dnevnik nth drž&vaK
sto • . .	$6.00
« • • •	$3.00
celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
I
m j
GLAS NARODA s
I The isrgcst Skvnu D tbe United Stote«.
lisislovenskihideUrcevv Ameriki.
TELEFON: CHelsea 3—3878
L
and legal Holidays. 75,000 Readers.
NO. 143. — ftTEV 143.
Entered as Second Claw Matter September 21, 1903, at ths Port Office at Haw York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 __NEW YORK. WEDNESDAY, JUNE 20, 1934. —' SREDA, 20. JUNIJA 1934
TELEFON: CHelsea 3—3878
VOLUME XT.n — LETNIK ZUL
NAVDUSENOST POJEMA, NEZADOVOUSTVO RASTE
Konec zasedanja 73. kongresa
GOERING IN VON P APEN
PRIZNAVATA SPOR
Nemčiji preti zopet revolucija. — Hitler jo more dovoliti ali pa zadušiti. — Goering o sedanjem kritičnemu položaju tretjega cesarstva.
PREDH0DNJA POSVETOVANJA ZA KONFERENCO
V Londonu so se pričela posvetovanja za mornariško konferenco. — Ameriški delegati mol-
v
ce.
BERLIN, Nemčija, 19. junija. — Nazijski pruski ministrski predsednik general Herman Wilhelm Goering je pruskemu državnemu svetu povedal, da navdušenje tretjega cesarstva ponehuje in da nezadovoljstvo narašča in da je odvisno samo od Hitlerja, ako je druga revolucija potrebna ali ne. Goering pravi, da bo stranka narodnih socijalistov, ako reče Hitler "da" sledila njegovemu klicu, ako pa reče T .
•• •• a. j • l j .. . j t_ • i •	1-11 London, Anglija, 19. junija. -
ne , tedaj bodonazijci zdrobili vse one, ki bodo Angina in ameriška drfegacija
skušali vprizoriti novo revolucijo.	1 > pričela prvo predhodnje posve-
i t ova nje "za mornariško konferenco
Goering je podal to izjavo tekom svojih izvajanj jl^ta 193». pri prvem posw«o vanju
o Hitlerjevi "mojsterski potezi" v zunanji politiki. I" Amerik.m-i molčali.
r	J r	I Onvorrt veno sejo je izpolnil dolg
"Vporaba novih in bolj radikalnih in revolucijo- povor »»pi^k^a ministrskega
______1 •• • 11/^ • •*!_ • i	• • 'predsednik* Ramsey MacDonalda.
narnih metod,^ je rekel Goering, bi komaj prine- ki ^ je zavz<.mal z; svetovni lnir.
ela kako izboljšanje, toda ni v naši moči odločiti, ako! Xobena stranka ni predložila
.ni kakega načrta in kot se pričakuje. Amerikam«! na teli predhod-njilmi posvetovanjih tudi ne nameravajo slaviti nikakega načrta. Amerika ne i pravijo, da ko prišli v
JEKLARSKI DELAVCI V
P0DERŽAJEVA ARETIRANA
I
REKORDNE IZDATKE
WASHINGT0NU Duajska policija je pre*1 Dovolil je znižano vrednost dolarja._Predsedniku
Voditelji jeklarske unije I isk*1* ,Podc™vo | je dal mnogo drugih pravic. - Dovolil je Filipi-j jcKiarsKe unije noVanje. — Njegova. ze-| n0m neodvisnost
na je imela obleko Tuf-	--
versonove.	| WASHINGTON, D. C., 19. junija. — 73. kon-
bodo imeli konferenco z Miss Perkins. — Upajo, da bodo tudi govorili s predsednikom.
gres, ki je dovolil rekordno svoto izdatkov približno
Skrivnost, ki zakriva newvorsko - n/\r\ /\f\t\ nr\n • i «i i i . .. ' odvotnieo Mbss Acnes Colonia' $o,oU0,UUU,UUU, je bil odgoden ob I 2.45 ponoči.
v namenu. da se posvetujejo z avrantm posredoval-nim uradom, da bo .skušal za vedno odstraniti stavko, ki še vedno visi nad jeklarsko industrijo. Voditelji, katere ivodi predsed
porodila s stotnikom Ivanom Po-deržajem, postaja vedno -večja, kar je razvidno iz naslednjega :
Dunaj: Policija je v Poderža-jevem stanovati ju našla kovceg s stvarmi pogrešani* Miss Tuitfver-sonove. Poderžaj je tam živel s
Steel. Iron and Tin Workers. Th ige. imajo dogovorjen sestanek in konfert ineo z delavskft tajnico Perkhis. pozneje pa tudi upajo, da j ill ho sprejel predsednik Roosevelt.
Med delavsko delegacijo je bil American Federation hočejo mnogo več poslušati kot of Labor. William Green, govoriti, četudi so pripravljeni so- T'nija zahteva, da je imenovan delovati pri sestani dnevnega re- odbor za poravnavo treh mož. ka-da na konferenci.	Jterih eden bo zastopal delavce.
Ameriško staflisče ho ostalo ve<l- drugi industrijo. tretji pa bo ne-jno isto. namreč, da: Združene dr- pristranski. Poleg t<ega zahteva na mornariški konferenci le- unija takojšnjo vpeljavo kolektiv-
nrk Amalgamated Assoeration of Francozinjo Marguerite Suzanne [
ANGLIJA NE ODSTOPI BERMUDE
je potrebna druga revolucija. Prvo revolucijo je u-kazal "der Fuehrer" in Fuehrer jo je končal. Ako Fuehrer želi drugo revolucijo, tedaj bomo jutri sta-
li na ulicah, ako tako želi. Ako pa tega ne želi, tedai*t n i	,	, , ..
,	i • i v •	- .	Jjondon n» povabilo Anglije in da predsednik
bomo zdrobili one, ki hočejo napraviti revolucijo proti želji Fuehrerja.
Goering pa je tudi omenjal sedanji kritični položaj tretjega cesarstva.
"Sedaj prehajam na zelo pomemben in mučen !
i	•• . i« t.f-j	,.v.	.	. ™	n<* marajo slaviti svojega
predmet, je rekel. Kogosto slisim, da zaupanje načrta in d« predsednik Koose-bledi in da narašča nezadovoljstvo, in če kdo pre-;velt 'bo objavil nikakega poseb-
išče stanje vseh zadev, mora spoznati dejstvo, da je j'1 Te ^Angleži niso davili nika-brezdvomno mnogo vzrokov za nezadovoljstvo. j iciJm predlogom, so delegati skieni-
..qi i .	i	- .	J 'i. ^e seja do srede odgodi. Med
okrbeti moramo, da ne igubimo zveze s svojim item »asom pa. bosta obe stranki
narodom. Mislim, da ni dovolj, da prirejamo velike :7>n,,lt a",'Ii j«!**1^0 «t a J išče. glede
.hode na katerih je lahko umetno razvneti navdu-j^™^^ t
senje. Pač pa se mi zdi, da je potrebno, da gredo der j hoče Anglija .posvetovati najprej
I"' uehrer in odlični možje našega gibanja sem in tja
brez napovedi in se poučijo o narodovih skrbeh in
njegovih potrebah. Potrebno je, da narod čuti, da
t-krbimo zanj.**
nega .pogajanja m industrijalci
Zastopniški unije \-e nimajo dogovora1 s predsednikom za- sestanek. toda predsednik želi priti ž njim čim prej v dotiko. predno bo odšel Iia počitnice proti koncu te«ga meseca.
KONEC STAVKE
ZDRAVNIKOV
BERLIN, Nemčija, 19. junija. — Kritiziranje pod kanclerja Franz von Papena, ki je najsmelejše kritiziranje, ki je prišlo od kake tako visoko stoječe osebe v Nemčiji, odkar je Hitler prevzel vlado v januarju leta 1 933 — je doseglo poseben pomen, ko je bilo naznanjeno, da je nemški poslanik v Rusiji grof Rudolf Nadolny odstopil. To je prva odstranitev iz vladnih vrst, odkar je odstopil kot gospodarski minister dr. Alfred Hugenberg v juniju lanskega leta.
Nadolny se je pripravljal na odstop že od maja, ko je skušal pregovoriti Hitlerja, da sprejme sovjetski predlog za nenapadalno pogodbo, kateri pred-log je podpiral tudi zunanji urad.
Ker je Nadolny prijatelj družine predsednika
z \MM111 drugimi 'državami po«a-	.... ..
»„„i-i,	it*	Montreal, Kanada, 1J). junija.
mu-. Angle.-iko-japonska konferen- T - , , t , , •» »a h«	-i	Tridnevna stavka zdravnikov v
ineseerT	% <n,0ni .šestih največjih boln^nieah ,
Amerind politika ho. da se	je b/'a V";^111/ kV"« - -
do delegati % duhom in dobro vo-|	ravnvltt"!J bolnimnce No-1nje. je .srečala njegoco ženo Mar-
1 je udeležili vseh posvetovanj in l1*6..1,311^ lVr- 8a,n Rabinovich, kijguerite Suzanin Ferrand pred hi-................je Zid in izaradi k;iti»ri»c»» »ilrnT-.'i/^ lt:i« » .. _______ __i■ •
Parrand. ki je bila po najdbi kov
čega aretirana.	j-------------------------
Brighton. Anglija: Poiieija je Anglija ne bo plačala dol-
nafzjianila. <la je našla na železni-) ški postaji kovčeg z ženskim trup-! lom. brez glave, rok in nog. Preiskava je dognala, da to ni truplo Tufivorsonove.
Beograd: Ž in-k a Bradarič je izjavila ipred pr^licijo. da je bHa 1M. oktobra 1026 v Beogradu j»o-roeentf s Po^leržajem. da se je pa o»l njega ločila 16. novembra 1933. tnalo prenl Poderžajevim odhodom v Združene države. Predno
— - • ■ - , — •
Washington, D. C, 10. junija. ITnfveraon. >ki se je 4. decembra Ta kongres je dovršil naslednje poglavitno delo: odrtelji jeklarske, imije so prišli P°r<w,,a s stotnikom Ivanom P^ ___________
v \V;i.shrnjrtonu v namenu da se de™iem- postaja vedno večja,'	Izdatki — dovolil je nad
$0.000,000,000, od čegar gre polovica za pomoč.
Da«vki — zamašil je luknje, skozil katere mo^li bogataši /bežati, iKa jim ni 'bilo treba pla t"ati davkov. Znižal je davke na manjše dolmdke.
I Carina — predsedniku je p<»dt--(lil pratvieo znižati jo ali zvišati ea , •	150 odatotikov in sme .sklepali med-
ga Z odstopom zemlje, seboj ne trgovske pogodbe s tuji-
Proli temu bi bili vsi do- mi kavami.
minili	' TJenar — sprejel je zlato potita?
