amnlija Kiffmunn, roj. Dervvuschek, hčerka; inž. Rudolf Kifftuann, *et Iludi, Franci in Malči, vnuki.
i|HlliiiiiiiiiiiniiiiimiimHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiitiiimHiiimiti'inwii)iiiiiiiiiiHUMHiii[iitn)iiiitniii
milili
ifi&.	'-S
€. 5W. 2temarque:	31
f»©f nazaj
Homan
(Copyrighl by M. Fe/iture Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Pokimal sem. »Prej smo mislili, da bo vse v redu, kakor hitro bomo ven iz tiste kaluže. Zdaj pa vidimo, da ni tako enostavno začeti z novim življenjem.«
Albert Je pljunil v vodo. »človeku Je postalo vse tako tuje, da pravzaprav ne ve, kaj naj počne. Pogledal sem zadnjič nekoliko v svoje knjige — kar Je sicer zelo prijazno in zabavno, če lmaS čas — toda drugače Je pa napravila vsaka minuta zadnjih let debelo črto pod vse tisto. Vse skupaj, kar Je tam notri, nima prav nič več zveze z naSim življenjem. Vse skupaj nima nič opravka z nami. Ernest, ali ne čutiS, da smo skoraj odveč tu.«
»Da,« sem dejal, »doma sem res skoraj odveč — toda doma vendar ne bomo vedno sedeli. Skoraj da ne vemo, kam spadamo.«
Pokimal je. »To je ravno. Ampak vendar spada človek nekam.«
»Predolgo smo bili vojaki,« sem odgovoril. »Morda bo bolje, ko bo imel vsak svoj poklic —.«
Odkimal Je. »Tudi to ne bo. Ernest, človek bi moral imeti nekaj živega.« Skoraj proč obrnjen je tiho dodal: »Človeka.«
»O, človeka,« sem odvrnil, »to je pa najbolj kočljiva Stvar na svetu, saj smo vendar dovoljkrat videli, kako hitro zgine človek. Deset, dvanajst bi jih moral imeti, da bi jih vendar nekaj ostalo, če bi dobili drugi po glavi.«
Albert je napeto opazoval silhueto stolnice.
»Včasih mislim — žensko,« je dejal.
»Moj Bog,« sem vzkliknil in se spomnil na Beth-keja.
»Ne čenčaj,« me je napadel in skoraj vpil, »nekaj mora človek vendar Imeti, česar se more oprijeti, ali ne razumeš tega? Hočem, da me nekdo ljubi, ker potem me drži on in jaz držim njega! Drugače se Je za obesit.«
Trepetal je in mi obrnil hrbet. Kako sam se mora čutiti pri materi in bratu, da tako trpi.
»Vendar, Albert,« sem rekel, »mar nimaš nas?«
»Da, da, toda to je nekaj drugega.« — Cez nekaj časa Je skoraj Jokajoče šepetal: »Otroke bi moral Imeti — otroke, ki ne bi o vsem, kar je bilo, ničesar vedeli — potem mislim bi se dalo še vse popraviti —.«
Nisem ga popolnoma razumel, toda nisem ga hotel več nadlegovati z vprašanji. Včasih je vse čudno nesmiselno in žalostno. Pri vsem tem smo pa živi in zdravi.
III.
Ludvik Breyer, Albert Trosske in jaz smo šli v šolo, ker se je imel poduk zopet pričeti. Učiteljišniki, ki so bili v vojski, niso bili pripuščeni k vojnim skušnjam in maturam. Gimnazij alcl so bili v tem oziru
na boljšem. Mnogi od njih so laiiko polagali skušnje, predno so šli v vojno, ali pa med dopustom. Oni, ki tega niso storili, morajo zdaj zopet v razrede.
Prišli smo do stolne cerkve. Bakrenih plošč, s katerimi so bili pokriti zvoniki, ni bilo več. Mesto njih so pokrili zvonike s sivo strešno lepenko. Vse je zgledalo plesno in razjedeno, tovarni podobno. Bakrene plošče so raztopili v granate.
Težka, rjava vrata, ki vodijo k križnemu hodniku so bila odprta. Iz njih je prihajal mehak somrak. Cerkovnik v rdeči strežni obleki je prišel ven in šel na drugo stran v gimnazijsko kapelo. Tam se je prej vršila za nas vsako nedeljo služba božja.
Zraven glavnih vrat je vdolbena v steno podoba usmiljenega Samaritana. Spodaj je napis: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Pod ta napis Je napisal nekdo s kopirnikom: In se vojskuj!
*
Na zapadni strani stolnice, v zakotni ulici, leži dvonadstropen seminar. Poševno nasproti pa gimnazija. Za njo Je reka in nasip z lipami. Dokler nismo bili vojaki, so nam pomenila ta poslopja ves svet. Pozneje so nam postali strelski jarki svet. Zdaj smo zopet tukaj, toda to ni več naš svet. Jarki so bili močnejši.
Med potjo smo srečali svojega tovariša iz otročjih let Georgea Rahea. Bil je poročnik in stotnijski poveljnik, toda med dopusti je samo posedal in popival in ni nič mislil na skušnjo, zato mora zdaj zopet v gornjo sekundo, v kateri je že dvakrat obsedel.
Nov političen proces r Rusiji
Te dni se začne v Moskvi zopet velik političen proces. Obtoženih je 14 »menjševikovt zaradi •rovarenja proti državi. Na »tiki vidimo enega od glavnih obtožencev Abramoviča.
