Političen list za slovenski narod.
Po polt! prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta I	Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „ Katol. Tiskarni"
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.	!	Vodnikove ulice št. 2.
V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta	?	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma te ne sprejemajo.
3 (ld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	f	Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Posamezne številke veljajo 7 kr.	|	Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne.
Štev. 196.	V Ljubljani, v ponedeljek 28. avgusta 1893.	Imetnik: XXI.
Ceneja stanovanja za ubožnejše ljudi v Ljubljani.
Ljubljana meseca avgusta.
V	četrtek zvečer zboroval je „pri Maliči" za-snovalni odbor, ki ima namen oživotvoriti v Ljubljani društvo, kateremu bi bil nalog, omisliti za nižje vrste mestnega stanovništva ceneja stanovanja, oziroma graditi take hiše.
Ne samo v Ljubljani bavijo se pristojni krogi s tem — perečim vprašanjem; vzlasti na Dunaju skušajo preskrbeti nižjim uradnikom in delavcem cenih in zdravih stanovanj. Poslednje ljudsko štetje je pokazalo, da na Dunaju biva skoro sto tisoč ljudij v nezdravih in prenapolnjenih stanovanjih, ker so manjša in zračna stanovanja draga, in še teh je težko dobiti. Kužne bolezni, ki razsajajo po Dunaju leto in dan in osobito na tisoče otrok pobero, imajo poglavitni povod v teh dveh nedostatkih. Ni li isto tako pri nas v Ljubljani?
Tu se gre v oživljenje velike akcije, ki naj bi to življensko vprašanje privela do ugodnega rešenja. Vlada in parlament pečala sta se sicer vže nekoliko-krat z vprašanjem cenejših stanovanj za nižje uradnike in delavce, male obrtnike i. t. d., in dne 9. febr. 1892 bila je potrjena postava, da imajo biti delavske hiše oproščene davka. In vzlic temu ni imela ta postava nobenega učinka na redno grajenje hiš z manjšimi iu cenejšimi stanovanji.
V	nekem dunajskem listu podaje in pojasnjuje odličen strokovnjak in veščak ves načrt, s kojim bi se odpomoglo nedostatku cenejših stanovanj. V dunajskih predmestjih — pravi — izvršuje se zdravstveno pregledovanje, pri katerem se najemnikom kletnih in podstrešnih stanovanj slednja odpovedujejo. In kam drugam neki imajo ti siromaki iti, nego zopet v kleti in podstrežja? Na starem Dunaju ni možno najskromnejši obitelji dobiti sobice s kuhinjo izpod 160 gld. in v novih okrajih jedva manjšo stanarino, nego 120 gld.
Staro narodnogospodarsko pravilo pa uči, da se ne sme več nego peti del dohodkov potrošiti za stanovanje. Toda Bože, koliko je po mestih rodbin, katerih živitelji, n. pr. tovarniški delavci, listonoše, diurnisti i. t. d., imajo na leto samo 350 gld., 400 gld. in 450 gld. plače in zaslužka. Poleg tega se mora ozirati tudi na slučaje bolezni, nezmožnosti do dela, in na nedostatek dela. Ti ljudje so prisiljeni bivati po kletih ali si pa pomagajo z mnogimi podnajemniki ali postranskimi gostači, s tem se pa vstruplja vzduh v majhnih toda boljših stanovanjih isto tako, kakor se to dogaja po kletinih in podstrešnih stanovanjih.
Napominani vešiak priporoča namreč, naj parlamentarni zbori odobrč postavo o ustanovljenju družb, koje bi hotele graditi delavske hiše in bi se 1 zadovoljile s 4- ali 41/,odstotnim poobrestovanjem in lodstotnim umrtvenjem kapitala. Ta stanovanja bila bi oproščena vseh davkov in priklad in smela bi se dajati v najem samo osebam, ki ne plačujejo direktnih davkov, ki imajo torej manj, nego 600 gld. direktnih dohodkov.
Družbe, katerih poslovanje in polaganje računov bi spadalo pod državno nadziranje, smele bi graditi samo taka stanovanja, ki bi imela dosti vzduha in svetlobe in bi ugajala vsem zdravstvenim zahtevam. Vsak podnajem bodi pa popolnoma izključen.
Po veščakovem mnenju znašali bi gradbeni troški za jedno hišo, obsezajočo 15 malih stanovanj ali sob, 1800 gld. Iz tega pa sledi, da bi se jedna zdrava in svetla soba pri 5'/jOdstotnem letnem po-obrestovanju in amortizovanju kapitala, oproščena davščine in doklad, mogla dati v najem za 65 gld. na leto.
Napominani strokovnjak pravi nadalje, da bi se to, česar bi država, dežela in občina izgubila na davkih in prikladah, nagradilo s tem, da bi jim po 35 letih — v kateri dobi bi bil poplačan kapital — pripadle te delavske hiše v last seveda s tem pogojem, da bi se i nadalje prepustile v to svrho.
Za pet milijonov dalo bi se n. pr. na Dunaju zgraditi blizu 3900 malih stanovanj — velika soba in kuhinja z vso potrebno pritiklino — in s tem bi se odstranila na Dunaju beda v stanovanjih; manj imovitejši ljudje bi se pa oprostili dosedanjih križev in ljudomorstva.
Ta načrt je izvestno vreden vsega uvaževanja i pri nas v Ljubljani, kjer se nahajajo stični tožni odnošaji in slična stiska v še večji meri, in kjer je iz zdravstvenih in socijalnih ozirov to vprašanje leto za letom perečeje, da se namreč ubožnejšim vrstam ljudstva preskrbe ceneja iu zdrava stanovanja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. avgusta.
Katoliški centrum. Zopet se govori, da bi se osnovala v Avstriji podobno stranko, kakor je v Nemčiji katoliški centrum, katera bi v prvi vrsti branila interese katoliške cerkve. Mi Ie želimo, da se taka stranka kmalu osnuje, če tudi imajo celo nekateri konservativci pomisleke proti njej. Treba je, da se naši politiki nikjer ne bodo sramovali pridevka „katolišk". Novi katoliški stranki naj bi se pridružili katoliki vseh narodnostih. S prva bi morda stranka ne bila močna, ali s časom bi se povekšala. Izvršila bi se popolnoma ločitev. Vsak poslanec bi moral stopiti na jedno ali drugo stran. Naredil bi se konec tako škodljivemu polovičarstvu. Mnogo je krivo to, da nimamo še verske šole, ker nimamo nobene izrecno katoliške stranke. Taka stranka bi tudi pospeševala mir mej avstrijskimi narodnostmi, ki se bode mogel doseči le na podlagi krščanske pravičnost'. Dokler bode v tem oziru le veljalo izključno naroduo načelo, bode vedno boj, ker bode vsaka narodnost le skušala razširiti svoje meje. Od tega boja pa imajo manjše narodnosti največ škode, ker se ne morejo vspešno braniti proti močnejšim.