________________j vo. p<i kateri je pre^lsfvlnik znižal
' vrednost dolarja na 50.0*i prejšnje London, Anglija. 10. junija. veljave ter je določil, da držijo
.Ministrski predsednik J. Ramsey MaiiDonald je rekel iv p<-slanski Gsbornici, da Anglija ne bu iulz*to-pik» kot delno pililo vojnega «lol-•ra Zdrnženm državam svojih po-
je cutšel. ji j<» še odnesel jugoslo- sestev blizu Združenih držav, kot
denarja v vrednosti
je Bermuda, ki nima. kot je> rekel, za .Vaglijo nikake obrambne važ-
vanskega ^10.000
New York : 4. decembra seje po-	nusti za angleški imperij, ročil z ^evvvorško odvetnico MLss :T(K,a Ma.d>onald je rekel, da
Agnes Colonia T^ver,on ki mu	bo	,latla govorila
je izroča $34.000. / ,edno sta	,v^,du?t(>nski vladi lia nj(MU> 1|rt.
imela odpotovati na zemt o vojsko	to ki SV0tuje dtMno la,,So do,
Združene države svoji) režemo 25 odstotkov v srebru.
Borza — poslovanje borz*- je postavljeno pod st r<*go nadzorstivfl zvezne »vlade.
Zločinstvo — zvezni oblasti je podelil oblast, da zatdediije po vseh državah- gangsterje in zlo-čince; določil jV nagraxlo $25.000 za vjetega "javnega sovražnika".
potovanje v Evropo.
Poleg tega pa je 'bil Poderžaj še tndi poročen z EUi Hansen, hčerjo bogatega bankirja v Kodanju na Danskem in baje tudi z neko bogato Svedkinjo.
•Ko je policij« na Dunaju bolela preiskali Poderžajevo slajiova-
posvetovanj IhhIo tudi stvleli pri mizi, ko se bo-do vršila pogajanja med Anglijo
je žid in izaradi katerega .so zdravniki zasta»vkaJi.
in Japonsko, .pri tem pa bodo -ved-	h»hf»l * prijade-
no zagovarjali potrebo za razoro- v.slecl stavke. Oskrbov^e so
Žiteiv mornarice	*h	strežnike, i«n,ljenke
Tv-^t „ •	...... in priivat.ni zdravniki.
Kot se sliši bz. zanesljivih kro-»
gov. namerava Japonska staviti
svoje predloge. <v «ka<terih se. bo za-
K-»»ma'la za neomejeno mornari-
Hk o moč in bo tudi zapustila konferenco, ako bodo njene fealiteve zadele na odpor.
OBSOJENI NEMŠKI PASTORJI
PARAGVAJCI BAJE
ZMAGUJEJO
Aastmcion, Paragvaj, 19. junija. — Obrambni minister nazna-
ii. , "i	" i "	i . 1*1 u , . nJa-	morali Bolivijci po
Hindenburga in je odstopil kot poslanik v Moskvi |k.rvavih bojih umakniti v velikem
in ker je von Pappen kritiziral sedanji nemški si-■nor,x,u- Sovražnik je pustil na bo stem, je skoro jasno, da hoče Hindenfeurg dovesti 600 ,nrtvih in veliko množi nazijske ekstremiste do pameti.
Von Papen je obsojal kanclerja Hitlerja, ker je odklonil rusko ponudbo za nenapadalno pogodbo in pri tem ni poslušal prigovarjanja poslanika Na-dolnyja in zunanjega ministra barona Konštanti-na Neuratha, ki se je tudi zavzemal za tako pogodbo med Nemčijo in Rusijo.
Hindenburg se sedaj nahaja na svojem posestvu v Neudecku v vzhodni Prusiji, v domovini nemških plemenitaiev in veleposestnikov, ki so Hindenbur-go vi prijatelji in so ga že pogosto skušali pridobiti za svoje ideje glede vlade v Nemčiji.
Berlin, Nemčija,
Pet protest an tovskih pastorjev je I bilo obriojetaih na zaporno kazen od treh tednov do šest mesecev Sod fsee ni natančno pojasnilo obdolžil ice Ln samo pravi, da so bili ohsojeni, ker so napadali vlado.
I>va pastorja sta bila oproščena. dva pa se 'bosta mogla izogniti zapnirni kazni z visolco globo.
no vojnega materijama. Med njet-nrki je mnogo čilsikih častnikov, ki so kot prostovoljci 'vstopili v bolivijsko armado.
La Pax, Bolivija, 19. junija! — Tretja boHivijska drvizija je odbila tri 'hiKle paragvajske napade v okli a ju Canada Carmen v Chaco. Paragvajci so imeli 200 mrtivih in okblt 1000 ra«njneih.
BOMBA V MADRIDU
Madrid, Španska, 19. junija. — Na -stopnicah parlamenta se je ratz-ipo* Ha 'bomba, ki pa ni naprarvila niik&ke ikode.
HILTLEB JE DOBIL TOŽBO
Pariz, Francija, 19. junija. — Kancler Hitler je dobil "književno izanago".
Xciko francosko sodišče je odred H o izničenje A*seh iavodov francoske ifldaje Hitlerjeree knjige "Mein Kampf" (moje borba), ker je bila knjiga prestavljemu brez pisateljevega dovoljenja.
V svoji tožbi je Hitler po-svojem 'založniku zahteval za vsako dosedaj prodano knjigo 1000 fra"nr kov. Sodišče pa je bilo mnenja, d« je dovolj en frank ter je Hitlerju dovolilo to odškodnino. Za< vsako knjigo, ki bo prodana po sedanji sodnijski odločbi, pa je sodišče naložilo kasen 100 frankov.
so. Itila je zelo zbegana in polici ja jo pozove, da gre «r stanovanje. Taw je našla več kovčegov. Ko ro odprli velik zelen kovčeg. so nasi i novo obneko. rlve o vrat ni verižici. zapestnice, nsnjate rokavice, dve knjigi ki ženaki kožuh, kar je bilo vse last Mir;« Tufvensonove. Po<lerža.ieva žena je celo im<r-!a na sebi rdečo obieko. ki je bila last Tufversonove. Knjige pa so nosi-19. junija. —podpis Tnifiversonove.
NTe\v?-orSka policija -še dalje pre-Lskuje stanovanje Tufversonove in slasti peč za sežiganje smeti v stanovanjski hiši. ako bi bilo mogoče najti katk ostanek Tufversonove. ako bi jo bil Podrežaj sežgal in ivrgel v peč.
Da bi mogto n-ewyorSka policija doseči Poderzajwo izročitev od avstrijskih oblasti, je dvtgmHa za sedaj pnoti njemu samo obdolžfbo tatvine, ker so se v njego»vem stanovanju našle stvari, ki so bile last Tnfiversoonve
Zračna pošta — dovolil jt* razveljaviti stare pogodbe in je na-ročil preilsedniku. da imenuje ko-v "blagu".	J misijo, iki bo izdelala nov načrt za
Poslanec Sir Asshetun lN.wnal avija-liko. je rekel, da bi v.si angleški domi-I Poljedelstvo — sprejel je Rank-nji nasprotovali temu. da bi ; h«*^dovo in Kerrono predlogo za giija v plačilo .wojega v«»jnega ; k{>nrtrolo pridelka tobaka in bom-dolgj^ mlNtopila Združenim drža-j^aža- T)ovoli<l je farmerjeni. da <vam kaj zemlje, mesto tega pa* jc	pravico v šestih lelih odku-
sarkastično pripomnil, n:ij bi Zdr. P^' vsle<l neplačanega dolg^i iz-države vzele -7,a vojni dolg Irsko, gubi jene p<*>fsti.
Da gredo svetovne novice poča-
Mornarlea1 — dovolil je zgradi-
DHL1NGER BLIZU DULUTHA
Duluth, Minn., 19. junija. — Oblast i so na straži <vsled poročila, de je nekdo vid-e»l Jolrna Dillin-gerja v bližini Dulutha.
Detektiv Moore je sporočil policiji v Duluthu, je streljal na dva moška, ki sta se peljala z avtomobilom, katerega je zasledoval iz Rine City v Moose Lake. Moore pravi, da je bil edem med njima podoben Dilliaigarju.
si. pa je dokaz poslanec F. A. Ma<- ti 101 novo bojno ladjo v f,obi ^ quisten. ki je rekel, da Bermuda stih ,je|
zal Združene države ne bi imela I Dela-vsl.vo __ dal je prtvls^lni-nikakega pomena, češ. da <Aisko-,ktt nun", da postavi odbor ki bo vwlec u Združenih držav tam nebi	za kolektivna pogajanja.
mogel dobiti za želje ne pijače.
KAZEN ZA MLADEGA MORILCA
Chicago, 111., 19. junija. — Sodišče je mnenja, da je George Ko-galski s svojimi štirinajstimi leti dovolj star, da je obsojen na dosmrtno ječo. ketr je nekega zelo mrzlega dme «v aprilu odpeljal 3 leta staro Doroti Zietlov, jo sle-kel in jo zaprl v neki zapuščeni tovarni za led, kjer je bila ipo nekaj dneh najdena in je vsled pre-stalega mraza »v bolnišnici umrla.
Industrija — dovolil je zveznim rezervnim 'bankam, da posodijo podjetnikom, ki ne morejo dobiti posojila pri bankuli.
Filipini — dovolW jim je neodvisnost s pripravljeno 10 do 12-letno dobo.
VELIKA SUŠA V NEMČIJI.
Berlin, Nemčija, 20. junija. — V vladnih krogih g o. voire o "strašnih" in "katsarof al n ih" izgledih letošnje letwie. Su.*b je uničila* »velik del poljskih pridelkov. Suša je prišla že tako daleč, da ceflo veliko deževje ne more več prinesti retšitve.
Kot "katastrofalno" škodo ozna-
TELE Z OSMIMI NOGAMI
Flushing, Ohio, 19. junija. — Xa farmi Davida Vanoureua je bilo rojeno tele 4 osmimi nogami. Toda tele je bilo rojeno mrtvo in Vanouren ga bo nagweil.
ZARO AGA JE ZOPET
V BOLNIŠNICI
Istanbul, Turčija, 19. junija. — Žaro Aga, ki ji najstarepoi moi na svetu, je zaradi tresenja m visoke vročine šel (zopet v bolnišnico.
