Poštnina plačana v srotovInL
Leto XVI., št. 296
Ljubljana, sobota 21. decembra 1935
wpxa.viusivu. Ljubljana, Knailjeva ulica d. — feieion St. a 122, 3123, insera.tm oddeieK.; Ljubljana, Seien-durgova ui. A. — Tei 3492, 2492, r^otiružmca Maribor: 'Josposka ulica
St. 11. — leielon št. 2455. Podružnica Celje: KLocenova ulica št.
i. — relefon št. 190. Računi pn pošt. ček. za vodili: Ljub« 3124, 3125, 31266. Ijana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Cena t Din
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Volitve v Španiji
Vladna kriza v Španiji je znova razkrila težave, s katerimi se mora bo« riti mlada republika. Borba za oblast se vrši z vso srditostjo brez ozirov na levo in desno in brez izbiranja sred® stev. Sile se zbirajo v dva glavna ta« bora. Na desni se nahajajo oni, ki se zavzemajo za spoštovanje tradicije m za močno centralno oblast, na levi so socialisti vseh nians, komunisti in anarhistični elementi. Pa tudi na de* snici sami, ki je bila zadnje čase na oblasti in ki obsega klerikalce s 115 poslanci, radikale s 70, agrarce s 30, katalonsko ligo s 25 in liberalne demo* krate z 10 poslanci, ni bilo sloge. Po številu je imela sicer ta koalicija ve* čino v parlamentu, toda njena notra« nja slabost ji je onemogočila vsako uspešno delo.
V hudih borbah, ki pretresajo špan« sko republiko in ki se kažejo v po« gostih padcih vlad — Španija je v teh štirih letih izmenjala 13 kabinetov. —-je propadla že večina svoboščin, ki jih je bila prinesla republika. Za resno parlamentarno delo ni vneme in zanj* manja niti med samimi poslanci več. Kadar so se nahajali na dnevnem redu važni zakonski predlogi, je stala vlada pred praznimi klopmi, kadar pa so se pripravljale kake senzacije, tedaj je bila zbornica vedno nabito polna.
Stari grehi uprave so se podedovali tudi na novi režim in vlade so imele često težave z razkritji raznih nečed« nih afer. ki so globoko razburkale špansko javnost. Komaj se je malo po« zabila zloglasna Strausova afera, v ka« tero je bil posredno zapleten celo biv« ši ministrski predsednik m voditelj močne radikalne stranke Lerroux. se ie pojavil že nov škandal. Bivš' državni podtajnik Nombela je prijavil velike nekorektnosti na škodo države. Baje ie neko veliko ladjedelsko podjetje v Barceloni zahtevalo tri milijone pezet za premije, ki mu niso pritikale. mini« ster Moreno Calvo pa je izplačal za« htevano vsoto s privoljenjem tedanje« ga ministrskega predsednika Perrou« xa, rte da bi bil izveden predpisani likvidacijski postopek. Zadeva je pri« šla kakor naročena levičarski onoziei« ii. ki je dvignila seveda strahovit krik. Strausovo afero z igralniškimi konce« si jami so prebrodili na ta način, da so izkrcali iz vlade Lerrouxa in niegove najbližje sodelavce Na aferi Nombe« la pa se je razbila desničarska koali« cija. ker se je stranka Gila Roblesa zbala, da bi jo zveza z radikali nreveč ne kompromitirala, in ker je poleg te« ga računala, da je prišel čas, ko lahko sama dobi oblast v roke.
Predsednik republike Zamorra je zašel v težaven položai Poskušal je na vse mogoče načine, da bi znova se« stavil raznadlo desničarsko koalicijo, ki je pri današnji sestavi zbornice edi« no mogoča. Poskušal je z vodilnimi politiki centruma, toda nobenemu se ni posrečilo pridobiti zase tudi klerl« kalno stranko. Ta je vztrajno zahteva« la za sebe predsedstvo in notranje za« deve obenem z volilnem nooblastilom. Toda Zamorra Grlu Roblesu ni pove« ril mandata čeprav bi ta gotovo sesta« vil vlado Glavni vzrok je bil pač ta, da je Grl Roblesova <?rupa strašno ob« sovražena na levici Pred 14 meseci je že sam nien vstop v vlado, čeprav so ji prinadla koma i tn' nrni<=trstva, iz« zval krvav upor. ki ie veljal na tisoče življenj in čegar posledic Španija še vedno ni prebolela. Zmagovita desnica se je tedaj kruto maščevala nad pora« žerrmi nasprotniki, predsednik renu« blike Zamorra pa je sedaj očividno smatral, da se ta poskus ne sme več ponoviti
Mogoče bi klerikalna stranka v se« danii vladni krizi ne bila tako nepo« pustljiva. če bi vedela, da bo predsed« nik republike rajši razpustil parlament kot pa dal njej vlado Volitve so bile namreč strašilo, ki je dosedaj vezalo čudno in nenaravno koalicijo radika« lov in klerikalcev proti združeni mark« sistični fronti. Desnica, ki je izšla zma« govita iz zadnjih volitev, se zaveda, da današnji položaj za njo ni več tako ugoden. Pri poslednjih volitvah je la« hko kazala na neuspehe in nesrečno politiko radikalno«levičarske vlade, ki jo je rodila revoluciia. Sedaj pa je bi« la ona sama na vladi, a usneh je ostal isti Neuravnovešeni proračun, nara« ščajoča brezposelnost in beda, krva« vi nemiri v notranjosti, ponesrečena akc ;ja za nomoč kmetom — vse to so močna agitaciiska volilna gesla za le« vičarsko opozicijo.
Nova vlada je sestavljena iz ljudi iz neposredne okolice predsednika Za« morre in je volilna vlada s točno orne« jeno nalogo. V niej manjka večina imen. ki smo jih bili navaieni slišati v čestih dosedanjih španskih vladnih krizah V senci te nadstrankarske vla« de na se že kažeio obrisi strastne in zagrizene volilne borbe.
Ba!dwinov confiteor
Baldwin priznal, da je bil sprejem pariških mirovnih predlogov usodna pogreška njegove vlade — Pariški načrt je pokopan —
Zaupnica vladi
Odgoditev pomorska
konference
London. 20 decembra. AA. Pomorsko konferenco so odložili do 6. januarja.
London, 20. decembra, d. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je po govoru od-stopivšega zunanjega ministra Hoareja povzel najprej besedo vodja opozicije Attlee, ki je s poudarkom vprašal, zakaj naj bi bil Hoare edini grešnik, ker je vlada odobrila njegovo postopanje. Ali je morda fair, da so ga kot bolnega človeka poslali v Pariz brez navodil in ga posti, vili pred najbolj usodno odločitev za mir v Evropi in na svetu, če odhaja Hoare, je dejal; morate oditi tudi vi, gospod Bald-win.
Zatem je vstal ministrski predsednik Baldvvin, čegar govor je napravil vtis, da je bilo vse, kar se je odigralo, tragedija, ki je obstojala v tem, da so bile okolišči. ne in ves sistem močnejši kakor ljudje, ki so zagotavljal^ da so prežeti z najple. menitejšiimi čustvi. Baldvvin je priznal, da je šel Hoare dalje, kakor je bilo vladi všeč in da je prezgodnja objava mirovnih predlogov v Parizu onemogočila vladi izvesti zaželjene izpremembe.
Bili smo prepričani, da segajo pariški predlogi predaleč in bi jih radi izpreme-nili. Glavno odgovornost nosim seveda jaz sam. Priznam odkrito, da je bila s tem povzročena velika škcda in da bo preteklo precej časa, preden bo zopet popravljena, na drugi strani pa sem odločen preprečiti v bodočnosti z vsemi sredstvi vsako ponovitev takih dogodkov. Vem da so bila prizadeta najbolj sveta čustva naših roja. kov. Pariški mirovni načrt je mrtev jn pokopan in ga ne bomo več oživljali. Velika Britanija je še nadalje odločena nadaljevati politiko Društva narodov, obdržati prevzeto vodstvo in podpirati vsako kolektivno akcijo, kolikor je mogoče, če bo res kolektivna.
Dejstvo, da ni nobena država, razen Anglije, izvedla ukrepov, s katerimi bi lahko branila mir v potrebi tudi z orožjem ter ga tudi izsilila z njegovo pomočjo, se mora javno priznati. da se v bodoče izognemo vsakršnim presenečenjem. Nik. dar več pa nam javnost ne bo dovolila sprejeti obveznosti, če bo videla, da smo končno mi edini, ki moramo plačevati s krvjo.
Ta izjava se je nanašala na pripombo odstopivšega zunanjega ministra Hoareja, da bi individualna vojna Italije proti Angliji gotovo razbila Društvo narodov.
Po Baldwinu se je oglasil k besedi minister Austen Chamberlain. če^ar izvajanja so odločila usodo vlade. Med drugim je dejal, da so Attlee je ve izjavej po katerih gre za Baldwinovo čast, dovedla vsakogar v zadnjem trenutku do sklepa, da se nihče ne sme vzdržati glasovanja. Poraz, ki ga je doživela vlada, je priznal ministrski predsednik z brezprimerno odkritosrčnostjo, odstopivši zunanji minister Pa prav tako z brezprimerno požrtvovalnostjo in brezmejno odkritostjo. Iz tega se more izvajati samo dokaz za ves svet, da nima Velika Britanija v tem sporu nobenih posebnih interesov za zlorabljanje Društva narodov in da morajo biti vse države pripravljene plačati premijo^ če hočejo, da bo Društvo narodov zagotovilo njihovo nedotakljivost in mir.
Chamberlainov govor je izzvenel kot programatična iz}ava bodečega zunanjega ministra, čegar politika bo stremela za tem. da postavi Evropo pred vprašanje bolj aktivnega sodelovanja in večje požrtvovalnosti za Društvo narodov kot garanta miru ali pa pred novo dobo alians, ki morajo dovesti do vojne.
Ob pol 1. zjutraj je zbornica prešla k glasovanju ter je najprej s 397 glasovi proti 175 odklonila predlog opozicije, naj se vladi izreče nezaupnica, na to pa ji je s 390 glasovi proti 145 izglasovala zaupnico.
Resolucija lordske zbornice
U lordski zbornici je v imenu vlade pravosodni minister iord Halifax izjavil, da ni bila še nobeni državi naložena bolj nehvaležna naloga. kakor je-misija, ki sta jo prevzeli Velika Britanija in Francija, da izdelata načrt za spravo med Italijo in Abesinijo Prizadevanja za mir so doživela sedaj bodisi po pravici ali krivici neuspeh. Priznava, da je bila storjena pogreška, toda Hoarejeva ostavk-, ojaeuje moralno stališče vodstva Velike Britanije v svetu.
Canterburyjskj nadškof j« iziavil, da ne more nihče razumeti, zakaj je vlada odobria predloge, ki določajo nagrado za napad in kršitev mednarodnih obveznosti.
Lord Mottistone je zahteval ostavko celotne vlade, državni podtajnik Stanhope pa je izjavil ob koncu debate da sankcije nikakor niso umrle, ker j-> položaj prav tak kakor ob početku pariških razgovorov.
Končno je lordska zbornica z aklamacijo sprejela naslednjo resolucijo, ki jo je predložil lord Daviš, član liberalne opozicije:
Lordska zbornica ugotavlja, da so predlogi, ki so bili objavljeni v Beli knjigi gle-
de ureditve italijansko-abesinskega spora, nesprejemljivi, in poudarja, da ne bo sprejela nikakega načrta, ki ne bi bil v skladu z načeli enakosti in pravice ter obveznostmi. ki jih ima Velika Britanija po paktu DN. Zato poziva vlado, naj prične znova izvajati politiko, ki jjo je proglasil zunanji minister meseca septembra v ženevi ln k| jo je ves narod o priliki po. slednjih volitev odobril na tako sijajen način.
Za poostritev sankcij
London. 20. decembra, o. Kralj Jurij je popoldne sprejel ministrskega predsednika Baldwina, ki mu je v daljši avdienci poročal o splošnem mednarodnem in angleškem položaju.
Današnji listi se obširno bavijo s pre-okretem v angleški zunanji politiki in soglasno podčrtavajo, da se je Anglija vrnila k politiki, ki je prišla do izraza z uvedbo sankcij proti Italiji. »Times« m »Dai.lV Telegraph« se zavzemata za poostritev sankcij, češ. da bi bila tem bolj upravičena, ker sabotira Italija celo sedaj že pokopane pariške predloge, ki so ji nudili mnogo več. kakor pa bi mogla sploh kdaj zahtevati. Po mnenju »Timesa« je treba misliti ne samo na ooo*tritev sankcij, marveč tudi na ortfanizariio kolektivne vojaške akcije proti Italiji v okviru Društva narodov, če bi se pokaralo, da sankciie Mussolinija še ne bi prisilile h kapitulaciji.
Francoski tisk o vzrokih poloma pariškega načrta
Pariz, 20. decembra. AA. »Matln« piše da se bodo po&ledice včerajšnje seje angleške spodnje zbornice čutile tudi izven mej angleškega imperija.
»Jour^ ugotavlja, da je včeraj javno mnenje premagalo angleško vlado. »Petit Parisien« pravi, da So pariški načrti doživeli neuspeh predvsem zaradi tega, ker jih v Rimu niso tak0j z zadovoljstvom sprejeli, »Journal« naglasa, da je Mussolini po mnogih napakah, ki jih je napravil v zadnjih mesecih, sedaj napravil največjo, ker ni takoj sprejel, kar mu je bilo ■Ponujeno. To je veliko razočaranje-»Echo de - aris« piše: Negativni molk v Rimu nam gotovo ne daje poguma. Ali Mussolini ne čuti, da je bilo v niegovem interesu, da prizanese francoskemu ministrskemu predsedniku in ngleškamu zunanjemu ministru, ki sta ®e 10. decembra sporazumela o stvari, ki bi na tej obnovi lahko Zanj tak0 ugodno izpadla? Radika 1-no-socialistična »Republique« piše: Nerazumevanje Italije napram Franciji in Veliki Britaniji na« naravnost preseneča. An gleška in francoska vlada 6ta se izpostavili najhujšim napad-oim javnega mnenja v zapadni Evropi, le da bi napravili uslugo Italiji. Zares je pretirano, če sedaj v Rimu nato odgovarjajo, češ, da gre za »egojzeinit in »hinavščino«.
V Italiji so ogorčeni
Rim, 20. decembra, o. Popoln preokret, ki je nastal zaradi dogodkov v Angliji, je napravil na tukajšnje politične kroge velik vtis. Z veliko nestrpnostjo pričakuje sedaj vsa javnost nocojšnje sklepe velikega fašističnega sveta. Ni izključeno, da se bo veliki fašistični svet spričo sedanjega mednarodnega položaja omejil zgolj na splošno izjavo, ne da bi zavzel konkretno stališče mo pariških predlogov. Na drugi strani zatrjujejo, da bo Italija sedaj še podvojila svoje napore, da *fz v o ju je kak večji vojaški uspeh v Abesiniji, da bi tako morebitna bodoča mirovna pogajanja odločila v svojo korist.
Ves fašistični tisk poziva ljudstvo, naj se v tem kritičnem trenutku zbere oikrog Mueso-liindja in vzdrži. Trdijo, da italijanska vlada sploh ne bo odgovorila na pariške predloge ker smatra, d-a jih je Anglija ze umaknila, Društvo narodov pa postavilo v arhiv. Namesiu odgovora je pričakovati, da bo veliki fašistični svet, ki se je sestal nocoj, sprejel resolucijo, v kateri bo ponovno nasted italijanske zahteve in naglasil pripravljenost italijanskega naroda, da vzdrži v borbi do kraja ne samo v Afriki, nego tudi proti gospodarski blokadi.	, .
Glavno glasilo fašistične stranke, milanski »Popolo d' Italia«, požira italijanski na'rod, naj mirno počaka na Mussolinijeve odredbe ter pravi nato:
Divjaška krivičnost sankcionastov je prišla sedaj do popolnega izraza in pacifisti »o »» udinjal« afriškim črncem ter ne dopuščajo nikake diskusije z Italijo. Če pripravi kak minister osnovo za pogajanja, mora odstopiti in se ukloniti sankcionistom. Polovica Društva narodov ni Je pod vpli vom, nego naravnost pod mandatom mračnih sni- Pnoti Italiji eo se združili sovražniki evropskega miru. Na isti fronti so se znašli z abes:nskimi rasi razni imperia.lisbi, rdeča in rumena iinterna-cionala ter mračni verižnih.
V ženevi so zadovoljni
Ženeva, 30. decembra o. Večina delegatov Društva narodov je z zadovoljstvom pozdravila izjavo, ki sta jih podala v angleški spodnji zbornici Baldvvin in Hoare. Posebno pozdravljajo izjavo, da so pari« ški predlogi definitivno pokopani. V Ženevi prevladuje mnenje, da jc Društvo narodov s tem preživelo hudo krizo in zopet mnogo pridobilo v svojem ugledu in avtoriteti. V italijansko-abesinsikem sporu ima sedaj zopet glavno besedo Društvo narodov, ni pa verjetno, da bi se sankcij-ski odbor, ki je bil včeraj odgoden za ne« določen čas, sestal prej kakor v drugi polovici januarja.
Razhod ženevskih delegatov
ženeva, 20. decembra, p. Danes so zapustili ženevo skoraj vsi glavni delegati držav, ki so se udeležili poslednjega zasedanja sveta Društva narodov. Med ostalimi se je tudi .jugoslovanski poslanik: dr. Purič vrnil v Pariz.
Laval je imel pred odhodom daljši sestanek z zastopniki držav Balkanskega sporazuma, turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom, jugoslovanskim poslanikom v Parizu Puričem in grškim delegatom Pclitisom.
V znamenju
nove politike
London, 20. decembra, b. Angleška vlada je vprašala sredozemske države, ali so že razmotrivale o vojaških in mornariško-tehničnih varnostnih ukrepih, ki bi bili potrebni, če bi nastale težave pri poostritvi sankcij. Razen tega je angleška vlada vprašala prizadete vlade, ali bi bile pripravljene v primeru, če bi bila angleška mornarica napadena, v resnici priskočiti na po= moč, kakor določajo statuti DN. V Londonu bi zelo želeli, da bi se to vprašanje uredilo v Ženevi še prej, preden bi razpravljali o načrtu poostritve sankcij.
Laval za enkrat ostane
Baldwinova razkritja o nevarnosti za evropski mir so napravila velik vtis na francosko javnost, ki sedaj priznava upravičenost Lavalove politike
lika, kjer pa ni pričakovati odločitve pred sestankom kongresa, ki bo zasedal šele v drugi polovici februarja.
Pariz, 20. decembra, o. Zaradi božičnega premirja je pričakovana velika zunanjepolitična razprava v francoskem parlamentu odgodena do 27. decmebra. Poročila iz Londona so vplivala dokaj pomirjevalno, v splošnem pa sodijo, da je napravila angleška vlada spretno šahovsko potezo ter žrtvovala celo svojega lastnega zunanjega - ministra, da bi vrgla tudi Lavala. Prav to spoznanje je tako vplivalo na francoske politične kroge, zlasti na centrum in desničarske stranke, da so se odločili za vsako ceno preprečiti Lavalov padec, ker so prišli po izjavah Hoareja in Baldwina do "poznanja, da je nastopil Laval zgolj za obrambo miru v želji, da prepreči razširjenje vojnega konflikta na Evropo. To je bilo tudj najbrže merodajno za Herrioto. vo stališče, ki je rajši odstopil kot predsednik stranke, kakor pa da bi podal ostav. ko kot minister in pustil Lavala na cedilu. V sedanjih razmerah je kaj malo upanja, da bi moglo priti do sestave levičarske vlade. Tudi levičarska vlada bi bila veza_ na na podporo sedanje vladne večine, dočim o izpremembi smeri francoske zunanje politike ne more biti niti govora. Zato tudj ne bi imelo smisla izzvati padec La_ vala, ki je začel izvajati sedanjo francosko zunanjo politiko. V notranji politiki so na dnevnem redu nepopularna vprašanja, za katerih ureditev ne bi hotela prevzeti oHrfAvornosti nnbena levičarska stranka.
Kar se tiče poostritve sankcij proti Italiji. za katere se sedaj zavzema'0 v 1 ondo-nu nrevlndnie i- Parzu ^nenie V »—«•-la prepoved izvoza petroleja v Itaiiio smi-s-i sxmo F.vt-ij. če t>i soueiovala iuU; --v-.o-
Laval je danes poročal predsedniku republike, nato pa je imel dolg razgovor s Herriotom. Zatrjujejo, da pripravlja re« konstrukcijo svoje vlade. Kdaj se bo izvršila, je odvisno od razvoja političnih dogodkov. Za zunanje politično debato v poslanski zibornici, ki se bo pričela 27. t. m., pripravlja Laval obširno poročilo, v katerem bo odgovoril Hoareju in Baldvvinu ter podrobno pojasnil svoje stališče.
Z abesinskih bojišč
Odhiti abesinski napadi vzhodno od Makale
Addis Abeba, 20. decembra, o. Kakor poročajo iz Desija, je neguš dobil poročilo dedžasmača Ajela. poveljnika abesinskih čet, ki se bore na desnem bregu reke Takaze, da je njegovim četam po zelo hudih borbah uspelo potisniti italijanske čete daleč nazaj. Italijani so zapustili fronto v velikem neredn in se umikajo z velikimi izgubami.
Aksum in Adua
cilj abesinske ofenzive
Berlin. 20. decembra. AA. DNB poroča iz Addis Abebe: Po poročilih s severnega bojišča se tamkaj še vedno vrše ogorčene borbe, zlasti v pokrajini širi. Abesinci se bore silno ogorčeno. Glavni cilj njihovih napadov sta sveto mesto Aksum in Adua. Izgube so na obeh straneh velike. Abesinci počasi, a stalno prodirajo.
Italijanski komunike
Rim, 20. decembra. AA. Ministrstvo za tfsk in propagando je objavilo naslednji komunike štev. 76:
Sklepi ministrskega sveta
Beograd, 20. decembra. AA. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila nocoj od 17. do 19 pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta g. dr. Milana Stojadinoviča, so med drugimi resornimi vprašanji sklenili tudi naslednje:
1)	da se poročilo finančnega ministra o sklenitvi tobačne konvencije med našo upra« vo državnih monopolov in tobačno režijo Češkoslovaške republike o prodaji našega tobaka vzame na znanje, da bo na ta način mogoče oddati izdatne količine tobaka za daljšo dobo-
2)	da se vzame na znanje poročilo finančnega ministra o odkupnih cenah r-, r<»-bnk v letnšniem letu: ker so na podlagi sklepa kraljevske vlade cene to pot znatno višie- je odziv pridelovalcev prav zado-voliiv in bo zaradi tega prej tako pogosto tihrt-^pstvo ponol->r>ma odnpdlo: odkupne cene tobaka za prihodnje leto se povečajo
za 20 odstotkov, tako da bodo koristi pri« delovalcev tobaka popolnoma zavarovane;
3)	da se sprejme na znanje poročilo gradbenega ministra o njegovem potovanju j>o vardarski banovini v zvezi z zadnjimi* poplavami; ožji odbor ministrov ho z gradbenim ministrom in s finančnim ministrom proučil in stavil ministrskemu svetu v odobritev končni predlog;
4)	da pravosodno ministrstvo sestavi uroib bo z zakonsko veljavo o muslimanski ver«ki za.iednici. io predloži -prizadetim ministrom, da io v naikraišeni času prouče in nalo vrnejo pravosodnemu ministru da jo predloži mi p istrskemu svetu v notrditev;
5)	da se potrdi nredha o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike, ki io je sestavilo ministrstvo zn gozdove in rudnike, in da se ta predlog takoi izroči^ finančnima odloroma narodnega predstavništva v potrditev.