Pariz, kakršen je
Mi si navadno predstavljamo Pariz kot »mesto luči«, kot mesto na j višjega sijaja in razkošja, kot mesto največje modernosti in kot mesto največjega uživanja in razbrzdanosti. To naše običajno mnenje o Parizu pa je precej napačno, kajti Pariz je v resnici precej drugačen kakor nam ga radi opisujejo ljudje, ki se v Parizu niso zanimali menda za nič drugega kakor za nekaj nočnih lokalov, kjer pa ne divjajo Parižani, ampak večinoma tujci.
Kdor pa se mirno sprehaja po pariških ulicah in ogleduje liiše, vrtove iu vile, spozna kmalu, kako zelo je Pariz v marsičem konservativen. V najmodernejšem slogu zgrajenih poslopij je prav malo, in tudi ameriški nebotičniki se tukaj še niso udomačili. Mesto nudi še vedno približno isto sliko in obliko, ki mu jo je dal genijalni stavbenik Napoleona III., HaUsman, pred 75 leti. Mesto sicer raste daleč ven v nekdanjo okolico, toda sredina mesta je približno ostala neizpremenjena. Pariz šteje danes še enkrat toliko hiš kakor pred 75 leti in je najbolj obljudeno mesto na svetu, ker stanuje na
1	hektarju 375 oseb.
Francozi silno spoštujejo preteklost in zelo varujejo svoje starine, tako da se še danes lahko spoznaš po mestu, čeprav se ravnaš po precej starem »vodiču«. Ure, ko si lahko ogleduješ cerkve, muzeje itd., so vedno tiste, pa tudi notranja oprava in ureditev raznih zanimivosti je skoraj nespremenjena.
Parižanu je prav malo mar, kaj imajo drugi ljudje za lepo in za dobro. Zato pa je Pariz postal središče mode: Parižanka se ne ravna po drugih — drugi naj se ravnajo po njej!
Napačno je tudi mnenje, da igra Parižanka v Parizu glavno vlogo. Francozi ženske pač cenijo, gospodje so pa oni in ne ženske. Parižan je ponosen in se ne ponižuje. To ženske tudi priznavajo in zato same prepuščajo vsako važnejšo odločitev »njemu«. Parižanka se tudi ne navdušuje za »enakopravnost spolov«, ampak hoče biti predvsem vredna družica in prijateljica svojega, moža. Središče družabnega življenja v Parizu ni ženska, ampak mož.
Tudi znana francoska vljudnost ni zdaleka tako »priučena in izumetničena«: kakor je n. pr. nemška. Francoz ne pozna nobene razlike med stanovi ali pa med spolom. Ravnatelj ali pa delavec — vsak je samo »monsieur«, na cestni železnici pa nikomur ne pade v glavo, da bi prepustil svoj sedež ženski.
Tako je tudi na plesih. Po plesu se Zenska zahvali in gre sama na svoj prostor. Naše ženske take »surovosti« ne bi prenesle. Parižan je namreč silno ljubezniv in vljuden, takozva-nega »bon-tona« se pa ni učil — pa tudi ne mara.
Eleganco zastopa v Parizu najbolj osobje po trgovinah. Priprosta prodajalka se drži in nosi kakor grofica; najslabše oblečeni prodajalec pa je še vedno bolje oblečen kakor najboljše oblečen nemški meščan.
Novo nevarno mami o
Boj proti strupenimi mamilom — morfij, opij itd — je dandanes vedno težji, čeprav je organiziran pod vodstvom Društva narodov. V trgovini se namreč pojavljajo vedno novd strupi, ki jih zopet prodajajo po novih metodah, tako da je zelo težko priti trgovcem na sled. Prej so poznali le opij im morfij, dandanes pa živi v velikih mestih na tisoče žrtev kokaina in heroina. Sedaj pa se je pojavil še neki drugi strup, ki se je razširil že skoro po vseh civiliziranih deželah. To je meskalin.
Ta strup poznajo Indijanci že jako dolgo. O njem piše angleški list »The Lancet« med drugim:
»V srednji Ameriki in v Mehiki raste neka vrsta kaktej (hodeče rastline), ld 66 imenuje »pellote«. V tej rastlini se nahaja mescalin. Če použiiješ nekaj tega strupa, se živčno delovanje popolnoma izpremeni, deluje pa strup tudi na srce in na pljuča. Kdor uživa ta strup, vidi v svoji domišljiji najlepše slike in tej okolnostd je treba pripisovati dejstvo, da tega strupa kair no more nehati uživati, kdor ga je enkrat okusili. Kdor pa je enkrat zastrupljen, t«g« jwi£n« boleti glava, in človek izgubi vsako orientacijo. Človek plava v neki megli in ne more več jasno misliti. Počasi pa vse to izgineva in človeka se polaitsti neka čudovita omotica, v kateri vidi najlepše slike.
Ta strup so uživali Indijanci že takrat, ko je Kolumb odkril Ameriko. Iz Mehike se je strup razširil med Indijance v severni Ameriki, sedaj pa so ga začeli trgovci z mamili razpečavati po vsem svetu.
Berlinske posebnosti
Eua najlepših berlinskih ulic je »Kurfiirsten-damm«. Na tej ulici vlada ves dan zelo živahno življenje in tam vidiš lahko marsikaj, česar nikjer drugod ni.
Jako zanimiv pojav na tej ulici je n. pr. ženska, ki jo spremlja vedno devet psov. To j1' vitka, plavolasa ženska, ki se pojavi že dopoldne na šetališČu. Na spreood prihaja vsak dan v drugi obleld, na vrvici pa vodi s seboj psa take barve, ki se vjema z barvo njene obleke.