Njegova postj.trna hči Gnllu Ha-noum je pri njegovi bolniški po-
čujejo na o\«ut sladkorni repi m 'steljL Rekla je, da je bil njen oče na krmi. Posebno je vsled suše j zelo razburjen, ker nekateri ne trpela Gornja Šlezija.	verjamejo, da bi bil * resnici star
Xenvčijaf že, odkar se morejo : 164 let. ljudje 'spominjati, ni imria tako | Žaro je bH pred kratkim izpu-slabe letine, kot bo letošnja. Scen iz iste botnidnice.
JEA* ODA"
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 20, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A.

"Glas Naroda"
I PRIVATNA ALI JAVNA LAST
M ' ufiLrrsf?
^mam ' * Owned and Published by
HOVKN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
fiaal Bftkatr. PresUtal	L. Benedlk, Tkm.
Plač« of krastnett of the corporation and addressee of above officers:
WJF. IMh fltMtt. tenth «1 Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA (Voice of the iVople)
Ali naj bo lastnik utilitet. t. j. podjetij, ki preskrbujejo z elektriko, plinom, telefonom, prometom in sličniani jamirmi potrebščinami, javnowt ali
be ? O tem r»e vodi 'veli-ka borba.
Erery I3aj Except Sundays and Holidays
Ca celo leto ndja sa
pol tet® Ca Četrt teta ••■>•■•••
riko ln
«6.00 93.00 flJO


Za New York ma celo'leto......«7.00
Za pol leta ...................$3.50
Za Inozemstvo u celo leto......«7.00
Za pol leta .................... «3.00
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
**Qlas Naroda" lxbajs vsakl dan toTiemil neddj ln pr»ai)to».
(kfW been podpisa In oeebnostl ae ne prlobCuJeJo. Denar naj se blagovoli pdfiljatl po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ŠŠ ->4iB tudi prejlnje blvallžCe naznani, da Hitreje najdemo naMovnlta.
"GLAS NARODA", M« W. I8U1 Street, New York. N. Y.
CHelsea 3—3878
MESTO ZLATA BLAGO
Ko je te dni državni trajni k Cordell Hull v svoji spomenici na angleško vlado omenil, da more biti vojni dolg plačan tlidi 44ln kind", t. j. v blagu, prav gotovo pri tem ni mislil lia popošiljatev vsakovrstnega blaga.
Celo demokrati, ki načelno nasprotujejo carinskemu fci&temu, niso za (to, da bi tukajšnjim tovarnarjem in trgovcem tuje b)ago delalo konkurenco.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČI? SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
15. junija je umrla v £>t. .John's privatne drilž- i bolniei »v -Olevelajrwlu Mrs. ^Lary I Veha r, .s.otprojra dobro jKuznanega ! Anton Veharja. ki ima nwtavrant. Nasprotniki javsie lastwime trdi-|pf>]e„. soproga- .zapušča tudi štiri jo, da ameriška tradicija, je proti hveirke. k arter ill tri- ko ixvnxVne, m tekmovanju vlade- s privatnimi ' enega sina.
poti jet ji. Poudarjajo, da se je j _ 15. jimija je umrl .v Oleve-Amerika razvila v indiLstrijalmn .fondu rojak Anton Zgonc. Kanj-velesilo vsled svobodne innici.jali-	bil doma iz vam Gradišč, fa-
ve in konkurence. Zanikajo, d«. bi rf|	r>dkoder je prišel v JVme-
vlad.no »podjetje moprlo .»bratova-1 rj.ko	of> leti. Tu zapora ža-
i't z enakim uspehom kot privat- lnj^o s.Mrro?o in, pet sinov.
na družba, češ. tla ni zadostnega nagona za iznajdljivost in ekspe-rimentcije in da je ne«v«rnošt korupcije in gra-fta v jaivno upravljanih ulrtLletab. Nekateri smatrajo, <la javna lastnina utilitet je spH>h ftocijallstična ideja, ki je v proslovju z aimeri.skim individua-lizmom.
Oni, ki zagfKarjajo jaivno lastnino utilitet, pa ispominjajo, da federalna vlada je od samega za-
e etika upravljala ulične- službe kot ; kavcijo, katero sta i>odipisa!a njena pr. pošto in da je v sili tudi j	mjlti m ^pka soseda, izpu-prevzela upra vo prometnih sred- jna ]>rr^to. I>» povrne usln-Ktev. Vrt" hi a me.st ilak upravlja j j(. Mike vzel 1 mater in Kosedo s.voj lastni vodni sistem. Gotovo na r<^nj0 v drugem avtomobilu, je nesposobnosti in grafta v jav-jTpkom vožnje pa je skočil k avtu nih upravah. ali tudi privatne <lru,nPki moški m izjavil, da je to nje-. ]»>e niso prez njega. Odkar je na-ipoV avto. ki je izginil. Fant je po-Vernlar pa je imel Hull prav in je delal popolnoma V stala sedanja depresija, razodela jbegnil ill .policija je prijela žen-
soglasju z-običaji evropskih državnikov in diplomatov, da He	ki tpokazuieja p^-.ski. ki sta se komaj iirmotali iz
f	prtTi'/ii naTilr-ivn finan/iirn. !._ »_ ah . i? M'1'ri j'lllOvic j»i
—	V Ohicagu je umiri a Mary Kremesee, rojena1 Vuksinič. stara 04 let. doma iz Cvržakov pri Metliki v l»eli Krajini. Podleglia* je operaciji na slepiču. V Ameriki je bivala 41 let. do .malega «ves eas v Oiileasu. ter zapušea moža. dva sinova in tri heere.
—	Pred nekaj dnevi je bil aretiran v f'liitn^l neki 23-letni "Mike Marrjanovič. ki je obtožeii tatvine aivtomohi-hi. ki pa je bil pod
Brooklyn, N.'Y.
Slovensko pod'pornw> <lruštvo
"Bratska ^veza". št. 140. SKPJ. vabi \-se na-ie rojake na> svoj piknik, ki se »rnši v nedeljo, 24. junija in.34iv Emenafld Park. 88-24 M^^rt-le Ave.. Ol.tntlale. Tj. T.
■ft tem piknikom bo v crvezi pro-skva 30-obletnice rtbstanka S. X. P. J. Vrtled tejra še 7>osehno vabimo cmjena društva in posamezne <rojake, da nas ta dan posetrjo. TTsUipo vam vrnemo ob pmH priliki.
Icrra!a< )»o izvrstna ?odba za ples; tirdi za pijano iti jedila ho v vscih ozirih pTefakrb-ljeno; na proprj-amn je tndi tombola za dobitke itd.
Piknik *e zae-ne oh 2 ivopnklino: vstopnina znaša- 2:") centov.
Za obilno udeležbo se priporoea
Odbor "Bratske Zveze".
TAKA SO DANAŠNJA DEKLETA ...
je za slučaj, da tamošnje vWMe svojega vojnega dolga nočejo ali pa ne morejo plačati v gotovini, poka«al na potrebo, Via morajo Združene držav«1 biti na kak način odško-tfovane.
i Kaj pa washingtoTkska vlada misli pri izrazu 44in kiml*', da ne bi'bilo treba vojuega dolga črtali i, moremo pamo domnevati.
V angleški poslanski rborniei je te dni nek poslanec prwllagal. da naj Auglija Zdniženim državami oilstopi Be:--jnudske otoke za jjovraeilo vojnega dolga.
1 Tudi v Ameri-ki soVlržavniki zt* ra zmišljali o sličn: rešitvi problema vojnega, dolga. Toda kak dobiček bi imele Združene države od te skupine 3<>0 otokov, od katerih jih je samo dvajset obljiJtienili?
Anglijo ti otoki veljajo mnogo več, kot pa <kI njih prejema in titdi ti s<» v poljtnieLskem in trgovskem smislu brez .vsukega pomena.
Ker ima Anglija na teh otokih svojo utrjeno morna-jd£ko ojioro, so ji s tem povrnjeni njeni veliki izdatki za o-toke. Ker pa se otoki nahajajo v bližini ameriške eeline, Jiii Zdntžene države v mornariške namene pač ne potrebujejo. Morebiti 1»i pri tem prišlo v poštev dejstvo, da bi bil s tem angleški vjjliv na zapaMni polobli znatno zinanj-fian.	*
, Državni tafjnik Hull najbrže ni mislil na to rešitev problema. Ni mu bilo treba niti miwliti na izpolnitev obveznosti v obliki blaga. Mogoče je-mislil na kako plačilo, ki bi bilo mesto plačila. In tukaj je angeška pomorska trgovina, ki bi m«>gla mesto plačila vojnega dolga biti prepuščena Združenim državam. Tukaj bi mogla Amerika i*kori»titi trgovino s Kanado in ntogoče še s katerimi drugimi angleškimi posestvi.
Zadeva vojnega dolga je prišla na zelo obsežno polje ffi bo mogoče ugodno rešena po Hullov^m načinu 44in kind "
tiran razvoj, nezdravo financira- kaše Mladi Marijanovie j^ hi! nje in newlgovoriKjst v privatnih ; kasneje iprijet iti je dejal, da ima upraivljenih utilitetah. Majhno šfre- 2merom -kak avto v rezervi", vilo korporacij lastil je veliko ste- _ 1z Californije se poroča, da vilo utilitet na monopc^lUti.'ni po- bila Pranees Tavčar izpuščena
iz zapora v	Anjrelesu. k«» je
neki Jolrn Allison podpisal kavci-jo zanjo. Zadnjo soboto pa je Allison prejel od Tavčarjeve pismo, v katerem mu piše, naj rš«"ejo njeno truplo ob obrežju Santa Monica. Z iskanjem <sjo začeli takoj, a do zdaj še ni znano, če so kaj našli.
— Z lizolom se je hotela* zastrupiti v Waukejranu. 111. rojakinja Mrs. Mary OVIarec. Poklicana je bila policija, ki je s težavo »vdrla v sobo, kamor s", je bila omenjena zaprla. V bolnišnici so ji iz-prali žeI<Hlec in je upanje, da o-kreva. Po mnenju policije je ženska storila samomorilni poskus radi prepira z neko srstedo ali pa vsletl slabejra 'z<lravja.
dla^ri in iztirjajo pr^irane str<»-Ske od konwumeti«tov. Dejanski monopol se udejst v nje potom istiii oseb v upravnih svetili raznih kor-\jK>ra«cij. Tako se je zgodilo, da 1. 1029 so direktorji v nekaterih ne\vvorških bankah imeli 2400 di-rektora-tov v dru:«rih korjio^raci-jah. Po mjicoiju (zagovornikov javile lastnine je premoč kapitala, nakopičenega v velikih podjetjih postaja socijahia nevarnost. V teoriji ja^vne komisije kontroli^ijo utilitete, ali vsle<l politirne moči teh korporacij ta kontroli je ;-ako omejena. 'Nasproti trditvi, da utr-litete «v javili lasti ne hi uspešno obratovale. zagovorniki javne lastnine navajajo Ontario-Hydro, kot primer dohro upra^djanje vladme utllitete. ki je iprinesla veliko korist mnogim občinam Delovanje Tennesssee Valley avtorile-te pa tvori največje zaupanje o-nih. ki zagovarjajo janno lastnini. Tu imajo vladne naprave preskrbovati kar mnogo držav z elHc-trieno silo in razsvetljavo in nova indust rijalna sred i-č a nastanejo na kooperativni ipodlagi.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ moosunfo $ 1J9 .......... M*.