Naši oddelki so včeraj porazili in raz-gnalsi po živahnem boju sovražno vojsko južno oi Atobi Adija in Tembiena_ Na naš: strani sta padla en podčastnik in ©n a&kar, 15 vojakov pa je ranjenih.
Abe&imske izgube 6o znatne. Letalstvo je ponovno bombardiralo sovraže čete ob reki Takazi pri Mai Timketu.
Domačinski voditelji v Ogac'ienu so imeli svoje tradicioaino zborovanje v Gora-heji in pri tej priliki ponovno izrekli svojo zve®tobo Italiji.
Odmevi marsejskega procesa
Marseille, 20. decembra, p. Včeraj je prispel v Marseille novoimenovani predsednik apelacijskega sodišča v Aixu en Provence Loicon. Danes je odpotoval v Aix in takoj prevzel svoje službene dolžnosti.
V Aix en Provence je prispel davi tudi odvetnik Berthon, ki je prevzel obrambo obtoženih teroristov. Posetil je predsednika apelacije in imel z njim dolg razgovor. Ko je odhajal s sodišča, je novinarjem izjavil, da še ni utegnil proučiti dosieja glede procesa proti atentatorjem, ker je prezaposlen s sodno razpravo zaradi afere Staviskega. Rekel je tudi, da bo odvetnik Desbons bržkone ponovno sprejet v odvetniško zbornico in da bo spet lahko sodeloval pri obrambi obtožencev.
Zdravniška aSera v Zagrebu
Zagreb^ 20. decembra, o. Veliko pozornost v javnost je izzvala neka afera v zdravniških krogih. Državno tožilstvo v Zagrebu je obtožilo tri ugledne zagrebške zdravnike zaradi nedovoljenega izvrševanja splavov. Obenem je proti osumljenim zdravnikom uvedla postopanje tudi zdrav, njška zbornica. Veliko zanimanje vlada v javnosti zlasti za odločitev zdravniške zbornice, ker je znano, da se je nedavni kongres jugosJovenskfih zdravnikov izrekel za dovolitev odprave plodu v gotovih primerih, kjer govore zato gospodarski, socialni ali zdravstveni razlogi.
Državna počastitev
prezidenta Masaryka
Zakon o počastitvi je bil v poslanski zbornici sprejet soglasno - Glasovali so zanj tudi Henleinovi nemški ekstremisti —- Velike ovacije Masaryku
Praga, 20. decembra, b. V navzočnosti predsednika vlade dir. Hodže in vseh ostalih članov je poslanska zbornica poslušala danes poročilo ustavno-pravnega in proračunskega odbora o vladnem zakonskem osnutku glede državne počastitve prvega predsednika češkoslovaške republike T. G. Masaryka. Dva poslanca sta v kratkih, a krasnih govorih orisa a prezidentove zasluge za narod in države. Njuna izvajanja je vsa zbornica poslušala stoje, na koncu pa priredila od-stopivšemu prezidentu burne in dolgotrajne ovacije. V imenu Herileino-ve stranke je dodal zastopnik parlamentarnega kiuba te stranke izjavo, da smatra ta zakon za samo po sebi umliivo dejanje hvaležnosti češkoslovaške republike spoštovanja vrednemu možu, ki "e sk^zi 17 let z največjo požrtvovalnostjo upravljal najvišji pobožaj v držav'.. Svoi govor je zaključil z izjavo, da bo tndi Hen-leinova stranka glasoval za predlagani zakonski osnutek. Pri glasovanju je bil vladni osnu-tek o državni počastitvi prvega prezidenta češkoslov- ške republike v obeh čitanjih spre;'et z vsemi glasovi. Zbornica je nato še enkrat priredila Masarvku viharne ovacije.
Po končanem glasovanju je pod°l predsednik Malyoetr pregled o zborničnem delu od začetka četrte funkcijske
periode ter podčrtal delo, ki ga je zbornica izvršila v tej dobi. Prihodnja seja bo sklicana pismeno.
Prva dejanfa novega prezidenta
Praga, 20 decembra, b. Prezident dT. Bcneš se je davi v zunanjem ministrstvu
poslovil od dosedanjih sodelavcev. Pri tej priliki se mu je pomočnik zunanjega ministra dr, Krofta s toplim' besedami zahvalo! za njegov aktivni optimizem in za stolno zavzemanje za mirovno politiko. Prezident dr Beneš je vsem svojim dosedanjim sodelavcem v zunaniem uradu položil na srce, naj tudi v bodoče hodijo po poti. ki io ie začrtal prvi prezident republike Masarvk
V teku doooklneva je dr. Beneš sprejel zastopnike češkoslovaške armade z ministrom za narodno obrambo Macbnikom na čelu. ki so mu prišli izročit nezdrave vojske Prezident ie pri tej priliki poudarjal stalno dobro razmerje med zunanjo politiko i<n armado in naglasi! posebno dejstvo. da mora armada biti stalno vzvi-šervi nad vsa dnevno politična vprašania. To načelo bo varova] za vsako ceno tudi v bodočnosti.
Na gradu sta bi'i nato pri prez>dentu dr. Benešu nastonni avdicnci dveh novo ine. novanjh pos^nikov. in sicc argentinskega poslanika C!o'rmbresa in švicarskega zastopnika Chariesa Rruckmanna.
Zarouiiški proces v Sofiji
Bofija. 20. decembra, a. Na zarotniškem procesu* proti bivšemu polkovniku Damjanu v«i?evn ,,, tovarišem ki se je pričel v sredo je bil danes zaslišan Velčev. Stopil je lhii..o pred sodnike, v rokah je imel svoj oi>rambni spis. štirje orožniki z bajoneti na puškah so stali na straži. Razen njih so bili prisotni še policijski agenti. Predsednik je stavil kratka vprašanja, s katerimi se pa Damjan Velčev ni zadovoljil. Pripravil si je svoj obrambni govor in ga pričel citati.
Spočetka ie govoril o historijatu vojne lige. Obrazloži) je vse razloge, zaradi kate* rili se je vojna liga 9. junija 1923 odločila za prevrat in kako je pozneje prišlo med ligo in generalom Vlkovim do spora. Vselej si je prizadeval- da bi voiska ostala zvesta svojim nalogam Med višjimi oficirji so bili tudi t.iki. ki ao hoteli zadostiti svojim osebnim ambicijam Prav zato je propadlo veliko delo z dne 19 maja preteklega leta. Posebe; je pojasnil razloge, ki so dovedli do prevrata 19. maja preteklega leta. Ves program akcije je vsebovala deklaracija v'vi- Kimona Georgiieva- ki pa ga ni bilo mogoče izvesti zaradi izprememb, ki so se izvršile 2!2. januarja in zaradi čisto osebnih ambicij posameznih udeležencev. Njemu so večkrat ponudili položaj ministra voj* sk.;, ministra prosvete in druge resore ter celo poicža' ministrskega predsednika, a je vselei ponudbe zavrnil ker je hotel dati svojim tovarišem v vojski osebno zgled, da bi ostali zvesti svojemu vojaškemu poklicu in svojim vojaškim misijam. Velčev je nnlo 7	7ovrr.ii obtožbe ki so mu jih
podtaknili nasprotniki 19. maja. češ da se je noiel povzpeli do položaja predsednika republike. Pobijal je trditve državnega to-Ha bi bi] r>o 2'2. ianuariu pričel pripravljati neko zaroto. Po političnih spremembah 22. januarja se je popolnoma umak-
nil in odpotoval iz Bolgarije enostavno za« radi tega. ker so mu stregli po življenju. Njegovi sovražniki so se zbirali v nekdanji VMRO.
Velčev je nato pobijal obtožbe državnega tožilca, da bi deloval za razdor v vojni ligi če bi bil hotel doseči kak poseben položaj, ne bi odbil ponudi: na ministrsko predsedstvo in druge ministrske položaj«. Zavrnil jih je baš zaradi tega, da očuva edinstvo lige Obtožnica mu očita, da je pripravljal nov prevrat, da bi se polastil vse oblasti. Ce bi imel dejansko take namene, bi bil oblast dejansko sprejel takrat, ko so mu jo ponujali. V tujini se ni sestal niti z eno uradno osebnostjo večkrat pa z bolgarskim letalcem Hristom Lazaroviin, da bi od njega izvedel, kaj je novega v domovini. Vse izjave, ki jih je Lazarov dal pred preiskovalnim sodnikom, so bile neresnične toda ne po njegovi krivdi, temveč zato. ker so nanj izvajali pritisk in ga mučili kar lahko Lazarov sam potrdi. Velčev je nato zavrnil tudi trditve, da bi bil pripravljal orevrat 3. oktobra. To bi lahko trdili le oni ki niti najmanj ne po* znaio generalštabnih poslov, in ki ne vedo, koliko delo ie potrebno samo za sestavo načrta za izvedbo takega prevrata Po trditvah državnega tožilca bi se morali izvršiti 3. oktobra prevrat oo istem načrtu kakor ie bil izveden 19 maja preteklega leta. Prilike in spremenjene razmere pa tudi poznavanje lanskega načrta nikakor ne bi dopuščale. da bi se sedaj pripravil enak načrt, ker bi bil že ra radi tega nemogoč Končno je Velčev poudaril da se obtožnica ne skli* cuje na nikaka materialna dokazila. Veruje v nepristranost vojnega sodišča in se nadeja- da bo «odba ki bo izvršena nad njim in njegovimi tovariši dvignila čast bolgarskega vojnega sodstva.
Za obvezno socialno davščino v Ljubljani
Ljubljana, 20. dec-mbra.
Na pobudo mestnega socialno.politične-ga urada so se v mestni zbornici zbrali nocoi zastopniki vseh naših socialnih institucij ter strokovnih in karitativnih združenj, da se porazgovore o ukrepih ki jih bo treba podvzsti za odpravo najhujše bede v Ljubljani.
Anketo je otvoril dosedanji župan dr.
Ravnihar. nato pa sta nnčitaik mestnega
b
socialno-političnega odbora Kosem in referent delavskega urada Juvan izirpno poročala o stanju bede in brezposelnosti v našem mestu in o organizaciji javnega skrbstva- Mestna občina je že od nekdaj trosila ogromne zneske za omiljenje b?de svojega prebivalstva, saj gre ena sedmina rednega letnega proračuna za socialne in zdravstvene namene. A kakor se je v letih krize izkazalo, je tudi tolikšna pomoč premajhna in mestno skrbstvo dandanes ne more več izpolnjevati svojih nalog, če mu z izdatno podporo ne priskoči zasebna iniciativa. Letos so se težave še povečale, ker se je del'ž bednostnega fonda, ki odpade na mestno obzirno, skrčil skoraj za dve tretjini, število brezposeln'h pa se je brez primere povečalo. Mestni socialno-politični urad je že lani bolj ali manj redno podpiraj okrog 8 500 '..radi, le- ' tos pa je ta številka še občutno narasla.
Nato se je razvila kratka debati, v katero so posegli predsednik Zveze društev zasebnih nameščencev Zemljič. mastni svetnik Smersu. zastopnica žensk h organizacij Angela Vodetova ravnatelj OUZD dr. Bohinjec tajnik DZ Uratnik, predsednik Združenja trgovcev Soss zastopnik zveze grafčnih delavcev, prior Uča.k in dr. Ka.mušič. Posamezni govornik? so grajali. da ie mestna ob*ina tako pozno započela svojo akcijo hkratu pa so stavili nekaj konkretnih predlogov, 0 kate-
rih se je razpravljalo že lani ob podobni priliki. a doslej niso prišli do izvedbe. Na koncu je bilo soglasno sklenjeno da se osnuje poseben akcijski odbor, v katerega naj odpošljejo svoje zastopnike mestni svet. karitativne, ženske, strokovne, gospodarske in nacionalne organizacije. Naloga tega odbora bo predvsem, da z odločno intervencijo v Beogradu iziposluje uvedbo obvezne socialne davščine v Ljubljani, ki bi mogla po približnem računu vreči do 2 milijona Din na leto socialnemu skrbstvu. Tajnik DZ Uratnik je opozorili, da bo letos mnogo težje uvesti ta davek kakor lani. ker je banovinski bed-nostni fond med tem časom postal za dobršno mero manj popularen, češ da se sredstva, zbrana za podporo najbednej-ših. pogostokrat uporabljajo za kritje rednih potreb institucije, ki ta fond upravlja Vkljub pomislekom je bil predlog so-glasno sprejet, anketa pa je odboru, ki se bo vnajkraišem času sestal še naložila, naj dotlej, dokler ne dobimo obveznega davka. mobilizira pobiranje prostovoljnih prispevkov med deloda.iaV delojemalci po podjet;5*-'
Nova pogajanja Anglije z Egiptom
Kairo. 20. decembra, o. Ker je biil s kraljevim ukazom obnovljen prejšnji volilni zakon. preakujejo. da bodo nove volitve v napotku marca. Nihče ne dvomi, da bo pri oHtvah zmagala nacionalna opozicija pod vodstvom N'?.<has paše. Takoj po volitvah se bod« pričela oogaianja za «1cl<*n:tev nove oogodbe med Egiptom in Angl^io že sedaj oa se bodo začel! razgovor! med angl^k.im vrhovnim komisarjem Lamp*onom n Na^as pašo kot predstavnikom eg;ptskih stran-k.
Beležke
9
Posl« Prekoršek o načrtu zadružnega zakona
Na lepo obokanem sestanku članstva JNS v Celju je poročal v sredo zvečer nar. posl. Ivan Prekoršek. Omenil je med dr. trgovski zakon, zakon o prekrških ter zakon o gospodarskih zadrugah. Gosp. poslanec je zlasti o zadružnem zakonu obširno razpravljal ter podal nad vse zanimivo sliko o razvoju našega zadružništva od početkov obeh bratov Vošnjakov preko dr. Janeza Kreka do najnovejše dobe. Dasi smo vsi že davno iskreno želeli, da dobimo tudi na področju zadrugarstva enotno zakonodajo za vso Jugoslavijo, vendar bi moral zadružni zakon.v večjem obsegu upoštevati razvoj zadružništva v posameznih panogah in po* sameznih pokrajinah. V tem pogledu načrt novega zadružnega zakona n«. zadovoljuje ter je glede na gotova določila v mnogo-čem za nas nesprejemljiv. V zakonskem načrtu predvidena nova tvorba Zadružne banke ki bi značila novo privilegirano denarno centralo, bi pomenila v naših že itak kritičnih prilikah na denarnem trgu novo odvajanje denarja v centralo, odkoder ga tako težko dobivamo. Naše zadružništvo je v silno težki krizi ter je nujna pomoč s strani države pogoj njegovega nadaljnjega obstoja in napredka.
Ker pomeni novi zadružni zakon preoster prelom s preteklostjo, saj bi tiral n. pr. pri nas v Sloveniji nujno vse močnejše poso* jilnice v delniške družbe. *ta nar. posl Ivan Prekoršek in Milan Mravlje ki sta člana skupščinskega odbora glasovala v načelu proti zakonskemu osnutku.
Navzoči zborovalci so izvajanja g. poslanca sprejeli z živahnim odobravanjem. V drugem delu svojega poročila je g. poslanec ob splošnem pritrjevanju izčrpno obravnaval nekatera aktualna politična vprašanja.
Samo tri resne politične skupine
V Banjaluki je imel eden od najbližjih sodelavcev dr. Mačka, nar. posl. dr Juraj Šutej konferenco pristašev bivše HSS Glede politične situacije je med drugim dejal, da je treba danes računati samo s tremi resnimi političnimi skupinami in sicer z JRZ. združeno opozicijo in poborci. Vse tri skupine 6o miš'jenja, da je treba rešiti hrvatsko vprašanje Združena opozicija si je že davno na jasnem o tem, kaj hočejo Hrvati, ker so bil' vsi tozadevni razgovori s predstavniki bivših demokratov in zemljoradnikov cisto odkriti.
Položaj, v ka.terem se nahaipmo danes, je dr Sutej nadaljeval, ni lahek in skoro ne moremo biti optimisti Vendar pa mo_
Pri zapeki,
lenlvem črevesju, odvišnl želodčni kislim in zastoju žolča pomaga naravna
FRANZ-JOSEFOV*
grenčica.
Ogl reg & t*. 16485/*
ramo ugotoviti, da imamo Hrvati od vseh politikov najbolj sposobnega, to je dr. Mačka. Narod je nezmotljiv. Vendar pa se politika ne more voditi tako, da veste vi vsi, kar mj vemo. Radikali, katere je vodil pokojni Nikola Pošič, so skozi polnih petdeset let vedno dejala: »Ve Ba-ja, kaj dela.« In tako vam morem reči tud-i jaz: »Ve Maček, kaj dela.« Mi imamo samo enega voditelja, ki mu mora narod disciplinirano slediti. Svoje dek> bomo dobro končali, če ne bo narod nervozen. Učite se pri Srbih, kako znajo oni voditi po-Mtiko.«
Dva nova politična tednika
Zagrebški listi poročajo, da bo v teku pr -hodu jih dimi izšla prva številka političnega tednika »Nor-a riječ«. List bo urejeval bivši poslanec Sava Kosanovič ter bo zastopal politiko b vših samostojnih demokratov, ki so zbrani okoli gg. Vilderja in dir. Budisavlje-viča.
Istočasno neznanja tudi vod^elj lpvičareloih zeml ioradn^kov dr. Dregoliub Jovanovič. da bo pričel izdajati svoj tedrnk »SelcK. Baje ima za nrvo šten jliko svojega lista priprav-lieno zelo senzacionalno izjavo enega naj-biičVh sodelavcev g. dr. Mačka.
Spremembe občin
Kakor poroča >SIoveneC« je notranji minister dr. Korošec podpisal uredbi, da Sc Zagojiči v srezu Maribor desni breg ifflio čijo iz občine Markovci in priključijo k občni Koroš-nica. kraji Gornje in Spo<Vn* Rad van je ter Nova va-s pa izločijo m obč-ne Studenci ter združijo v novo samostoj no občjno Radvanie.
Sic transit gloria mundi
Kar se je spremenil režim, se je spremenilo tudi marsikaj drugega. Ne vidimo pa nikake vidne spremembe v pisanju »Akademskega glasa«, ki ga izdaja skupina ljubljanskih akademikov. Le tako korajžen ta list ni več. kakor je bil poprej v »nesvo* bodnih« Časih.
Pred spremembo režima je bil list zelo pri srcu tudi klerikalnim akademikom in vsem klerikalnim krogom. Sedaj pa se le kar na enkrat ta ljubezen ne le oblacttl« marveč prevrgla v sovraštvo, in v včerajšnjem »Slovencu« čitamo. da so klerikalni ak a dem'k,i na svojem nedavnem občnem zboru sktervMi tudi tole resolucijo:
»Katoliški akademiki obsojamo »Akademski glas«, ker se v njem vedno pogo-ste>ejavlja očividno marksistična miselnost. v zvezi s tem pa tudi mržnja proti krščanskim vrednotam.«
Tako so jo dobili no nosu paivni gospodje okrog »Akademskega glasa.« ki so poprej morda res verovali, da gre niihovim »JcatoHškim« kolegom rn nrotektoriem zares za tiste stvari, zaradi katerih «o iih nekdaj klicali v skupno fronto.
V ponedeljek
velika PRFJHIFRA
pura
v najboljšem in zadnjem evropskem filmu pred njegovim odhodom v Ameriko.
Božična premiera Ljubljenec vseh žen Kina Um**
Komunistična propaganda med srednješolci in na političnih shodih
Uprava zagrebške policije je objavila v listih daljše obvestilo, v katerem javlja, da je aretirala nekaj voditeljev komuni-1 stičnega pokreta v Zagrebu, in nato nadaljuje: Pri tej priliki sta bili odkriti tudi dve skladišči prepovedane komunistične literature. Med njo so bila najnovejša navodila komunističnim agitatorjem za dp!o med srednješolsko mladino. Komunistično vodstvo priporoča organiziranje odpora srednješolcev proti prosvetnim oblastem. Kot metode odpora ae navajajo: 1. izostajanje od šolskega pouka, šolskih prireditev, obvezn« službe božje in prostih predmetov, 2. upor proti naročevanju raznih listov ter proti vsem šolskim taksam in denarnim obremenitvam. 3. poškodovanje in uničevanje šolske imovine.
Po posameznih zavodih je treba sestaviti posebne skupine dijakov, ki bodo sabotirali šolsko delo. zasmehovali profesorje ter organizirali šolske stavke. Med dijake je treba zanesti misei bežanja iz šole ter formiranja posebnih dijaških »zelenih kadrov«. Vse akcije srednješolcev se morajo vršiti na čim širši osnovi, da nosijo obeležje skupnega odpora in upora proti nadrejenim prosvetnim starešinam. Dijaki morajo pričeti postavljati pogoje za nadaljnje obiskovanje šole. Med drugim naj zahtevajo: 1. pravico izostajanja od šolskega pouka zaradi zasebnih zadev, 2. preklic obveznega obiskovanja službe božje, 3. izpraševanje v klopi, 4. javno ocenjevanje odgovorov na posta.vl.je na profesorjeva vprašanja pri izpitih in pri izpraševanju, 5. prepoved izpraševanja dijakov na koncu ure, 6. prepoved podaljševanja šolskih ur, 7- ukinitev profesorske kontrole po hodnikih in šolskih sobah med odmori, 8. dovoljenje, da smejo dijaki svobodno izbirati snov za svoje šolske naloge.
Dalje se naroča komunističnim dijakom v teh navodilih, da pišejo po stenah parole iz komunističnih listov in trgajo ter razbijajo vse napise in letake, ki imajo nacionalistično vsebino, priporoča se tudi trganje razglasov ravnateljstev posameznih zavodov, ki so objavljena na črnih deskah.
Program zahtev, ki naj jih stavijo dijaki, pa s tem še ni izčrpan. Za »olajšanje dijaškega življenja« se priporoča dijakom, naj solidarno zahtevajo: 1. ukinitev vseh denarnih obveznosti, kakor ao prispevki za učiEa, šolske takse in razni denarni prispevki za priporočena društva,
2.	brezplačne učne knjige in brezplačne vstopnice za kinematografe in gledališča,
3.	brezplačno zdravljenje pri vseh zdravnikih v vseh zdravstvenih zavodih, 4. brezplačne počitniške kolonije, 5. zgraditev športnih prostorov pri vseh srednješoiekih zavodih.