Vsak dan zvečer med šesto in sedmo uro pa se pojavi na Kurfurstendammu neka v žalno črnino oblečena gospa. Nihče ne ve, kdo in kaj je ta ženska, čeprav prihaja na svoj sprehod redno že 10 let, in nihče ne ve, za kom žaluje...
Vsak večer se pa pripelje na to živahno ulico tudi rdeče pobarvan Spnrtni avtomobil, ki ga vodi neka ženska. Ta ženska ima največje veselje nad tem, če se lahko krega s šoferji, kJ vodijo avtotaksije.
Takih »originalov« je na tej obljudeni berlinski ulici vedno dovolj, ko se domačini že ne zmenijo več zanje, pač pa vzbujajo vedno pozornost tujcev.
Vihar in povodenj v Siciliji
Na sliki vidimo poplavljene ceste v mestu Palermo. Voda je podirala barake in odnašala vse, kar ni bilo pribito. Naša slika je ena od prvih, kar jih je bilo narejenih takoj ob času
''reče.
Mednarodna agrarna konferenca v Parizu
V	Parizu je' te dni zborovala agrarna konferenca, ki se je je udeležilo 11 držav. Posvetovali so se o tem, kam naj bi agrarne države izvažale svoje žitne presežke. Naša slika nam kaže udeležence na konferenci po zadnji seji pri skujmo m obedu. Od leve na desno so: frainooski minister Rollin, danski zastopnik Bennhoff, francoski minister Briand in zastopnik Nemčije
Hermes.
»Ljudski dom« v Londonu je pogorel
V	Londonu je pogorel »Ljudski dom«. Ta požar je bil eden največjih, kar jih je bilo v Londonu zadnja leta. Zgorele so tudi ogromne orgije, ki so bile vredne skoro 2 milijona dinarjev,
in pa knjižnica.
»Obleko bom plačal še-le čez tri mesece.« »Prav, prav — nič ne stori!«
»Kedaj pa bom dobil obleko??
»Cez tri mesece!«
»Čudno je to — kolikor bolj se človek od jeze kuha, toliko bolj je surov!«
Službene objave
E 25/31 - 9.
Dražben! oklic.
545
»
»
>
>
>
>
Razglasi kraljevske banske uprave
V-No. 1462/1.	529—3—2
Razglas o licitaciji.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za obnovo »Strossmayerjevega doma« v Rogaški Slatini	..
I	javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 18. marca 1931. ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani.
Pojasnila in ofertni pripomočki se prott plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v ‘sobi št. 21.
Ponudbe naj ee glase m vsa dela skupaj ali tudi za posamezne vrste del v oblik* popusta v odstotkoh na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za vsa dela 947.183.22 dinarjev ali posamezno:
1. za	zidarska dela	156.92002 Din,
2. za	kamnoseška dela	31.051'—	»
3. za	mizarska dela	35.190-—
4. za	pleskarska deda	44.369‘50
5. za steklarska dela	7.412	40
6. za	slikarska dela	54.487 50
7. za	pečarska dela	62.800—
8. za	vodovodno instalacijo 554.952 80 Podrobnosti razpisa razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 25. februarja 1931
*
VI. No 696/17.	519-3—3
Razpis.
Na temelju »Zakona o državnem računo v jdstvu (čl. 82 do 105, oddelek B pogocbe in nabave) se razpisuje pismena ofertalna licitacija za dobavo mesa in mestnih izdel-lv v ter slanine, mleka in mlečnih izdelkov, kruha, moke in mlevskih izdelkov, 4vecerijskega in kolonijalnega blaga hišnih potrebščin v proračunskem letu 1931/32, to je za dobo od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932 za sledeče zavode:
1. Splošna bolnica v Mariboru;
2. Banovinski dečji dom v Mariboru;
3. Javna bolnica v Celju;
4. Javna bolnica v Slovenjgradcu;
5! Ranovinska javna bolnica Murs.-i Soboti;
6. ,Tavna bolnica in banovinska hiralnica v Ptuju;
7. Banovinska hiralnu ' v Vojniku;
5. Javna bolnica v Brežicah;
9 Banovinsko zdravi’„ na Golniku;
10. Zavod ~i slepo deoo v Kočevju;
11. Bolnica za duševne bolezni v Novei 1 Celju.
B.
Vse dobave, izvzemši le dobavo mesa, mesnih izdelkov in slanine, pa za:
1. Banovinska splošna bolnica v Ljubljani;
2. Banovinska bolnica za duševne bolezni Ljubljana — Studenec;
3. T-anovinska bolnica za ženske bolezni > Ljubljani;
4. Gluhonemnica v Ljubljani;
5. Banovinski dečji dom v Ljubljani.
Licitacija se bo vršila
v torek dne 17. marca 1931 ob desetih
lil sicer za vse zavode pod B pri upravi Banovinske splošne bolnice v Ljubljani, za Splošno bolnico v Mariboru in Banovinski dečji doni v Mariboru pri upravi Splošne bolnice v Mariboru, za Javno bolnico v Celju, Bolnico za duševne bolezni v Novem Celju in Banovinsko hiralnico v Vojniku pri upravi Javne bolnice v Celju, za vse druge zavode pa pri upravi dotionega zavoda.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji so interesentom na vpogled pri upravi zavoda, ki se mu hoče ponuditi dobavo.
Ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100 v zapečatenem ovitku z oznako »Po-
1	'dba za dobavo (navesti predmet) ponudnika I. N.« morajo izročiti ponudniki ali njihovi pooblaščenci najkasneje na dan licitacije do desetih v roke dražbene_ komisije. Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v celoti pristaja na dražbene in dobavne pogoje ter mora položiti najkasneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo ter predložiti licitacijski komisiji potrdilo o dražiteljski sposobnosti in potrdilo o plačanih davkih.
Upravam zavodov kot tudi dobaviteljem je pridržana pravica, odpovedati dobavno pogodbo za vsako nadaljno četrtletje proračunskega leta 1931/32 najmanj deset dud pred potekom četrtletja. Ako se pogodbenika ne poslužita te pravice, odnosno ako
sporazumno vsled spremenjenih tržnih cen r^eidirate dobavno ceno, velja pogodba tudi vnaprej.
Ponudbe se morajo glasiti na stalno ceno za celo dobavno leto.
Kraljevska banska uprava ni vezana na najnižjo ponudbo in ima pravico porazde-ti dobavitelje na posamezne zavode.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 14. februarja 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Nc VI 839/31 -1.	539
Oklic
Na predlog Marčič Antona in Marije se uvede postopanje v svrho amortizacije na njuni nepremičnini, vi. št. 53 k. o. Bistrica pri Rušah, in na zemljišču Fejhter Ivana,
vi.	štev. 51 k. o. Bistrica pri Rušah, zastav-nopravno zavarovanih terjatev kakor:
1.	Lierzer Jurija iz plačilnega naloga 7. dne 28. I. 1876 štev. 8680 v znesku 150 Fl. s pripadki; 2. Tschernitschek Andreja iz zadolžnice 9. XII. 1877 v znesku 1609 Fl. s pripadki in iz poravnave z dne 3. V. 1873. štev. 3963 v znesku 24 Fl. 90 kr. s pripadki; 3. Straschill Frančiške iz sodbe z dne 16. I. 1879. štev. 11032 30 Fl. s prip.;
4.	dr. Ferda Dominkuša iz poravnave t dne 21. VIII, 1879. štev. 5917 v znesku 35 Fl. 32 kr. s pripadki, ker je po stanju zemljiške knjige poteklo od dneva vknjižbe teh terjatev že več kakor 50 let in tudi ni razndno, da bi bili navedeni hipotekarni upniki oziroma njihovi dediči in pravni nasledniki v dobi najmanj 30 let podvzeli kake izterjevalne korake.
Zato se slednij pozivajo, da v roku do 15. III. 1932. svoje zahtevke tusodno pri javijo in uveljavijo, ker se bo sicer amortizacija izrekla.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 19. februarja 1931.
Nc VI 838/31 -2.	538
Oklic
Na predlog Fejhter Ivana se uvede po stopanje v svrho amortizacije na njegovi nepremičnini, vi. štev. 51 k. o. Bistrica pri Rušah, in na zemljišču Marčič Antona in Marije, vi. štev. 53 k. o. Bistrica pri Ru šah, zastavno pravno zavarovanih terjatev kakor:
1.	Senekovič Ivana iz plačilnega naloga z dne 12. X. 1876. štev. 7320 v znesku 600 Fl. s prip.; 2. Glaser Pavla iz sodbe z dne 3. XI. 1976. štev. 7532 in cesije 19. VI. 1878. v znesku 182 Fl. 50 kr. s prip.;
3. Jodl Antona iz sodbe z dne 25. XI. 1876. štev. 8050 v znesku 439 Fl. 60 kr. s prip.;
4. Draksler Mihaela iz sodbe z dne 14. III. 1877. štev. 1603 v znesku 250 Fl. s prip.;
5. Dr. Mulle Julija iz plačilnega naloga 1 dne 14. I. 1878. v znesku 8 Fl. 17l/i kr. 6 prip.; 6. Isepp Ivana G. iz sodbe z dno 25. VI. 1878. štev. 9196/10538 v znesku 47 Fl. s prip.; 7. tvrdke North Britisch And. Merkantille Insuranz Comp. iz sodbe z dne 30. VIII. 1873. štev. 23222 v znesku 85 Fl. 44 kr. s prip.; 8. Kraner Franca iz sodbe -z dne 23. X. 1880.’ Štev. 7802 in sklepa z dne 31. XI. 1883., štev. 2176 v znesku 75 Fl. s prip. — ker je po stanju zemlj. knjige poteklo od dneva vknjižbe teh terjatev že najmanj 30 let in ni razvidno, da bi bili navedeni hipotekarni upniki oziroma njihovi dediči in pravni nasledniki v tej dobi podvzel kake nadaljne korake.
Zato se slednji pozivajo, da v roku do 15. marca 1932. svoje zahtevke tusodno pri javijo in uveljavijo, ker se bo sicer amortizacija izrekla.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dno 19. februarja 1931.
%
E 1040/30-16.	540
Dražbeni oklic.
Dne 30. marca 1931. ob poldcvetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamnik. >/b vi. št. 417 (parcela št. 234, hiša št. 12 na Sutni in parcela št. 233/2 s korporacijsko pravico).
Cenilna vrednost: 49.008'50 Din; naj manjši ponudek: 24.504 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 24. februarja 1931.
Dne 30. marca 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 54 v Ravnah z gosp. poslopji, tri njive, pašnik, travnik in hosta, zemljiška knjiga Kostanjek, vi. št. 134.
Cenilna vrednost: 929240 Din; vrednost pritikline: 98 Din; najmanjši ponudek: 6194-92 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je piiglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Gledo podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deska tega sodišča.
Okrajno sodišče Brežice, odd. II., dne 18. februarja 1931.
poslovodji kolektivno, ali en poslovodja ir en prokurist kolektivno svoja lastnoročna podpisa, prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. februarja 1931.