S t .......... 1Mb.
• 7 M .......... Dta.
$11.75 .......
$22,11 .......
iti tH
SM
Din. 5M tMn. IMi
y jtAlijo
Za 9 9.25 ___________________Ur 100
»' t 17.90 _________________ Lir 280
" t 44.—....................Ur 800
»• $ 97JS0__________________lir 1088
»• $174-—_________________Lir 2000
EEB 8K C*** SEDAJ HITRO MKIf JAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
K* IsdIsčUo TelJUi aneakov kol iform] navedeno, bodlM v dinfcriih
*S JI m<**U poitltl „„ $ 6.71 v
M	»» MSAA ki
M
II
#*
n ti
•t
h H
" ...... flf_
toUi
* i
81—
nmuatotii coii^eOc
Nirodi" Mi www* ml wr***n	town, i. xu
Advertise in 'Glas Naroda"
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor gt hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
AMERIŠKA VOJNA MORNARICA V NEW YORKU
31. m4ja je prišlo nr TiewyorSko pristanišče eHo ameriško vojno brodovje. Boine ladje, po številu 110, so *e razpostavile po reki Hudson. iNa sliki je videti mornarje, ko tut dan po prUiodu v New-York priredili veliko parado po 5th Ave.
500 DOLARJEV ZASLUZKA NA MINUTO
A' Dontmvmu živi lep in postaven fant. dober delavec, ki ima edinole 1<» .stab<i> lcii>tiiost. da «e malo .prwet" -zti- ženskami ozira. Xa ženi-tev ni -še nr-kdar resno po-mislil. Za ženitev je vedno čas — pravi.
J^ansko poletje se je seznanil <>^'iuiia'j-it l«*t ik> iu*vi]uinko.
un>. <la ji je -Mary ime. I)a pa tu-<1» on ne ho brez imena, fra btwn za Toneta krstil. Ona je bila ko živo
i-frebro. L»"»pa in p«KStavna. da se- je ves moiiki svet oziral x.y njo. Seznanila sta- se na nekem pik-
POTREBNA JE TUDI PASJA Č1ST0KRVN0ST
Hitlerjeva XenW-ijai se tako zavzema za pristno arij>ko kri. da je kmetijsko ministrstvo naročilo ravnatelju berlinskega socialnega muzeja. prof. Hikdieimerju. naj jnr'i-
niku. Bila je nedolžna in poštena ljubezen. Včasi sta šla 'v kinema-tiogrikf. včasi v park. To je bilo vse. Niti dofaikniti se je ni smel. V štirih mesecih je ni niti enkrat poljifbil. Vbogi Tone. koliko si moral prestati.
Približa kit .se je zima.
—	Hm — »i je tnitsdil Tone — tako pa ne bo šlo. Saj sem imel
včasi še nekaj sreče pri ženskah.
In je šel Ln najel nekje »v Bronxu
še precej čedno) st n o vam Je: .'dve sobii-i in kuhinjo. Kuhal si je Ram, staiKAanje mu je pa poštama soseda posi»ravIjala. Marv ni ničesar povedal o tem.
Nekega mrzlega decembeiske^ji v«"(M-« ji pa re»"-e :
—- Prihmlnjo soboto jo moj rojstni da-n. (*e hočeJ. Ihivh malo pobanda-la- po Xeu- York u.
—	Ceni u pa ne — je rekla Mary. Tone je splaval v deveta nebesa.
'Xapoi"ila je težko pričakovana sobota.
Tone je kupil v delikatesnem ~toru mtjslastnejših jedil, »pri Italijanu j«i jralono starega vina in post a'v i 1 »vse skupaj v aj«baks.». Stari .sosedi je iutmčil. naj mi/o lepo prevrne in pripravi in naj skrbi, da bo stanovanje zvečer prijntno oKj.kivrjeno. Oblekel j«i najboljšo obleko in šel k barber ju. da fra je obrrl in ostri^rel ter ga z
Soprripra amerišk»*ira predsednika Roosevelta. Mrs. RiK>seveltova, je rmela te dni	minut trajajoče
predavanje v radiju. Za s-voj trud ViCi "pristno nomška "pasja pleme.	ž-«vhaini namazi. In take
je pr<»je*a :l(KK» d«Harjev nagrade. • jT.,t ki so živela na nemškem ozeni-Ko je bilo predavanje končano te.- ^ najstarejše dobe. Prof. Ililz-na<rrada že izplačana, so htročili Jieimer je odreilil razkopavanje na Mrs. Rooseveltovi pismo z vpraša- podrofju neka<teiiih starih nemških njem. kaj misli o svojem zaslužku, gradov in našel veliko število o Prezidentova soproga je izjavila, da »a ni svetu človeka, ki bi mogel s svojim trudom po pravici zasJItiži-
je bil Tone tistega večera zares / vs/*mi žarba-mi namazen.
To čno ob dogovorjeni uri sta se sestala. Mary j»» bila strašno za-v svojem novem kožm-čku.
ti 5(H) <lolarjev na minuto. Zaradi tega je nakazala vseh 3000 dolarjev neki dobrodelni ustanovi s pripombo. da ji te nagrade ni prinesel njen osebni trud. marveč pozicija njenega moža. ki stoji na čelu Zdr. držav.
111 III-rVA1^^! IjJJIittl IJ44IJIv^4v^ HIIHIHIUItlU 1HIJJ
ROMAN
TR0KLETSTV0 LJUBEZNI"
je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem.
50
, . - , , ,	•! i — Ali si povedala doma. da Te
kast lijakov ter celo posušenih mu-1 h< *
mij. Zdaj je objavil poročilo o	,
. .	... .. ... ' — Seveda,
zajamčeno nemški pasji rasi ter.
poznejših tujih vplivih, ki so kva-
—	Ali so Ti Vf.rjeli ?
—	tVmu bi mi ne '
rili pristno domačo pasjo kri. Za l	i- • t • . . •
J( 1" . ti . . I. ..	1 — Kaj bi stala tukaj na cesti?
l/Icmenite pasje Anice so pro-	• ,	. , , ,
, . . , ,	, . ' . , Jaksi boni najel, »la se bova inaio
glasene danske doge. neko«- BifrL
po Central parku vozila.
j — ša1) res. — je o«KrniIa. in
stopila sta iv taksi.
IT , . - ¥, ... . ... , 'Hotel jo je objeti, ona ga je pa H. stol. po kr.. blizu kraja L.nau, 1a,koj ^^^ 7AlVTm\n :
je naš^l- raziskovalec tudi velik
marekova priljubljena pasma, in kratkodlaki foksterierji. ki s»> zdaj v modi. Xa jmsjeni pokopališču iz i
*1
(2 KNJIGI) V zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18tli Street New York, N. Y/
ostankov jaaibečarjev. ki s<» s povišani v čistokrvne anijce.
tejn
Knjige Vodnikove Družbe
laMto že SKDAJ narišite za priliodnje leto. Naročnino, k! znaša SAMČ —
lahko po&ljete nam. in kakor hitro bodo knjige izlile, jih dobite po poŠti.
Ako takale lako dolgo, da knjige izidejo. morate pfafati zsnje S 1.35.
KNJIGARNA 'GLAS NARODA'
2»K Wrs» tKfh Street. New York. N. Y.

Skupni Izleti
v Jugoslavijo:
PARIS, 30. junija ▼ Havre
Karta do Ljubljane $115.54; za tja in nazaj $204.50
ILE DE FRANCE, 7. in 28. julija v Havre Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj $206.50
AQUITANIA v Cherbourg, 27. junija, in
14. julija
BERENGARIA v Cherbourg, 3. julija .... Karta do Ljubljane $119.24; za tija in nazaj $206.50
EUROPA v Cherbourg, 12. avgusta HAMBURG v Cherbourg, 19. julija Karta do Ljubljane $122.54; za tja in nazaj $211.50
Posebno priporoča m o izlet s parni kom AQUITAN1 A, dne 14. JULIJA, katerega bo vodil naš rojak Mr. EKEROVIČ, k; je uradnik pri Cunard Line, in pa izlet s parnikom EVROPA, 12. AVGUSTA, katerega votli iskušeni uradnik Mr. GOYDICH od North German Lloyd. — Oba imata dovolj skušenj, ker sta vodila že mnogo izletov v Jugoslavijo, zato bo gotovo vsak zadovoljen, ki se teh izletov udeleži.
-
H
T
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj prigla- V si in ce je gotov, naj posije nekaj are, da mu preskrbimo naj- | boljši prostor na enemu izmed teb parnikov. Mi bomo takoj * preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo * vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite te takoj ta navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU)	S
216 West 18th Street	New York. N. Y.
ne.
—	Xobeni-h neumnosti. (*e taikoi pol i email a pokličem.
In Tone se je vdal v božjo voljo.^
Ko sta bila .sredi parka, je previdno za»čel:
—	Ti. ali veš najnovejšo novico? f*voje stanovanjr- imam.
—	-Ta( e.sa ne poveš?
Vse ji je opisal in poveda-1; še dosti več kot je bilo res. Meti tem je pa šoferju stisnil v roko naislov svojejra uove»a doma. Šofer je obrnil.
—	T\a*m se pa pelje«va ?
—	I »oš že videla.
Po polurni vožnji je šofer ustavil.
—	Kje sva ?
—	Pred mojim stanovanjem. V četrtem naxlvtropju je. Veš kaj. čemu bi zmrzovada na uTfei? Stopi k meni. "bova malo povečerjala.
Začudeno <ra je popledala
—	Kdo p» misliš, da sem ? Za nir- na .svetu ne «r.rem.
Ta-kra-t je pa odprl Tone zat»vor-niee svoje zgovornosti. Dokazoval ji je. <la bo v njejrov^ni stanova in ju tako »varna kakor doma pri materi, da ne bo nih'V vedel za obisk, da iie stanuje, v hiši nobena slovenska1 družina, in tako dalje in tako dalje.
Tone je znal govoriti in Trme jo je zares omehčal.
—	Jrf — j«* rekla slednjič — pa boš siten. — Pa me 'bo< hotel poljubiti. pa n>e boš hotel objeti.