V	včerajšnjih list:h je zagrebška policija objavila novo okrožnico dunajskega vodstva komunistične stranke v Jugoslaviji. Okrožnica Se nanaša na priprave za pe-tomajske volitve v narodno skupščino m pravi med drugim:
I Nasproti opozicijski fronti pod vodstvom buržuazije postavljamo komunistično opozicijsko frento, pod vodstvom delavstva.
j Med mase širimo razredno borbo in nauk, kako delavcu in kmetu škoduje bur-žujska politika radikalov, demokratov, zemljoradnikov, vodije in vodstva HSS itd.
j Z vsemi silami moramo poskušati odtrgati čim večje število celih skupino od tega bloka in jih priključiti komunistom. Skušati moramo poglobiti razdor med vodstvom opozicijskega bloka.
Čim aktivneje je treba sodelovati v volilni kampanji, na vseh zborih organizirano nastopati in popularizirati naše stališče in naša gesla ter tako pretvarjati shode in zborovanja v protirežimske demonstracije.
Organizirati je treba najširšo protestno kampanjo zaradi prepovedi naših listov in naših kandidatov.
V	drugih okrožnicah} so podana podrobna navodila za demonstracije, stavke, nemire in izgrede. Okrožnice priporočajo komunističnim agitatorjem, naj vzklikajo »Živio Perčec, Žiivio Pavelič,« in slično, vse to s ciljem, da se pri ra.7nih političnih zborovanjih in drugih manifestacij ah izzovejo neredi in spopadi z organi oblasti.
Gosp. dr. Kukovec kot delegat SDS
Prejeli smo:
Z ozirom na v periodični tiskovini >Ju-tro«, izhajajoči v Ljubljani, štev. 291 dne 15. decembra 1935. objavljeni spis: >G. dr. Kukovec kot delegat SDS« izvolite v zakonitem roku objaviti sledeči popravek:
Ni res, da sem prišel dne 27. oktobra 1935. na konferenco predstavnikov samostaL nih demokratov v Zagreb kot delegat SDS in da sem v svojem kratkem govoru kot tak kaj neresničnega govoril glede g. dr. Kramerja v zvezi s petomajskimi volitvami, posebej, da je opozicijo preganjal, dočim je bila v resnici le njegova jugoslovanska stranka sama od druge strani preganjana. Kakor je iz v »Jutru« citiranega poročila vodstva konference na 5. strani razvidno, je bila predvidena v Zagrebu konferenca od tam navedenega njenega predsednika dr. Svetozara Ivkoviča v okviru založne zadruge »Demos«, ki je tudi res konferenco otvoril in ki deluje za vzpo« stavitev demokracije. Jaz sem bil za 27. oktos bra le kot aktivni član te zadruge povabljen na konferenco, ki je pa morala biti potem prijavljena kot politična. Iste so se udeležili tudi možje, ki niso bili nikdar samostalni demokrati, zlasti, kakor je iz strani 34, 35, 36 in 37 razvidno, tudi predsednik kmečko—demokratske koalicije g. dr. Maček V.
Tudi jaz sem podal vsled meni izražene želje kratko izjavo glasom poročila stran 43 o položaju opozicije v Sloveniji sploh in sicer kmečko—demokratske koalicije in ne SDS, v kolikor je ista dosegla z mojim sodelovanjem dne 5. maja vendar vsaj 23.000 glasov. To sem storil kot leta 1928. v ob* lastni odbor Slovenije s strani Slovenske kmetijske stranke delegirani in do danes ne izstopivši oblastni odbornik kmečko—demokratske koalicije, ki sem bil predložil za petomajske volitve za mariborsko volilno okrožje vseh 15 kandidatskih list nosilcu g. dr. Mačeku in kandidiral sam v dveh okrajih kot sreski kandidat na programu kmečko—demokratske koalicije. G. dr. Kramerja sem se v konferenci 27. oktobra t. 1. v toliko dotaknil, da se vidi, kako težko je bilo doseči za Slovenijo vsaj 23.000 glasov za listo kmečko—demokratske opozicije, krr 9ta bila odvedla gg. dr. Kramer in Pucelj že leta 1931. svoje sicer koalirane slovenske organizacije iz kmečko—demokratske koalicije skoro v celoti drugam in torej kmečko—demokratska opozicija ni imela ob času teh volitev v Sloveniji sploh več nika-kih organizacij. Sicer ni res, da bi se tudi pri volitvah samih g. dr. Kramer po svoji jugoslovenski nacionalni stranki ne bil po* služil v prid svojih kandidatov zlasti v celjskem in ptujskem okraju nasilnih metod v škodo opozicije, vendar dne 27. oktobra t. 1. o g. dr. Kramerju nisem govoril v zvezi z resnično s katere koli strani izvaijanimi volilnimi nasilstvi dne 5. maja 1935.. ampak glasom poročila konference le o zmešnjavah sploh, ki jih je napravil g. dr. Kramer kot disident kmečko—demokratske koalicije (te besede pa nisem rabil) vsled prestopa v vlado in na državno listo g. Petra Zivko-viča in v nadaljniem poteku vsled ustanovitve jugoslovanske nacionalne stranke. Z vstopom v Zivkovičevo vlado in z ustanovitvijo Jugoslovanske nacionalne stranke, v katero so vstoj)ile Kramerjeve ln Pucljeve organizacije, so bile jasno povzročene veli* ke zmešnjave proti kmečko—demokratski koaliciji kot opozicijski skupini petomaj-skih volitev, kakor se piše v službenem poročilu konference v Zagrebu 27. oktobra 1935. glede mojega kratkega govora.
Z v^em spoštovanjem
dr. Vekoslav Kukovec
Objavljamo popravek g .dr Kukovca kot zanimiv doprinos v naši najnovejši politični zgodovini. Lahko bi ga vrgli v koš bojimo pi se da b; s tem naše čHatelje pripravil ob užitek, ki ga v današnjih časih ni omalovaževati.
Predvsem: v naši notici nismo mj trdili, kaj je dr Kukovec govori', temveč smo ugotovili, kaj ie nan;sano .-> tem v s'už_ benem protokolu sestanka, ki nosi oficdel-
no ime »Konferencija pretstaivnika samo-stalnih demokrata 27. oktobra 1935 u Za_ grebu«. Kakor sedaj vidimo iz popravke, se je g. Kukovec peljal 27 oktobra v Zagreb tako rekoč na kulturno prireditev založne zadruge »Demos«, brez zlega namena, da se meša v kakšne politične stvari. Šele policija je zbrane prisilila, da so se pretvorili v politično konferenco! Ce vodstvo te konference sedaj trdi, da je bil to sestanek delegatov bivše SDS. je v težki zmoti. G. dr. Kukovec se poziva na dr. Mačka, ki je posetil svoje zaveznike in jih po kratkem pozdravu zopet pustil same. Očividno smatra g. Kukovec sebe za drugega dr. Mačka in je tudi njegova udeležba. evo, dokaz, da so v Zagrebu zbrani gospodje bili v hudi zmoti, ko so 6i domišljali, da predstavljajo nekdanjo SDS.
IzgSeda pa, da jih je g. dr. Kukovec pozabil pravočasno opozoriti na to zmoto. Njegov govor je bil očividno tak, da so ga avtorji zapisnika mirne duše navedli v rubriki »Izvestajj delegata«, med poročrM one gospode, o kateri je g Večestev Vi-dler v svojem uvodnem govoru dejal, de »sicer niso izvoljeni od kongresa SDS, ah da so tu. ker hočejo očuvati čisto zastavo SDS«. V protokolu ni navedeno, da je g. dr. Kukovec ugovarjal tei trditvi g Vilderja in še manj, da je kaj razpravljaj o založbeni zadrugi »Demos«, temveč tam je točno navedeno, kakor smo mi citirali in kar sedaj g. dr. Kukovec tako na široko popravlja.
Oorvklno je g. dr. Kukovec na tem sestanku tudi pozabil povedati, da že skoraj deset let ni več član bivše SDS, temveč da je že zdravnaj prešel v v rs. te nekdanje SKS. Če bi bil dr. Kukovec povedil to v Zagrebu in ne še'e danes v »Jutru«, bi mu bila zbrana gospoda gobovo nasvetova. k, naj se oglasi prihodnjič, ko Se bcKlo razpravljale nepolitične zadeve založbe »D-^mos«.
K^krvr rečeno, objavljamo popravek g. dr. Kukovca kot značilen dokument. Polemiko 6 konferenco bivših SDSarjev v Zagrebu bomo pa v bodoče že sami opravljali.
Premestitve pri finančni kontroli
Beograd, 20. decembra. AA, Premeščeni so: za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Dravogradu eter Jovaoovič, podinšpektor v Zagrebu; za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Šoštanju Bran:slav Bojovič, podinspektor v Zvoriku; za referenta pri zetskem finančnem ravnateljstvu v Podgorici Mo"vo P-a. bič, podinspektor v Subotici
Iz prometne služb«.
Beograd, 20. decembra, p. Iz železniških delavnic v Mariboru sta bila premeščena pristava inž Djura Miloševič in inž. Mi-hajJo Stan-o-čič v železniške delavnice v Nišu.
Paul Bourget
na smrtni postelji
Pariz, 20. decembra. AA. Zdravstveno stanje književnika in akademika Paula Bourgeta. ki je pred dnevi hudo obolel, se je popoldne poslabšalo. Slavnega romanopisca zapuščajo zadnje moči. Vse kaže, da ga zdravniki ne bodo mogli rešiti.
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napoved: Oblačno Po vsej kraljevini. Sneg jn dež na večje severni polovici, na Primorju in v južnih krajih bo deževalo. Temperatur« mila
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, znatno hlaidmo. nestalno. sneg.
Dnnaisica vremenska napoved za Soboto: Sneg.
Naši kraji in ljudje
96. rojstni dan prelata Toma Zupana
Na Okroglem nad Savo onkraj Kranja praznuje danes naš najuglednejši narodni svečenik in najstarejši pismeni Slovenec prelat gospod Tomo Zupan svoj god in svoj 96. rojstni dan. Z žilavo odpornostjo, kakor jo more dati le gorenj-
ska priroda, kljubuje čestiti očak vsem tegobam, ki jih sicer na klanja življenje v tako visokih letih. Iz njegovega tihega doma na Okroglem ogreva tisoče in tisoče slovenskih src ogenj domoljuba, ki ga. je z ustanovitvijo Ciril-Metodove družbe prižgal Tomo Zupan, častni meščan Ljubljane in Kranja ter častni član številnih narodnih društev. Ziv simbol zdravja in krepkosti našega rodu, tvorec še v poznih letih, naj nam ostane prelat Tomo Zupan ohranjen do skrajnih mej človeškega življenja.
Novinarji se vračajo iz Abesinije
Že v prvih dneh vojne nevarnosti med Abesinijo iu Italijo so jeli prihajati v abe-sinsko prestolnico novinarji iz mnogih držav. Kmalu se ie zbralo tam veliko število dopisnikov raznih listov iz Evrope, Amerike in Azije. Iz Jugoslavije je, kakor znano, prispel tja dopisnik beograjske »Politike« g. Dušan Timotijevič. Iz njegovih zanimivih člankov, ki jih je pošiljal v Beograd, smo že marsikaj posneli. V Atesiniji je bil dva meseca in pol. Mnogi njegovi poklicni tova* riši pa so bili tam po šest mesecev in še več. Večina se Je sedaj vrnila domov. V Beograd se je vrnil tudi g. Timotijevič. ki je v »Politiki« obširno opisal, zakaj in kako se vračajo novinarji iz Abesinije.
Vračajo se zaradi tega, ker ne dosežejo svojega pravega namena vojnega poročeval-stva. Na fronto jih ne pustijo. Precej časa je bila pestra novinarska družba prepričana, da si bo lahko ogledala fronto. Abesinski presbiro so novinarji oblegali in pri tem so se zavistno ogledovali Francozi, Nein« ci, Američani, Japonci, Angleži, novinarji iz velikih in malih držav, ker so drug drugega dolžili posebnih zvez za dosego velikih uspehov. Zavisti in sumničenja pa je bilo naposled konec in vsa novinarska družba se je strnila v svojem nezadovoljstvu nad abe-sinskim prestirojem, ki je dovoljenja za obisk fronte odlagal od tedna do tedna in od dneva do dneva. Kar so v Addis Abebi mogli videti in spoznati, so lahko novinarji opisali najobširneje že v nekaj tednih svojega bivanja. Potem pa so čakali ter zapravljali čas in denar.
V začetku novembra pa so dobili od pre-sbiroja zagotovilo, da bodo lahko v večjih skupinah obiskali Desie. V uradnem dopisu so bili navedeni tudi pogoji tega potova* nja. Pogoji so bili naslednji: Potuje se v skupini pod nadzorstvom državnega uradnika. ki to novinarje spremljal tja in nazaj. Vsi udeleženci potujejo na lastno odgovornost. Poročila s potovanja so podvržena cenzuri. Cenzurirajo se tudi pisma in ne samo brzojavke, kakor je bik) to urejeno v pre-
stolnici. Odhod je bil napovedan najprej za 7. november, potem pa nekajkrat odložen in mnogo novinarjev je med tem odlaganjem preklicalo svoje prijave udeležbe. Spoznali so, da bi tudi na tem potovanju ne mogli postati vojni poročevalci. K večjemu bi vide* li na fronto odhajajoče čete. bolnišnice in kaka skladišča in to bi bilo vse za potovanje, ki traja s karavano 10, z dobrim avtomobilom pa najmanj tri- dni. Le mala skupina novinarjev se je podala v Desie in bila tam priča italijanskega bombardiranja bolnišnic in skladišč. Vsi ostali so ostali v prestolnici, pripravljajoč se na odhod.
G. Timotijevič priznava v svojem članku, da bi morda tudi sam, če bi bil v koži abesinskega vladarja, ne pustil novinarjev na fronto. Če kakega novinarja ubije italijan* ska granata, se prav lahko zgodi, da bo predstavljen svetu kot abesinska žrtev. Prav tako kakor taka naključja pa skrbijo ne-guša tudi lastni bojevniki. Kako naj svojim ljudem dopove, da novinarji, ki hočejo vse vedeti, videti in fotografirati, niso kaki vohuni! Neguševa opreznost je novinarjem pokvarila načrte, novinarji pa po vsem, kar so videli v abesinski prestolnici, ob slovesu ne morejo trditi, da ti bila opreznost neosnovana.
Gradba ceste od Vojnika do šmartnega
Vojnik, 20. decembra
Vprašanje cestne zveze med Vojnikcm im Šmartnim v Rožni dolini je bilo že pred vojno predmet ponovnih razprav. Po prizadevam1 ju g. narodnega poslanca Ivana Pr ekolška pa je leta 1934. banska uprava s sodelovanjem sreskega cestnega odbora vzela gradnjo te ceste v program svojih javnih del, da tako uresniči upravičeno staro zahtevo prebivalstva teh krajev in da obenem nudi revnim nezaposlenim nekaj zaslužka. Cesto so pričeli graditi dne 19. aprila 1934. Doslej je cesta popolnoma zgrajena v dolžini 2 km, a zemeljskih del je dokončanih še za nadaljnji poldrugi kilometer. Na mezdah je bilo za ta dela doefl-ej izplačanih 270.000 Din, za kamen in gramoz ter njega dovoz pa okroglo 100.000 Din, za orodje in razni ■gradbeni material se je porabilo nad 45.000, kar da skupno vsoto nad 400.000 dinarjev Ker so dela na cesti že dalje časa popolnoma ustavljeno, je beda in pomanjkanje v teh revnih krajih velika ter vse že težko čaka, kedaj se bo delo nadaljevalo ter povezalo vasi proti Rožni dolini z državno cesto v Vojniku.
Revni brezposelni pa prosijo za deilo in zaslužek, ker od samih lepih besed in obljub, ki jih že sedaj več mesecev potrpežljivo poslušajo, ne morejo preživljati sebe in svojih rodbin.
Tragedija mlade gospe
Ljubljana, 20. decembra V meglenem juitni se je ob Gruberje, vem kanalu odigrala velika tragedija i mlade gospe. V vodo se je pognala gospa M. S., stanujoča v nekem mestu blizu Ljubljane. Blizu 7 let je ž>ivela v srečnem zakonu, zadnji čas pa so nastopila majhna nesoglasja. Preden so bila izglajena, je mlada gospa žal obupala, ali pa so ji, kakor se pravi »odpovedali živci«. Vsekakor je prišel njen duševni preokret povsem nenadno, preko noči. Bivala je na obisku pri sorodnikih v Ljubljani in je še včeraj bila nenavadno dobro razpoložena, po-
Pri nekaterih boleznih žolča in jeter,
žolčnih kamenih in zlatenci urejuje naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica.
prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo
FRANZ-JOSEFOVO
vodo
zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec.
Ogi. reg. S. br. 10465/85
poldne je še veselo prepevala. Ponoči okrog 4. ure pa je tiho zapustila svojo sobico in 6e odpravila neopazno na Spico. Tam je nekaj pred 5. uro odiožila zeleni klobuček in hišni ključ — potem se je pognala v hladni objem Ljubljanice. Stražnik na Karlovški cesti je cul krik, hitel je na pomoč, a bilo je žal prepozno. Močni tok Ljubljanice je tira! svojo žrtev s seboj v pogubo.
Pokojnica je bila tip pogumne in vedre slovenske ženske. V njej se je še pretakala nepokvarjena zdrava kmečka kri, njen temperament je bil živahen, duh izredno okreten, njena zunanjost osvajajoča. Navdušena je bila za šport, zlasti pa so jo venomer privlačevale planine. V domačem kraju in povsod, kamor je prišla v družbo, je mahoma osvojila simpatije. Rer velika škoda, da je tako cvetoče življenjf tridesetih pomladi ugasnilo v nenadncr obupu, v mračnem zimskem jutru.
■ KINO UNION
Tel. 22-21
DANES
Največje monumentalno filmsko delo zadnjih let:
GOLGOTA
Režija: Julien Duvivier, 4000 igralcev. REZERVIRAJTE VSTOPNICE od 11—12.30 in od 15. ure dalje.
Eksplozija metana v rudniku Bare
Cupršja, 20. decembra.
Včeraj zjutraj se je v resavskem premogovniku Bare, ki je la&t nekega beograjskega podjetnika, pripetila eksplozija metana. 2rtve nesreče so inž. Gojko Ne. šič, rudniški nadpazmik Nikšič im r-udarja Rudolf Leejiak in Gjur0 Ramčevič.
V nekem starem rovu tega rudnika se je te dni pri delu pojavila voda. Vode se je vlilo toliko, da 6o morali prenehati z dielom. Nihče ni tedaj slmtil, da se bo za vodo Pojavil metan. Rov se je spet osušil im nadzornik Nikšič je privedel skupino rudarjev na delo. Po pnvih udarcih s krampom se je spe^ pojavila voda. Rudairj| so se umaknili ob stran in čakali, če bo še kaj vode, ali pa če bodo prvi cuiTki odtekli v špranjo. Iz previdnosti pa je nadzornik obvestil o dogodku inž. Nešiča, ki je takoj prihitel v rov. Inž. N&šič je menili, da je treba prenehati z delom. Predem pa ®o se Po njegovem nalogu rudarji vsi umaknili, je strašno zagannelo po rovu. Eksplozija je opozorila na nevarnost rudarje drugih rovov, ki so pritekli na kraj nesreče in naši,i tam inženjerja, nacfzor-nika in dva f-udarja ležeče na tleh in hudo opečene. Srečno so ponesrečence izvlekli iz rova in jih takoj aclpramili v boL nišnico senjskega ruidmika. Zdravniki zatrjujejo, da bodo vsi ostali pri življenju.
Večjo bolnišnico
— da ali ne?
Ljubljana, 20. decembra.
Društvo slušateljev medicinske fakultete, ki skupno z »Akademsko akcijo« za razširitev univerze vodi ves pokret za razširjenje ljubljanske bolnišnice, je imelo občni zbor, na katerem je bila iznešena tudi nepričakovana ugotovitev, da v bolnišnici sami niso složni v mnenju o potrebi razširitve. Delitev mnenj pa razširitvi zelo škoduje, ne da bi se nam zdelo potrebno naglasiti, da je že to dejstvo samo na sebi žalostno.
Pred dnevi smo že poročali naši javnosti o razmerah, ki v ljubljanski bolnišnici vladajo, preostane nam še opozorilo na to, kako te razmere posredno ovirajo študijski razvoj zdravniškega naraščaja, ki študira na (ljubljanski medicinski fakulteti. Odbor društva medicincev je posredoval, da bi 6e uvedla za 5. semester predavanja iz kirurgije in interne medicine. Za to bi bila j>otrebna uporaba prostorov v bolnišnici. Ta pa je uporabo prostorov odrekla z izgovorom, da je v bolnišnici že itak premalo prostora. Vse, kar so mogli slušatelji doseči, je bilo dovoljenje horispitiranja na internem in kirurgičnem oddelku, ale po štirim slušateljem istočasno. V zadnjih letih, ko primanjkuje štipendij, so se študentje fcudi pri nas hoteli zateči k izmenjavanju praktikantov z inozemskimi v svrho pridobitve obsežnejšega praktičnega zna-
nja. Pri nas pa je izmenjava naletela na ovire v bolnišnici Zakaj? Ker je bolnišnica odrekla vse potrebno, to je: hrano in stanovanje. Seveda iz razumljivega dejstva. da niti svojim nastavljenim zdravnikom že davno ne more post reči niti s primerno hrano, kaj šele s stanovanjem.
Pa se še vedno vprašujemo: ali je aH na potrebna razširitev?
Poldrugo leto je izginjal denar
Zagorje 20. decembra
Najtežje je izslediti tatu, ki ga imaš pod lastno streho. O tej resnici so se prepričali posebno pri topliškem trgovcu in peku g. Kitzu. V njegovi hiši eo opazovali tatvine že poldrugo leto. šele zdaj je tatove odkril gospodar sam, ki se je skril v trgovino in je preeul v skrival:šču vso ">oč. Proti jutru sta prilezla v trgovino ■službenca Novak Nace iz Verda pri Vrh-liki in Štangclj Miha iz Šmihela pri Novem mestu. Vlomilca sta skušala pobegniti, pa so jima beg preprečili orožniki, ki so ju takoj aretirali.
Novak in Štagelj sta priznala več vlomov, početnik nočnih obiskov pa je bil prejšnji pekovski pomočnik Križanec Ivan, ki ga zdaj še iščejo. Pri prvih zaslišanjih na orožniški postaji je priznal Novak 50 vlomov. Iz pekarne je odnašal običajno po 100 do 200 Din. Na posel se je podajal vedno med 4. in 5. uro zjutraj. Priznal je tudi nekaj vlcrnov v stanovanje ge. Justine Kitzeve v I. nadstropju. Od
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
. Vale zobe	Za ugodno
boste obvarovali z	britje uporabljajte
ERASMIK	ERASMIK
HILOMNMSTO	MILO ZA
ZA ZOBE	BRITJE
tam je odnesel vsote od 500 do 1000 Din. Miha Štangelj je priznal, da je bil Novaku okrog 20 krat za stražarja. Seveda sta si plen razdelila. Nace je dobil po tri dele, Miha pa le po en del. Nikoli nista bila brez denarja, ki sta ga složno poganjal« po grlu.