Firm. 206/31 - Rg C IV 262/1.)
Vpisale so se Izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah
211.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. februarja 1931.
B iedilo: »Di ltoria«, Franjo Kokolj. "osedilo firme odslej:
''omtalia« Franjo Kokolj.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dno 7. februarja 1931.
(Firm. 159 - Rg A VII 17/2.)
E U12/30.	541
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podturn, vi. št. 1148.
Cenilna vrednost: 17.396 Din; najmanjši ponudek 11.597'50 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 19. februarja 1931.
*
E 468/30-9.	544
Sklep.
S tusodnim sklepom E 468/30-3 dovoljena prisilna dražba nepremičnin vL št. 3 k. o. Dolsko se v smislu § 39 štev, 6 izvrš. reda ustavlja.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II., dne 21. februarja 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
209.
Sedež: Zagreb — podružnica Ljubljana. Dan vpisa: 9. februarja 1931.
Besedilo: Slavonska trgovska družba *a premog Kautniann in drugi, podružnica Ljubljana.
Obratni predmet: Trgovanje s premogom.
Imetnik: Emil Kaufman, trgovec v Za grebu.
Pooblaščenec v smislu čl. 47 odst. 1 trg. zak.: Turel Slavko, zasebni uradnik Ljubljani, Zalokarjeva ul. 14.
Tvrdka je podružnica pri sudbenem stolu v Zagrebu protokolirane firme »Slavonsko trgovadko društvo ugljena Kaufmanu
i	drugo vi v Zagrebu.«
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931.
(Firm. 79/31 — Rg A VII 44/1.)
*
210. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 21. februarja 1931.
Besedilo: slovensko: »Motorbus«, br/o
prometna družba 1 o. z.; angleško: »Mo-torbus« Fast Lines Ltd. nemško: »Motor-bus« SclinellvcrkehrsgeseHschaft m. b. H. Obratni predmet:
a) prevažanje potnikov in blaga z motornimi vozili (avtomobili, avtobusi, kami-joni) obrtoma, na sedežu družbe in od kraja do kraja v Dravski banovini in v Savski banovini po določenem voznem redu ali občasno v smereh, ki se imajo določiti;
b) pridobivanje oblastvenih dovoljenj za obratovanje po točki a);
c) nakup in prodaja motornih vozil in materijalij, najemanje posojil in kreditov, v kolikor je to potrebno za obratovanje po točki a).
Družbena pogodba z dne, 14. februarja 1931., prist. vpis. št. 408/31. Družba je u-stanovljena za nedoločen čas.
Višek osnovne glavnice: 50.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 50.000 Din.
Poslovodje: Šabec Janko, trgovec v Ljub ljani, Dunajska c. 9, Hribar Svetozar, trgovec v Ljubljani, Zaloška c. 14.
Družba ima enega ali več poslovodij. Ako je postavljen samo en poslovodja, za stopa družbo isti samostojno. — Ako je postavljenih več poslovodij, zastopata družbo kolektivno po dva in dva poslovodji, ali pa kolektivno po en poslovodja in en prokurist, ako se tak postavi.
Tvrdka družbe se podpisuje na ta na čin, da pod ročno ali 5 strojem pisano, štampiljirano ali tiskano besedilo tvrdke pristavi, ako je postavljen samo eu pošlo vodja, isti svoj lastnoročni podpis, ako pa je postavljenih več poslovodij, pa po dva
212. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. februarja 1931. besedilo: Carl Pollak d. d.
Vpiše &e član upravnega sveta Friede
Osvald, tovarniški ravnatelj v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče t Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931.
(Firm 142 - Rg B I 129/20.)
*
213. Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa: 9. februarja 1931.
Besedilo: Prodaja tehničnih proiivodov,
družba z o. 1. Hamag.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov dne 13. januarja 1931 se je družabna pogodba z dne 16. februarja 1928 opr. štev. 1.065 pr. vp. 78/28 izpremenila v odstavkih Tretjič, Sedmič, Osmič, Devetič in Sedemnajstič. Družba ima odsedaj ee dež v Ljubljani.
Družba ima dva poslovodji, ki ju izvoli občui zbor družabnikov.
Poslovodji zastopata družbo kolektivno in podpisujeta družbeno tvrdko na ta na čin, da pristavita pod od kogarkoli pisan« ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke kolektivno svoja podpisa.
Ako se postavi in imenuje prokurist, podpisuje ta družbeno tvrdko kolektivno 1 enim poslovodjo, vedno pa s pristavkom, ki označuje njegovo prokuro.
Vpiše se podelitev prokure Tavčar Ivi. zasebni uradnici v Ljubljani, Dunajska cesta h. štev, 17, in pa novi družbeni poslovodja Sirk Josip, civilni zemljemerec v Ljubljani, Miklošičeva cesta h. štev. 14.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. februarja 1931.
(Firm. 149 - Rg C III 212/6.)
214. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. februarja 1931.
Bcjediio: Ivan Samec.
Vstopili so v tvrdko kot javni družabniki:
Samec Ivan, Samec Vaso iu Samec Leon. vsled tega javna trgovska družba od 29. januarja 1931.
Javni di jžabniki so:
Ivan Samec, veletržec v Ljubljani, Krojaška ulica 2,
Ivo Samec, sin ve^tržca v Ljubljani, Res-lj va cesta 1,
Vairo Samec, 6in veletržca v Ljub'janii, Masarikova c. 1,
L, >n Samec, sin veletržca v Ljubljani. r o jaška ulica 2.