—	Zdaj je pa udarila um — si je mislil Tone in je tako pri*e«al. da .so kar iskre k a za !■?-. da se je niti dotaknil ne bo.
—	Hm — se je že vedno obotavljala. — Ali smem verjeti tvoji prisen-i ?
Po rusko in po madžarsko, po laško in hnvaško je zaklel, da ni se nikdar prelomil svoje prlseee. Povedal ji je. da- je bil pri solda-tili in da ve. kaj je prisejra.
—	Torej res ne boš prelomil prisege ? — <ra je »vprašala* in mu mrzlo pogledala v oči.
—	iXe. za ves »vet ne — se je eaveril Tone.
—	Potem pa jrmlbaj. potem pa ne grem — je zarnrrtnila in izginila v noč ...
Moja psica ima mladiče. Prijatelj me je obiskal s Kvojim petletnim sinčkom Stanlyem in ko vidi psbco dojiti mladive, .pravi Stan-j lev:
— Papa, zdaj bodo pa psički mamo pojedli.

NEW	WEDireS^AY,TUKg 20,.1934
■ 11 ' .1———l
THE LARGEST SLOVENE DAILY iS 9. B. S.
01XO itOMASO:
Težko bi Jvlo pojasniti, zakaj sva sprla. Pott-ni. k<» sva s«* ljubila dve polni leti šti bila zaročena ve tri mesece. sva nekega dne sprla, en mesce pred >vat,lw>. ko sva bila oba. j;.z in Dora, silno ucr-v<<riia. Jaz nisetn hotel popuščati, Dofti tudi ne.
—	Ce je trfko, gosjMirl MK'lieli. poiSr-ite si <lnigo »*in». ker Dora Frauko ne želi imeti tirana za moža.
I'rav Ziito. ker je šlo za neko malenkost, s<*ni tudi jaz -Idenil, <la kljubujem do skrajnosti. Xe nasveti mojih, ur njenih .sorodnikov niso nič Izdali Ln zjrpiLs.nl .»em Milan in odšel v Kinu
Odkritosrčno povedano. še vedno sem imel Dom rail, bolj neiro vse drugo na svetu. Ali trma je ■/.,,-jiiiui stvar in »mFUkmI sfin s«', da >e J>ori os vet i m. Neki moj stari prijatelj mi je svetoval, da bi se takoj oženil z drugo.
—	To najbolj boli ženske, kadar vidijo. d;i jih je r-lovek hitro JK('ahil.
Tako >ein z:n-el iskati nevesto, ki hi jo zamenjal z Duru.
llora pa med tem sploh ni da'a glasil od sel»e. .Mor ni prizna,ti. da mi je bilo zaradi tega te&ko pri srcu. Ali k;ir je 'bilo. je Uilo, zdaj ji* vsega konec.
Nekega jutra sem prejel z ostalo p<ršt<> pihino, pL-ann /. ženskim ro-koplsoin. ki ga ni.sem po'.mil.
—	Spoštovani gisjHnl! — — je Utalo v tem pLsimt. — meni ni neznano. da ste pred kratkimi razdrli svojo zaroko. Ker pa po svojem položaju in po svoji osebni lepoti niste človek, ki bi -e smel zanemarjati. predstavljate vsekakor dobro partijo. .laz poznam neko malo e-kscentričiio dekle na severu, ki bi se rada množila z um mn. kakršen ste vi. Ona je iz odlične hiše. bogata. jZ(Jlo lepa in mlada, ali mrži šablono in bi se hotela omožiti na zelo romantičen način z moškim, ki ga sploh ni poznala in ki ni vedel za njo. ('e bi bili pripravljeni stopiti v to koinfhiilBcijo, sporočite.—
Bila je podpisana Marija Ra-vasio, meni popi/lnomn neznana o-seba.
Bil sem še pod vtisom svoje trme in sem zato takoj poslal odgovor. da pristanem in da stopim v pregovore pod pogojem: da je deklica lepa. iz dobre hiše in da ima primerno doto.
V najkrajšem ča.Ml je sledil imI-povor s tem-le lakoničnim obvesti-•loin: — Prilagamo sliko; zove se Dora, stara dvajset let; d< Aiite če.z
IZ TRME
pol milijona lir. če se pismeno ob-vefcete. pretlno vidite gospod ieaio Doro. da ne ž njo poročite. Po poroki Of4auek dote. —
Naglo sem pogledal sliko in videl na nji visoko, vitko dekliško telo dovršenega stasa. (Jlava je 'bila tako dobro zamazana s tušem, da se njen obraz ni moglo spoznati. Poti sliko je bilo napisano, da je tudi glava lepa. ali da je ne morem videti zaradi potrebne dis-kreeije.
Poskusil sem stopiti v zvezo z mv.nano Marijo liavasovo. ali sporočili so mi. <la pade cela stvar v votlo, ako )Mfcskttšaan najti gospodično Doro prej, nego se stvar u-redi. To me je malo plašilo in že <eiii jbii sklenil. <ia končam celo komedijo. ki sem cbibil pb-mo od nn>-je prve Dore. Naznanila ini je, da se dobro oinoži. in sicer prav s tistim. ki ga ima rada.
I »i I .sem besen. Takoj sem ji od^ govoril, da sem jo brezmejno ljubil. da jo še ljubim. <«>1 i tla .-e tudi jaz oženim, čeprav s samim vragom. nji vkljub. Drugo pismo sem 1 Mw-s'lal Mariji lia.vasio. Napisal sem .samo; — 1'rislancni na vse. —
Sledila je cela korespondenca in koncem tetina se je končala s .detlečo pogixlbo; .laz imam odpotovati v pondeljek v Milan in izročiti v Milanski bank i -pri okencu fr. ti pravilno piMineno (Hivezo. da se v najkrajšem času poročim z gospodično Doro Paravicini — (priimek meni {»opt/lnoma neznan das> sem dolgo živet" v Mihuiii). V" odplačilo zato dobim pristen ček za pol milijona lir. ki ga bom mogel vnoveit i š«Jle potem, ko prinesem potrdijo, da sem se oženil z go-spodično Doro. Ko se to zgodi, me bo čakalo v hotelu Ekscetzior pismo, v katetem'se mi'bo naziianil naslov stano\auja gospodične Dore in t'-as. ko jo lahko -prvič vidim.
Moram priznati, tla me je evan-tura zelo zanimala, tlasiravno me je vedno bolj oddaljevala od moje Dore. Ali vdal sem se v božjo volj".
V ponedeljek sem <bi'l v Milanu in vse se je odigralo tako. kakor je bilo določeno. Opoldne sem dobil tudi pismo, da me gospodična Dora pričakuje ob petih v v Hi svojih staršev v okolici Mftana. Poznal ' sem to vilo dobro. IJila je mala in koketna in v nji so navadno prenočevali bogati tujci. — Iz tega sem zopet sklepal, da Dora Parav-eini ni iz Milana. Sicer pa sem vi-
del to tudi po tem. da mi nihče, niti policija, ni mogel podati podatkov o kaki ifgledni milanski rodbini, ki bi nosila -to inne. Ali jaz sem imel že v žepu pristen ček za pol m?lijona lir.
Točno ob petih sem pozvonil pri glavnih vratih. Star vratar me je sprejel in izročil nekemu staremu služabniku, ki me je vedel v velik salon, čigar odprta okna so gledala ua teraso. Nihče me ni vprašal, kdo sem, in koga iščem. Jasno je torej bilo. tla je bil moj prihod pričakovan.
—	Gospod naj izvoli počakati, j gospodična pride skoro. — ln s*ari
služabnik se. je odstranil.
t'akal sem. opazujoč preko terase'lep obširen park. Okreni! sem se šele, ko sem zaslišal šuton od vrat. linam zeli* rno»-ne iživce, ali vendar sem padel skoraj v nezavest, ne zato, ker je stala pred menoj kakšna pošac*t. ki je nisem pričakoval, ampak zato. ker se mi je iz okvirja vrat smehljala moja Dora.
—	Dober dan. dragi Frančeško! Zelo me veseli, da ravno v tebi fHiztlravljam svojega cmiročenea.
Doi a je bila vetbio lepa. a zdaj je bila di-vna. Njene oči so se le-sketale. a usta .so bFia vlažna in pripravljen;! za poljub. Pri tem I .se je še zmagonosno smejala. Stopila je »bliže.
—	Kakor vidi.š sem zmagala.
(Nadaljevanje na 4. strani.*
TRAGIČNA SMRT DELAVNE-. GA NARODNEGA MOŽA
6. junija proti irečeru se je po Poljanski dolini razširila žalostna vest, da priljubljenega oseliškega občinskega, predsednika Janka Je-zerška ni več meti živrmi. V trenutni duševni zmedneosti, drugače Ni tega ne mo.rei.io misliti, si je f* kroglo iz samokresa« pretrgal nit živi jem pa
Pokojnik je bH nao,brazes? mož. dasi je bif •< »biskoval kot šolar le taikratno zasilno e-ks-kurendno >-v-lo na Trbiji in pozneje obrtno nadaljevalno šolo v Žireh. Razmerno veliko izobrazbo si jep ridobil kot vztrajen samouk in je bil zaradi svojega dofbrega * sloga v uredništvih naprednih listov uvaževan jdopFsnik. Pri Sokolu se je zaČH udejstvovati že kot mlad fant. ko je pristopil kot naraščajnik k dru-šttvn v Žireh. Pozneje bil med u-•' stimovitelji Sokola na Savodnju. Dalje je bil predsednik organ iz a-jeije -FN<S za občino Oseliieo. član ; strelske družine za Oselic.o in u-stanovitelj gasilnega d rušit va na ■ Trbiji. Skoro ves čas po vojni je župan«'vid -oseliški občiivi. V ipoli-' tivin-em življenju je stal vedno »v naprednih vrstah. l\t».t vetlno : javntint dela'ven mož je bil za dr-j žaivljanske "-fjKlirjre odlikovan z .redom sv. Save V. razretla in z zta-to svetinjo.
I Z njim jr izgubila ne le občina Oseliea. ampak vsa Poljanska do-j l»-u;!' veliko- oporo v napred.wm po-
. litičnem življenju.
i
Zapustil je ta svet v najlepši moški dobi. saj je -ste! okrog ."»tJ let.
Ki5
Poročilitk se sicer ni mogel ubraniti praznoverja ob i*>glt*ihi na soniovo telo, ki se je bilo tako nepriraikovano pognalo v morje, vendar se je pa kmalu pomirili.