Štangelj pa je izpovedal zdaj tudi o tatinskem poslovanju svojega prvega vzornika Križanca Tudi njemu je hodi] na stražo, za kar ga je prav tovariško nagradil. Ko je odšel Križanec v drugo službo, je izročil Mihi poneverjene ključe v spomin. Miha pa jih je izročil nasledniku Novaku.
Novak in Stangelj se ne spominjata točno, kolikšno vsoto sta odnesla, okradeni gospodar pa ceni škodo na 20.000 Din. Orožniki so izdali zdaj še tiralico za tretjim pajdašem Janežem Križancem, ki je doma iz Žahenberga pri Rogatcu.
Planica spet živi
Nič ne pomaga, naj reče kdo, kar hoče, "toda Plenico imamo pri nas — samo eno! Ne morda zato, ker je v njej največja skakalnica na svetu, niti zato, ker jo čuva najlepši jugoslovenski vrh, piramida mogočnega Jalovca, temveč zato, ker je vsa od vstopa pa tja do konca, ko se dvignejo strma snežišča pod Jalovčeve stene, tafco slikovito zaokrožena celota... Kakor bi jo stvarnik vzel nekje v d,rugem planinskem svetu in jo po čudnem naključju pustil kot zadnjo, pa najlepšo, dolinico naši domovini. Na tiisoče in tisoče je bilo že romarjev v tem rajskem kotu Ln na tisoče dm tisoče je že njenih oboževalcev; nihče jiim ni vdal »reklame« zanjo, malokdo je od srca skrbel za njeno propagando in vendar je danes na jeziku vsakega smučarja, vsakega prijatelja zimske narave, vsakega, ki ljuba miir s seboj in drugima. Vsi ti, vsak dtam novi prihajajo v njeno tiho naročje, preai-vtiijo dan ali rajši več na njenih belih poljanah in v njenih temnih gozdovih. In se vračajo prerojeni s svežimi silami za vsakdanji dan!
Toda pustimo one srečne in zadovoljne, ki prihajajo v tihi rateški weeikend pozami, da ei prečistijo zaspana pljuča im pomirijo pobegle živce.-. Poglejmo za onimi, ki obnavljajo Planico kot središče jugoslovenske smuško-iskakaine discipline. Da bodo čiitatelji vedeli, kako je prišlo, da se te dmi v Pkuici gradijo ali prirejajo kar tri skakalnice, moramo poseči za neikaj nazaj. Planica im njen svetovni glas sta dala tudi našemu listu že mnogo gradiva; mor da srno celo prispevali izdatno, da je takrat, ko je na njenih rebrih »padel« tisti femomenalni im toliko osporjeni stometrski »rekord«, šla vest o njej tja do domovine smrnoaretva, daljne Norveške. Pri reprizi ni slo tako gladko kot v prvem poletu. Bilo je mnogo neprijetnosti, precej kritike, največ pa neutemeljenega pričkanja, ki je rodilo v prvem spopadu precej slabih posledic. Tako je ostalo do pred kratkim...
Prijatelji Planice in svetovnih dogodkov na njeni skakalnici pa niso miroval«. Sredi vsakdanjega dela za vse smuča ne tvo, sredi priprav -za udeležbo naših najboljših smučarjev na bližnji zimski olimpiadi so zasnovali za Planico nov naort, kri je ikair čez noč dobil konkretno obliko. Planico so izločili iz ostalega smučarskega vrveža na tekmovanjih in za dosego njenih ciUjav ustanovili posebno društvo »Planico«, ki ni več omejeno na Rateče ali Gorenjsko in Ljubljano, temveč je razširilo svoje delovanje na vso državo. Občni zbor, ki je bil »kot nalašč« v Beogradu, je pokazati, da je sloves plamiških skokov segel že do najvišjih predstavnikov naše države in je bila ustanovitev tega društva že skoraj zahteva vseh, ki od blizu ali daleč spremi jago bohoten razvoj našega narodnega sponta — srmu-čaretva. In kar je glavno, to društvo najnovejšega diatuma, nima salino potrjenih pravil in dovolj uglednih im agilnuh delavcev v odborih povsod, kjer so ustanovljeni, tem-
14 nI turni pregled
„Saloma" v ljubljanski operi
Niko štritof o Straussovi slavni operi
Dtrevii bo letošnja premiera Rihand Straus-eove »Salome«. Vse priprave eo uspešmo končane. Pod vodstvom dirigenta in režiserja N. Štritofa in v scenenji mojstra Skiruž-nega bo izvajana v etui najmočnejših zasedb. Glavno in naslovno vlogo je prevzela ga Gjroingjenac, kar bo gotovo vzradostiuo naše gledališko občinstvo.
Stopil sem k dirigentu Štritofu, ki mi je racbe volje postregel z nekaterimi podadiki o tem dogodku v ljubljanski operi-
— Vlogo Salome eo prvotno peli visoko dramatični soprani, z ogromnim glasom. Po njihovem pojmovanju je bila Šaloma brutalna, krvii željna megera, ki zahteva Joha-n-aanovo glavo iz temačnih, erotičnih, skoro sadističnih motivov. Novejši oas je prinesel diiugaono pojmovanje te vloge: Šaloma je bila razvajeno dekle, čije samoljubje je bilo zaradii Johanaanove odklonitve užaljeno. Njo, ki je vajena, da se j,i vsaflca želja izpolni, njo je odklonil Joihanaan, in iz -tega nekrotičnega vzroka je zahtevala kazen. Motiv je torej nekam svetlejši: Poprej je bila Šaloma demon, sedaj je le razvajena, priliznjena, toda nevarna mačka. To pojmovanje je potrdil sam Rihard Strauss s tem, dia je ogromni orkestralni! aparat deilmo reducirali; tako eo se mogle lotiti te vloge tudii mlado-dinumatske pevke. In ker je pri nas milado-draimattsika etiroka kvalitativno zelo močna, zato sem se lotil te opene.
Snov Salome (hebrejski pomen: Miroslava) je vzeta iz Sv. pisma- Obdelal jo je Oskar Wiide v znani pesnitvi, ki jo je pisal v francoščini, ker je sodil, da je angleščina preveč tirda M okorna.
Herod ima v vodnjaku zaprtega Janeza Kinstmiika. ki je bil za tedanje čase nekak prevraten element. Slučajno ga opazi princesa Saltoma, hči Herodrijade, Herodove žeme iiz prvega zakona. Saloima je radovedna, kako reagira taik svetnik na njene čare. Toda sa-moljiubje razvajene princese doživi pri Jo-hanaaniu prvi poraz. Johamaam se ne da zapeljati im ostane zvest svoji misiji ozmamije-valca rim predhodnika K/rista- Sailoma sklene maščevanje... Herod jo nagovarja maij mm zapleše, on pa ji bo dal v zahvailo vse, kar ji poželi srce. Šaloma pleše... Njen ples ni baletna produkcija, temveč integralen del same fabule. Pleše pred Herodom, toda za Johanaainovo glavo, ki jo zahteva od Heroda po končanem plesu. Zastonj ji ponuja dragulje, pol kraljestva, da, ceilo zaveso izpred najsvetejšega v templju. Ona zahtev« le Jo-hanaanovo glavo. Herod se naposled vda, j Satoma triuimfira nad mrtvo glavo, lei se živa ni zmenila zanjo. Ko jo v paroke:eimu svojega "tnhimfa celo poljubi, z^ipove Herod vojakom ,da jo na mestu ubijejo. — Jezrilk je svetopisemski, lapidaren in poln c<ri en ta/tekih prispodob.
To je vsebina pesnitve im obenem libreto
muizikailne drame, h ikateni je napisal Rihard Strauss muziko, ki si je vkljub viharnim protestom in odklonitvam trdno obdržala po-
zicijo v repertoarjih vseh svetovnih odrov. Strauss je sijajen in strumen ta tor, zahteva ogromen orkester in v njem tehnično popolne glasbera;ike. Pri na6 igramo tako zvano: »Dresdemer Fassumg«, to je z reduoinanim orkestrom, kakor sem že prej omenil. Tudi ta orkester je še dovolj ogromen, da ne rečem za naše razmere preogiromem. Naš operni orkester smo morali zaradii tega pomnožiti
več tudi že sredstva, brez katerih seveda še tako idealna stremljenja ne morejo imeti uspeha. Tako pa, tako!
Ko zaviješ z rateške postaje čez železniški tir tja proti Slatni, ti oko obstane na prvi planiški skakalnici, ki ji prav te dni podaljšujejo sestavne dele, tako da bo »nesla« 60 m. Torej za polovico več od prejšnje! Ratečami so vsi navdušeni aa sikaikalnace, zdaj pa imajo zato še nekaj zaslužka, čeprav delo v trdem mTazu Ln zimrali zemlji ni baš lahiko- Sicer pa «o drva bliziu im pri obeh skupinah si pridno manejo roke ob plamenih.
Odtod te vodi pot po znani vairijamti oib gozdu. Preden zaviješ čez vozno pot na travnik proti domu Ilirije, je skrita druga, miniaturna. Sredi gostega drevja so ji položili temelje, še sveži so hlodi, na katerih sloni mostiček in vsemu ee pozma, da trenerja še ni. Toda dva rateška »pokovca« sta jo že popihala od doma in skrita tam v gozdu »pobirata« abecedo smuških skokov.
Premiera Robert Stolzove operete
Riviera ekspres
Charlote Susa — K. L. Diehl — R. A.
Roberts — Rihard Romanovsky Ljubavne pustolovščine, krasne pokrajinske slike razkošne rivijere, smeh, zabava in petje! Ob 16., 19.15 in 21.15 uri
KINO SLOGA
Ljubljanski Dvor	Telefon 2730
Dvoje src v % taktu
Matineja ob 14.15 uri po Din 4 50
Saj jim ne obraniš, tem našim bodočim junakom zračnih višav!
Dober aranžer jjokaže najlepše — nazadnje. Tudi velika skakalnica je po vrstnem redu — j>06lednja. Njeno lego že poznamo. »Hotel« GLpernik, tista bajtica, kii leži ob njenem vznožju in se pred njo ob velikem navalu križajo stopinje im smuči tolikiih smučajev, je zdaj gradbena pisalna Materijal leži naokoli, ta.m po -izteku prevažajo (vozičke z zemljo, gori po strmimi je stavbenik aabiil količke im tudi visoko gori na startu ee vali diim — znak, da je njegova roka na delu tudi tam. Ko bo gotova prva — to bo še ta teden, — če bo nehalo snežiti — bodo vsi prijeli na veliki. »Nesti« imora — 120 m!
Tako je zastavijo novo dnuštivo in morda bodo že ob Novem letu čakale v Planici tri odlične skakalnice na svoje junake, male. sredmje -im velike. Društvo imamo, skakalnice imamo, trenerja dobimo, torej garancije dovolj, da nas PHanica nikoli več ne bo presenetila kot lani. Če pa že, pa samo ugodno! To želimo najbolj onim, ki so zaradi nje trpeli preveč »preganjanja'«, pa še nobene zahvale.	L. S-
z izven teater ski,mi glasbeniki, z gg. profe-sonji Pfeiferjem, Leskovicem i. dr.
Tudi pevske partije so zelo naporne in tehnično težavne. V prvi vrsti seveda naslovna vloga, ki zahteva v najvišji meri muzikalno pevko, plesalko in igralko. Tudi partija izmozganega Heroda je muzikalno in igralsko izredno težka. Nobenih ariozov, sam recitativ, ki ee podi v blaznih tempdfh. Naporne so tu-d/i partije Johanaema, Narabotha, Herodijade, Židov, vse do najmanjših vlog. Prav vsaka, tiudi najmanjša partija je trd oreh za izvajalca.
Ples, ki ga pleše Sailoma, je naštudliraila Katja Delakova, scensiki problem pa mri je rešil mojster Skružnv monumentalno.
Ko sem se poslovil, sem ee zavedal, da smo ob pomanjkanju večjih koncertnih prireditev letos bolj navezani na imtiiimne večere ; tudi zato je nova »Šaloma« moč?tn dogodek, nov užitek, ki bo 6 prvimi izvedbami že za božične praznike vzradosftila našo hvaležno teatersfao publiko-	Š.
Zagrebško pismo
Zagreb, 18. decembra Najmlajši zagrebški dramatik je Marijan Matkovič, ki je spisal svojo dramo »Slučaj maturanta Wagnera« pred dvema letoma, ko je bil" sam maturant. Sois mladega začetnika ima absolutne kvartete in razodeva resničen dramatski talent. Fabula igre je sicer dokaj vsakdanja, vendar so tipi, ki jih je pisate.1 j postavil na oder. živi, izraziti in zreli. Poleg glavne osebe Emila sta izredno dobro prikazan« njegova prijatelja Rihard in Framjo: trije 'iki. ki bi iih lahko zavidal tudi mnogo izkušene jši avtor. Drama prikazuje konflikt mladih ljudi s šolo in domasčo hišo. Vsekako
smo lahko radovedni, kaj bo Matkovič še napisal: prvenec ga je lepo uvedel.
Bernsteinova igra »Nada« je pri zagrebškem občinstvu slabo odrezala. Neskončno dolgi in oesto dolgočasni dialogi so tako utrujali občinstvo, da je že pričel reagirati dijaški parter na način, ki ga nikakor ni mogoče odobravati.
V operi smo slišali Ponchie'lijevo »Gio-condo«, ki je bila po zaslugi ravnatelja Kre. šimira Baranoviča zelo skrbno pripravljena. S svojimi dirigentskimi sposobnostmi je dosegel Baranovič izvrstno predstavo, ki je docela zadovoljila tudi glede discipline zbora, orkestra m baicta.
Mlada zagrebška pevka Mira Ka.iserjeva si je izbrala za debut težko in odgovorno vlogo Fedore v Kalmanovi opereti »Cirkuška princesa«. Ta vloga pomeni igro va-banque in Mira Kaiserjeva jo je dobila. Z njo je pridobila naša opereta mlado, svežo moč. ki za bodočnost mnogo obeta.
Zagrebški madrigalisti so priredili Mozartov večer, ki je imel prikupen uspeh. Artistični vodja društva Mladen Pozajiič si je zastaviti mnogo truda da bi dal večeru stilno verni značaj in izvedel skladbe v Mozartovem duhu. To prizadevanje je imelo popoln uspeh. — Orkester državne glasbene akademije je priredil pod vodstvom rektorja Lhotke večer s skladbami Bacha. LullTa. Purcella in CorelHa. Uvodno besedo je imel prof dr Božidar Sirota. — Omeniti je še uspele koncerte pevskih društev »Jug« pod vodstvom Jakova Gotovca in »Jednakost« pod dirigiran iem Borisa Krnica. — . Dva mlada zagrebška pevca Milivoj Kušič in Lav Vrbanič sta priredila solistične koncerte; prvi je ob klavirskem spremil j evan ju Lovre Matačiča pel celoten Schubertov ciklus »Winterrei-
Domače vesti
Nedeljski vozni listki za božične praznike
Beograd, 30. decembra. A.
Glede na razna vprašanja na seleaoiško upravo zastran veljave nedeljskih in prazn-ških povratnih listkov m bližajoče se praznike razglaša generalno ravnateljstvo državnih železnic, da veljajo ti listki:
a)	za katoliški božič za odhod od 24. decembra od 12. (oziroma ob 11., če v času od 12. do J3 ure ne vozi potniški: vlak) do 26- decembra ob 24. m za pomrtesk od 25. do 27. decembra ob 12.
b)	za bairam za odhod od 26. decembra ob 12. (oziroma ob 11-, če od 12. do 13. ne vozi noben potniški vlak) do 29. decembra ob 24. in za povratek od 27. decembra do 30. decembra ob 12.;
c)	za pravoslavni božič za odhod od 4. januarja ob 12. (oziroma ob 11.) do 8- januarja ob 24. in za povrateik od 5. do 9. januarja ob 12.
+ Ob šestdesetletnici v*eučili»kega profesorja dr. Prijatelja. Vas opozarjamo na njegovo knjigo »Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma«, ki jo je iz. dala Tiskovna zadruga. V tej svoji knjigi je dr. Prijatelj naslikal veličastno sliko ruskega razumništva iz srede 19. stoletja. 2e tedaj so se ruski duhovi borili za novega čfloveka in za novo družbo. »Tej svoji lastnosti je ostal Rus, ta veliki eksperi-memta.tor sveta, zvest — do današnjih dni...« Tako se glasi šklepna ocena profesorja. Prijatelja o tej dobi, ki ji je posvetil svoje klasično delo. Knjigo poklanja založnica za sedanje božične praznike po znižani ceni. 414 strani obseg;ijoče delo (Zbirka »Pota cilji«) stane za to priliko samo 12 Dim. Da bi ne bilo spoštovaL ca našega jubilanta brez te knjige!
♦ lvan Meštrovič je dobil naročilo v Bukarešti. Na vabilo vodstva romunske lite« ra'-ne stranke se je 14. t. m. pripeljal v Bukarešto kipar Ivan Meštrovič. V Bukarešti je ostal en dan. Pri tej priliki je vodstvo liberalne stranke poverilo Meštroviču izdelavo spomenika pokojnemu Bratianu, bivšemu šefu liberalne stranke in bivšemu predsedniku vlade. Spomenik bo visok Štiri metre in tx> stal 160.000 švicarskih frankov.
Darujte samo kvalitetno blago »VENUS« pred glavno pošto.
*	Konstituiranje ravnateljstva OUZD. Vče« raj dopoldne se je sestalo k svoji prvi seji novo imenovano ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Za predsednika je bil izvoljen, kakor smo v >Jutru< že napovedali, urednik »Slovenca« g. Franc Kreiužar, za podpredsednika pa iz deloje-malske skupine urarski pomočnik g. Josip Jonke. iz delodajalske pa stavbenik g. Matko Curk. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen delovodja g. Ivan Krvina. Od šestih članov ravnateljstva iz delojemalske skupine sta se seje udeležila samo dva, ker ostali štirje niso sprejeli imenovanja. Na sejo sta prišla gg. Janez Majeršič in Franc Kukovica. izostali pa so gg Peter Rozman, Srečko Zumer, Albin Galof in Lovro Jakomin. Da se je mogla delojemalska skupina kljub temu konstituirati, so bi'i na niih mesta takoj vpoklicani namestniki, med katerimi je bil tudi za podpredsednika izvoljen Jonke.
+ Predavatelji ZKD bodo predavali: pri Sokolu v Podbrezjah 22. t. m. ob 15. g. dr. Vrčon o Abesiniji; pri Sokolu v Stra-žišču 22. t. m. ob 16. g. dr. Kuščer Lju-devit o temi: v morje se potaplja; pri Sokolu v Medvodah 23. t. m. ob 20. o potova« mju s :Kraljico Marijo«: po Grčji in Egiptu.
SSStSBSSSBSSlSBB
SMUČARSKE OPREME
v največji izberi pri
SPORT-KMET d. z o. z.
specialna trgovina LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 7.
!3SHHHHHHGlHQBHCa
*	Diplomirani so biili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. čeferin Bmii iz Ljubljane, pris Zdiravko iz Lii<ije in Virnik Maks z Jezerskega. čestitamo!
*	Poroč/la «e je ▼ Zagrebu gKjepodič-na Kts«.nta, hčerka g. dr. Prvisilava Grieogona, našega ministra v Varšavi, z inž. arh g. V Drva kom. Bito »rečno!
*	Vsi radioaparati te sezone so dobri. Če pa želite prave glasbene užitke, potem kupite Siera radio aparat, zakaj Siera pomeni pojem muzikalnosti.
L
•	Derveata dobi inienjer»ko podolieirsko
šolo. Občinska uprava v Derventi je bila obveščena o premestitvi inženjerske podčastniške šole iz Maribora v Dervento. OIh čina se je takoj lotila graditve in ureditve nekaterih objektov, ka&or konjušnice, pe» karne, itd., sama šola pa bo nameščena v bivši moSki učiteljski šoli.
•	Rekrnti ljubljanskega vojnega okrožja-ki so bili pozvani v kader 27. t. m., se obveščajo, da je termin izpremenjen in določen na 29. t. m. Ta dan se morajo rekruti zanesljivo javiti ob 8. zjutraj pri poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja. Vse sprejete pozivnice naj predložijo svojim občinam, da bo tam uradno popravljen dan vpoklica.
•	Uredba novega pravilnika za mednarodni zračni promet. Te dni je stopil v veljavo nov pravilnik za mednarodni zračni promet v naši državi. S tem pravilnikom je razve* ljavljen pravilnik iz leta 1926, ki je bil doslej v veljavi.
•	Ve« Beograd na sUri. V četrtek so V Beogradu slavili praznik sv. Nikole. Na ta dan ima toliko beograjskih rodbin svojo slavo, da je v Beogradu razširjen star pregovor: Sv. Nikolo slavi jolovica Beograda, druga polovica Pa gre na slavo.
♦	Muslimanska sveta noč. šeriatsko sodišče v Sarajevu je proglasilo da se bo l>aj-ram letos praznoval 27. t. m., sveta noč muslimanov — leileikadar _ pa se slavi 23. t. m.
» Zemljevid Julijskih Alp ;e zdaJ« Slovensko planinsko društvo v četrti, ponovno popravljeni izdaji. Posebno važno je, da eo vrisana tudi zimska pota za smučarje planince. Zemljevid je izdelal znani planinec g. Knafelc Alojzij. Zemljevidi so na razpolago v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4.
♦	Ciril Metodova družba poziva svoje podružnice. da nakažejo svoje prispevke vod* stveni blagajni po položnici ali poštni nakaznici.
♦	Za veliki izlet iz Beograda v Slovenijo.
ki ga priredi železniška uprava za pravo* slavni božič, se izpremeni redni vlaik. Veljal bo za odhod iz Beograda 4. januarja ob 21. iz Zagreba 5. januarja ob 4.29, iz Ljubljane ob '7.20, Lesce—Bled ob 8.26 in Jesenice ob 8.44. Povratek: 8. januarja z Jesenic ob 18.05, Lesce—Bled 18.21, Ljubljana 19.46, Zagreb 22.45 in Beograd 9. januarja ob 5.45. Temu velikemu izletniškemu vlaku bo dodeljen jedilni vagon z znižanimi cenami.