Vrejenje jezikovnih razmer. V Hebu je Plener napovedal, da misli njegova stranka priti z novim jezikovnim predlogom v državnem zboru. Jedva se je raznesla novica o tem, že so se jeli oglašati proti temu predlogu poljski listi. Plener ni niti povedal, kak bode ta predlog, ali nezaupanje proti levici je pri vseh slovanskih strankah tako veliko, da so se vse brez izjeme takoj oglasile proti levičarskemu jezikovnemu predlogu po glasilih svojih. Posebno glasovi poljskih listov jako nepovoljno done za levičarje. Brez Poljakov pa levičarji za noben svoj predlog ne dobč večine. Nadejali so se, da Poljake pridobi za svoj predlog s tem, da se za Galicijo naredi kaka izjema. Poljaki kot dobri politiki tudi v tem slučaju ne pojdejo levičarjem na
limanice. Predobro vedo, da bi glasujoč z levičarji popolnoma odbacnili druge desničarje. Navezani bi bili potem samo na levičarje, ali tega pa Poljaki ne marajo, zato pa z levičarskim jezikovnim predlogom ne bode nič, kakor ni bilo nič z osnovo nove večine iz levičarjev in Poljakov. Vse se bode zopet razbilo na uporu Poljakov. Levičarski listi se zaradi tega že jako jeze na Poljake, kar seveda ne bode nič koristilo.
Masari/k in Gregr. V soboto se je mladočeški klub zopet posvetoval o znani 8feri mej Ma-sarykom in Gregrom. Po dolgem posvetovanju je klub sklenil resolucijo, v kateri izjavlja, da je dr. Gregr popolnoma korektno postopal, da mu torej nikdo nima ničesa očitati v političnem ali narodnem oziru v tem slučaju. Masaryk je pa napačno postopal, ker ni eksekutivnemu odboru sporočil pogovora mej njim in namestnikom in ker ni zavrnil morav-skega staročeškega lista. Njegovo postopanje je bilo škodljivo mladočeški stranki. Ko se je glasovalo o tej resoluciji, je odšlo več zmernih članov. Misli se, da bode dr. Masaryk sedaj izstopil iz mladočeške stranke, ali pa celo odložil mandat. Pokazalo se je sedaj, da se večina mladočeških poslancev boji dr. Julija Gregra. Da postopanje poslednjega ni bilo tako korektno, se pa razvidi iz izjav „ Narodnih Listov". Ce tudi stvar ni bila povsem taka, kakor jo je naslikala „Moravsk;i Orlice", vendar je gotovo, da je dr. Gregr v važni slovanski stvari se ravnal le po željah namestništva, če tudi je njegov list poprej drugače pisal.
Krščansko-socijalni shod v Liberei. Dne 4. septembra bode krščansko-socijalni shod v Liberei na Češkem. K temu shodu pojdeta dr. Lueger in dr. Gessmann z nekaterimi drugimi krščanskimi socijalisti. Dr. Lueger bode govoril o tem, kaj hoče socijalno-krščanska stranka? in dr. Gessmann pa o liberalizmu in socijalnem vprašanju. Ker je v Liberei več tovarn in torej mnogo delavcev, je kraj za shod jako dobro izbran. Udeležili se ga bodo pač v prvi vrsti mali obrtniki. Seveda liberalci v Liberei z vsemi silami delajo proti temu shodu, pa tudi nemški nacijonalci mu niso naklonjeni, ker krščanski socijalisti ne stoje na izključno nemškem stališču. Mi želimo tem shodu najboljšega vspeha in da bi mu kmalu sledil drug v kakem drugem mestu na Češkem. Treba je, da se krščansko-soci-jalna načela razširjajo povsod, ker drugače ni misliti na kako koristno socijalno reformo. Krščansko-socijalna politika je tudi polje, na katerem lahko delujejo vzajemno Čehi in Nemci.
ženski višji pouk v Prustji. V Prusiji se tudi nekateri navdušujejo za to, da se ženskam odpre pot na vse visoke šole. V ta namen osnovali so v Berolinu žensko gimnazijo, ki je osnovana popolnoma tako, kakor moške gimnazije. Učno ministerstvo se pa nikakor ne vjema s temi težnjami po višji izbraženosti žensk, ki je tudi nepotrebna, ker v Nemčiji je v izobilju razumništva. „Nordd. Allg. Zeitung" piše, da vlada pač hoče podpirati višji ženski pouk, v kolikor je to potrebno v občno iz-obraženje. Odločno se pa hoče upreti tistim, ki ne vidijo nobene razlike naravnih sposobnostij in soci-jalnega položaja obeh spolov iu hočejo dati ženskam isto omiko, kakor jo dobivajo moški na višjih zavodih. Da bi pač učni ministri v druzih državah bili istega mnenja, kakor je pruski. Napačna izobraženost žensk bi bila le v veliko socijalno škodo.
Premembe na Koburškem. Nemški listi niso posebno zadovoljni, da angleški princ vojvoda Edinburški zasede prestol koburški. Nadejali so se, da princ sam ne prevzame prestola, temveč ga takoj odstopi svojemu najstaršemu sinu. Posebno »Reichs-bote" vzdihuje, kako bode nemški naroči težko prenašal, da ga bode vladal tuj princ. Ta list se že boji, da tudi kaka druga nemška vladajoča rodbina izumrje, in potem utegne zasesti kak nemški prestol še kak avstrijski nadvojvoda ali pa celo ruski veliki Knez, ker sta ruski in avstrijski dvor v sorodstvenih zvezah z nemškimi dvori. Tega pa ne pomisli ta nemški list, da bi tudi drugi narodi lahko se branili nemških vladarskih rodbin. V Rumuniji in v Bolgariji tudi vladata Nemca in nad tem se nemški list nič ne vspodtika. Ce bodo nemški listi tako postopali, utegnejo le doseči, da tudi drugod začno sovražiti tuje vladarje in naposled še katerega poženo. S tako pisavo nemški listi izpodkopujejo tudi monarhistično načelo.
Volitev na Francoskem. Od nad 10 milijonov volilcev jih je volilo 7,018.830. Zmerni republikanci so dobili 1,663.437, liberalni republikanci 1,481.233, radikalci 1,443.481, socijalisti 707.539, revizijonisti 209.024, katoliški republikanci 570.350 in monarhisti 943.766 glasov. Monarhisti so zgubili največ. Pri zadnjih volitvah bili so dobili nad 3Vt milijona glasov, zgubili so 2 milijona glasov, če tudi se jim prištejejo glasovi oddani katoliškim republikancem, ker so zanje glasovali največ monarhisti. Več monarhistov ni volilo. Katoliškega republikanca neso hoteli, monarhist pa v njih okraji ni kandi-doval. Sploh bode pa nova zbornica v resnici radikalnejša, nego je bila prejšnja, četudi se je sprva poročala o velicih vspehih zmernih strank. Mnogi liberalni republikanci so v resnici pravi radikalci in mnogi radikalci pa že socijalisti. To tudi ni čudno, kajti letos so prvi pot volili ljudje vzgojeni v brez-verski šoli.__
Slovstvo.