C v je začutil potrebo pošaliti se, je poklical prazuo'veniega Bretonca in ga vprašal, če je preeital kaj novega v zvezdah, kar bii^li iz našega pogovora
—	Da te bi vrag s tvojimi jn*orokovanji! — je zagodrnjal zdravnik in obrnil ptxlrasi-niku ln*oet
Ta čas je poročnik namignil kadetu, naj zapove odvesti izgnanke nazaj v medkrov.
—	Nikar st* no ustrašite vsega, kar siesli.
napovedovalo izpolnitev strašnega prortvko-vanja.
Marjana.se je ozrla na poročnika:
Saj se nt' bojim, gospod, — je odgovo
Toda vrli mornar je povešal glavo in o<l-}rila, — me zadene na tej vožnji nesreča,
govarjal:
—	Saj ne štejem zvezd, temveč pazim, da je na ladji vse uredil.
—	Dobro, dobro.
—	Saj je moja dolžonsr prepričati se, če so vesla na svojem mestu, če "deluje krmilo.
—	Da, da! — se je zasmejal poročnik. — Da bi mogli na prvo znamenje spustiti vse te čolne v morje.
—	Tako je, poveljnik!
—	Že dobro, hvala ti! Človek ni nikoli dovolj previden.
Bretonee ni bil dostopen smehljaju. Na-, vadno je sprejemal šale mladih častnikov, ne 'la bi trenil z očesom.
Bil je izboren mornar, ki se je lahko po-bahal, da je sam prepotoval po morju več, nt go vsi drugi mornarji "Cilo'rieuxa".
sprejmem voljo neba. .. Pripravljena sam
Poročnik je dolgo zrl za njo. JSe potem, ko je ni več videl, je stal nepremično, zatopljen v težke misli.
Bil j<* tako zamišljen, da ni slišal korakov zdravnika, ki mu j<* nenadoma položil roko na ramo.
— Halo, poveljnik. — je dejal smeje, — kaj sanjate o svoji ljubezni tu na samem? No, če pa eelo kapitan nori za vilo iz Salpe-; n ere, ne morem jamčiti za nič...
Prvič je ^Iravnikova šala neprijetno zvenela Pot očnikovemu ušesu.
Poročnik je namršil obrvi, kar je ustavilo zdravnikov smeh. Potem je pa pomislil, da ne sme dati zdravniku povtwla, da hi prišel na sled njegovi tajni ljubezni. Bal se je to-
Lj ubil je svojo ladjo in v^ ogorčen je-1'^ "Javili zbadljivk in šal, ki :»i utegnile
larotite se na "(JLAS NAHODA največji sl-orenski dnevnik v Združenih državah.
sprejel vest, da jo čakaUa samo še dve vožnji, potem ji pa slečejo vso opremo in golo prodajo.
— Vražja strela! — je godrnjal često, ko ! jr zjutraj vodil umivanje krova in posprav-
napraviti iz .Marjane tarčo zasmehovanja in zaničevanja.
Tudi se je c) 1 tistega (trenutka izogibal Marjane. Kadar je prišla na krov na izpre-hod. se je zadovoljil s tem, da se ji je oil
1 janje lmlje; — pomisliti, Via bo treba neke-jdaler' P"jateUskn nasmehnil, če ga ni nihče i ga dne p rep ust it i to krasno ladjo požrešnim ,
t igoveem, t o je strašno!	i I^ i Azorih niso imeli nobenega vetra, po-
1 URA. KI JE TEKLA NEPRESTANO 75 LET \
4.
Delavct r*idiHb<#oJ »veliko uro nfl fmltfči angleške .poslanske zbornice, ki je neprestano 4«4tla od leta 1859. To je v 75 le4ih prvič, da ja 'bodo raiadrli, ovkdili in popravili.
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pH ?okah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
Od razburljive prigode je vrl Bretonee še •i»olj skrbel za svojo ladjo. Na vse je pazil, vse je moralo biti v najlepšem redu.
Odkar je bil napovedal žalostne Mogodke. >o mu rojile po glavi mraene misli in rad bi bil pripravil poveljnika na to, kar bi se u-tegnilo zgoditi
Videli smo že, da je spravil v red vse rolne. V svojem prizadevanju ukreniti vse potrebno za vsak slučaj je hotel iti eelo š? dalje.
Nekega M ne mu je šinila v glavo misel svetovati poročniku, naj da za poskusu jo spustiti na votlo rešilne eolne s posadko in |potnieami, kakor da je treba v sili zapustiti ladjo.
Porotnik je boš govoril z zdravnikom in častniki na poveljniškem mostieu; vsi so se podčastnikovemu predlogu na ves glas zasmejal i.
Vrli Bretonee je pa vrgel v morje eik prežvečenega tobaka in počasi odšel po svojih opravkih.
— To je pa res originalna misel, — se je zasmejal dlravnik in se obrnil h kadetu: — -
V premera meri globa* 6 inter. ~ Visok je 10 lnfiev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI. KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA*', OZIROMA SE NAROCE,
GA DOBE ZA —
81.
"GLAS NARODA
75

zneje je pa zapihal ugoden veter in ladja ji« pilila s preeejšnjo hitrostjo proti Bermu-tloni.
Vožnja je bila prijetna in vse je šlo v redu.
— No!—je ponavljal vsako jutro zdravnik pmlra-Jrniku, — še štirinajst dni tega vetra, stari enrovnik. pa bomo pluli mimo Bermud in se bliizali Mehiškemu zalivu.
In res je moral podčastnik sam priznati, tla se tako prijetno še ni vozil.
Minulo je še osem dni. Na ladji žeUolgo 'niso več govorili o somu in njegovi čudni smrti.
Le tu pa tam je poskusil ta ali oni mornar z nožem izluščiti zob iz jambora.
XVII.
Kakor je napovedal tf lravnik, je šla vožnja gladko. Pihal je ves čas ugoden ve<ier in ladja je 'dosegla zemljepismo dolžino Nove Zemlje. Ta pogled je nekoliko razgrbal posadko. ki je videla dotlej samo nebo in morje.
Od odhoda iz llavra so bili sref-ali le ne-
vamjri kaj takega gotovo ne prišlo na misel	kaj laMij. ki so se njih jadra nenadoma poja-
kajne da ne i	vila na obzorju liki krila galebov, da bi takoj
— Pri moji veri, gospod doktor, prazno-	izginila izpred oči.
ver ju se ni treba smejati. Moj ded, ki ie bil	^n i • • i * i i • *
' 4	I oda nekega jutra je priletela eela jata
tudi star mornar, mi je pravil, ko sem bil še mlad...
—	Dobro, (kfbro. — se je zasmejal zdravnik, — pravljiea, otroška uspavanka.
KaUet je zardel in Obmolknil.
Zdravnik je pa nadaljeval:
—	Ne trdim da bi se tok morske vode in .vetrovi izpreminjali in da ni nič tako zahrbtnega kot je morje, toda zaenkrat se glede vremena ne moremo pritoževati.
—	Res imamo idealno vreme, je pritrUil poroenik. — Od Azorskili otokov nismo da-leč, kajne, gospod Depierre ?
j To vprašanje je bilo namenjeno praporščaku, ki je bas stal pri zemljevidu, da bi do-4 gnal, kje je ladja.
\ — Od Azorskib otokov smo oddaljeni deset milj, — je odgovoril častnik. — Če se ne moitim, imajo mornarji navado ustaviti se pri teh otokih, če se jim preveč ne mudi. j — Da, toda nam se preveč mudi, da bi se mogli ustavljati, — je za mrmral podčastnik. I — Kar fraj pomeni, stari volk, — se je zasmejal zdravnik, — da si trWno sklenil prorokovati nam neprestano nesrečo, j — Če bi bilo samo to! — je vzdiimil pod-. častnik.
—	Kaj pa še?
—	Če nas enkrat »doleti nesreča, moramo i biti pripravljeni na vse.
ptie in sečila na vrvi in drogove vrh jambore.
Posadka je navdušeno pozdravila ptiee; mornarjem narekuje namreč stara vraža, da morajo tako pozdraviti ptiee, ki so priletele otl daleč, da jih pozdravijo in jim oznanijo bližino Nove Zemlje.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik leti jig vsthtije mnogo le« pih romanov slovenskih m tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo« Id
vas bo zanimala.
celo
zmerne.
u
igarna
Glas Naroda
r>

ODA"
MEW YORK, WEDNESDAY, JU NE 20, 1934
LARGEST SLOVENE DAILY f» U. S. Z.
B
UKOV GOZD
ROMAN IZ ŽIVLJENJA Za "Glas Naroda" priredil: L HL:
9
Tako sctli nekaj nu*>a, kot bi iz telesa vkc Twin v.se življenje. Oei ima zaprte, prsi se ji tlvijrajo ]>otl težkim dihanjem. Čez nekaj ča^M Ne vzravna in ix*>eže po pismu. In ko se skloni za njim. se .».pesno s stola iii pade na kolena. Z ruokami si zakrije obra'2 in se rlekne.
— Fretl — Fred! — vzdihuje v največji bolesti. Tako leži dolgo ko-t raztrgana, brez vsake moči rn leden mraz ji lazi po životu.
Konet-no se dvigne ter z mrtvimi očmi gleda okoli .sebe. Z ne-(To4ovimi tresočimi rokami pora\ na pismo in ga še enkrat prebere, kot bi si hotela Vsebino zapomniti.
Moja dra.ga Juta.
moja draga, junadka sestra!
Ko nem se dam* ločil od Tebe. sem vedel, da> za mene ni več nobene pomoči Ln tla .sem >e od Tebe poslovil — iza vedno. Profcim Te. ljuba *e*tra, btnli močna in hrabra«, kot si bila do setlaj in kot jaz, žalrtiog. nisem mogel biti. Hočem i'ii moram iti iz življenja. Juta. — še danes! Ko bo ura bila polnoči, je potekla ura mojega življenja. Priznati Ti moram, da imam mnogo več dolgov, kot ta častni dolg. katerega' bi moral do jutri zjutraj plačati. Rešiti se ne morem več-, tudi nočem več živeti. ker m ima m moči in trduie volje. To življenje pa, ki leži pred me.ni»j. ni več vredno življenja.
Ne jokaj in ne toži po meni. draga Juta. Vama sem delal samo skrbi in nadloge s svojo lahkomis'1 j en os t jo. naložil sem vama mnogo težkih bremen ter bi vam znova nova nalagal.
llodi močna, junaška sestra, k or znaš to biti! Xe mi>li. da vaju nisemi ljubil, ker vaina sedaj to napravim. Tudi za vaju je boljše, ko vaju rešim vseli skrbi iza mene. Svoje življenje sem zgrešil.