♦	40.852 zdravnikov v tu — in inozemstvu je pismeno potrdilo, da je zajaimče-
Najlepša darila v krasni izberi nudi »VENUS« pred glavno pošt^^^
no kofeina prosta kava Hag zares bla-
godat v vseh primerih, v katerih nespečnost, srčna napaka in druge nervozne motnje silijo k temu, da se izloči kofein. Kava Hag je pristna, čista plantažna kava visoke kakovosti, strokovnjaško sestavljena >z najfinejših vrst kave. Samo kofein je odstranjen iz teh kavnih zrn. Zategadelj kava Hag ni samo blagodat in izhod za ljudi z občutljivim organizmom, marveč tudi užitek brez primere za najbolj raz-vajnega sladokusca. Celo neki zdravnik je zelo dobro označil kavo Hag kot bla-gosttttv za človeštvo. Kava Hag varuje srce in živce!
*	Tovarna JOS REICH sprejema mehko in Skrobljeno perilo v najlepšo izdelava
Iz Ljubljane
u—- Naročilo Ni. Vel. kraljice pri tvrdki
Paulin. Nj. Vel. kraljica Marija si je pri tvrdki A. Paulin na Kongresnem trgu naročila smučarski kroj ki bo do ponedeljka razstavljen v izložbi. G. Paulinu čestitamo k mojstrskemu izdelku z željo, da ti nas še večkrat presenetil s takimi deli. Moderno dekoracijo je izvršil Joža Krušič zelo okusno in efektno.
u— Danes bo v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi zanimivo pre< davanje Prirodoslovnega društva. Ob mnogih skioptičnih slikah nam bo g. dr. Lju-devit Kuščer prikazal delo in raziskavanja v kraških jamah v Italiji ter speleološki institut v Postojni g. prof. dr. L. Cermelj pa bo poročal o geofizikalnih raziskovanjih tega instituta. Ni dvoma, da je lo predavanje za nas. ki imamo na ozemlju svoje ožje domovine toliko jam, posebno zanimivo in poučno. Predavanje se začne ob 18. Vablje« ni so člani in prijatelji društva k čim številnejši udeležbi.
Občina Vič poziva vse vojaške, obveznike, ki Še niso prejeli vojaških knjižic, ki so jih izgubili, da se najkasneje do 10. januarja 1986 zglasijo v občinskem uradu. S seboj naj prineso vse vojaške listine.
»e«, Vrbanič pa je pei ob spremljevanju Mladena Pozajiča Monteverdiia. Mozarta, Schumanna. Debussvja in de Falla.
Zanmiv večer je priredil slepi skladatelj Herman Wefes. ki je kot štirileten otrok oslepel, vzlic temu pa je dovršil srednjo šolo, se v zavodu za slepoe uvedel v glasbo in dovršil pri prof. Karelu v Pragi kompozicijski in dirigentski tečaj. Sedaj študira na mojstrski šoli Vit'ezslava Novaka. Deluje kot sk'adatelj. Na zagrebškem večeru so izvajali njegovi skladbi »Fantaria-Ebraica« in Passacaglia«. pole^ tega pesmi za sopran in klavir, ki jih je pela Erika Druzovič ob spremljevanju slepega dirigenta in še Godalni kvartet v štirih stavkih.
Naposled smo imeli senzacionalni piani-stični koncert. Nastopil je pariški pianist Alfred Cortot, ki je pokazal svoje edinstvene sposobnosti, obsežno znanje in nezmotljivo tehniko. Bilo je to zares dož;vet. je najredkejse kakovosti in umetn:šk« senzacija v najboljšem pomenu besede.
2. Hif9eh'er.
Zapiski
»Življenje in svet« prinese v 19. številki ki izide kot priloga ponedeljke« »Jutra«. med drugim tole vsebino: kdai človek umre? — Bolezen in kultura — Btcil-lus eriminis (Roland Dorgeles). — Zgodovinar Edgar Quinet. — f) našem novem jezikovnem zakoniku (I. Koštial) — Stva-riteljica Offenbachovih operet — Tehnični obzornik — Radio. — Fita teli ja. — Praktične novote. — Človek in dom. --Šah in dr. Poleg tega drobiž in številni
slike. Zvezku, ki zaključuje IS. knjigo »Življenja in sveta«, je priloženo kazalo, ki bo naročnika n omogočilo, da tudi to knjigo »Življenja in sveta« vezano in kot polnovredno revijo priključijo ostalim knjigam »Življenja in sveta«.
Juša Kozaka »Mun'« v srbskem prevodu. V drugem decembcrekem zvezku »Srbskega knjlžeynega glasnika« je izšla v prevodu T. Potokarja iz »Ljubljanskega Zvona« znana novela Juša Kozaka »Muni«. Prevajalec je med poročili in zapiski s kratkimi potezami orisal literarni razvoj pisateb« »Sentnetra« m »Celice«.
V zbirki »Francoski pisci«, ki jo izdaja knjigarna Djordja Čelapa v Zagrebu, je iz= šla komedija Emila Augiera in Julesa San-deaua >La Gend^e de M Poirier*. duhovita, čeprav po snovi malce zastarela igra. katere zagrebška izdaja ima to prednost, da jo je dr. Milivoj Stojšič opremil z jezikovnimi beležkami pod črto. Te beležke uvajajo čitatelja. ki ima povprečno znanje francoščine, v finese francoske frazeologije- katere zapletenost spoznavamo kar nazorno prav na primerih v tej kniigi. Knjižica utegne rabiti tudi pri nas kot pomožno čti-vo.
ELITNI KINO MATICA
l eletui, £ I -24
Danes ob 4., 7% in uri
PREMIERA SIJAJNE KOMEDIJE
POVRATEK K SREČI
SMEH, ŠALA, ZABAVA, PETJE.	PAUL ITORB1GEK
Luise Ullrich — Heinz Rdhmann. Predprodaja od li —
PREMIERNI KINO
Rabi jeno Leico Model tU,
v ŠMARJEM 1 : 3.5 IN TAŠKO PRODAM ZA DIN 2.800.-I OTO TOURIST
LOJZE ŠMUI
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA c. 8.
^□□□□□□□BBaaaEi
Upravnik pol/cije je spet nastopi' »voje mesto, šef policijske uprav«? z. Ker. Sevan, ki je kmalu po evharist^!;em kongresu odšel na cteJjši bolezen«ki oop ijt. je pred nekaj dnevi vrarl :ia svo^e sTui-beno mesto. G. upravniku, ki s: »i svo?e bolezni še ni povsem opomogel že'.:no sko-rajšnega okrevanja.
NAJLEPŠA DARILA
ZA BOŽIČ IN NOVO LETO KUPITE NAJCENEJE PRI
TIČARJU
LJUBLJANA — SELENBURGOVA 1, in SV. PETRA C. 26.
u— Boilčnf koncert bo jutri v nedeljo ob četrt na 9. zvečer v Hubadovi pev-eki dvorani. Spored je .naslednji: Premrl: Panafraza na znano Gruberjevo pesem >,Svcta noč< katero igra na orglah kon-servatorist Stanko Bohi-nc. Poleg tega nam zaigra še Ocvirkov pastorale im Pa Hla»i-nikov0 božično improvizacijo- Ravnate'j Betetto zapoje 3 Premrlo ve božične pesmi s spremi jo v an jeim g. Lipovška. Poleg tega sta na sporedu še dve Corellijevi skladbi, i" sicer Cofellijeva sonata, katero igra na violini Albert Dermelj ki ga spremlja Gal-latia in pa veliki koncert, ki je napisan za sveti ""ečer in katerega izvajajo 2 violi, ni in čelo-solo s s pr p-m! je van jem godalnega kvinteta. To je XVI. intimni koncert Glasbene Matice, za katerega so sedeži po 10 Di.n, 6ojito^a po 5 Din v prodaji v knjigami Glasbene Matice. Opozarjamo, da je to v nedeljo zvečer.
u— Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpoloženi ste, tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak za Vas je prava muka. To vse le zato, ker svojim nogam ne posvetite dovolj paž-nje, ker jih redno ne negujete. Obiščite nago pedikuro. V posebej za to pripravljeni kopelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarasle nohte. Pedikiranje 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Posetite nas, prepričajte se sami.
Ljubljana, šelenburgova 7.
u_ Novi grobovi. Na Poljanski cesti 16
je umrla gospa Avgusta pl. Borota—Budo-bran, vdova polkovnika. Dosegla je lepo starost 80 let. Pogreb bo jutri ob 16. — Na Ambroževem trgu 7 je umrla gospa l*»d-vornikova in jo bodo jutri ob pol 15. spremili k večnemu počitku. — V Slapničar* jevi ulici 10 je umrl splošno znani bivši delovodja tvrdke Samassa g. Teodor Czc-chak. Pogreb bo jutri ob 16. — V ljub« ljanski bolnišnici je umrl g. Avguštin Oblak, sodni nadsvetnik v pokoju. Prepeljali ga bodo na Vrhniko, kjer to jutri ob 15. položen k večnemu počitku. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje!
Cent Božičnega veselja!
Razpršilci . od Din 20.— naprej kolinske vode od Din 18.— naprej božične kasete od Din 20.— naprej doze za pnder od Din 16.— naprej parfumi . . od Din 40.— naprej fotoaparati . od Din 75.— naprej
Pošiljamo tudi po pošti!
DROGERIJA GREGORie
dr. z o. z.
U UBIJ AN A — PREŠERNOVA UL. 5.
n— Lepo je. Če ptički pojo! Pravo pomladno rajanje ptičkov bo za božične praznike od 25. do 29. t. m. na ženskem oddelku učiteljske šole na Resljevi cesti, kjer bo razstava Čistokrvnih harških kanarčkov. K a z* stavljenih bo med zelenjem preko 350 najfinejših pevcev, da N) velik pritlični razred na učiteljišču pravi ptičji paradiž. Razstavo priredi društvo za varstvo in vzgojo ptic pevik v Ljubljani. Cisti donos razstave je namenjen za prehrano ptic pod milim ne» bom.
u— Veselje za božične praznike Vama napravi lepo pogrnjena, miza s poticami, pecivom, s steklenico namiznega ali de. sertnega vina iz soinčne Španije in skodelico izbomega čaja. Vse to in kar še rabite božičnih delikates dobite pri stari renomi-rani tvrdki Fr. Kham nasproti hotela Uniona. Telefonirajte na 29—69.
■	OBOBOBC>aOIC3BC3BOBC3»
LIKER ESENCE
preko 30 vrst in našo priznano dobro rum kompozicijo priporoča
DROGERIJA A. K A N C,
ŽIDOVSKA UL.
DROGERIJA I. K A N C,
V NEBOTIČNIKU.
■	<=>aOBOBOIC3aC3aO«C3BC3B
u —Vabimo vse prijatelje, znance in starše na veselo božično zabavo, ki jo prirede ljubljanski skavti in planinke v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti ju« tri v nedeljo ob pol 8. zvečer. Smeha i>oIn spored. Pridite! Spored stane 3 Din in velja za vstop.
u— Najlepše božično darilo, je abonma v ljubljanskem Narodnem gl^a.iišču. '"'ene so nizke in novi abonentje do'v> "<> ore4stav v tekoči «eZom
u— Božične in novoletne razglednice, ki
lih j«' založile Ciril Metodova družba, se do« be v im?il--;<!i 'nrovinab in pisarni. Beethovnova ulica št.
u— Najkrajši dan — najdaljša noč. štirikrat na leto se naša Zemlja prestavlja v
menjajoči se obliki. To so letni čat»i. ki jih moramo vsako let-o prebiti z Zemiljo na njeni 960 milijonov kilometreov dolgi Poti okrog 6omca. Dne 21. t. m. po astronomskem času jesen žalostno odloži svoje žezlo. a zima prične in nastopi svoje pravice. Od tega dne »raste« dam tja do vstopa poletja. Radi tega pozdravljamo najkrajši dan in najdaljšo noč ve in o z zanimanjem, z gotovo nado. da bo po zimski smučarski radosti kaj kmalu spet nastopila poiinlad.
u—- Drevi ob pol 9. plesni večer v Jenkovi Soli — Kalina. Jutri nedeljski popoldanski ples. Posebne ure vsak dan.
u— V kopališču hotela S'ona bo v ponedeljek 23, t. m., kadina koPel za ženske in moške tpr parna koPel za moške ves dan odprta. Na sv. Štefana dan pa vps dan zaprta. Ako trpite na kuTjiih očesjh, pridite v kopališče hotela Slona, kjer Vnan jih bo strokovnjak odpravi'3 braz	-r
noge masiral, vse za 6 Din. PredkoPel noge 3 Din
u— Tatvina z avtomobila Pred nekaj dnevi je v -zgodnjih jutra u-fh urah Šofer ljubljanskega prevoznika Franca Me^ača vozij tovorni avtomobil, obložen z mam-fakturnim blagom iiz Ljubljane proti Litiji. Blizu šentjakobskega mostu je avto i a Pot; dobil tatinski obisk in z !• Igoprstim neznancem je izginilo za okrog 7000 žen«k'n predpasnikov, moškega Perila ti čipk. Za tatom ni sledu.
I
je velefilm - prava epopeja krščanstva
Iz Celja
e— Preselitev poverjeništva Vodnikove družbe. Celjsko Poverjeaišbvo Vodnikove družbe 6e je preseko iz tujsko-prometne pisarne pri kolodvoru v upravo >Nove Do. be« v Zvezni tiskarni. Knjige VD so PH-fipeie. Vsj člani naj blagovolijo pri prevse. mu knjig poravnati tudi članarino za prihodnje leto.
Je edinstveni film
o zgodovini
I
e— Združenje pekovskih mojstrov je do
bilo dovoljenje, da, smejo lekarne jutri doPolidfne peči potice isn '-:ralh, ker bi v ponedeljek in torek zaradi velikega navala sicer ne mogle ustreči občinstvu.
e— Mladeniči letnikov 1916. do 1918. se morajo takoj zglasiti pri vojaškem referentu na mestnem poglavarstvu.
e— Javna m«stna knjižnica bo namesto na božični večer oidp.ta v ponedeljek od 17. do 20.
I
je nekaj kar se vidi in sliši
samo enkrat v stoletju
e— Filatelistično društvo Celeja v Celja je
imelo ustanovni občni zbor v torek zvečer v hotelu »Pošti«. Predsednik pripravljalnega odbora g. Fr. Kranjc je po pozdravnih besedah poročal o pripravah za ustanovitev društva, g. Pepernik pa o lilatelističnem društvu »Orients v Celju, ki je bilo usta« novljeno v decembru 1923. in- se je L 1929. razšlo. Dipl. dentist g. Hoppe, ki je bil več let predsednik >Orienta«. je pozival k mirnemu smoternemu delu. Filatelija se uvede in razširi tudi med šolsko mladino, ki pa je oproščena članarina.
e— K'no Union. Dan.*s ob 16.30 tn 20.30 velefilm >Grof Monte Christo< in zvočni tednik.
Iz Maribora
»
a— Proslava ob 60 letnici univ. prof. dr. Ivana Prijatelja je bila v četrtek zvečer v čitalnici Studijske knjižnice. Na proslavi, ki jo je organiziralo tukajšnje Zgodovinsko društvo, so govorili ravnatelj študijske knjižnice prof. J-GCaser, prof. dr. S. Trdinova in arhivar prof. Franjo Baš, ki so proslavljali slav-ljenčeve zasluge na torišču naše literarne in politične zgodovine ter obče kulturne tvornosti. Ob proslavi je študijska knjižnica organizirala razstavo vseh slavljenče-rih del in spisov.
a— Mariborska liga prazidento dr. Be-nešu. Tukajšnja Jugaslovensko-češitoslova-ška liga je odposlala novoizvoljenemu pre-zidentu bratske češkoslovaške republike dr. Benešu prisrčne brzojavne čestitike.
a— Maša zadušnica za pok. voditeljem koroških Slovencev F. Grafenauerjem je bila včeraj ob 9. v mariborski stolnici. Prisostvovali so ji odlični predstavniki našeg:, javnega življenja, med drugimi bivši župan dr. Lipold, magistra trni direktor Rodošek kot zastopnik župana dr. Juvana, g. Skaza Za trgovski gremij itd. ter člani tukajšnjega Kluba koroških Slovencev in obilo občinstv«. Mašo za-dušnico je bral 3tolni župnik iti kanonik g. M. Umek Mariborsko sokolske župo sta zastopala podstarostu Kranjc in tajnik Dojčinovič.
a— Snežna sltuaci a S? Pece poročajo: Mirno, jasno, 115 cm pršiča, smuka izbor na.
Zvočni kino Ideal a
Danes ob 4.. 7., in 9.15 uri Težko pričakovana premiera najaktualnejšega velefilma sezone.
BOSAMBO
je senzacija za staro in mlado. Sodeluje slavni črnski bariton
PAVEL ROBESON in lepa mulatka NINA MAR.
a— Srebrni jubilej mariborskih rantistov, združen s tradicionalnim Za-menhofovim večerom, se je obhajal v četrtek zvečer pri >Orlu«. Uvodne besede je spregovorila ga. Viktorija Lichten-■vvaUnerjeva. O 25 letnem delovanju tukajšnjega Esperantskega društva je govorila ga. Haascrva, sodni nadsvetnik dr. Travner pa je očrtal Zamenhofcrvo osebnost ter njegove zasluge za esperantako gibanje.
a— šola Sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Ministrstvo prosvete je dodelilo tukajšnji drugi državni dekliški meščanski šoli naziv: Druga državna dekliška meščanska šola Sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Omenjeni odtok je pri tem uvaže-val 1050 letnico slovamskega apostol sv. Metoda ter 50 letnico delovanja Ciriime-todove družbe.
a— Drevi »Vest«. To dramo slovitega francoskega pisatelja Rostanda uiprizore prvič drevi v gledališču v režiji odličnega ljubljanskega rešiserja Cirila Debevca. Dejanje se godi deloma v f «s,-icoski cerkvi, pretežno pa v hiši nemškega profesorje Holdertinga.
ZNIŽANE CENE.'
/S
Ovomaltine
je znanstvena kombinacija najžlahtnejših redilnih sestavin, ki se nahajajo v mleku, svežih jajcih in sladu z dodatkom kakao-a zaradi boljše arome. Zato bi morala biti Ovomaltine na mizi za zajtrk in kosilo v vsaki rodbini, kjer so otroci. Ovomaltine ima prijeten okus in 3e lahko
prebavlja. mm
Zavojček: mali Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—.
a— Atrakcija na ribjem trgu je bil včeraj za mariborske gospodinje rak-orj.-ik ia donavskih voda^ za katerega je neki kupec prostovoljno ponudil 200 dinarjev.
a— Poledica. 41-ietni železničar Alojzij Toplak si je pri padcu na poledici stiri desno nogo nad kolenom. Na RemSniku je obležal z Zlomljeno desno nogo pod kolenom na poledici 23 letni orožniški kaplar Milan Andrič. Desno nogo si je stri nad kolenom starček prevžitkar Josip Krens iz Pivole, star 81 let, ko je v temi ispodrs-mi na poledenelih tleh.
a— 10.000 dinarjev škode trpi posetnik Franc Kovačič iz Spodnje Gorice pn Račjem, ker mu je zgoretlo goapodarsiko poc5'opje z zalogo pridelkov, med drug-im 700 kg rži, 200 kg pšenice, 600 kg koruze in 500 kg ajde.
štajerske kapune,
PURICE. GOSI, PULARDE, ITD. VAM NUDI STAROZNANA DELIKATESA
JANC — židovska uL
\3QQQQQQQQQQ9QQ
a— Krvava svatba. Pred malim kazen, sfcim senatom se je zagovarjal 36 letni tesar Julij Trinkaus od Sv. Jurija, ker je 1. septembra tega leta ob priliki neke svatbe na šobru zabodel z nožem v hrbet Ivana Cepeja. Obtoženi je bil obsojen na leto in pol strogega zapora.
a_ pustolovec mednarodnega kalibra
»doktor« Julius Friedman, ki ga je, kakor smo poročali, aretirala mariborska policija, je pri zasliševanju priznal mncg-e zanimivosti, med drugim, kako je števiOnim dekletom po Franciji, Belgiji, Nemčiji in drugih državah obljubljal zakon.
Srce Vam nagaja? Potem pijte žitno kavo ADRIA !
a— Redko ptico roparico, in sicer ko-conogo kanjo, si ogledujejo Mariborčani pri preparatorju Josipu Zieringerju. Izredna ptica, ki je doma na Norveškem in švedskem, ima belo glavo in meri v širini peruti 1.50 m.
Kakor nalašč za naše malčke je iilm
RANGO
ki ea predvaja
Z. K. D. film
OANES ob H3 uri
Gospodarstvo
Naša lesna industrija in sankcije
V cenaj ae je vršila v prostorih Zbornice za TUl plenarna deja jdse&a za lesno itii>U-sUVjo Zvez« tiKiusirijeev v L.jut>ijaui, seje so ce uueiezuj šuevnun zastopnuiKj lesutb poti-jetij iz vse dravdke bauovme, ki so ogoto>\a-ii, da je izvajanje sanacij naspiot: Italiji najtežje prizadelo ravuo le»nu guspodarmo dravske banuvine, ki je izvozilo v normalnih letih preko 80u/o svojega izvoza v Italijo. Ostro so kritizirati dosedanje ukrepe naše Narodne banke % zadevi likvidacije klirinških terjate*. Podjetja so prišla ob ves svoj obratni kapital un more le hitra likvidacija zamrznjenih terjatev preprečita po poilni zastoj lesne produkcije v naši banovini. Na seji so sklenit nujno predsiavko na gg. resorne ministre in na gospoda bana ter naprositi naše narodne poslance kakor tudn sorodne gospodarske organ zacije, da podprejo lesno gospodarstvo v njegovih težnjah. Zahteve so naslednje:
1)	da izplača Narodna banka pospešeno vse kliinmške terjale naših izvoznikov v Itali ji, brez ozira na višino znetika oo klirinškemu kuirzu liire p^ed 18. novembrom 1935, ki se računa še sedaj prj vplačilih našim uvoznikom italijanskega blaga ode.rami Narodne banke,
2)	da izvede Narodna banka čim prej odkup terjatev, kalere so vplačevali italijanski kupci po 18. novembru t. 1-, m to po istem kurzu;
3)	da se lesnim industirijcem in trgovcem dovoli odlog plačila njihovih obveznosti nasproti denarnim zavodom najmanj za eno leto ter določijo za poznejša plačila daljši odplačilni roki ter nTaks:mi>ra istočasno obrestna mera;
4)	da se ustavijo vse proti lesnim indu-strijeem in trgovcem tekoče ekeeikuoije, dokler se jim ne izplačajo terjatve iz italijanskega kliringa;
5)	da se uvede v naši zunanji trgovini sistem uvoznih kontingentov in kontrole voza in tako ustvari pogoj za uspešna trgovinska pogajanja z drugimi državami;
6)	da podpre država izvoz lesa z izplačevanjem izvoznih premij in subvencij piro-plovnim družbam ter tako csposobi naš les za konkurenco n<n inozemskih trgih ki bi mogli prevzeti del izp-adika našega izvoza v Italijo;
7)	da se čmtprej uredi plaolni promet z
Madžarsko v smislu pTovizornega sporazuma, sklenjenega pred kratkim v Beogradu;
8)	da odobn ministrstvo trgovine m industrije predložena tnu pravila Centraln^a odbora drvarske privrede kraljevine Jugoslavije ter pravilnik za ekspertni sklad lesnega gospodarstva in s tem ustvari pogoje za sodelovanje naše lesne stroke pri mednarodnih dogovorih glede ureditve inozemskih lesnih tržišč:
9)	da se revidirajo vsi zakoni in uredbe, k so bili uveljavljeni preden je naša lesna Industrija in trgovina zašla v sedanjo^ krizo v kolmkor so ti zakoni na prt i h našemu lesnemu gospodarstvu nova bremena, katerih ne prenese več;
10)	da se znižajo tarife za prevoz lesnih izdelkov, kakor je to predlagal tarifni odbor na svojem zasedanju 26. marca 1935 v Ljubljani, ter aa najmanj 50°'o najemnine za iežarinske prostore, ki stoje sedaj po večini prazni
Z obžalovanjem se ugotavlja, da so ostala brezuspešna vsa dosedanja prizadevanja lesnih organizacij, kakor tudii intervencije naš b narodnih poslancev, da se -»vedejo upravičeni im vsestransko utemelie-u predlogi v oidju zaščite našega lesnega v>six>-d&rstva. Zdi se. da se meroda jni krog: v Beogradu še vedno ne zavedajo obuone situacije, v katero ie zašlo b>ez lastne krivde lesno gospoda rstvo dravske banov ne in s tem oretežni del njenesre preb valstva
Pretežna veČina navzočih je izjavila, da bodo primorani najkasneje do 15. ianuarja 1936 ustaviti svoje obrate in odpustiti delavstvo. ker nimajo več sredstev za vzdrževanje svojih obratov Tudi bodo primorani radi ooman jkanja sredstev naprosi finančno upravo, da jim dovoli odgodrtev Plačila davkov. dokler se jim ne izplačajo zamrznjene teriatve v Italiji.