»Drobtinice". XXVII. letnik. Katoliška družba za Kranjsko ravnokar razpošilja udom svojim prelep letni dar, »Drobtinic" 27. letnik. Posvečen je škofovski petdesetletnici papeža Leona XIII. in tej slavnostni priliki tudi primerno ozaljšan. Podaje nam namreč kar tri slike sv. Očeta: prav lepo doprsno podobo (str. 98), sv. Oče Leon XIII. s slovanoljubno okrožnico »Grande munus" v roki (str. 186), in sv. Oče na nosilnem prestolu (str. 198).
Vsebina letošnjih »Drobtinic" je kaj raznovrstna. Prepričani smo, da bode zelo ugajala čitateljem. V nabožnem delu se končuje preznameuita knjiga belejskega škofa Janeza Petra Kamusa: »Duh 8 v. Frančiška šaleškega". V petih oddelkih, ker v toliko letnikih »Drobtinic" je izšlo omenjeno prekoristno delo. Gotovo je obrodilo v pobožnih Slovencih že mnogo sadu. Se več ga bode v prihodnosti, če se v celoti izd k in spopolni z natančnim abecednim rečnim kazalom. Koliko koristnih naukov za krščansko askezo se nahaja v njem; a sedaj jih je težko najti. Zapored brati knjigo, ki je razdeljena na toliko delov in poglavij, pa ni lahko. Po naši sodbi bi storil gosp. vrednik »Drobtinic" ali kdo drugi pobožnim, tudi izobraženim Slovencem veliko uslugo, če bi nam podal celotno izdajo »Duha". Knjigo bi zlasti lahko rabili izobraženci kot »duhovno berilo", in pa one pobožne duše, ki še niso vajene notranje, premišlje-valne molitve. — Ta del knjige zaljšati sliki s v. Frančiška šaleškega in pa pisatelja knjige, škofa Kamusa.
V drugem delu: »Življenjepisi", podal nam je najprvo g. vrednik (dr. Fr. L.) nekaj črtic v sv. očetu Leonu XIII. ob petdesetletnici ško-fovanja. Ker so imele »Drobtinice" leta 1888 obširen opis življenja in delovanja sv. očeta do tistega leta, zato se ta stavek ne ozira na prejšnje življenje, ampak samo v dobo zadnjih pet let.
Zatem završava gosp. kanonik K. K 1 u n opis življenje in delovanje Fr. Ks. K r a m e r j a , po-slednjič korarja v Ljubljani. Opisu rajnkega samega je namreč gosp. stričnik-kanonik dodal 6 poglavij: nstauovitev duhovskega podpornega društva, zidanje hiralnice sv. Jožefa v Ljubljani, opis zlate maše, politično in narodno delovanje, osebnost in domače občevanje, ter nazadnje bolezen in smrt. Temu delu je pridejana boljša slika opisanega pokojnika, kakor je bila lanska.
Pristavimo, da se je napravil tega životopisa tudi poseben odtis z dodatkom o računih pri zidanju
starološke farne cerkve. To beležimo b toliko večjim veseljem, ker nismo še z lepa brali tako krepko pi-s%nega životopisa značajnega, neustrašenega, požrtvovalnega moža, kakoršnih bi dandanes potrebovali v vseh stanovih.
Drugi del zaključuje: .2 i v 1 j e u j e i n d e -1 o v anje J o 8 i p a M arna, častnega kanonika, c. k r, gimnazijskega profesorja, predsednika »Matici Slovenski" itd. Popisal dr. Josip Lesar. Popis ta riše precej obširno (str. 137—184) poljudno pa zvesto plemenito življenje in delovanje blagega pokojnika v 12 poglavjih. Popisu je pridana dobro zadeta slika pokojnika.
V tretjem delu: »Raznoterostih", nam zanimivo opisuje gosp. župnik Janez Ažman letošnje romanje v Rim, na to sledč tri pesmi in nekaj »vzgledov za življenje".
Imenik udov »katoliške družbe za Kranjsko" završi knjigo. Pogled v imenik nam je vzbudil željo, katere ne moremo zatreti, da je ne bi razo-deli, naj bi se »po deželi" nekoliko več storilo za družbo in »Drobtinice".
H koncu pripomnimo, da so »Drobtinice" tudi na prodaj, in sicer pri predsedniku »Katoliške družbe, mil. g. proštu Ant. Jarcu, in v »Katoliški Bukvami", izvod po 80 kr.
Slovenci, urno sezite po mičnem in koristnem berilu!
Zbrani spisi Pavline Pajkove s sliko in životo-pisom pisateljice. Prvi zvezek. V Celji, 1893. Tiskal, izdal in založil Dragotin Hribar v Celji. Cena mehko vezanemu izvodu 2 kroui, krasno vezanemu pa 3 krone, do pošti 10 kr. več. Reci kdo, kar hočeš: podjeten je Dragotin Hribar! V prav kratkem času so izišla iz njegove tiskarne tri začeta leposlovna dela: »Pesmi Fr. Gestrinove", »Zbrani spisi dr. J. Vošnjaka", I. zvezek, in sedaj »Pavlina Pajkova", I. zvezek. Zadnji dve zbirki je tudi sam založil. O tej novi zbirki, kateri je mož pisateljičin, prof. dr. Janko Pajk, dal kot uvod nekaj črtic iz življenja njenega bogato okrašenih z lastnim, vselej ne ravno tečnim modrovanjem, moramo reči, da se zrcali v njih izobražena, nadarjena ženska. Pesnim in spisom, ki imajo mnogo zdravega jedra, je pa primešano precej novodobne sanjarske nejasnosti v nazorih o življenju in njega namenu. Na vsa tista zoperna vprašanja, ki jih v tem oziru stavlja pisateljica jako pogostem, je za kristijana že davno odgovorjeno: beri katekizem in tam te poneha tvoja svetobolna migrena! Sicer pa menimo, da se je leta 1870 dobilo še dovolj bralcev »Zorinovih" in njemu jednakih žaloslovnih proizvodov, da pa leto 1893 ni več za-nje. Vsaj mi nismo več za-nje in če prav poznamo, mladina tudi ne. Tisek knjižice je jako ličen in vsekakor je vredna 2 kroni.
»Matice Slovanske" izišla je v Olomucu št. 4. Nadaljuje se povest »Facka" in slike »Na hrobe", »Zachrdnena" in »Pijan" in začetek povesti »Ne prišel". — V »Obzoru" je nadaljevanje „Treh svetov azijsko-evropske kopnine", daljši članek o lu-žiških Srbih in razprave in podatke o druzih slovanskih narodih. »Matice Slovanska" izhaja na treh polah dvakrat na mesec in stane pol leta 1 gld. 25 kr. Vredna je priporočila.