Tvrdko zastopata kolektivno po dva družabnika in podpisujeta za njo na ta način, da pod pisano, natisnjeno ali s štampiljo odtisnjeno besedilo firme pristavita svoja na podpisa.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. feoruarja 1931.
(Firm. 143 - Rg A VII 39/2.)
*
215. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. februarja 1031.
Besedilo: Zadružna bunka v Ljubljani.
Izbrišejo se člani upravnega sveta Jurčič Šime, Podkrajšek Emil, Rožanc Mihael Vrhunc Valentin, Uratnik Filip, dr. Švigelj Anton in dr. Majaron Danilo.
\	. > se koopl ni člani upravnega
sveta:
Pretnar Franc, glavni knjigovodja Mestne hranilnice v Ljubljani, Majcen Franc, tajnik Mestne hranilnice v Ljubljani, Lovšin Evgen, član uprave Pokojninske ga zavoda v Ljubljani, dr. Novak Fran, odvetnik v Ljubljani, dr. Krek Miha, odvetnik v Ljubljani, dr. Bohinjec Joža, ravnatelj 0. U. Z. D. v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 24. februarja 1931.
(Firm. 89 - Hg B I 165/9.)
816. Sedež: Tržič.
J)an vpisa: 10. februarja 1931.
Besedilo: Tržiška avtoprometiia družba
I	o. z.
Vsled skleca Izrednega občnega »bora družabnikov z dne 3. I. 1931. se je spreme-odstavek Tretjič družabne pogodbe z le 12. III. 1929.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931.
(Fiirm. 140 — Rg C IV 47/7.)
*
217. Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 10. februarja 1931.
Besedilo: Tržiška avtoprometiia družba
■	o. z.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora z dne 26. I. 1931. -sta se spremenila odstavka Sedmič in Trinajstič družabne pogodbe s dne 12. marca 1929. Družbo zastopa odslej vsak poslovodja samostojno, ki podpisuje tvrdko družbe na ta način, da pristavi od kogarkoli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke svoj podpis.
Vpiše se poslovodja Pemuš Vladimir, knjigovo^a tvrdke Glanzman & Gassnei In avtopodjetnik v Tržiču, izbrišejo pa se poslovodja Paar Franc, posestnik v Jesenicah St. 127, Štraus Pavel, posestnik tn trgovec iz škofje Loke št. 30, in Mally Altoma, zasebnik h Tržiča šte. 152,
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931.
(Firm. 141 — Rg C IV. 47/8.)
}j*	r*.
218. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 18. febr. 1931.
Besedilo: Diehl & Comp.
P rok ura se je podelila: Osvvatltsch Maksu sen. in Qswa/titsch Maksu jun., oba trgovca v Celju.
Podpis firme ee izvrši odslej tako, da
K d tiskanim, pisanim ali štauipiljiranim sedilom firme podpisujeta svoje ime en prokurist in g. Oswatitsch Maks sen. ali en družabnik in g. Oswatitsch Maks sen.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 18. februarja 1931.
(Firm. 81/81 — Rg A III 70/3.)
11brisal« ao te nastopne firme:
119. Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 9. februarja 1981.
Besedilo: V. M. Barešič & Co., trgovina
■	avtomobili, motornimi kolesi in potreb-Hinami ter mehanična delavnica, podružnica t Ljubljani.
Izbrisala se je vsled opustitve obrata. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931.
(Firm. 11 — Rg. A VII 14/2.)
*
120. Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa:
Dan izbrisa: 10. februarja 1931, Besedilo: Gombač & Cerkvenik, agentura in komisija, družba z o. z. v likvidaciji.
febnsala se je po končani likvidaciji.
Dežcino kot trgovsko sodis.ee v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931.
(Firm 159 — Rg C IV 82/8.)
Vpisi v zadružni register.
.Vpisale ao se nastopne zadruge:
821. Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 17. februarja 1931.
Besedilo: Kmetijska okrajna zadruga ▼ Kranju, registrovana zadruga i omejeno savezo.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen:
a) razpečavati in predelavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov;
b) oskrbovati svojim udom gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste;
c) ustanavljati in vzdržavati zadružna Skladišča;
i) nabavljati kmetijske stroje in jih po-■ojati udom;
d pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem, da:
1. snuje naprave in naredbe v povadigo kmetijstva in domače obrti svojih udov.
2. daje v gospodarskih zadevah svojim Slanom svete,
3. prireja gospodarske shode in razstave ter izdaja primerne knjige in tiskovine. •
Zadružna pogodba (statut) z dne 3. fe-uruarja 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa enkratnim meskom istih. Oznanila se izvršujejo po -ankratnem objavljenju v glasilu »Narodni gospod ar«. Načelstvo obstoji iz načelnika, 'ijega namestnika in 14 do 18 odbornikov. OOani načelstva so:
Novak Lovro, pos., Pivka št. 6,
Šifrer Martin, pos., Bitnje 24,
Jamnik Franc, pos., Podreče 25,
Burgar Jože, po®., Hraše,
Brodar Janez, pos., Hraše 4,
Molj Franc, pos., Voglje 6,
Kristanec Janko, pos., Srednja vas 10, Ahčin Anton, pos., Zg. Brnik 63,
Erzar Lovro, pos., Pšenična polica 16, Križnar Tomaž, pos., Okroglo B,
Dolenec Josip, pos., Zabnica 4,
Zupan Janez, pos., Srakovlje 4,
Sajovic Ciril, pos., Velesovo 46 in Zaplotnik Karl, pos., Letence 2. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. februarja 1931.