Posebej je bilo ugotovi ieno da je Centre ln i odbor drvarske pnvrede (C. O.) vedno odločno zastonal vse naše zahteve in predloge in da gre pri tem posebna zahvala vestnemu in agiluemu tajn:ku C 0.. g inž-T. Dubravčiču. Tem boli ie utemeljena aahte-va. da se Centralnemu odboru odobri io od ministrstva trgovine in industrije predložena pnav:la iin zagotovijo istočasno za poslovanje potrebna denarna sredstva.
Uspehi gospodarske Male antante
Prizadevaria gospodarske Male antante, da se poglobi trgovinski promet med Češkoslovaško. Jugoslavijo in Rumunijo so po temeljitih pripravah in posvetovanjih pričela kazati lepe sadove. To nam potrjujejo zlasti številke češkoslovaške zunanjo trgovine. Češkoslovaška je pokaznla mnogo dobre volje, da omogoči in olajša uvoz blaga iz prijateljske Jugoslavije m Rumuniije, kar je končno prišlo v korist tudi nje' sami, ker je povečanemu uvozu bLaga iz Jugoslavije in Rurnunije sledilo tudi povec. nje češkoslovaškega izvoza v obe državi. V prvih enajstih mesecih letošnie-ga leta se je gibnln češkoslovaška trgovina z Jugoslavijo in Rumunijo v primeri z istim razdobjem lanskega leta takole (v milijonih KC):
11 mes. 1934 11 mes. 1935 uvoz iz 5 »osla vi je 180.9	339.3
uvoz iz Rumuniie 162.S	226.2
izvoz v Jugoslavijo • 234 4 izvoz v Rumunijo 236.9
283.8 348.0
343.7
565.5
471.3	631-8
Češkoslovaška je v prvih 11 mesecih le« tošnjega leta uvozila iz Jugoslavije in Rurnunije za 565.5 milijona Din blaga, to Je za 221.8 milijona Din ab za 65% več nego v istem razdobju lanskega leta. Češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo in Rumunijo T>a sc je v istem času dvignil od 471 3 na 631.9 milijona Din. to je za 160.6 milijona Din ali za 34%. Najbolj se je povečal promet mod Češkoslovaško in Jugoslavijo Naša trgovinska bilanca s Češkoslovaške je postala letos precej aktivna in sicer za 55.5 milijona Kč dočim je bila lani v istem razdobju pasivna za >3.6 milijona Kč. Treo* vinska bilanca Rurnunije s Češkoslovaško pa je navzlic povečanemu rumunskemu izvozu ostala pasivna, ker se je še v večji meri dvignil rumunski uvoz češkoslovaškega blaga.
^Delavsko zavarovanje v letih gospodarskega zastoja"
Pod naslovom »Delavsko zavarovanje v letih gospodarskega zastoja« je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani izdaj obsežno m zanimivo letno poročilo z.a leto 1934. ki ga je uredil ravnatelj Joža Bohinjec. Letno poročijo
poročno vseouje mno-^o zuirVnivega statističnega gradiva poučnih grafikonov, slik ter zemljevidov, ki sc nanašajo na socialno zavarovanje delavstva. Poleg uvodne razprave, ki jo je napisal ravnatelj dr Bohinjcc vsebuje porodilo obilo informativnega gradiva o osobju urada, o uradnih poslih, o računskih zaključkih. zlasti pa zanimive statistične podatke o članstvu, mezdah, o bolnikih, o zdravljenju in o zdravstvenih zavodih.
Iz statističnega porodila posnemamo, da se je povprečno število zavarovanih članov dvignilo od 73.899 v leni 1923. na 97 688 v letu 1930.: nakar je naglo nad'0 na 75.564 v letu 1933 in se je v lanskem letu dvignilo na 79.010. Od leta 1923 do 1930. se je članstvo sta'no dvigalo, če izvzamemo leto 1925. ko ie zaradi dcflacijske gospodarske krize nek^iko nazadovalo Mnni razveseljivo je stalno dviganje odstotka zavarovanih žen. Leta 1923 je znašal odstotek ž°nsk 27.3%. lani pa se je povzpel že na 38.6%
Poučni so tudi podatki 0 gibanju članstva v pos-meznih industrijskih skupmah. Poročilo tu med drugim navaja, da je šte_ vilo pri gradnjah nad zemljo zapos^nega delavstva padlo od 11.000 v sezonskem maksrnu leta 1930 na 5000 v lanskem letu. r>ri gozdno žagarski industriji pa od 12.-00 v letu 1979 na 7500 v lanskem letu Na:več'i or'r*s+ek oa beležimo v zadniih letih pri tekstilni ?n^«striii. k'er ie bilo sredi 'eta	le c000 zavarovancev, lani
pa se ie niihovo levilo povzpelo nad 13 000 V novembru 1934 ie bil dosežen maksimum zaposlenosti v tekstilni industriji na. kir na ie zapo<»'enost počela zope+ padati. Masorotn' rvoiav pa vidimo pri oblarM-ni •nd-ujt-rii; 'kronči in šivilje) kjer je b:lo let-, lor; *Voro Sf-00 zavarovanih delavcev Hplov k lani m ie to šfevilo pad'0 ra 4173 Ker nam š*e-"!1ke « h0ri™
znih industrMskih panogah nudi io n^ibolišo <d'"ko rarvoja n:< šeoa io«TvodqTcfva zato
bi bilo želeti, da Ki Ml; <?t*H<stfoni nodfltV- v ^m pogledu še riV,qirnpi5- zlast' nr<*'šnia leta
7/>rvmivn ie tud<" siKanje povrvrečne dnevne rav a-ovne mezde Ta ie !e(-„ io->i ->0 T>m in >e narasla	1910
na ">6 4=; Din potem na je prčeV. ;n ie 'ani zn*5*'* samo še ?2
Pomrlo vspbiiip hif^t zanim;ve nodvrkr o jn-p-rJah v nrwtfl<ne7m'i	med dru.
rtim	nodTohno stflti^iko o številu ra
varovancev v posameznih »rezih dravske
banovine, ki nam kaže, da odpade največji del zavarovanega članstva na Ljubljano in ljubljanski srez. namreč skoro 21.000. na Maribor s srezom Maribor desni in levi breg pa nekaj nad 15.000.
Dotok zlata in deviz
Tudi poslednji izkaz Narodne banke od 15. decembra zaznamuje nadaljnji dofok zlata in deviz v višini 14.2 milijona Din nasproti 17.5 mi1'jona Din v prvi četrtini decembra. 12.8 milijona Din v zadnji četrtini novembra in IS.2 nvlijona Din v tretji četrtini novembra. V7 zadn:ih š+irih tednih ie znašal skupni dot<'k zlata in deviz 63 milijonov stabilizacijskih djnaHev, kar predstavlja z oficielno premi:o 86 milijonov Din Od skupnega dotoka /lata in deviz v drugi četrtini dccembra je odpadlo na povečanje deviz izven pod'a2e 14.2 milijona Din. tako da se je ta postavka povečala na 316.9 milijona Din. Zlata in devizna podlaga na se je povečala za 0.3 milijona Din in je znašala 15. t. m. 1.455.8 mili iona Din.
Zaloga kovanega denarja v niklu in srebru v tresorih Narodne banke se je v dTu-gi četrtini decembra ponovno povečala za 16.7 na 330.5 milijonov Din tako da ie bilo v prometu le za 8"9.5 mi'ijona Din kovanega denar ia. dočim je lani v tem ča^u znašal obtok kovanega denarja 981 m'li li ionov. Skupna vsota posoiil se je v drugi četrtini decembra skrčila za 18.3 na i778.4 milijona Din.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 57.1 na 4756.6 milijona Din in je bil pri tem za 488 mi!i;onov Din večji nego lani ob tem ?asu. Nasnrotno pa so se obveznosti na nokaz povečale za 49.6 na 1440.2 milijona Din.
Vrednost zlate in devizne podlage skupaj z oficielno pr?mijo ie znašala 15. t. m. 1870.7 milijona Din in kritje v z'atu in devizah 30.18% (preišnii tedc.n 30.14)
Gospodarske vesti
= Izvoz našega hmelja preko žateški.) tranzitnih skladišč. Iz iatca poročajo, da je znašal v septembru, oktobru in novem bru dovoz inozemskega hmelja v žateška tranzitna skladišča 15.161 starih stotov (lani 7266), od tega 14.036 stotov ali 93"« iz Jugoslav V istem č-asu je bilo iz teh tranzitnih skladišč zopet izvožemo $811 meterskih stotov hmelja (v g'avnem ju ^oslovenskega) od tega 3962 stotov v Vinjene države in 2210 stotov na Japonsko
Borze
20. deceinora
Na ljubljanski borzi se je deviza Newyork danes po oslabitvi v zadnjih dneh zopet
krepko popravila Tudi deviza London se je znatneje okrepila- V privatnem kliringu noti rajo avstrijski šilingi 8.90—9.U>. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.9T»50 v angleških funtih po 247.44. v grških bonih po 30.15 in španskih pezetab po 6.70. Nemške kom« penzacijske marke so se trgovale v Ljubljani po 14.01. v Zagrebu po 14.0414 in v Beogradu po 14.0337
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila ter se je trgovala po 360 (v Beogradu je bil promet po 361.50). in za dec po 361 Nadalje so bili zaključki v 4% agrarnih obveznicah po 46, v 6°.o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 60 (v Beogradu po 62.50) in v delnicah Trboveljske po 120.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2970—2984.60. Berlin 1756.08-1769.95. Bruselj 737.87-742.93, Curih 1421.01—1428.08, London 215.57 -217.62 Nework 4350 08 - 4386.39, Pariz 289.13—290.57 Praga 181.35—182.45.
Cur/h. Beograd 7.02. Pari* 20.3426, bon. tlom 15.1&50, New York 308.375, Bru6esj 51.95, Milan 24.82. Madrid 42.16, Amster dam 208.90, Berlin 123.90. Dunaj 57, Stock holm 78.35, Oslo 76.35, Kobenhavn 67.85. Praga 12.77, Varšava 58,15, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb: Driavne vrednote: Vojna škoda
359—361, za dec. 361—361.50, TI* mvest 76 den., 4 agrarne 43.50—46, 6->/e begi.u-ške 60.75—61 6•/• daJm. agrarne 60—61.50, 7% Blair 70.75—71.25, 8*/« Blair 81—82.50, delnice: PAB 239 den., Trboveljska 118 d0 120, šečerana Osijek 130 bi.
Beograd. Vojna škoda 360.60 — 362 (361.50), 7% mvest. 78.26—79 (78.50), V* stabiliz. 78 bi.. 6'/» b©g.l«ške 64.50 bl„ 6% dalm agrarne 62 25 — 62.75 (62.50), '(% ttiair 71.25—72, 8% Blair 81 den., 7'/. D "ž hip. banka 77 den.. Narodna banka 63C0 do 6500, PAB 239—241.
Blagovna tržišča
+ Chicago, 20. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 101-875, za mai 99, za julij 101; koruza: za dec. 57.625 za maj 59.625.
-f Winnipeg, 20. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za mai 99.375 za julij 99 75.
+ Novosadska blagovna borza (20. t. tn.) Tendenca čvrsta Promet sredmj pšenica baška 161—167. ladja Tisa 173—175 ba-ška. ladja Begej 172 — 174 slavonska in sremskt 164 — 166; banatska 164 — 169. Ove>: baški, sremski in silavonekj 130 do 132.50. Ječmen: baški in sremski, $4 kg 132.50—137.50 Turščica: baška. srem«ka in banatska stara 109 — 110; nova 105 do 106 Moka: baška in banatska »Og« iu »Ogg* 240—265; >2« 2i26—245; >5< 205 do 225; »6< 1S0—205; »It 145—160; >8« 105 do 110 Fižol: baški in sresmski beli brez vreč, 2V. 226—235. Otrobi; baški, sremski in banatski v jutastih vrečah 82—8«; baški v jutastih vrečah ladja 84—86.
4- Budimpeštanska terminska boria (20. t. m.): pšenica: za marc 18.28—18.30. za maj 18.34_18.35; koruza: za m^j 16.36-16.4r
BOMBAŽ
-f- Liverpool, 19. decembra. Tendenca
mirna. Zaključni tečaji: za dec. 6.19 (prejšnji dan 6.20). za maj 6.14 (6.13).
-f Newvork. 19. dec. Tcndenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 11.46 (11.39), za
maj 11.00 (10.98).
p o r t
»et knjic; za 20 Din vam da edino Vodnikova družba
Službene objave LNP
12. seja upravneSa odbora 11. 12. 1935.
Prizna se Henmesu 80 Din in sicer 55 Dii za čaje igralcem, 26 Din za črtanje igrišča, vse za tekmo 8. decembra t. 1. (praktični del izpitov za sa vezne sodnike).
Poziva se Ilirija, da v roku treh dni od dneva objave dostavi LNPu seznam igran, cev, ki eo bili določeni za tekmo HermeS-llirija dne 8. decembra t. 1. ter da navede imenoma igralce, Ki niso nastopili.
Na predlog zdravstveno-vzgojnega odseka, da Se Reka kaznjuje, ker ni poslala na predavanje dne 10. decembra zadostnega števila aktivnih igralcev, se sklene, da s« tozadevno Počaka na referat določene, ga predavatelja (g. KraJj)i
Dopis Reke z dne 6. decembra t. 1. v za-zadt-vi povračila 200 Din kot protestne ta. kse v zadevi kazni igralca Repovža se odstopi k. o., da tozadevno Poda obvestilo, ali je bil Repovž oproščen in ali je Reka uipravičena zahtevati povračilo.
Dopis Rke z dne 6- decembra t. 1. v zadevi znižanja kazini njenemu članu Cjm. permanu se ne obravnava, ker je ta dopis Pomotoma gfis-lan na LNP namesto na skupščino JN$a.
Prošnja S v ob od e-Zagorj c z dne 6. decembra t. 1. se odpošlje JNSu.
Z-a skupščino JNSa v Beogradu se delegirata Stanko in Buljevič kot podsavezna delegata, v kolikor bi bil edcn ali drug-zadržan, določi prpdse^tvo namestnika Delegata se pooblaščata, da Po svoji najboljši razsodnosti zastopata na skupščin' interese LNPa in njegovih klubov.
Sk Mirija (table tenis sekcija). Danes ob 17. pričetek klubskega prvenstva v sin-glu gospodov za mesec december. Sistem cup best of three poslednja Četvc-rica igra po točkah. Zmagovalec prejme prehodno darilo. Poravnajte zaostalo članarino!
Smuška sekcija SK Celje poziva člana!vo, la se zanesljivo udeleži sestanka, v pone-leljek 22. t. m. ob 20. v klubovi job kavarne Enirope. -
Zimsko-sportna sekcija SK Olimpa v Celju bo priredila 6 ianuarja ob 11 tekmo v slalomu pri CHjski koči.
Smuka o praznikih Snežne raamere so sedaj za zimski šport zelo ugodne ker je zapadlo dovolj snega O božiču bodo našli smučarji svoi rai posebno na Oolčki planini nad Moziriem kjer ie zapadlo nad en meter sne?a Moz^rska koča nud'; udobno za vetišče Ležišča v koči so vsa obnovljena preskrbiienn je »"dl za dobro Ped in čistočo. - T«id; r	fel^ki oko^
Hci :e sedaj za sm"»ko prilike dovol: VaH-eč amu^ripv in smuVrV ho n«č n-Hvah>1p Celj.
ko?a k '»r ie vW1en ^ el 7p smii^anip kw n^de fako	'-»Vor tndi
dober krmar na svoj račun. Po trudapolnem
smučanju pa najde vsak v kodi svoj kotiček za odmor in za okrepčalo.
Vremensko poročilo JZSS Bled—Jezero
po stanju včeraj ob 8. temp. —3 C. mirno, pooblačilo se je 40 cm pršiča. Kranjska g«* ra, Rateče — Planica po stanju včeraj: —7 C. barometer se dviga, oblačno, mirno, na 90 cm podlagi 80 cm pršiča. Smuka dobra. Vršii. Krnica, Tamar 200 cm pršiča. Mojstrana 19. dec.: temp. —2 C, ja-sno. mirno, sončno, na 20 cm podlagi 70 cm novega snega- Smuka dobra. Izgledi za nedeljo dobri. Erjavčeva koča na Vrsifn: temp. —6 C. veter severovzhodni, snega 1.90 m. Smuka izborna. Krvavec: temp. —4C, sneži, veter zapadni zapadlo 4o cm suhega snega na staro podlago. Smuka prav do« bra. Velika planina: temp. —3 C, severni veter, enega 120 cm in to 20 cm pršiča. Smuka prav dobra. Zaplana nad Vrhniko 19 dec.: temp. —4 C, vzhodni veter, na 15 cm podlagi 10 cm pršiča. Smuka dobra.
Naša udeležba na zimski olimpiadi je dolžnost — Smučarski dinar bo 12« januarja«
Pohorje: 19. dec.: Klopni vrh: temp. —2 C. na 75 cm podlagi 15 cm pršiča. Smuka prav dobra. Senjorjev doni: temp. —5 C, na 80 cm podlagi 20 cm pršiča. Smuka ideaina-Rimski vrelec: temp —4 C, jasno, mirno, na 18 cm podlagi 12 cm pršiča. Smuka prav dobra Peca 19 dec.' temp. —3 C, jasno, mirno, na 90 cm podlagi 25 cm pršiča- Smuka idealna. Kofce 20. dec.: temp. —10 C, na stari podlagi 60 cm novega snega. Smuka dobra. Planin3 Vogel 20. der..: temp. —9 C stara podlaga 2.50 m. sneži, brezvetrovno
Iz živli*«?a dežel7
Z Jesenic
s— Kino Radio predvaja danes in jutri ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. popoldni?) znano opereto >Cigan baron«. Med dodatki tudi risan film »Ljubimkanje v parku«. Sledi za praznike »Španska romanca«.
Iz Tržiča
8— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo ljubko nemško opereto »Pot do srca<. Predstave v soboto ob 20.15, v nedeljo ob 16„ 18.30 in 20.30.
Iz Hrastnika
h— Umrli »ta rudarjeva vdova Elizabeta Skabernetova, stara 76 let, in 86-letna Marija Guzejeva, mati one nesrečne rudarjeve žene, ki je nedavno umrl« zaradi opeklin, dobljenih pri eksploziji petrolejke.
h— Fotografsko razstavo priredi agilni foto-odsek SPD, da bo o božičnih praznikih pokazal uspeh svojega dolgoletnega delovanja. Razstava hrastniških fotoamaterjev, med katerimi je mnogo delavcev, bo v de-« škt šoli odprta ves dan na božič, Štefanovo in tudi v nedeljo 29. t. m
h— Prostovoljna gasilska četa Hrastnik priredi na Štefanovo 26. t. m. ob 19. v So-kolskem domu v Hrastniku gledališko predstavo. »Nezakonsko dete«, ki je polna smeš* nih zapletljajev. Po igri bo srečolov z lepimi in številnimi dobitki, nato pa ples. Ker četa ni imela zadnja leta nobene večje prireditve, pričakujemo mnogoštevilne udeležbe.
Iz Ptuja
j— Slava pontonlrjev. Ptujske garnizija Pontonirjev je imela v četrtek slavo svojega zaščitnika Sv. Nikolaja. Vojaštvo s« je ahralo ob 10. na obširnem dvorišču, kjer je mariborski prota g. Trbojevič opravki bogoslužje in rezanje kolača. Pb obredih 4e imet komandant mesta g. major Manoj. lovič nagovor na vojaštvo. Slavi So prisostvovali tudi sreski načelnik g. dr. Vidic, mestni predsednik g. dr. Remec, ter za. stopniki ostalih civilnih uradov, kakor tudi zastopniki raznih društev in korpora. cij. P0 obredih so bili gostje povabljeni v oficirsko čitalnico, kjer so bil gostje pogo-ščeni_ Zvečer se je vršil v oficirski čitalnici družabni večer^ katerega se je udeležilo tudi števiilno meščanstvo.
j— Sumljiva smrt. V Hlaponcih je ne davno uimrl 62-detni prevžitkar Franc Toplak. Orožniki so ugotoviti, da je živel Pokojni Toplikar s sestro pri svaku, ki je imel oba na pr^vžitku. Zaradi prevzitka so nastali prepiri, ki So dovedli češče tudi d0 pretepa. Stari Toplak je vedno tožal sosedom, kako huiio m-u je. Ker je bil podan sum, da Toplak ni unorl naravne smr. ti, je bila neka o»eba aretirana in oddana v ptujski sodni zapor. Toplak pa je bil prenesen v mrtvašnlico k Sv. Lovrencu in bo truplo obdueirano, da se dožene vzrok smrti-
★
BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes in jutri v nedeljo krasen film »Plavolasa Carmen«. Predigra Paramountov tednik.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20 in jutri oh 16.15 in 20. uri filmsko opereto »Melodija srca«. Za dodatek nov P-?r;imauntov zvočni tednik. Za božične praznike pa pride velefUm »Kleopatra«.
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes iu jutri film -Visoka pesem«.
VRHNIKA. Sokolski zvočni kino predvija danes in jutri -Pepein za tebe«. Glavno vlogo poje Jan Kiepura. 25 in 26. t. m. pa bo na sporedu drama v.Matk. Bogato dopolnilo programa.