Cerkveni letopis.
Važen izrek.
Poslanec Clemenceau, razborit v govorništvu, sloveči sovražnik katoliške cerkve, se je izrazil nedavno o sv. očetu tako-le: »Papež vidi daleč" in o cerkvi je rekel : „0 n o , kar je še živo,kar je najživeje in najmočneje, to je k a-t o 1 i š k a c e r k e v, n a j v e čj a urejena p o-litiška sila, kar jih svet pomni." Oj, da bi ta zavest nasprotnikova jela se buditi mej nami, ki smo otroci in kakor zatrjujemo vedno, zvesti otroci cerkveni. »Politiška sila" cerkve se seveda ne sme umevati napak; če se pa umeva najlepše urejena družba z večnim, nadnatornim namenom prekvasujoča, vzgajajoča in okrepljujoča vse druge družbe in jim kažoča jedino pravo smer njihovega življenja, v tem vzvišenem, obširnem pomenu velja.
Kako sodijo v Rimu?
»Moniteur de Rome" odločno svetuje katoličanom na Ogerskem, naj podpirajo narodne težnje ogerskih Slovanov in Rumuoov, da se v zvezi s temi narodi ložje ustavijo vse uničejočemu liberalizmu, ki sedaj
gospodari na Ogerskem. Grdo je, če tedaj kdo govori o nasprotstvu do Slovanov ondo, koder imajo nprav največ podpore. Mej temi nasprotniki, mej katere časih zaide tudi naš ,Narod', spada „11 Diritto croato". Cesto piše tako, da človek misli, da ima pred seboj Kak tržaški list najliberalnejše boje. V jedni zadnjih številk trdi nesramno, da so »odloki" (?), ki jih je izdal Rim glagolici v korist »polvere negli occbi".
Družbe sv. Cirila in Metoda
redna VIII. velika skupščina dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu.
XIV.
V proslavo naši družbi je objavil »Mir" 20. oktobra 1892. lep sonet, a »Soča" je povodom izborne akademije, prirejene po ženski podružnici v Gorici, poslavila tudi našo družbo z dvema klasičnima pesnima, kateri je zložil neimenovan pesnik. »Edinost" je sprožila »Cirilo-Metodijski dar", ki je družbi naklonil že mnogo stotakov. Sicer pa so se skoro vsi slovenski časniki v posebnih člankih spominjali naše družbe, a posebno izborne spise in pojasnila o njej so objavili: Mir, Slovenski Gospodar, Domovina, Dolenjske Novice, Edinost, Soča, Novice, Slovenski Narod, Domoljub in Rodoljub. V tej oko-j liščini je tudi iskati toliko zanimanja za našo družbo, j Iz dozdaj navedenega se je slavna skupščina prepri-• čala, kolike simpatije vživa naša družba v vseh slojih našega naroda. (Istina!) j Neko sankcijo temu čustvovanju uvideva naša družba l v običajnih darovih dveh visokih korporacij : pre-. slavnega deželnegazbora kranjskega s tisoč : in slavnega mestnega zastopa ljubljanskega i s pet sto goldinarji. (Slava!)
Vsem podpornikom, dobrotnikom, pospeševa-! teljem družbinih namenov, vsem podružničnim na-čelništvom in narodnim časopisom iskreno zahvalo!
A tudi milih pokojnikov ne smemo pozabiti. Žal, da nam jih je letos — kolikor se nam je naznanilo — dokaj pokosila nemila smrt. Monsgr. . kanonik Legat, ustanovnik trž. moške podružnice, ki j je blagodušno oskrbel sliko vladike Ravnikarja za j našo knjižnico, preminol je v najlepši dobi. Dekan Lovro Potočnik, bivši prvomestnik gomjegradske iu podpredsednik braslovške podružnice, ki je volil naši j družbi v svoji oporoki 50 gld. Nenadoma je umrl A. Pakiž, učitelj v Lokvi, bivši odbornik nakelske podružnice. Metliška podružnica izgubila je svojega ustanovnika Martina Tomca, župnika v Suhoru. Tilika : Freunsfeldova, osnovateljica ženske podružnice v Or-! možu, je le malo časa še gledala sad svoje trudolju-bivosti. Idrijska moška podružnica je zgubila svojega blagajnika Frana Lapajneta. Vrhniška moška podružnica svojega prvomestnika dekana Koprivnikarja. Narodni buditelj koroški dr. M. Lutman, osnovatelj in odbornik podružnice v Ziljski Bistrici, je pač prezgodaj legel v grob. Brežiška podružnica obžaluje svojega ustanovnika, župnika Ivana Kuneja v Dobovi. Istotako Beljaška podružnica svojega ustanovnika vrlega trgovca Frana Pihača in odbornika, Simon Stoeckel-na, župnika pri sv. Lenartu. Izvanakademiška graška beleži v svoji kroniki mej mrtvimi: Dr. viteza Močnika, majorja Andr. Komelja pl. Sočebranskega, kanonika dr. Robiča, kateheta Petra "VVallnerja, nadinženirja Iv. Vičič-a, Karolino Tramplerjevo, rojeno Nemko, ki je med Hrvati in Slovenci živeč omilila si naš rod. Ustanovnik mokronoške podružnice notar Ivan Fišer prominol je v Gornjem Gradu. Trgovec Martin Jurič v Št. Ruprtu na Dolenjskem, ki je volil naši družbi 20 gld. Ženska podružnica v Št. Vidu nad Ljubljano oplakuje svojo vrlo blagajničarico Josipino Zupan-ovo. Višnjagorsko-zatičinska podružnica zgubila je svojega podpredsednika Primoža Ribnikarja, župnika v Zatičini. Goriška moška obžaljuje poleg gori imenovanega vojaškega pisatelja Komelja župnika Jakoba Vižentinija na Vogrskem. Senožeška podružnica izgubila je deželnega poslanca Hinka Kavčiča V Ljubljani je prominol družbenik šentjakobsko-tr-novske podružnice, komptoirist Josip Kadunjec, kateri je tajništvu vsa leta za našo družbo veliko pomagal. Iu nedavno je umrl naše družbe pokrovitelj Julij Rozina, trgovec v Pudobu pri Ložu.
Teh vrlih pokojnih kakor vseh živih družbenikov spominjali smo se pri današnji presv. daritvi. (Slava jim 1)
7. Sklepno je vodstvu omenjati še nekaterih izvanrednih dogodkov. — Dne 19. februvarija je slavil katoliški svet 5 0 1 e t n i jubilej škofov-stva Nj. Svetosti papeža Leona XIII.