(Firm. 184/31 — Zadr. IX. 260/1)
*
222. Sedež: Velesovo.
Dan vpisa: 18. februarja 1931.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Vele-sovem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Namen zadruge je, povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določen rejski cilj in zboljšanje prodajnih razmer glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasno-vitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje gled mesnosti in upore za vprego.
V	ta namen zadruga:
a) preskrbuje dobre plemenjake one pasme, ki je v njenem okolišu zakonito določena, oziroma daje podpore za njih nakup ali vzdrževanje;
b) vpelje rodovnik (matično knjigo) in skrbno izbira živali, ki so za vpis v rodovnik sposobne;
c) skrbi za vzrejo telet, ki izvirajo od živali, vpisanih v rodovnik;
č) skrbi za skupne pašnike za plemensko živino in po možnosti za zavarovanje živine;
d) posreduje pri prodaji in nakupu plemenske živine s tem, da objavlja od časa do časa podatke iz rodovnika in da vodi seznam živali, ki bo na prodaj; dalje posreduje pri prodaji žive ali zaklane živine;
e) širi pouk o umni živinoreji a posebnim ozirom na dobro pokolenje in vzrejo živine;
f) se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevne oglede onih plemenskih živali, ki »o vpisane v rodovnik.
ZadTužma pogodba (Statut) z dne 8. februarja.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa s petkratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo z objavo na razglasni deski zadruge. Načelstvo obstoji iz načelnika, tajnika in petih odbornikov. Člani načelstva so: Grilc Franc, pos., Trata št. 11, načelnik,
Sajovic Ciril, pos., Velesovo št. 46, tajnik, Ribnikar Franc, pos., Velesovo 20, Jagodic Franc, pos., Velesovo št. 22, Ahčin Franc, pos. sin, Polica št. 24, Ropret Franc, pos., Velesovo št. 34, Remic Jožef, pos., Praprot. Polica št. 6. Zadrugo zastopata na zunaj in podpisujeta v njenem imenu dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. februarja 1931.
(Firm. 183/31 — Zadr. IX. 263/1)
*
223. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 19. februarja 1931.
Besedilo: Gospodarska zadruga poštnih nameščeneev v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo. t Obrat in predmet: Namen zadruge je:
1. Preskrbovati svoje člane z življenski-mi in drugimi gospodarskimi potrebščinami;
2. izdelovati in predelovati blago vsake vrste ter ga oddajati svojim članom;
3. sprejemati hranilne vloge in vloge na tekoči račun in dajati svojim članom posojila.
Ce potreba nanese, sme osnovati na posameznih krajih poslovalnice.
Zadružna pogodba (statut) z dne 15. decembra 1930.
Opravilni delež znaša 50 Din in se mora plačati takoj pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še s petkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo z objavo v poštnih strokovnih glasilih ali z razglasi in okrožnicami.
Načelstvo obstoji iz 7 zadružnikov, člani načelstva so:
1. Ortan Ivan, poštni uradnik v Mariboru (predsednik);
2. Firkas Janko, poštni uradnik v Mariboru;
3. Zablačan Valentin, poštni uradnik v Mariboru;
4. Kunst Vaclav, poštni uradnik v Mariboru;
B. Bauman Vinko, poštni ivaničnik v Mariboru;
6. Brečko Ognjeslav, poštni zvaničnik v Mariboru;
7. Maherl Josip, poštni zvaničnik v Mariboru.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje za zadrugo na ta način, da pristavita skupno dva člana načelstva ali en član načelstva in en pooblaščen uslužbenec pod od kogarkoli napisano ali odtisnjeno besedilo firme svoja lastnoročna podpisa.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 19. februarja 1931.
(Firm 129/31 — Zadr. IV 92/1.)
Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
224. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 5. februarja 1931.
Besedilo: Združeni čevljarski mojstri v Mariboru in okolici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 25. januarja 1931 se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji; Doberšek Štefan, Potočnik Ivan in Vodeb Martin, vsi dosedanji člani načelstva.
Likvidacijska firma: Združeni čevljarski mojstri v Mariboru in okolici, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidacijsko firmo podpisujeta skupno po dva likvidatorja.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 5. februarja 1931.
Firm 83/31 — Zadr. II 63/13.
*
225. Sedež: Ribnica.
Dar vpisa: 14. febr. 1931.
Besedilo: Nabavljalna zadruga Javnih nameščencev in vpokojencev za Ribnico in okolico, r. a. i o. *., v Ribnici na DolenJ-skeir.
Zadruga je prešla v likvidacijo.
likvidacijska firma ima odslej pristavek >" likvidaciji«. Likvidatorji so: Rigler Franc, sodni kanclist v Ribnici, Kmet Herman, šolski upravitelj v Ribnici, češarek Anto'j, pismonoša v Ribnici.
Imenovani bodo likvidacijsko firmo kolektivno podpisovali.
Upniki se pozivajo, da se zglase nri zadrugi.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 14. februarja 1*81.
(Firm 21/31 — Zadr. III. 8/10.)
Izbrisala ee je nastopna zadruga:
226.	Sedež: Slovenjgradec.
Dan izbrisa: 4. februarja 1931.
Besedilo: Zadruga državnih službenika za nabavku namirnica v Slovenjgradcu, reg. zadr. z neomejeno zavezo v likvidaciji. Izbrisala se je vsled razdružitve. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 4. februarja 1931.
Firm. 28/31 — Zadr. III 20/18.
Konkurzni razglasi
E 797/30—9.
227.
520
Sklep.