Nase gledališče
DRAMA
Nedelja 22.: Ob 15. Direktor Čampa. Izve,,. Znižane cene od 20 Di" navzdol. Ob 20. Otroci. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 23.: Zaprto.
»IV.KA
Nedelja 22.: Ob 15. Od bajke do bajke. Iz* ven. Znižane cene od 20 Oin navzdol. Ob 20. Trubadur. Gostovanje tenorista dr. Adriana. Izven. Znižane cen?. Ponedeljek 23.: Zaprto.
Premiera draine »Moliere« bo na Sveti dan. Ta drama spada med sodobne biografske drame, ki jih občinstvo povsod rado sprejema, kakor rado bere biografske romane i^znih svetovno zanimivih oseb. Ziv« ljenje francoskega komediografa Moličra je polno dogodkov in konfliktov, predvsem pa težkih borb Vse to nam opisuje pisatelj Bulgakov v drami »Molieiec Premiera bo izven.
Rihard Strauss: Šaloma. Popolnoma nova uprizoritev v deloma novi zasedbi b0 drevi v naši operi. Naslovno vlogo poje ga. Gjungjenac, Johanaana g. Primožič, Heroda g. Marčec, Herodinjo ga. Kogejeva. Narabota g. Gostič, paža ga- Golobova- Opero dirigira in režira kapelnik Štritof- Pol"g >Kavalirja z rožo«, ki pride tudi le= tos v repertoar naše opere, je »Salome« nrjbolj izvajano Straussovo operno delo. Prepričani smo, da nam bo ga. Zlata Gjungjenac dala v pevskem in igralskem oziru dovršeno Salome. Premiera je izven.
Gostovanje tenorista dr. Adriana. V nedeljo zvečer gostuje v operi ^Trubadur« znani priljubljeni lenor dr. Adrian, ki nastopa sicer v letošnji sezoni stalno na Dunaju. Ostala zasedba »Trubadurja«; je ista kakor pri drugih predstavah tega dela. Veljajo znižane operne cene.
»Prešmentani grad« je naslov nove ope* rete, v kateri igrajo glavne vloge: ga. Ko-gejeva, g. Peček in g. Zupan. Prva izvedba bo na praznik 25. t. m. zvečer. Pripravljata premiero kapelnik Neffat in režiser Go-lovin.
Mariborsko gledališče Sobota 21.: Vest. Premiera. B. Nedelja 22.: Ob 15. Malomeščani. Majda.
Znižane cene. Ponedeljek 23.: Zaprto. Torek 24.: Zaprto.
Sreda 25.: Ob 15. Vihar v kozarcu. Znižan? cene. Zadnjič. Ob 20. Bajadera- Premiera. Izven.
RADIO
Sobota, 21. decembra.
Ljubljana 12: plošče. — 12.45: Vrome. Poročala. — 13.00: Cas, obvestila. — 13.16: Plošče. — 14: Vreme, b0rza. _ 18: Na de. lopust (Radio orkester), — 18.40: Perečo zunanjepolitična vprašanja (dr. A. Kuharj.
—	19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Biskup Ivan Antunovič — preporoditelj baškin bunjevaca (Milivoje Kneževič — iz Beograda). — 20: Za krajši zimski večer. Sodelujejo: Radio orkester, solisti, člani radijske dramske družine. _ 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Romantične opere (Radio orkester).
Nedelja 22. decembra
Ljubljana 8: Cas, poročila, spored. — 8.15: Telovadba (g. Ciril šoukal). — 8.45: Narodne peami in napevi na ploščah.
—	9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka). — 10: Zimski sprehodi. Sodelujejo: Radio orkester, g. Roman Petrovčič, g. Marjan LipovSek, g. Fran Lipah, vmes recitacije in plošče. — 11.30: Otroci^ posJušajmo sinčka Matička! — 12: čas, spored, obvestila. — 12.15: Plošče po željah. — 15: Kmetijska ura: O negovanju sadnega drevja (g. Flego Anton).
—	15.20: Radio orkester. — 16: Gospodinjska ura: Obleka in obutev (gdč. Anica Lezarjeva). — 16.15- Koncert citraškega krožka »Veana«. — 17.15: Razvoj slovenske drame: IV. ura. — 19.30: Nac. ura. — 20: Čas, poročila, spored. — 20.15: Pastoralni več Dr (prireditev Glasbene Matice-prenos iz Hubadove dvorane). — 21.30: Francoska glasba (Radio orkester). — 22: čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz.
Samo naše ]§c>rTtače praške
Zapustil nas je za vedno naš preljubi soprog, oče, brat, gospod
AVGUŠTIN OBLAK
sodni nadsvetnlk v pokoja.
Slovesna blagoslovitev dragega pokojnika se izvrši v nedeljo 22. decembra 1935. ob 11. uri dopoldne v mrtvaški veži splošne bolnišnice v Ljubljani.
Blagega pokojnika prepeljemo na to na Vrhniko, kjer ga spremimo ob 3. uri popoldne od farne cerkve na domače pokopališče k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnlca se bo brala v ponedeljek dne 23. decembra 1935 ob 8. uri v župni cerkvi v SiSki.
Ljubljana, Beograd, Banjaluka, Jajce, dne 20. XII. 1935
Žalujoča soproga PAVLA roj. DEISINGER z otroci: MARINKA, VITAL, AJfcl por- DOR6NER, DAMAZ, NEDA, LENKO in ostalo
sorodstvo.
Abesinska strategija
Sistematična razvrstitev abesinskih armad - Razcefrane itali janske čete na jugu, nakopičene na severni fronti — Maskirano
zbiranje abesinske vojske
Pred kratkim je švedski polkovnik Erik Virgin, vojaški svetovalec abesinskega cesarja izjavil švedskim novinarjem, da dela vrhovno vodstvo abesinske vojske po načrtu, ki je dobro premišljen do zadnje podrobnosti. O tem načrtu se je neguš posvetoval s svojimi najboljšimi evropskimi svetovalci.
Kaor zasleduje kretanje abesinskih ar« mad mora priznati, da so bile doslej razvrščene po enotni metodi popolnoma sistematično in da se je izobličila iz abesinskih tolp v nekaj mesecih vsaj deloma evropsko urejena in moderno oborožena vojska. Neguš lahko s ponosom reče, da je razvrstitev abesinske vojske končana. Zdaj je celo na tem, da dokaže udarnost te vojske kar na dveh bojiščih. Človek ima vtis, da so se italijanski strategi n.."/'"c svoji aktivnosti doslej omejevali samo na letalstvo in na domaeinske čete S tem so omogoči'1 i 'Abesincem, da so dosegli tiste zmage, po katerih so sami tolikanj hrepeneli. Na jugu je general Graziani svoje če« te v neverjetni meri razcefral, na severu pa je de Bono svojo vojsiko popolnoma ne-smotreno nakupiči.1. Abesinci si zdaj prizadevajo, da bi poželi sadove teh strateških in-dispozicij in podoba je, da bodo vsaj začasno imeli to srečo.
Odkar so Italijani zasedli Aksum, je bilo opaziti, da posveča general de Bono pozornost samo vzhodnemu krilu svoje severne vojske, kateri je povelieval general Santini. Pri drugi ofenzivi Italijani niso skušali poriniti armade generala Santinija proti jugu. čez Hausien na Makalo. Dirigirali so tudi velik del čet, ki so bile osredo« točene pri Adiui in Aksumu, na jugozapad.
Vojska generala Maravigne. ki poveljuje drugi armadi, se je napotila po stari karavanski poti A du a-Makale, ki se vije po južnem pobočju Gheralte in po severnem pobočju Tembiena na jugozapad. Čete na njenem levem krilu v Gheralti in na njenem desnem krilu v Tembienu so se zaradi tega večkrat spopadle s sovražnikom 17. enostavnega razloga, ker niso bile več potrebne pri M-kali'. Takrat je namreč ftalrjansko vojaško vrhovno vodstvo imelo načrt, ki ga morda še danes zasleduje, da bi se dalo prodreti proti jezeru Ašangi, v "bližino velike avtomobilske ceste, ki veže vzhodni rob amanske dežele z abesinsko prestolnico. Čeprav so pa italijanski letalci ugotovili, da leži južno od Makale nas visokih gora z vsemi težavami za prod;ra-jočo vojsko, katero bi bilo zelo težko oskrbovati z vsemi težavam i=b i c i c aš f mu oskrbovati z vsemi potrebščinami, so vendar začeli iskati odločitev v tem kraju v najt jgodn e j š i h okol išč i n ah.
Abesinci so storili vse, da so podprli Italijane v tem prizadevanju. Natihem pa so začeli pregrunirati svojo vojsko. Posledice te pregrupacije se začenjajo zdaj čutiti severno od Debarcka, kjer je sovražnik najbolj občutljiv, namreč na jugu Aksuma. Vrhovno poveljstvo nad celokurmo abesinsko severno armado, ki je bila prvotno podrejena staremu vojnemu ministru, je bilo izročeno rasu Kaši. o katerem so prav zaradi tega mnogi menili, da so ga postavili na hladno. Egiiptski vojaški strokovni li* sti prinašajo izjavo Vehiba paše, da je pet in tridesetletni ras Kasa vse prej nego vojaški strokovnjak. Toda ras Kasa je bližnji sorodnik šoanske dinastije in cesarju zelo vdan knez. Ra« Kasa se torej mudi na isevernem bojišču samo kot cesarjev zaupnik in prav to je tisto, s čemur so ukrotili rasa Sejuma. mogočnega kneza t igriške province. Strategični aziri so zahtevali, da se ie moral ras Sejmm odreči svojih najboljših vojakov. Moral se je zadovoljiti z armado, ki v bistvu ne predstavlja regularne vojske, temveč tolpo i regularnih čet.
Edina naloga te vojske obstoji začasno v tem, da vežejo Italijane na črto Šeliikot« Antalo. Da bi bila ta naloga čem uspešnejša, so zadnje čase vrinili v vojsko rasa Se-ju.na nekaj vojaštva z južne fronte. In kakor kažejo dogodki, so i regularne čete ■na levem krilu vojake rasa Seju.ma opravile prav uspešno delo v dolinah reke Takaze v Temibiemi. Poleg drugega predstavljajo te čete tudi zvezo z desnim krilom rasa Imruja, ki poveljuje na severu v sTedi« ni. medtem ko tvori na zapadu levo krilo
abesinske vojske armada dedjasmača Aje-lu Biruja.
Pred kratkim je podvzel general Mera-vigna na jugu Aksuma poskus, da bi s svojim desnim krilom prodrl čez Debarek do Tžambildža na severovzhodu Gondarja. Hotel je tam napast' izvrstno abesinsko armado pod poveljstvom rasa Ajela. ki se je izkazal v boiih z Italijani že ob reki Setit. Ras Ajelu ie v Abesiniji na glasu specialista za vojskovanje v goratih predelih, poleg tega pa je mož velikega poguma, zaradi česar je bil prvotno določen za vpad čez reko Setit in za nagaja« nje sovražniku na eritrejskem ozemlju v območju desnega krila italijanske vojske. Podoba je, da so Abesinci ta načrt zdaj opustili, prav kakor so opustili Italijani svoj načrt, da bi desno krilo vojske generala Meravigne prodiralo proti Gondarju.
Ras Ajelu je bil pozvan drugam in zdaj podaljšuje s svojimi izbornimi četami levo krilo vojske rasa Imruja.
Ta vojska je zdaj dosegla svoj prvi velik uspeh, zato so jo Abesinci usmerili proti Aksumu, ki bi ga" abesinski cesar rad zavzel že iz prestižnih' razlogov. Italijani namreč izjavljajo, da ne moreio' vrniti Aksuma negušu že zaradi tega. ker se ie prebivalstvo tega mesta prostovoljno zateklo pod njihovo, zaščito. Nova abesinska ofenziva se torej odigrava baš v ozemlju, ki je priznalo italijansko nadoblast. Zato bi imel abesinski vojaški uspeh v tem ozemlju velik psihološki učinek. Ras Imru je umel izrabiti težaven gorski teren v Tembienu med obema plitvinama Taka= ze za taktično mojstrovino. Podvzel je sunek proti obema karavanskima potoma, ki držita iz Debareka proti Aksumu in je
Italijane pri Mai Timehetu tako občutno potolkel, da so se morali po trdovratni borbi umakniti najprej dvajset kilometrov proti severu in so se potem ustavili samo 40 km pred Aksumom ob prelazu Dembe Guinea.
Ob istem času, ko je desno krilo napadlo pri Mai Timehetu je tudi levo krilo napredovalo za petintrideset kilometrov zapadno od reke Takaze ter vkorakalo v pokrajino Sire na jugovzhodu Aksuma, torej v kraj, kjer je že bila postavljena italijanska uprava. Krvavega boja pri Mai Timehetu se je udeležilo tritisoč mož abe* smskih prodstraž. S prav takšno močjo so napravili Abesinci sunek v Sire, pri čemer se je pridružila napadalcem tudi vojska rasa Imruja.
Italijanska poročila iz Asmare priznavajo. da je italijanske rzvidniške čete v tem sektorju odrekle. Abesinski sunek jih je gotovo presenetil. Lahko bi se torej zgodilo. da bi se sunek proti Aksumu le posrečil.
Ni dvoma, da gre pri vsem tem za dobro premišljeno predigro Abesincev, ki ima za cilj napad v velikem obsegu, in na celi severni froniti. Če se še pomisli, da imajo Italijani zbranih na tem bojišču šti* ri petine vseh čet med Hausienom in Makalo, res ni mogoče odreči abesmskemu načrtu dobrega zmisla.
Smrt ameriške filmske zvezdnice
to mesto — cilj afiesfitske ofenzive

Kakor poroča agencija Reuter iz Londona, so abesinske čete pod vodstvom rasa Ajela na poti proti svetemu mestu Aksuma,
katerega hočejo zavzeti že iz prestižnih razlogov
vel na človeške glave
Nov rod kanibalov na Novi Gvineji
Neki avstralski iskalec zlata je sporočil Kraljevi zemljepisni družbi v Londonu, 'a je v divjini notranje Papue (Nove Gvineje) odkril doslej neznan rod ljudožrcev in lovcev na človeške glave. Svoje pomočilo ;e mož, ki se iimemuije Michael I. Leahv. podprl e ceilo vrsifco dokumentov in fotografij, ki jih je zbral na svojih potovanjih po Papui. vri katerih so ga spremljali njegovi frije bratje.
Novo odkriti kan i bal i žive v vaseh, ki sestoje iz koč iz trave. Oboroženi so z loki, kopji i,n bojnimi sekirami. Navzlic svoji bo-jevitoetii so zelo spretni poljedelci in vrtnarji. »Ljudstvo šteje 200-000 do 300.000 glav«, pripoveduje Leahv. »Trdili bi. da je več nego četrtina tega ljudstva vdama llju-dož.r"*"-!! Videti i p do =n med peboi v • e-presta^om boju. Biiili smo priča več bitk in srno videli več vasi, ki so zgorele«.
Ti divjaki imajo normalno velike postave, rjavkasto kožo. bolj eemHsike nego negiroid.ne poteze v obranih. Po svoj>h vrtovih gojijo sladki krompir, fižol in diru®) zelenjavo. Njih naprave za namakanje so čudno moderne. Obleke praktično nimajo, hodiijo goli naokrog in nosijo najbolj čudne predmete za okras. n. pr. maijhne kače okoli vratu, »kolike. ki j>;im rabijo tudi namesto denarja, iin ptičja krila. Žene nosiijo tudi ličnice svojih pokoinih mož kot ogrlice. Svoje mrtvece hrani io divjaki v skrinjah v <ror«v>
Dokler se niso raziskovalci bolje seznanili s tem ljudstvom, so bili v =tal"i smrtni
Puška — veselje Abesraea
nevarnosti. Vedno so morali imeti postavljeno stražo- Pri nekem napadu »ta bila Leahy in njegov brat ranjena. Morali so prej ustreliti 13 divjakov, preden so drugi zbežali. Pozneje so se spoprija eljili. Nekoč je Leahy povabil starega Papuanca i.n njegove <~nuke ter vnukinje na majhno vožnjo s tovornim avtomobilom. Starcu je la vožnja nad vse ugajala, bal se je samo. da bi se avto ne dvignil v zrak. Nekoč je namreč videl letalo v zraku im ropot njegovega motorja ga je spominjal na ropot avtomobilskega motorja, pa je iz tega sklepal, da zna tudi avto leteti.
Večno življenje?
-Ameriški učenjak prof. Alexis Carrel je imel te dni v Ne\vyorku predavanje, v katerem je govoril o možnosti, da bi človeško življenje ohranjali v latentnem stanju stoletja in ga potem periodično obujali v normalno življenje. Carrel trdi, da je odkril kar štiri melode, ki naj bi to omogočale, potreb« no jih je le še izpopolniti.
Muzej maršala Pilsudskega
Varšavski parlament je sprejel Zakonski I osnutek, da se ima gradič Belvedere, nekdanje bivališče maršala Pilsudskega, pre. tvoriti v spominski mitzej pa-jsikega narodnega junaka.
Žrtev indijanskih pravljic
Usoda polkovnika Fawcetta, ki je v brazilskem pragozdu iskal „kamenitega mesta"
Najradostnejš! trenutek v življenju vsakega Abesinca je tisti, ko mu cesarjev orožar izroči Duška, M bo ooslei zvesto soremliala skozi življenje
Kakor porc*njo iz Cuyabe v Rraziliji; so našli v Mattu Gr<<ssu truplo belega moža, o katerem domnevajo, da je pred deseti, mi leti izginoLi hritski raziskovalec polkovnik Fawcett. Truplo so našli delavci, ki so popravljali telegrafsko progo. Blizu vasice, kjer je ležal mrlič, živi rod gavan-te, ki je najbrže žepcGkovnika umoril ter ga degal iz, kože.
Usoda, polkovnika F&wcetta je že leta in leta vziemirjala ves svet. Mož je že pred svetovno vojno dosegel polkovniški •S;n ter je sledil pozavu brazilske vlade, ki ga je povabila k odpravi za merjenje aemlje. Tri leta je delal v brazilskem pragozdu. Prišel je v stik z Indijancit ki so mu pripovedovali o kamenitem mestu v bra2ŠC:3kem pragozdu. To pripovedovanje je napravilo na koocvalnega častnika takšen vtis, da se je odločil na lastno pest podvzeti pohod v še neznane predele ozemlja med Bolivijo in Brazlijo. Prvi pohod se je končal brez željenega rezultata, zato ee je Fawcett odločil še za dmgi sunek v neznane kraje gornjega teka Amaconke. Tam je trčil na neznane indijanske rodove.
Fawcett je domnevalt da leži v predelih takozvanega kamenitega mesta zibel človeštva, znabiti del pravljične dežele A t. lnnrtide. šel je brskat po brazilskih arhivih in ko je našel v Rio de Janeiru neke zadevne dokumente, je odrinil tretjič v pragozd. To ekspedicijo je opremil s pomočjo Britske geografske družbe 1. 1924. Udeležila sta se je tudi njegov sin Jack in 23 lefeni Ra!»eigh Rimell. Zadnje sporočilo od te odprave je prišlo 1. 1925 iz deleže vodnih izvirkov Rio Xingu. Poročalo je o bolezni Favvcettovih sotrudtnikov in o sovražnosti trvtjaralkJh rodov, na katere ao naleteli
raziskovalci na svojem pohodu. Od 30. maja 1935 se je tudi za Fawcettom zabrisa' a vsaka sSed, čeprav so se vedno i znova pojavljali glasovi o nekem belokožem kralju Indijancev ob Amaconki. Ta »kraitj« je bil baje polkovnik Fawcettj ki so ga imeli Indijanci ujetega, toda so ga sitoo čislali, ker je vedel neke postopke za zdravljenje tropskih bolezni. V zadnjem času so se vedno češče slišali glasovi. da je postni Favvcett žrtev svojih indijanskih »podlož-nikov«. Vse kaže, da menda res ne bo več med živimi, treba pa je vsekako še po?a. kati, da se veat o n.ijdbi telegrafskih delavcev potrdi.
leta je prespal
Te dni se je vrnil domov Anglež Viktor Cleanes, ki je bil prebil štiri letai v neki bolnišnici v Kentu. Moža je med svetovno vojno zasulo. Nekaj časa potem, ko se je vrnil iz vojne domov, so se ga lotili nenavadni pojavi utrujenosti. Sredi dela ali je-la je pogostoma mahoma zaspal in se je zbudil šele po večurnih poskusih njegove okolice, da bi ga zdramili.
Ker je postajalo to stanje čedalje hujše in si ga zdravniki niso znali razložiti, so ga poslali na opazovanje v neko bolnišnico v Kentu. Tam je nekega dne zapadel v smrti podobno spanje, ki je trajalo nič manj nego štiri leta. Zdravniki so pričakovali vsak dan. da umre, toda Cleane je ostal živ. Hranili so ga umetno. Ko se je zbudil iz svojega večletnega spanja, si je kmalu opomogel. Pozvali °o njegovo ženo v bolnišnico in jo je takoj spoznal. Pač pa se ni spominjal svojih dveh otrok v starosti 6 in 8 let, ki sta. hila prišla, % materjo
Thema Toddova, ki so jo našli mrtvo v nem stanovanju v HoDywoodn. Zastrupila se je s plinom — zakaj se ne ve
Trgovina JtPri srečnem zakonu"
Lastnik oefee veletrgovine v K obe ju »a
Japonskem je svojemu Podjetju priključil nov o»Melek, ki je rf>ud!Hi živo zanimanje vsega prebivalstva.
Odkieiek se imenuje »Pri srečnem zakonu« in je ženitveni biro na novi ptuJfiagi. Obiskoval in obiskovalke — te so v večini — imajo tn priliko, da pregledajo vzorno kartoteko fotografij in opisov moških ter žensk, ki bi se radi poročili. Ce Potem na primer kakšna obiskovalka raBi željo, da bi se rada se&naniia s tem in tem ženitvenim kaiodad-atom, ki ji je med drugimi vsaj po fotografiji in po opisa posebno ugajal, tedaj poskrbi lastnik veletrgovine aa to, da prideta obe oeani skupaj. Na ta način je posredoval že v mnogih primerih in številne poroke so hi. le poledica. Lastnik pravi, <ia so današnje Japomke obložile že vso svojo nekdanjo bojaizijivost jn skromnost Prav tako mirno, kakor si iabere kakšen kimono ali pas, si naroča trscM bodočega moža.
Briljanti v zlatih zobeh
V deželi vseh mogočih možnosti se je zače&a širiti nova moda: moda briljantov v zlatih zobeh
Kdor hoče biti posebno nobe^ si gnSih aob ne daje več samo nadomeščati z timi. Zlati zob po ameriškem mnenjn ne rabi saimo praktičnim namenom, temveč mora biti tujdi lep, to pa se doseže po istem mnenju le s tem, da se mu vstavi foriljant. Zabcradravnik takšen briljant tako obruisi, da ne more s svojimi robovi raniti u»t_ Tako se bo Američanom — seveda razen tistih. 5 milijonov, jfj so bresi-posetai — v bodoče iz ust kar bliskalo, kar bo ®elo tePo in dragu ljarski obrti r veliko korist.