Mej deputacijami, ki so se tem povodom poklanjale Nj. prevzvišenosti knez-vladiki ljubljanskemu, bilo je tudi poslanstvo naše družbe, ki je po svojem prvomeslniku izrazilo sinovsko udanost in pokorščino poglavarju sv. cerkve in svoje občudovanje duševnemu velikanu na papeževem prestolu in velikemu prijatelju slovanskih rodov. (Slava mu!) Prevzvišeniknez vladika je družbino zastopstvo milostno sprejel z obljubo, da sporoči to čestitanje na pristojno mesto — od koder je pozneje dospela na prečastito škofijstvo za posameznike kakor za vsa voščeča društva očetovska zahvala in apostolski blagoslov.
Ko je c. kr. deželni predsednik Andrej baron AVinkler zapuščal svoje mesto v Ljubljani, poslovila 6e je pri njem mej slovenskimi društvi dne 16. oktobra 1892 tudi deputacija naše družbe; istotako se je dne 1. novembra na to poklonila novemu načelniku deželne vlade kranjske Viktorju baronu Heinu.
Zaslužni rodoljub slovenski, pokrovitelj in razsodnik naši družbi dr. Jarnej Zupanec je bil odlikovan z vitežkim križcem Fran Josipovega reda, vsled tega mu je vodstvo pismeno čestitalo. Pokrovitelj naše družbe Anton Hajšek, dekan v Slovenski Bistrici, pa je nedavno postal častni kanonik lavan-tinskega stolnega kapitula. — Žalna je bila sicer slavnost ob prenosu zemeljskih ostankov grofa Draš-koviča v Zagrebu dne 15. junija 1893, a tudi Slovenca veseli, da bratski nam narod hrvatski tako visoko časti svoje duševne velikane. Našo družbo je pri tej slavnosti zastopal njen nadzornik Oroslav Dolenec.
Ali naj z ozirom na vse to k sklepu še kaj pristavimo ? Dovolj bo, ako si prilastimo besede, s katerimi je slavno načelništvo brežiške podružnice lani vabilo k pristopu pišoč.*)
»Družbe sv. Cirila in Metoda ni treba dosti priporočevati, kajti nje namen je velevažen, krasen in blag ; ona mora biti vsakemu Slovencu mila in draga. Njej se ne morejo primerjati jednaka nemška in italijanska društva; teh jedini — ali vsaj glavni — namen je, odtujiti slovansko šolsko mladino svojemu rodu, (Istina!) naša družba pa ne sega po tujem življu, ampak varuje le slovenske otroke, da se ne izneverijo svojemu rodu, in s tem ob jednem svojemu Bogu in vsemu, kar je lepo in blago (Da, da, tako je!); saj je obče znana resnica, da kdor zataji svojo mater, svoj rod, izneveri se navadno tudi veri svojih očetov in sploh vsem krepostim, katere store človeka človekom. Zatorej Slovenci, kdor ima srce za svoj rod in želi, da isti ostane kreposten in blag, živo podpiraj družbo sv. Cirila in Metoda."
*) V. Slovenec d. 17/6. 1892, št. 136.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. avgusta.
(Vodnikova stoletnica na Kopnvniku.) Naš gosp. poročevalec nam iz Bohinjske Bistrice brzojavno poroča, da je bila slavnost na Koprivuiku ob ugodnem vremenu sijajna. Ljudstva se je iz Bohinja in blejske okolice silno veliko zbralo. Natančno poročilo prinesemo v jedni prihodnjih številk. — Značilno je, da nad vse narodni »Slov. Narod", kateri ima navado, da vsako 25- in lOletnico kake čitalnice ali kacih požarnih brambovcev v dolgih vrstah priporoča — za lOOletnico Vodnikovo v zadnjem tednu ni imel niti za jedno samo vrstico prostora. Menil je, da je s kratkim vsporedom, katerega je pred par meseci objavil, popolnoma spolnil svojo narodno dolžnost do našega pesnika-prvaka — Vodnika. Kaj, ko bi gg. političnim »pajacem" ta slavnost ne bila zato všeč, ker so bili prvi nje sno-vatelji politični »lakaji" ?
(Iz Novega Mesta) se nam poroča: Shod bi se smel imenovati uradniški shod, ne pa volilni, ker bili so prisotni do malega le uradniki. Bilo je k večjemu kakih 80 mož, med njimi 6—10 meščanov. Ta shod, kakor sem čul, je bil uprizorjen nalašč zoper shod katoliško-političnega društva v Novem Mestu, kakor lani Svetčev banket zoper katoliški shod. Zabavljalo se je hudo in veliko zoper klerikalizem. Suklje je zamahnil po dr. Papežu iu Pfeiferju. Se hujši je govoril dr. Slane.
(Hm!) O rajnem knezoškofu Zwergerju pisal je »Narod" tudi te-le besede: »Prijatelj Slovencev ni bil pokojni vladika. Dasi biva v njegovi dijecezi mnogo Slovencev, preziral jih je vedno in deloval na to, da bi se tudi v cerkvi ponemčili. Pošiljal je Nemce v slovenske kraje in ti so delovali v nje-
govem duhu." »N. Fr. Pr." pa piše o njem: »Postal je v neugasljivem sovraštvu do nemškega liberalizma zaveznik panslavistiških moskovskih romarjev in molilec carjev." Kateri liberalec ima prav ? Starejši in doslednejši ali — bore neokretni mladič ?
(Blageslovljenje.) Včeraj je blagoslovil preč. g. Ivan Flis, stolni kanonik in župnik-dekan, prenovljeno kapelico v posilni delavnici. Pri svečanosti sta bila navzoča blag. gg.: dr. Fr. Papež, namestujoč deželnega glavarja iu dr. Vošnjak. Pri peti sv. maši sta stregla čč. gg. A. Koblar in I. Vrhovnik.
(t Pogreb č. gosp. L. Urbanije.) V Žalni pri Sni arij i pod Ljubljano smo pokopali v sredo due 23. t. m. faranom silno priljubljenega župnika č. g. Lovro Urbanijo. Petnajst duhovskih sobratov, na čelu šmarijski g. dekan, spremilo je ranjcega do groba, več gg. učiteljev oskrbelo je preprijazno pred župnim dvorcem, v cerkvi in na grobu ganljivo petje, mnogobrojno ljudij od blizu iu daleč bilo je navzočih pri sv. opravilu. Govoril je č. g. Franc Auguštin iz Kopanja. Naj blagi ter za čast božjo in izveličanje duš goreči gospod počiva v miru!
(Hrvatski sabor) se snide, kakor se nam poroča iz Zagreba, po najnovejših poročilih še le meseca novembra, ter bo mogel potem zborovati še v januvariju bodočega leta. Glavna naloga mu bode razprava proračunska in nekaj manjih osnov. Da se sabor sklicuje samo enkrat na leto, trdijo na merodajnih mestih, da je to za naše odnošaje koristno, ker se na ta način mnogo denarja prištedi, posebno za potne troške. So namreč pri nas kraji, odkoder potrebujejo poslanci po tri dni do Zagreba. Taka varčnost je prav koristna, samo ko bi se sploh pri vseh vredbah, kjer je seveda na svojem mestu, tako točno izvrševala.