S tusodnim sklepom E 797/30—1 dovoljena prisilna dražba nepremičnin, vi. številka 32, 91, 167, 367 in 325 k. o. Radmo-žanci, se v smislu § 151 i. r. ustavlja.
Pred potekom pol leta po ustavitvi se radi iste terjatve ne sme predlagati novo draž-beno postopanje.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 10. februarja 1931.
❖
Sa 9/30-159	508
228.
Sklep.
Med- dolžnikom Weixl Vilko, trgovcem v Mariboru, registrovanem pod firmo Vilko Weixl, veletrgovina papirja, knjigarna in knjigovezna industrija v Mariboru, in njegovimi upniki pri naroku dne 5. februarja 1931 sklenjena poravnava se v smislu § 51 zakona o prisilni poravnavi izven »tečaja potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila (§ 30 cit. zakona), 50% kvoto plačljivo v 4 tromesečnih obrokih, začenši od dneva sprejete poravnave.
Okrožno sodišče r Mariboru, odd. III., dne 19. februarja 1931.
*
Popravek.
V	»Poravnalnem oklicu«, objavljenem pod St. 405 v »Službenih objavah« »Jugoslovana« dne 22. februarja 1931, se prvi odstavek pravilno glasi:
Uvedba poravnalnega postopanja o inio-vini Sefmana Franca, trgovca in posestnika v Rodohovi vasi.
Razne objave
513
Jugoslavenska udružena banka d. d.
Srpska banka d. d.
Konvencija, sklenjena med Jugoslavijo in Madžarsko o reguliranju dolgov in zahtev, nastalih v starih a v st r i j sk o-o gr sk ih kronah.
Razglas.
Vrednostni papirji (razen premijskih obligacij [srečk]), izdani po:
Peštanski madžarski komercialni banki (Pesti Magyar Kereskedelmi Bank), Madžarskem zemljokreditnemu zavodu (Magyar Foldhitelintčzet),
Prvem poslanskem domovinskem hranilnem društvu (Pesti Hazai ElsO Takarek-pdnztar Egyesiilt),
Domovinski banici d. d. (Hazai Bank R6szv6nytarsas&g), vse v Budimpešti, se bodo v smislu gornje konvencije izplačevali prt blagajni Jugasla venske udružene banke d. d. v Zagrebu, Zrinjski trg št. 7, začenši od 11. marca 1931.
Zaradi tega se pozivajo lastniki teh vrednostnih pairjev, ki so jih naložili pri Hr-vatsko - slavonski zemaljski hipotekarni banki (prednici Jugoslavenske udružene banke d. d.), da zastavna potrdila za te papirje zaradi izplačila protivrednosti pred-loŽe počenši od 11. marca 1931. blagajni banke; lastniki pa, ki se ne nahajajo v Zagrebu, lahko ta zastavna potrdila pred-lože tudi glavnemu zavodu Jugoslavenske udružene banke d. d. v Beogradu in vsem njenim podružnicam in vsem podružnicam jSrpske banke d. d. v Zagrebu, nadalje Srpski zanatljiski banki d. d. v Vršcu, Trgovački i obrtni banki d. d. v Novem Sadu,
Privredni banki d. d. v Veliki KikincH, in Cakovačko-Medjimurski štedionici d. d. v Čakovcu, ki bodo ta zastavna potrdila v »vrbo izplačila poslala v Zagreb.
Z gornjim dnem preneha obrestovanje teh vrednostnih papirjev.
Glede ostalih vrednostnih papirjev, izdanih po madžarskih denarnih zavodih, bo Tok izplačila naknadno javljen.
V	Zagrebu, dne 23. februarja 1931.
Jugoslavenska udružena banka d. d.
Srpska banka d. d.
*
535
Vabilo na X. redni občni zbor,
ki ga bo imela
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI -
T četrtek, dne 26. marca ob 11. (enajstih) dop. v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju leta 1930 in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. decembra 1930.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
8.	Odobritev bilance za leto 1930 in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička po §§ 34. in 35. pravil.
4. Volitev upravnega in nadzorstvenega 6veta.
5. Slučajnosti.
Po § 9 bančnih pravil se smejo udeležiti občnega zbora tisti delničarji, ki {5o-lože ali pri banki v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Ljutomeru ali pa pri Ljubljanski kreditni banki osem dni pred zborovanjem najmanj deset delnic.
§ 11. bančnih pravil: Na občnem zboru daje vsakih deset delnic po en glas. Delničarji, ki se ne udeleže občnega zbora osebno, morejo biti zastopani po drugih delničarjih, ki imajo glasovalno pravico, s pooblastili, kakor Jih dotoči upravi svet.
Upravni svet.
*
Objava.
548
Izgubil sem indeks tehnične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Bole Stanislav, rodom iz Trsta. Proglašam ga za neveljavnega.
Bole Stanislav, g. r.
*
546
Objava.
Ukraden mi je bil orožni list, glaseč se na nošenje samokresa, izdan v 1. 1928. od areskega načelstva v Ptuju,
Proglašam ga za neveljavnega.
Gorišnica 88, srez Ptuj.
Horvat Alojz, trgovec,
*
616
Razid društva.
Bralno društvo v Trebnjem se je vsled sklepa rednega občnega zbora od 11. januarja 1931 prostovoljno razšlo, imovLna Je pripadla Sokolskemu društvu v Trebnjem.
Tomič Vladimir, e. r., bivži predsednik.
hdaja tiskarna »Merkur«. Gregoričeva »lica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Miliilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inaeratni del odgovarja Avgust Kanman. — Val * Ljubljani