Muter moraš prizanesljivo in počasi na to pr»pran*iti. Xa to ne smem niti misliti, kako bo »»prejela« to spf»ročilo. Mislil ne bom na prav nič. drugače boni postal mehek in boni velo izgubil zmožnost, da s>Ia*hiča izbrišem iz seznama živečih.
Za*dnjikra<t še enkrat »v nujt-ni imenu poljubi mater in Leno. K zadnjemu počitku bom legel kot bi legel v materino naročje. Xe ' bo »e li u d mata nad menoj. Nežno in tiho me bo pogladila po čelu in zaspal bom mirno kot otrok jmx1 božajočo roko. Tudi Ti me ne zavrzi. moja ljuba, hrabra sestra, kajti ljudje snvo iz različne tvarine.
Odpusti mi. da Ti napravljam to bolečino. Poljubi mater in z Bogom!
T v o j brat
Fred.
Z velikimi, žalostnimi očmi gleda Juta pismo. Za njo bi bi-la velika olaj-ava. ako bi mogla glasno krikniti. Tody tam »etli mati — njena obžalovanja vredna -mati. ki ničesar ne sluti. Juti je. kot bi se morala zadušiti pod to neizmerno muko. Fred, njen tako goreče ljubil jeni brat. mrtev — trd — mrtev! Tam pa sedi mati in zanj plete nogavice. "Zadnja nogavica", je rekla rut v no prej. Zares* — bila jc zffdnja-— zadnje tlelo'ljubezni za ljubljenega sina!
Ali je to mogoče 1 Ali je še pri pameti? Ali ne vidi strahov?
AMERIŠKA BOJNA LADJA ZA PREVAŽANJE AEROPLANOV
Ob priliki prihoda ameri.-ikc vojne mornarice v New York, je predsednik 'Ki rt »se vel t mornarico nadziral. Na sliki je ladja za prevažanje aeroplanov "Laglev". ki je bila zasidrana j>od Brooklvnskim
mostom.
Iz Slovenije«
Po toči prizadeta škoda na Dolenj- Kmetje, ki so povečini siroma-skem je velika.	ki. so potrebni nujne pomoči. ,Ka-
t leska občirtat je določila komisijo,
dil
Juta se spomni na klic iz spanja. O polnoči?
ki ga je sli&tila opolnoči in ki jo je «bii-Aili je tedaj bral še zadnjikrat zaklical njeno ime.' Ali se je to strašno že zgodilo, ali pa je bilo še mogoče preprečiti ?
Juta skoči na noge; novo upanje jo navda- in zmedeno gleda okoli sebe. Tedaj pa pade njen pogkd na brzojavko, ki še ni bila odprta.
S tresočimi rokami poseže po njej in jo odpre. Brzojavka pa ni prišla od ijene, temveč od ob crista 3 ley de na. ki je bil F redov poveljnik. Juta se stres«' pti celem životu in s široko odprtimi očmi ! bere:
— Poročnika Alfreda Falknerja je njegov sluga danes
zjutraj v njegovem st no vanju našel mrtvega. Navzočnost kakega sorotlnikn je nujno potrebna.
Hey d en, oberst.
Juta se tzlckne na stol. Sedaj je šele razumela >vso strahoto, vse nedomljivo; setlaj je bilo izgubljeno vse upanje.
Kaj naj stori?
Za nobeno jasno misel ni bila spodobna. Ta vest je skalila njenega sicer jasnega duha in je uničila njeno odločnost. Samo eno je vedela: ako mati izve za to strašno novico, bo njena smrt.
Toča. ki j<e. jKitlala w sredo *H).' maja po različnih krajih Dolenjske. kar smo že poročali, je hudo prizadela tudi vasico Svibno. ki stoji okrog razvalin gradu Ostro-vrharjev.
Usodnega dne so se nad K umom zbrali črni ohlia-ki. in je kazalo, tla i»ojde inevihta proti Ljubljani, ker je gnal veter oblake v tej smeri. PritisnH pa .j«' na gmoto črnili oblakov sever in nevihta se je odločila na Dolenjsko. Od Klima se je usmerila- na K ladje in Mhmo. Na tej jniti je masnla ledenega izrnja najprej na Svibno, na južni strani K uma. Pol ure je klestila in pobelila vsa polja. Na nekaterih krajih je obležala' do drugega tlue.
JŽeiue in ot roe r s<» jokafli. Iker jih je toča >v tako kratkem času, spraivila skoro td» ves pridelek, ki je obetal prav lepo. Trta se j<« doli ro obrasla in jwieela civesti. Sadje je obljubljalo obilen rod. Poljski pridelki so sc najlepše razvijali. Prišla pa je toča in uničila ves kmetov trud.
Vinogradi so zdaj kakor goli-ča»ve; v klet i je le napol gola stebla. ki imajo še nekaj ra-zcefranili listov. Zaradi prevelikih ran pa so
tla twin i vkodo.
Vas proti vasi z orožjem.
Meti prebivalstvom vasi Vita-aiovcev in Kozjega v belopalan-škem srtizu se je že preti vojno li tlrobnit-ti ali govetltt na ta pašnika, ki sta si ga lastili obe vasi* (V so vitanovskr pastirji prignali grobnico ali govedo na ta pašnik. so prišli Kozjani ter jim tnl-gnali živino. Kavno tako pa1 se je zgodilo tudi Kozjanom. če so hoteli pa.sti svojo živino na tistem pašniku. Preti dvema letoma so Vitanovrani odgnali Kozjanom o-koli .">() glav goveje živino in jim je niso vrnil. tlokler ni oblast posegla v spor. Tedaj bi bilo brez dvoma prišlo do krvavega spopa-
V JUGOSLAVIJO
Prako Havr« NA HITREM EKSPRESN6M PARNIKt
PARIS
30. J V SIJ A 21. Julija — 11. Avgusta
ILE DE FRANCE
7. Julija — 28. Julija
CHAMPLAIN
23. Junija—li. Julija (opolnoči)
NIZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potn« list« vpra-tajt« naic pooHaSiene tginU
Srerveh J&na
19 STATE STREET. NEW YORE
L
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU KI« WEST Hth STREET NEW TOBK, If. T.
PldlTK NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
11. Julija:
Urulxi'hlanil
v Cherbourg
7. julija:
lie de France v Havr* Conte d! S a. vola. v cJenoa Kuropa v Uremcu
v Hamburg
13.	julija:
Olympic v Cherbourg
14.	julija:
Aqultanla v Cherbourg Vulcunlti v Trst
19. Ju'iJa:
CltankplMln
v Havr«
Cherbourg Muiiiliurg CI-rrl>iiUI|
Trat
Houloffn«
23. junija: Cliaiiiiilitln v Havr« ltex v C«noa
£7. Junij«: Aijti itaniu New Knrk Olympic
28.	junija: Satrffnia v
29.	junija: Statcnimm
JO. junija:
Parla v Havre Bremen v Bremen
Leviathan v Cherbourg
S. julija:
Lafayette v Havr« Albrrt Ibillin v Hamburg i. julija:
W;mli|iclnn v Havr« 5. i ullja:
Berengarla ▼ Cherbour*
v Bremen
Havr« Hamburg
v B<jul>>gn«
IZ TRME
.Vadiiljt ranje s 3. strani.
da.
bi bila živina last več
gospodarjev. Vsa živina pa je bila Last lw>gatega kmeta, ki ni liotel klicati sosetlov na ]>omoč in se je takoj 'zatekel k orožnikom. Da bi se preprečili spopadi, so se prebi-ivalci obeli nasi ol> prigovarjanju olilasti sporazinneli. da bodo rešitev lastninskega s|*>ra pmpustili razstnlišču. To je na'posled razsodilo. tla prij^ula pašnik Kozjt mu.
liazsotlba je postala pravomoe-na in so Kozjani pašniK pogozdili ter prepovedali pašo tudi svojim ljudem. Vitanovčani. sicer nezadovoljni. z razsmlbtK so se ji lia-
jše ti lit»li na solneu porjaveli in
j bodo odpadli. (Irozdi. kar jih je
še ostalo, ne IhmIo dozoreli, ker s»»
jagotle 'Titinjene in botlo zaradi te-
ga odpadle. Vinograd, ki bi moralrm\*T}e	ker paš
dati :10 do -M) veder vina. ga ne bol"ik ,u bl1 'vef.	V zatU
i •	/". - • - i njem t*asu ixi so Kozjajii si>et i>ri-
dal ztlaj niti enega. Cesaije je ]>o|.	. '	J 1 1
J>asti na' nekdanjem pašniku
in takt»j iza njimi st> seveda- tiuli
večini odbilo. Nezrelo je ostalo š> na drevu, a je obtolčeno. tla je
in bo -m-gnilo. Tudi od o- VI,i,n"™kl *****	tja svo
•vse črno
stalega sadja je pnrv malo jiriča kovati. Orelii. ki so bili zrla j št nežni in mehki, so bili tako obtol jčeni. da so »počrneli in odpadajo
jt» čj-ede. 1'ašnik je p»io"tal spet pašnik in stara pravtla se je obno-vil-a.
Te dni so vitanovski pastirji spet prigiudi na1 poj?« uzd en i pašni-c
C'c mi poljubiš roko. ti vse odpu-htim.
Nisem hotel kapitulirati, ilasirav- • no je gorela v meni želja, da jo J zgrabim v raročje in poljubim. |
—	Varate sc. g»wpodičti_, j.iZ ni- | sem vaš zaročence.	!
—	Oho. ne samo to. kmalu boš tudi moj mož. — >e je smejala Dora. — Poglej, sam si podpisal da se oženiš z menoj.	t
—	To ni točno. Jaz sem podpisal. da se poročim z Doro 1'arava-cini. vi pa se zovete Dora Franku.
Ona se je glasno zasmejala in se mi še btilj [iribližala. takt« tla sem čutil njen dih.
—	Vendar je vse v redu. dragi F ran češko.
Dora je izvlekla iz nedrij neki papir. — Poglej, tf> je uradno poverjeno pot rdi I o, tla sta Dora Para vacin in Dora Fxauko ena in ista oseba. Kar pust i, jaz sem mislila na vse.
—	Ali jaz vas ne ljubim več.
—	Tudi to ni točno, kar poglej v rokah imam pismo, v katerem mi potrjuješ, da me ljubiš in tla se samo iz trme oženiš z drugo. Moraš
l rog
HM) gla»v drobnice. Kozjaiu|lni l»r«nati. Franče.ško, da sem ce-
Vadih ji privre skozi ustnic*. Nato pa se ojunači in vstane. Ne- jlVIjski pridelki so razen krom- <>k
kaj se je moral«, zgoditi. Morala je iti k Fredu, še enkrat je morala l^«- ki	^ obrasel, močno • ^ - j lSkami in koli	Mo stvar izvwtno iavedla. Tata je bil
poškodovani, /ito bodo morali tx>-1 , .. ,,	, ...	i,- . •	/ ».
nekod pokriti. Travniki so k^kor JI««^obkol.li penili tujo ere- Ijut •», je rek^l, da bo vse strosk
bo košnja. Mrvo,d° 1,1 J° °t,}rnah v svoJ° na*s-
pogledati v njegov tihi t»braz in mu prinest svoje odpuščanje. Pri vsej bolesti, ki jo ji je povzročil, je mislila samo na to. kako rada ga je imela. V bolesti ji krvi sree.