(Osebna vest.) Bolezen naklanskega preč. g. župnika Fr. Bometa se je precej shujšala. Budi priporočen v molitev!
(f Štefan Faganelj,) vikar v Biljah, je previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal dne 26. avgusta t. 1. ob 8'/» uri zjutraj. Pogreb je bil danes v ponedeljek dne 28. avgusta ob osmi uri zjutraj na pokopališče v Vrtojbo. Priporočamo blagega ranjkega v pobožno molitev.
(V Komnu,) 26. avgusta 1893: Mnogobrojnim prijateljem in znancem poročam, da se našemu vč. g. dekanu Adolfu Hamerlu zdravje vidno boljša in da je prva nevarnost minula. Hvala vsem prijateljem in zuancem na molitvi in sočutju, ki je bila nam vsem v hudih trenutkih tolažba in pomoč.
J. B e j e c , kapelan.
(Oddaja amerikanskih trt.) Na pomlad leta 1894 se bodo iz državnih trtnic v Nižji Avstriji, na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem sledeče amerikanske trte, kolikor jih bode v zalogi, prosilcem iz od trtne uši zakuženib krajev oddale in sicer za a) tisoč reznikov Biparije sauvage in selectione, Solonis, Bupestris in York Madeire 3 gld. b) Biparia portalis, Pailleres, Perrier in Jaquez po 6 gld. c) Vkoreninjene trte pa brez izjeme tisoč po 10 gld. Brezplačno se pa morejo trte izjemno samo takrat oddati, ko bi se trtni matičnjak nameraval napraviti iz kakega občinskega ali družbenega zaklada, in da bode obstanek take ustanove najmanj 10 let zagotovljen. To se daje po ukazu vis. c. kr. deželne vlade z dne 10. avgusta 1893, štev. 10.853 s tem dodatkom obče na znanje, da prošnje za prepust trt se morajo pri dotičnih okr. glavarstvih pismeno brez koleka ali pa ustno zadnji čas do 1. oktobra 1893 vložiti.
(Dopolnilne volitve v goriški deželni zbor.) Celo v »Tagespost" dopisuje se iz — Tolmina. In kako? Smešno! Kakor bi bil Tolmin v srcu blažene Italije, javi dopisnik tendencijozno vest, da so proglasili tolminski Lahi kandidatom v deželni zbor g. župana Cazzafuro, Slovenci pa »Gef&lligkeits-Slovenca" visokorodnega g. Alfr. Coroninija. Dopisnik prorokuje hud boj, ker zmaga bode baje za-visna od malo glasov. Kake ^resnicoljube redi na svojem osrčju narodni, čisto slovenski trg Tolmin? Se celo goriškemu »Corriere" zdi se predebela. Ha, ha!
(Šempetru pri Gorici) je ob obeh straneh ceste polno gostilnic, ki so ob nedeljah in praznikih tudi ob času sv. maše odprte. Ne vemo, ali je tam žeja tako močna, ali ps vera tako slaba.
(Dolenjska železnična mostova) dobita te dni močna lesena tla iz poldrugi palec debelih desk.
(Kaj je »Graser Voiksblatt?") Sobotni »Narod" odgovarja: Grazer Voiksblatt je »organček tiste štajerske in koroške nemške stranke, ki z uzorno
nemško-katoliško vnemo zlorablja politično pomoč svojih slovenskih sodeželanov iu katoličanov hoteč jih v znamenji križa — ponemčiti". Mi smo dosedaj mislili, da je Grazer Voiksblatt orgau tiste katoliške stranke na Štajerskem, ki je po svojih zastopnikih v državnem zboru vedno podpirala slovenske težnje. Zato smo »Narodu" za njegovo pojasnilo iz srca hvaležni!
(V »Svetem" pri Komnu) popravil je kaj krasno dva stranka altarja znani slikar goriški Delneri. Delo stane nad 200 gld., kateri denar so v malem času občinarji med seboj nabrali.
(Preddvorom,) 25. avgusta: Ker se je pred dvemi leti naša šola v dvorazrednico razširila, bilo je že davno potreba, šolo za jedno nadstropje povišati. Letos smo delo začeli, katero bode razven ometa kmalu končano. Hvala za to gre vzlasti vele-častitemu g. Jan. Debeljaku, predsedniku krajnega šolskega sveta. — Tudi naša farna cerkev se znotraj prenavlja. Domač slikar g. Matija Bradaška iz Kranja je že od sv. Jakoba tukaj. Prezbiterij slika na opresno (al' fresco). Prva slika kaže: presveto Trojico krona Marijo Devico; druga: sv. Peter in Pavel se poslavljata; tretja: križanje sv. Petra. Te so zdaj dovršene, naslikal pa bode še pet drugih. Delo je naročil blagi gospod, ki hoče na ta način obhajati 25letnico svojega pastirovanja na jedni fari. Slikan prezbiterij naj vzbudi še v drugih čut velikodušnosti in krščanske darežljivosti, da bi bila vsa cerkev slikana. — Pred nekaterimi dnevi je ua Bregu vol neko ženo tako nesrečno vrgel na tla, da so jo na pol živo domov prinesli. Občespoštovani gospod dr. Viktor Urbančič, profesor dunajske poliklinike, je bolnici pomagal, kar je bilo v prvem tre-notku mogoče. Sploh so ubožui farani hvaležni gospodu doktorju, kateri skozi cele počitnice na svoji graščini »Preddvorom" brezplačno bolnike zdravi.
—	Dne 22. t. m. so dobili Topaličanje novo cerkveno uro. Kupil jo je Mih. Studen, kateri je tudi pred par meseci kupil veliki zvon za romarsko cerkev na Brezjah.
(Štajerske novice.) Pred tremi tedni je v Rad-goni k gosp. Sch. prišel agent tvrdke Roseuberg v Mariboru in vsiljeval mu je blago. Gospod Sch. je naročitev odklonil. Cez 14 dnij pa dobi pismo s tvrdko »Aleksander Rosenberg" na kuvertu, v kateri je najbrž že bila kaka faktura in kmalu za tem pošiljatev blaga. Oboje je neodprto vrnil. Za tem pride priporočeno pismo, v katerem se je zahtevalo, da naj se vsprejme blago. Na to pismo je Sch. odgovoril, da blaga ne vsprejme, ker ga ni naročil. S tem še stvar ni bila pri kraju; due 22. t. m. dobi Sch. pismo od odvetnika iz Maribora, v katerem se pozivlje, da naj prevzame in plača blago o določenem času, če ne, ga bode tožil po naročilu Rosen-bergovem. Sch. je odvetniku zopet odgovoril, da blaga ni naročil iu ga tudi plačal ne bode, naj ga le toži. Kaj bode sedaj, se še ne ve. — Dne 24. t. m. opoludne je prišel v Ptuj pešpolk baron Kuhn št. 17 in zvečer pa lovska batalijona št. 20 in 31.
—	Dne 22. t. m. je v Reki umrla 103 leta stara Marija Baraga, doma iz Maribora. Več mesecev je že bila hudo bolna. Bila je uboga in je živela od usmiljenja druzih ljudij.
(Nekaj o pesmih.) Sobotni »Narod" piše v svojem članku to-Ie: »Kdor se ne valja v prahu pred vsako škofovsko palico, kakor so se valjali v temnih časih duševnega mračnjaštva podli dvorniki pred posvetnimi prestoli, ta je izdajalec katoliške vere in gorje slovenskemu duhovniku, ki se brani v livrejo ponižati svoj duhovni talar. To je tista pesem, ki se glasi tudi po slovenski domovini, odkar so zasedli sedeže nekaterih slovenskih škofov možje, ki ne nosijo v prsih slovenskega srca."
(»Preces in conferentiis pastoralibus prae-scriptae") lično natisnjene so izšle vsled večkrat razodetih želja. Dobiva se izvod po 2 kr. v »Kat. Tiskarni" in tudi v »Kat. Bukvami".
(Dar.) Čast. gosp. Josip S t e r b e n c je daroval 10 gld. po toči poškodovanim v fari Studencu. V isti namen sta darovala dva neimenovana po goldinarju.
(Umrla) je v Biljah gospa Uršula Z a v n i k, vzgledna mati in pobožna žena. Ob njenem grobu ne žaluje sama družina, ampak vsi, ki so jo poznali. N. v m. p.
Društva.
(Klub slovenskih b i c i k l i s t o v »L j u b-ljana") namerava prirediti dne 10. septembra letos cestno dirko ter ob 11. uri dopoldne korzo po
našem mestu. Natančnejši program razglasil se bode kasueie.
(D r u ž b i s v. C i r i 1 a i n M e t o d a) je izročilo vredništvo »Slov. Naroda" osmo zbirko prvih kron v znesku 346 kron 62 vinariev. Trnovsko-bistriška podružnica je poslala 162 gld. 20 kr., teharska na štajerskem 120 gld., goriška ženska po blagajničarici Mariji Kancler pa 100 gld. udnine. — Mej veliko skupščino v Sežani je izročila tamo-šnja ženska podružnica 100 gld. pokroviteljine po svoji tajnici gospici Mici Mahorčičevi; pokrovitelja z zneskom 100 gld. sta še postala kranjska moška podružnica in g. dr. Stor v Ljubljani. Zbirke prvih Kron so poslali: Velečast. gosp. L. Hudovernik in družbe zbranih duhovnikov 32 kron 60 vinarjev; z Vrauskega 32 kron ; g. Fr. Som, nadučitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, 12 gld., ki so jih zložili gostje o zlati maši velečast. g. župnika Fr. Batha; čast. g. Ign. Rom 10 gld., ki so jih darovali čč. gu. duhovniki pri dekanijski konferenci v Slovenski Bistrici; gspdČ. Briušek iz Ilirske Bistrice zopet 16 kron; g. Resman 15 kron; velečast. gosp. Podboj 10 kron; hišna družba »Omizje" v Mozirju s pozdravom »Mir vam bodi!" 10 kron; gg. skup-ščinarji na predvečer v Hafnerjevi pivovarni: Tirin-gar in njegovi sošolci, Dev, Trdina, 8 kron; gosp. Fr. Hrašovec, blagajnik izvan-akademiške podružnice v Gradcu, z doneskom udnine 6 prvih kron, ki so jih darovali: velečast g. kurat A. Skočir 3, gosp. Ančika in Anton Weinberger. Fraujica Zabred po 1 krono; velečast. g. župnik Lednik 5 kron; gosp. Zelnik 5 kron; vesela družba pri španu v Sevnici po g. dr. Preskerju 2 gld. 5 kr.; kres v Sevnici na čast sv. Cirilu in Metodu 4 krone; gospodičini Ravnikarjevi 2 kroni; g. Bezget 2 kroni, in Veko-slav Nabergoj, dijak kmetijstva na Grmu, 2 kroni. Vrlo delavnim podružnicam in darovalcem prvih kron kličemo: Bog povrni! Naj bi bili ti darovi onim domorodcem, ki še niso darovali prvih kron, vzpodbujevalen opomin, da darujejo družbi vsaj druge ali tretje, ali tudi dvajsete krone. Nam bodo iz njih rok prve!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Vabilo k veselici), katera se priredi v Starem Trgu pri Ložu dne 3. septembra t. 1. na vrtu g. Tomca. — Vspored: 1. Prolog, govori g Engelbert Busbach. 2. „Zastava že razvita je", p6|e moški zbor. 3. Gregorčič: »Domovini", deklamuje gspdč. Olga Gasperin. 4. Mešiček: Venec slovenskih oesmij", za citre in gosli, igrata gospa Perušek-Modrijan in g. Kraševec. 5. Veseloigra: „Bob iz Kranja". 6. Prosta zabava. Pri tej veselici svirajo prezidanski tamburaši. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30 kr. S čistim dohodkom se omisli zastava tukajšnji šoli. Zaradi blagega namena so preplačila dobro došla. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno	ODBOR.
tem se obveste potem ministerstva vnanjih stvarij vse pogodbene vlasti in tudi tukajšnji zastopniki tujih vlastij.
Neapolj, 27. avgusta. V mestu je bil včeraj mir, ali policija je še vedno na vse pripravljena. Prebivalstvo se je nekoliko pomirilo. Nekaj prodajalnic je bilo včeraj odprtih. Omnibusi in tramvay zopet vozijo. Predsinočnjim so 300 oseb zaprli.
Berolin, 28. avgusta. Po došlih telegramih iz FreUensborga še ne pride jutri car v Kodanj.
Koburg, 27. avgusta. Včeraj zvečer je princ Ferdinand bolgarski s svojo materjo princesinjo Klementino semkaj prišel.
Umrli (to:
25. avgusta. Ivan Nep. Korak, posestnik in častni meščan, 79 let, Florjanske ulice 36, vsled raka v želodcu. — Jožefa Anžič, delavčeva žena, 32 let, Kurja va 20, jetik .
27. avgusta. Jožefa Lustek, delavčeva hči, 5 mesecev, Karolinška zemlja, bo/jast. — Janez Obid, gostač, 86 let, Gruberjeve ulice 1, ostarelost.
Tujci.
25. avgusta.