Kaj naj stori?
K m^reri ne more. *a»j sedaj ne. Morala* bi krikniti. ko bi zr.p^-dala -raater. Nič več ji ni mogla kazati smehljajočega obraza.
In v njeni .srčni bolest i se sipomni prijatelja svojega očeta. dr. Gregorja, ki je pomagal in svetoval v marsikateri stiski, ki je že pogosto težila njeno damo. Da. k njemu in. njegovi ženi mora iti; tema dvema dobrima, ljubeznivima človekoma mora potožiti svojo bol. Pomagala ji bosta, da bo mogla prenesti t«i strašni udarec usode.
Naglo skrije pismo in brzojavko v ročno torbico ter gre tiho v kuhinjo. Mina jo prestrašena pogleda.
—	Za božjo voljo, milostljiva gospica. nekaj ivam ni prav? — z&kliee in sklene Toki.
Juta požira naraščajočo bolest. V bolečini se ji zategnejo ustnice.
—	Strašno me boli gla*va, Mina; in za nekaj časa moram na sveži zrak. Pa'veste, da je mati takoj v velikih skrbeh, in to ne sme biti. Skrivaj grem iz tliše. Dobro pazite na njen zvonec. Ako vpraša po meni, r«?ite ji. da sem naglo o*l«la. da kupim barve.
Mina prikima.
Da. milost I jiva go«pica. samo pojdite. Bom že n\se naredila. Ali nočete povojatt nialo kisa? To večkrat pomaga.
Juta samo tiho odkima in odide.
—	Menda ne bo pbolela; tako plaho izgled-a., — si misli Mina.
S tflžkimi nogami, kot wvinec. zapusti Juta' hišo. Dr. Gregor je atanoval »v bližini. Juta in mati sta se po očetovi smrti preselili tušem, da «o bile bikcu svojega zdravnika. Kadar je mati dobila src ne krče je morala biti zdravniška pomoč takoj pri rokah.
I
iwhojeni. Huda ______. ..	.... „ .
bo mnogo manj. kakor so jo j^ l^^irji sporoedi kaj se je zgo-čakovali. ker botlo morali ,M)ko. j^'1"- ^ v \ itanovcih zavrelo. A sa
siti 5o nezrelo travo, da ne segni-i™? Sf Je ^'f"1!8'	"a
je še to. kar je ostalo.	]x> iod prt>n Kozjemu. Vas so ob-
I ko I I'll ter niso piaseali nikogar iz vasi. Kozjame, ki so priliajali ocl tlrugod }>roti domu, ipa so ustavili in pridržali kot talce. Do oboroženega spopada med obleganci ni prišlo, ker je bilo o zadevi pravočasno obveščeno sresko načel-stvo v Iie»li Pa lank i, ki je poslalo Kozje močan orožniški oddelek. »Sta roda vina pravda se je taiko obnovila in predstavniki obeh vasi zahtevajo novo komisijo, ki naj razsodi ne samo. kamu pripada sporno zemljišče, marveč tudi to, >kakt> se sme uporabljati.
{Dalje prihodnjič.)
CENA DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko . Berilo -
KN0LISI1 SLOVENE READER 8TANE SAMO
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA1
216 West isth street NEW YORK CITY
Smrten padec s češnje.
4. junija zjutraj je obirala 40 letna Kata Koroščova na Pečovju pri Teharju češnje. Na drevesu je izgubila ravnotežje in padla več metrov globoko. Pri padcu si je zlomila hrbtenico in si tudi močno pretresla možgane. Prepeljail so jo v celjsko bolnišnico, kjer je že ob 13.415 <podlegla poškodbam. Ko roščeva je gospodinjila svojemu bratu, ki je usluzben v šamotni rtovanu (v Storah,
C
raeun
in je rcKei. aa no vs« te komedije postavil tebi v in tnlbil otl dote.
Dora je stala ztlaj prav pri meni in mi gledala naravnost v oči.
—	Frančeško. priznam, da si bil tedaj v onem sporu v pravu. Poglej. priznam to in ti stori, kar btK-eš.
Kaj sem hotel storiti ? Objtl sem jo in ji pritisnil poljub na njena vlažna usta.
Ko sem tisti večer sedeli v salonu. sem vprašal Doro, kako je prišla na misel, da iz vet le ceHo kometi ijo.
—	Stvar je zelo preprosta. Moja nova služkinja Marija Ravasio mi je rekla, da more človek tudi iz trane vse. Zakaj bi se torej tudi iz trme ne vrnil zo|>et k meni ? Ona je vse pripravila, jaz pa sem ji ob-ljuibrla, da jo obdržim za vedno pri sebi. ako bova mož in žena. Prista-
v %
nes;
—	Pristanem. Dora!
Advertise in 'Glas Naroda**
18. Julija: Manhattan i Hamburg v
20.	julija:
Staterivlam
21.	julija:
Paril v Havre
Leviathan v Cherbourg
Hex v Genoa i 24. Julija:
I Kii in p» * Bremen | 25. julija:
I AVu' York v Hamburg
\ 77. Julija:
MaJesiio v Cherbourg 28. Julija: II« d« Franc« v Havr«
Note...
PESMI Z NOTAMI:
NOTE ZA KLAVIR	' V
Slovenska koračnica (Pavčlri
Vsak zvezek |mi .......
8 mladinskih pesmi t Adamič
-'M) .r»n
pepel nični noči. iSattneri.
kani a n t a za stili, zbor iu orkester. Izdala tilas. Matb-a
NOVE PESMI S SPREMI JE VA-NJEM KLAVIRJA
Sest narodnih pesmi (Prelovec) Sil'
MEŠANI IN MOŠKI ZROR
Slovenski akordi (Adamiči :
T. 7.vez«-k ................."1
II. 'tvezek ...............75
Pomladanski odmevi. II. jtv. .. .-!."» Ameriška slovrn.ska lira
(Holmar) ...............1.—
Orlovske himne (V»M|n|»'r«M-| . .1*J0
Dve pesmi. iPrelovee.) Zn nio-
ški zl>i»r ia bariton solo.....-0
PESMARICA 4 JI. AS BENE
MATICE Koroške slovenske narodne pooii. tSvikaršlč), z v. ..
Sr.	1.
Sr.	la.
St.	11.
Sr.	i:i.
MALE PESMARICE
Srbske narodne himne ...lTi Sto čutii. Srbine tuini .IS
Zvečer .................15
Podoknira .............15
MOŠKI ZROR
Trije moški zbori (PnvtMi«) — Izdala ClaslM>na M:iti<-n .. Narotliia na^rohiiira d'avVli1!. Iiorski odme\i (Ijibarnar)
11 zvezka.................
nvo<; lasno
Naši himni ..................
MEŠANI ZBORI:
Planinske. (I.alia mar)
II. zvezek ................
Trije mešani zbori. Izdnln Cltts-Immi.-i Matlea ..............
Slavčrk. zbira šolskih pesmi —
(Medved ) ...............
.25
.10 ..'1.1
.45
.5:»
.45
RAZNE PESMI S SPREMI JEVA NJEM:
Domovini (Foerslerl
Izdnla ClasNona Matica .. .40 Iiorske cvetlice. (I*ahnrnar.) žetveni in jtetero raznih jiln«ov .45 4a* bi rad radečih rož. M«>i5kl zlwir * bariton soltun In priredbo za tlvtisjtev...........20
Lira, srednješolska. 1. in 'J. *v. ih> .50 Troglasni mladinski zbor. 1'riiiieren za trojclas^n ženski ali uiožki zUir. l.~i (tesnile. (Predeli ...................1,—
Mešani in moški zbori. (Aljaži
::. zvezek : 1'saltu lis; Ti veselo |m»J: Na dan; I»lvi»a uof ...4!)
zvezek : r >[»ouiia k veselju ; Sveta nor; Stražnik!; Hvalite CosjMMla: OUMitki; <Jeslo ...40 7. zvezek : Slavft-k : Zaostali I»ll«*: l»omottNlna lnkrlcn; Pri svatibi: Pri mrtvaškem sprevodu ; (ieslo ...................
S. zvezek: TI osrečiti jo hot i (mešan z!»»r» ; Prijatelji in senea (mešan zbtir) ; Stoj, solntMee stoj; Kmetski s«as ...40
■WIM'-ILI '	W!.?N7!I.....■ r;r,
^ff" fr-rn.—• ......—C-,:..;-	... IgM^HJI I , .
• a >uj M>.. kiji MiiMiti!:.1! rjuiaiiftaim''!', ■■!«.■! tt-"
<—WWH1 JPiliJIui-1 H1W,r.....(p~.....-Vi;

ppilllll	' T..-«., t IJ.f»|^JH«M»»*i
Tirr^^-^irri
CERKVENE PESMI:
Domači plaši. Cerkvene pesmi za mešan :-.hor..............1._
Priložnostne pesmi za cerkvene
in društvene sla vnos t i.......60
13 mešani in 3 moški zbori —
(A. C runu ................i._
V pepelnični noči (II. Sat t nor) 1.—
15- Tantnm Erjr« (Premrl) .... .50 Masne pesmi za mešan zbor —
(Sattner) ...................r.0
I? Pange Lingua T an t um Ergo
GenitoH. (Foersler) ........ 50
Hvalite Gospoda t njegovih svetnikih. 1*0 pesmi na čast
svetnikom (Premrl) .-........40
Missa in honorem St. Joseph! — (Pocnehnlk).................^o
Kjrrle .........................no
K svetemu Rešnjemu telesu —
(Foerstcr) .............. 40
Sv. Nikolaj ..................m
NOTE ZA CITRE:
Koželjski: Poduk v igranju na Buri pridejo, koračnica.........20
rit rab, 4 zvezki............3.—BWHit-13 OBBrTTns .........rrr •
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodne pesmi za tam- Na Gorenjskem je fletm......1._
buraški zbor in petje.	era' :"!;,: -m .;.;;:,■■■■■■■■■^■■■■i
Naročilo z Money ordrom pošljite na:
KNJIGARNO GLAS NARODA"
216 West 18th Street	NEW YORK, N. Y.