Pri Maliiu: Grof Kolovvrat; Pollak s soprogo ; Zimmer-man s soprogo; Siegl; Setz, stavbeni nadsvetnik; Gerber, Kollenz, Just, trgovci, z Dunaja. — Leiss, inžener, iz Korneu-burg-a. — Mitrowich s hčerjo; Prusti s soprogo; Raunacher, zasebnica, iz Trsta. — Polay, posestnik, iz Litije. — Kiseljak, posestnik, s soprogo, z Reke. — Kleinont, zasebnik, iz Maribora. — pl. Mitsche iz Bleda. — Ronacher, zasebnik, iz Beljaka. — Bloch, trgovec, iz Kolonije. — Lindner iz Brna.
—	Bloch, trgovee, iz Prage.
Pri Slonu: dr. Escher, primarij, s soprogo; Sancin, trgovee, Vollaceo, Liebman, Fitzgebbon, Zebochin, Sberbic in Alfred Liebman iz Trsta. — Guthard; Fleischar, časnikar, s soprogo, iz Zagreba. — Klun, trgovec, s sinovi, iz Ribnice. — Koch, Pelkan, Schindler s sinom z Dunaja. — dr. Mayer iz Celja. — Paur, trgovec, in Marassinic, posestnik, iz Verone.
—	Harlt, trgovec, iz Podmoklja. — Klotz, trgovec, iz Štut-garta. — Kuhn, kapelan, iz Wildona. — Karulla iz Merana.
—	Prušer, župnik, z materjo, iz Podmelca. — Dierstler, učitelj, iz VVildona. — Koschier iz Beljaka. — Scheyer, logar, iz Radeč. — Jerovšek iz Gradca. — Moline iz Tržiča. — dr. Halik iz Nemškega Rroda.
Pri Južnem kolodvoru: Aljančič; Pfeifer, uradnikova soproga, iz Trsta. — \Vach, učitelj, iz Prage. — Unger, potovalec, iz Kamnika.
Pri avstrijskem caru: Burja iz Krašnje.
Vremensko sporočilo.
iiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinimiimi
"■T
|	Spominjajte se	§
J .katoliškega sklada' |
ob raznih prilikah! f
iitimimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
Telegrami.
Dunaj, 28. avgusta. Grof Taaffe se je včeraj odpeljal v Nalžov.
Dunaj, 28. avgusta. Semenski sejem se je začel. Zastopnika trgovinskega ministerstva in občine imela pozdravne govore. Prečitalo se je poročilo s številkami o letini po svetu. Udeležba izredno velika.
Budimpešta, 28. avgusta. Jutri razloži notranje ministerstvo v uradnem listu, da je marmaroški komitat že okužen po koleri. O
Stanje avstro-ogerske banke
dne 23. avgusta 1893.
(Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld.	464,774.000 (+ 4,043.000)
Kovinski zaklad »	279,124.090 (— 263.000)
Listnica »	178,916.000 (+ 7,807.000)
Lombard »	23,201.000 (— 3.000) Davka prosta bančna
rezerva gld.	15,833.000 (— 4,370.000) Državnih bankovcev je
v prometu gld.	313,174.900 (-f 502 000)
Slovenskim rodoljubom!
Na moj poziv od 10. .julija t. 1. poslalo mi je do danes celih dvanajst naročnikov predplatnino (2 gld.) za skupne popevke pokojnega mi otca Miroslava V i I h a r j a. Ker pa potrebujem za pokritje tiskovnega troška naimanj 300 predplačnikov, namenil sem rok za pošiljanje predplačnine podaljšati do 15. oktobra. Naj tukaj še jedenkrat naglasim. da mi naročniki, koji mi dotičnega iznosa ne pošljejo, popolnoma nič ne pomorejo i da se nauje tudi ne morem nič ozirati. To ie mj) poslednji poziv v tej zadevi, in ako se do 15. oktobra ne oglasi dovolj predplačnikov, se delo definitivno tiskalo ue bode.
V Zagrebu, 20. avgusta 1S93.
F. S. Vilhar.
B rt O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	J Mokrine 1 na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mra	toplomera po Celziju			
26	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. »več.	737-4 736 6 735-7	15-8 23-4 17 4	si. vzh. g zm. vzh. brezv.	oblačno »	03 dež
27	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. n. zveč.	735 3 733-6 734-8	15-6 214 14-8	si. zap. zm. svzh. zm. szap.	^ oblačno „ m dež	7-7 dež
orednja temperatura obeh dni 18-8° in 1730, oziroma za 1-0 pod in 0'3 nad normalom.
tXXXXXKXKXKXX
(XXX
6°Lno bolgarsko državno * hipotekama posojilo.
Y vi a tli obrestljlvi ln povradljlvl papir J /J I rt IU za nalaganje denarja. — Vsled * mejnarodnih denarnih kriz se vsa zlata postjila jako visoko cenijo in dosegajo najvišje kurze.
670no bolgarsko državno hipo-g	tekarno posojilo 5o 21
daje poleg tega še nastopne prednosti. Te so:
Jg Hlpotekarno zagotovljeno je na prvo hipoteko ?J v prvi vrsti na železnici Ruščuk-Varna in Kaspičan-JI Sotija- Kistendil in na pristanišča Burgas in Varno. X
More so podražiti, ker te obligacije stoje še kacih 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakovati, da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donušajo. Popolnoma davka in pristojbin je prosto za JI sedaj in za vso priliodnjost. W Se lahko iztrži, ker se prodaja na borzah na TT Dunaju, v Berolinu, Amsterdamu in Genfu.
Veliko donaša, po sedanjem kurzu 61/, odstotka.
Menjalna delniška družba
M E R C U R«
* x
X IlUollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B.
X X X
XXXXX*XXXXXXXXXXXX
Ivan Bulovec,
posestnik in trgovec v Radovljici,
Jerica Bulovec roj. Kocijančič
poročena.
Radovljica, dne 27. avgusta 1S93.
429 1
Dunajska borza.
Dni 28. avgusta.
pspirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlsta renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 2J0 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Sapoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100........
96 gld. 40 kr.	
96 ,	25 .
118 »	55 „
96 .	15 „
977 .	
332 „	80 .
126 »	30 „
9 »	97'/,.
5 „	98 „
61 „	"'/s,
I 4 % srečke dunajske parobrodne družbe . . 138 gld. — kr.
Dn6 26. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......115	gld. 80	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	15	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	146	„	50	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„	25	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....191	„	—	„
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4%	98	„	60	„
Zastavna pisma » „ „ „ „ 4*/»%	100	„	60	„
Kreditne srečke, 100 gld.......197	„	25	»
St. Genois srečke, 40 gld.......67	»	—	»
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	13
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........66
Windischgraezove srečke, 20 gld.....—
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2Sbo
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101
Papirnih rubeljev 100......129
50 50
75
25 50
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najinanjseza dobitki. Kulantna izvršitev narodi! na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E R € T R"
Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega obrestovanja pri popolni varnosti Bf naloženih (flarnlc. "•O