Ljubosumnost izumira
Neki ma*«ejeki odvetnik trdi na podlagi statističnih podatkov, da je liubo-smmnost izumirajoči pojav — vsaj na Francoskem. Število zločinov iiz ljubosumnosti stalno pa*ia. Tako so imeli na Francoskem 1. 1923. drvakrat taMko sodnih obravnav zavoljo umorov isz Ijmbosmmino-sti nego lani. letos pa je opažati nadaljnje krčenje. Po drugi etrami se j« zmaaj-šalo v zadtnjiii letih tudi število ločitvenih tožb na podiaigi ljabosiurmnosti.
Italijani se umikajo tudi doma
Pred nekoliko tedni so Italijani v svoji jezi nad sankcijskimi državami velikopotezno spreminjali imena ulic, ki so spominjala na te države ali njihove velike može. To se je zgodilo v Rimu n. pr. Švedski oesti in Španskemu trgu, ki 90 ga prekrstili v Trg maršala de Bona Sedaj pa so prav na tihem vrnili temu trgu prejšnje ime, prav tako Švedski cesti in drugim—
ANEKDOTA
Chateauneuf, čuvar kraljevega pečata La-dovika XIII., je že zelo zgodaj slo vel zaradi svoje odrezavosti. Ko mu je bilo devet let. mu je dejal nekoč neki škof: »Mali, dam ti oranžo, če mi poveš, kje je Bog. « Nato Chateauneuf: »In jaz vam dam dve, če mi poveste, kje ga ni!«
VSAK DAN ENA
»Draga moja, saj razumeš, kako je bito: Matjon se ga je bil natreskal in jaz sem ga maral spremiti domov i pa sena se še njegove bolezni«.
Zane Grey:	26
Teksaški iezdec
čez dva dni sta Jennie in Duane ob solnčnem zahodu sedla na konja in se poslovila od farmarja in njegove žene.
Andrews ni hotel poslušati Duanove zahvale.
»Rekel sem vam že, da sem vaš dolžnik«, je dejal.
»Nu, prav! Ali morem kaj storiti za vas?« je vprašal Duane. »Morda pridem čez kaj časa spet tod mimo«.
»Tedaj glejte, da se ustavite in oglasite pri meni, ali pa niste moj prijatelj. Drugega, mislim, nimam — pač — nekaj mi je prišlo na misel — « S temi besedami je odvedel Duana v kraj, da ju ženski nista mogli slišati. »Poslušajte me, Buck«, je šepetaje nadaljeval, »bili so časi, ko se mi je dobro godilo, a neki lopov z imenom Brown — Rodney Brown — me je spravil na nič. V Huntsvillu živi in je moj sovražnik. Streljač nisem bil nikoli, drugače bi se mu bil že maščeval. Brovra, ta malopridnež, me je uničil, ob vse me je pripravil! Konjski tat je in živino krade, in v Huntsvillu ima dovolj ljudi, ki ga varujejo. Več mi menda ni treba reči«.
»Ali je to tisti Brown, ki je streljal na nekega Stevensa?« je radovedno vprašal Duane.
»Da, tisti je. Slišal sem o tej reči. Brovra se pri-duša, da je zadel Stevensa v prsi. A Stevens je odja-hal, in nihče ne ve zanesljivo, kako je bilo«.
»Luke Stevens je od tistega strela umrl. Jaz sem ga pokopal«, je rekel Duane.
Andrews ni rekel ničesar več, in oba sta se vrnila
k ženskama.
»Torej kake tri milje po glavni cesti tam, kjer se cepi, pa na desno in naravnost. Kaj ne, Andrews?«
»Da! In obilo sreče obema!«
Duane in Jennie sta zdirjala v spuščajoči se mrak. Trdovratna misel je mučila Duana. Oba, Luke Stevens in Andrews, sta mu bila priporočila, naj ubije človeka z imenom *ferown. Duane je iz vsega srca želel, da tega ne bi bila storila, nikar pa da se jima je zdela izvršitev dejanja tako gotova stvar. Preklinjal je to krvavo deželo in njene može, ki jim je bilo ubijanje nekaj samoumevnega, in čutil, da ga moreta rešiti samo pamet in vera v nekaj višjega.
Nato se je jel pogovarjati z Jenniejo in ji s svetlimi barvami slikati prihodnjost. Temnilo se je. Na nebu so viseli težki oblaki. Nobena sapica se ni ganila. Vročina in soparica sta naznanjali nevihto. Kmalu ni videl Duane niti deset korakov daleč. V tej temi je utegnil vsak trenutek izpregledati razpotje, kjer mu je bilo zaviti na desno. A sreča je hotela, da sta prišla na višji kraj, kjer je raslo manj meskitovcev in kjer tema ni bila tako nepredirna.
Duane je našel razpotje, kjer se je cesta cepila, in ko je ubral pravo pot, se je začutil olajšanega.
V njegovo nejevoljo je jelo pršeti iz megle. Za mokro vreme Jennie ni bila dovolj oblečena, in z njim je bilo menda takisto. Svoj suknjič, ki ga je v tem toplem, suhem podnebju malokdaj nosil in ga je imel zaradi tega pripasanega zadaj na sedlu, je ogrnil Jennieji okoli ramen.
Jahala sta dalje. Dež je padal in padal. Čedalje močneje in čedalje bolj gosto. Duane je bil premočen, zeblo ga je. Jennieji se je pod težkim suknjičem nekoliko bolje godilo, a vendar mu je prigovar-
jala, da bi poiskala zavetje, kjer bi mogla zakuriti in posušiti obleko, zakaj bila je v skrbeh za spremljevalca, ki še ni bil dovolj zdrav, da mu prehlajenje ne bi bilo nevarno. In res je Duana že mrazilo in zobje so mu šklepetali. Iskanje zavetja v tej pusti divjini se mu je zdelo kaj jalovo podjetje. A zdajci sta nepričakovano naletela na zapuščeno ilovnato kočo, ki je stala nekoliko stran od poti. Vode je bilo v iamah povsod dovolj, le trave za konja ni bilo videti.
Dober ogenj pa topla jed in pijača so ju okrepčali in ohrabrili. Jennie je legla spat, a Duane je moral bedeti. Ta koča ni bila varno pribežališče. Dež je lil čedalje huje in veter se je obračal na sever. »Severna burja!« je zamrmral Duane. »To utegne trajati še dva ali tri dni!« Videti je bilo, da njegova nenavadna sreča vendarle ni bila stanovitna. Le nekaj je bilo tolažilnega: ob takem slabem vremenu se je malokdo upal na pot.
Jennie je spala, med tem ko je Duane bedel. Rešitev tega dekleta je bila zanj dosti več od navadne naloge. Mimo človeške potrebe, da pomore nesrečni ženski, in mimo ponosa, da je vendarle še kaj drugega, ne samo navaden izobčenec, se je oglašalo v njem tudi čudno, osebno, toplo in varuško čustvo.
Zviška je gledal nanjo, kako je ležala, nežno, vitko dekle z umazano obleko, z lasmi razkuštranimi od burje, z bledim, mirnim obrazom, nekam resna v svojem spanju, z dolgimi, temnimi vejicami pobe-šenimi na lica. Videl je njeno šibkost, njeno ljubkost in njeno ženskost, kakor še nikoli ne. Brez njega bi bila zdaj strto, uničeno dekle daleč tam zadaj v Blandovi dolini. To ga je navdajalo s ponosno zavestjo, da je bil v njenem življenju odločilen mejnik. Bila je še nedolžna in mlada. Pozabila bo, kar se je
zgodilo, in bo spet srečna; živela bo in postala dobra žena in mati. Ta misel mu je dobro dela. Naj je bilo njegovo dejanje še tako krvavo, obrodilo je bilo dober sad in je bilo zdaj opora njegovemu upanju v boljšo prihodnost. Ves čas, odkar mu je bila Jennie na mislih, so niso bili še nobenkrat vrnili strahovi, ki so ga prej mučili.
Jutri bo ubožica med dobrimi ljudmi in bo mogla začeti iskati svojce. Duane je v srcu hvalil Boga, dasi ga je ta misel čudno bolela.
Jennie je prespala dobršno polovico dne. Duane je stražil, čil in bedeč, naj je že sedel, stal ali hodil okoli. Dež je nenehoma škrabljal po strehi in časih z vetrom buhnil skozi vrata. Konja sta bila zunaj, v lopi, ki ju je le deloma varovala slabega vremena. Ves čas sta grebla s kopiti. Duane ju je imel osedia-na in obrzdana, vsak trenutek pripravljena za odhod.
Okoli štirih popoldne se je Jennie zbudila. Skuhala je kosilo, nato pa obsedela pri ognju.
»Jutri ob tem času boš v Shelbyvillu«, je rekel.
»In kje boš ti?« je hitro vprašala.
»Jaz? Na poti v kak samoten kraj«, je odvrnil.
Jennie se je zgrozila.
»Odrasla sem v Teksasu. Spominjam se, kako trdo je bilo življenje moških v moji rodbini. A ti so imeli vsaj streho nad glavo, zakurjeno ognjišče, posteljo — in nekoga, ki so ga imeli radi. Ti pa, Duane -— oh, moj Bog, kakšno življenje moraš živeti? Jahati, se skrivati, oprezati vse dni, vse noči! Nikoli spodobne jedi, nikoli snažne obleke, nikoli ne ženske roke! Konji, pota, skale, brlogi v njih — to bodo najvažnejše reči v tvojem življenju! Jahati kar naprej, se skrivati, ubijati — dokler te ne — «
Zaihtela je in pobesila glavo na kolena.
Gospodinje
Mak Vam zmelje na modernem električnem mlinu tvrdka IVAN KRIVIC, Frančiškanska ul. Isto-tam dobite tudi prvovrstni ho-landski mak.
»N E S A N I C A« nespečnost, predčasna ohromelost, živčna izrnučenost, glejte na čem trpe mnogi v današnji dobi. Med tem? je znanstveno dogna-no, da regulira ekstrakt iz žleze močne m zdrave živali (»KALEFLUID«). ko preide v organizem, izločevaino delovanje vsett žlez. krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako. da postane človek ponovno krepak m sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, MILOŠ MARKOVIČ. — »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah in drogerijah.
Reg. S. br. 10537/33
./ • ;; '-v;'.	; : / '
v Samci, naše domače praške :
^ . 4-: v-v -.•••■■
D I A
Vsaka žena rada ugaja
Zato se neguje po nasvetih »ŽENE IN DOMA«.
»ŽENA IN DOM« poučuje in kratkočasi
»ŽENA IN DOM« Vam na zabaven način pove, kako se po pameti varčuje.
Pišite upravi »ŽENA IN DOM«, Ljubljana, Dalmatinova ul. 10-p, da Vam pošlje eno številko BREZPLAČNO NA OGLED.
Oglejte si »ŽENO IN DOM«.
Stane skupaj s polo za ročna dela in kro.ie samo Din 18.—, za četrt leta Ce pa nakažete naročnino Din 68.— za vse leto — DOBITE KRASNO SVILENO RUTO ZASTONJ.
is
0 IB
0
ICD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■
Praktična božična darila
0 ■
0
n	ZA GOSPODE, DAME in OTROKE Q
«	NUDI PO NAJNIŽJIH CENAH ■
j]	MANUFAKTURNA, MODNA IN 0
■	KONFEKCIJSKA TRGOVINA 5
o	o
-F. I. GORICAH"
0	o
LJUBLJANA. Sv. PETRA CESTA 29 q
Oglejte si naše božične q izložbe!	q
m
'j O ■ CD I CD ■ CD ■ CD I CD ■ CD ■ CD E CD ■
0 ■
o ■
G
NOVOST ZA SMUČARJE
Za božično darilo
rAX - vzpenjalka
17
Din 60.—.
Dobi se pri tvrdki IVAN JAX in sin, Ljubljana, Gosposvetska c. 2 in »Šport Kmet« Aleksandrova c.
GOSTILNA PRI »F A J M O Š T R U« SV. PETRA NASIP 5
priporoča sledeča izborna vina : Namizno belo . . 10.— čez ulico Din ».— črnina sv. Nedelja 12.— » » » 10.— Cviček .... 12.— » » » 10.— Rizling .... 12.— » » » 10.— Grašenina . . . 16.— » » » 14.—
■B-
V	težki bolesti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
TEODOR CZECHAK
bivši delovodja tvrdke Samassa
dne 20. t. m. po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti Slapničarjeva ul. štev. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 20. decembra 1935.
REZI, soproga; BOŽO, ZINKA, ALBERT, GUST1, otroci in ostalo sorodstvo.
t
Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčnoljubljena so-
rodnica, gospa
Avgusta pl. Borota-Budabran
vdova polkovnika
v 80. letu starosti po daljšem bolehaniu bogu vdano preminula.
Pogreb drage pokojniee bo v nedeljo dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne iz Poljanske ceste 16, na pokopališče na Vič.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek dne 23. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 20. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
NA VAS JE LEŽEČE
DA LI ŽELITE KUPITI ALI
brezplačno dobiti
dragocen radio aparat
ZAHTEVAJTE SE DANES INFORMACIJE OD NAŠIH TRGOVCEV.
PAZITE!
V VSAKO HIŠO MORAJO ?RITI ONI FINI

»"I.
Korny
IPHIILBFS RADIO
:
e


Trpežno za fante
Poceni — okusne in dobro
145-
Elegantno in udobno za dame
Gospodom za slabo vreme
29 - 38-
Toplota — Vaše zdravje	Vsakomur za oddih	Za dež in brozgo
VAŠE ZADOVOLJSTVO: PRAKTIČNO, NAJCENEJŠE IN DOLGOTRAJNO DARILO!
	•.. . . .-■ , r- " - • •• .. ' - • -				M.
					
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—v
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« 1\SM <•	, .
odgovor, priložite	V ZOaittKsn
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
J
Službe išče
Vsak& beseda 50 p~r; davek Oin, ta dajanje aaslova S Din. oajmanjši tnesek 12 Din.
Samostojna
loi jigovodkin ja
izvrstna sHanortipistinja, zmožna slovenskega in nemškega jezika, obeh korespondenc in sploh vseh pisarniških poslov, z dolgoletno prakso in prima referencami, išče namešče-nja s i. januarj-em W&6. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Knjiigovod.kinia« 27316-2
PoUk
Beseda I Cln lavek 3 Oin. r> iifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši toeseb 17 Din.
Instruiram
za stanovanje ali hrano. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Vestnost«.
l
J-
Besedi 1 Oin. davek 1 Dir. ta iifro al) dalanie naslova Oin. Najmanjši tneseb 17 Din.
Perzijske preproge
m še drug« starinske stvari, po okazijskih cenah naprodaj. Telefon 38-27.
27376-6
Gramofon! in plošče
poceni prt Banjal, Miklošičeva e. 20.	27222-6
Smučarji
vse potrebščine najceneje kupite pri. Banjai. Miklošičeva c. 20.	27333-6
Najprimernejša
božična darila
so: listnice, denarnice, to-bačnice, ročne, šolske, spisne in potne torbice, kakor tudi potni kovčki, v največji izbiri pni Ivanu Kravosu, Maribor. Ale ksandrova cesta 13.
27006-6
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozostrelec gre v Amerike
25
Pluk! Kitovega vzdiha je bilo konec, in kapitan je padel nazaj v čoln. »Kakšno vreme se obeta?« ga je dražil profesor. »Ne vem,« je odvrnil kapitan, »a videl sem kopno zemljo.« »Bogme!« je dejal profesor in vzel daljnogled iz toka, da bi pogledal. »Vsekako moramo priti tja!« je dejal kapitan.
Poceni!
Din
5 kg kljukane gosi 70.-5 kg Ia gosje masti 100.-5 kg Ia svinjske mast' 70.-5 kg domače salame 75. 5 kg domačih klobas 80. 5 kg domače slanine 75. 5 kg pitanega purmana 75.-5 kg pitane pure 75. Razpošilja po pošti franko v vsak kraj A. Majerovič. Čonoplja.
27139-6
Pridelki
Seseda ) Ota. lavek J L ia iffro ali (lajanje naslova > Din. Najmanjši tnesek 17 »n.
Pšenično moko
izborno, ajdovo moko, č.in-kvantin zdirob, koruzni ztinob in koruano moko, dobite najceneje pri tvrdki JOS. ERZIN, Janežičeva .13. (Prule) telefon 3714,-36844-33
Živali
Be..eda t Din. davek Din ta šifro ali dajanje taslova 5 Din Najmanjši tnesek H Din.
Božično darilo
primemo, so čistokrvni mladiči jazbečarji fokste-rijerjd resaste dlake. Moii-na trgovina Zgornja Šiška.
27310-37
Glasbila
Beseda I Din. davek * Din. za Šifro ali daianje aaslrva 5 Din. Najmanjši *oe=ek 17 Oin.
Star čelo
1794 prodam poceni. Naslov v vseh posl. Jutra
jd7391-S6
Beseda I jDtn. lavek 3 Dio. ta iifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Šivalni stroj
pognealjiv, z okroglim čol-ničkoan, malo rabljen, poceni naprodaj. Trgovina, Kolodvor Sika 26. 272(79-29
Polno jarmenik
braotekoči 40 do 50, veni-cijanko za rezanje vsake širine, drobilec za gramoz pri bi. 7 HP. Dynamotor za istoemerni tok, kupim. Na slov v vseh posl. Jutra.
27389-29
Malo stružnico
šepink, vrtalni stroj ter več ključavničarskega o-rodja, kupim. Ponudibe do 34. decembra 1035 pod •Orodje« na ogl. odd. Jutra.	2736T-20
2J3SE3B
Beseda I Din. davek S Din. ta iifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Lokomobilo
40 event. 50 HP. kupim. Simon Weisz, Sombor
27260-7
Vinske sode
od 6 do 800 lit. v dobrem stanju kupim. Ponudbe na: Jos. Plavc, Olje.
2(7084-7
Ogledalo
kristalno steklo, čim večje. po možnoeti brez fasete. Prolog Marijin trg vogal WoJfove.	27366-7
Les
Beseda ■ Dio. davek 3 Din. za iifro ali daianje aaslova 5 Din. Najiwn]ii tnesek 17 Dio.
Orehove noge
za mize in stole parjene, prvovrstne tudi s>veže izde-jatie kupimo. Ponudbe na In ter reklam dd. Zagreb, Ma«'rykoa-a 9S. podi šifro EXP0RT P-!M>«
36757-16
Beseda I Dio. davek 3 Oin ta iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaojši toes< k 17 Din.
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov kupite 3 H progaste najugodneje edino potom Bančno kam. zavoda Maribor. Za odgovor Din 3.- znamk.
272512-16
<
s?
■o f
!N O
se <
fc
tf
H
S
2
eu
< <■3
NX
OS «6 a
»4 O
O
H CC H eo O PB
eo >
O
o
ft5 p
tt
fc
H
ss
<e
rieseda I Olo davek * Din
ui iifro alt dajanj«	asiova
i Din Najmanjši	'nesel 17 Din
Stavbena parcela
v Celju, v neposredni bližini cinkarne v izmeri 2.000 m2 se proda. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Priložnost«.
37-83-30
Hišo
eno ato dvodružinsko ku-pim. Ponud.be na ogl. oddelek Jutra pod »Suho«.
27207-30
IJJUMIT' HTL
Opremljeno sobo
lepo v mestu takoj oddam gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra.
273T0-03
Več prostorov
za pisarne a.li slično v centru, nasproti pošte, se takoj odda. Naslov v vseh posl. Jutra.
370S7-33
m
Opremljeno sobo
strogo separirano ižčem v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >(Pol meseca odsoten«
Svetli premog
5600 kalorij; 1 tona. koksovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din; bukovo oglje 0.75 Din kg — dostavljeno na dom nudi
A. P U T R I C H,
Dolenjska cesta št. 6.
de.«<raa l Din Javek i Diu. ta iifro ali dajaoje aaslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Oin.
Nepoštena
najditeljica
ki je med Ulico 23. okt. (Rimska c.) in Aškerčevo ulico pobrala srvo ročno mrežo, v kateri je bila črna ovratna ruta za moške, tem n »modri šal in kravata, na.j najdeno takoj odda v ogl. odd. Jutra, ker jo je neki gospod opazoval in jo na vidoz pozna.
27316-26
MCMUffa
Naznanilo
Sporočam cenj. občinstvu, da sfOT danes odprla frizerski salom za dame in gospode v Tavčarjevi ulici štv. 4. Priporočam se Vladka Božič. 37331 -31
2 ►
C
K 55 H r C
ALKO likerji, ALKO-brandy
ALKO-vermut ALKO-žganje
OOSPOSVETSKA 13 koi.izi:.i, »vorisOi:
Vsakovrstna krasna darila za božič
in veliko izbero damskega in moškega perila po skrajno nizkih cenah Vara
nudi veletrgovina
3van Samee
Hiublfatta,
f**£ <2*
Pri nakupu nad Din 200.— v detailni trgovini sprejema na odpis v polnem znesku tudi hranilne knjižice Mestne hranilnice in Ljubljanske kreditne
banke

p: m
i4i.
m*
m m
Ite m
nt
m
yM m
"M
Mm vM
V.KS5
vM
7M tm
yM P
m
zrn ^
o
.s
o
C o
o u 8 s
M
3 fc
3
K K
3
►o 8
o S
0 p
8
&
B N
£
Q»
g
0 &
«9
8 d
-m %
7M
m m
7M
g^
V&č
trn m
7M ■im
šAšfS yt<z
'M
7M šm
y£s<z
m
?M
yi<<
9
vM
CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CZ) ■ CD B CD ■ O ■ CD 3 CD
RAZGLAS.
Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje mizarska dela, centralno kurjavo, inštalacijo vodovoda s sanitarno opremo, keramične tlake, dela iz umetnega kamna ter dela iz terazza za zgradbo nove deške meščanske in dekliške ljudske šole v Magda-lenskem predmestju. Ponudbe se morajo oddati najkasneje do 7. januarja 1936. do 11. ure na mestnem poglavarstvu. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolekovane po § 9 zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služb. Nov. br. 70-XXIX z dne 26. marca 1932. Kavcija v iznosu 5% od ponudene vsote se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski do 10. ure 7. januarja 1936. v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov v mestnem gradbenem uradu, H. nadstropje, soba štev. 2, počenši s 23. 12. 1935.
> ■=> rn CD m CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD
f
Zapustila me je za vedno moja ljubijo p
MAMA
Pogreb bo v nedeljo dne 22. decembra 1935. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Ambrožev trg št. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 20. decembra 1935.
ZOFI PODVOKNIK.
iJreJnJe Davorin Ravljen. Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika«. — Za Narodne tiskarno d. d. kot tiskaraarja Prane Jezer&eb — Za taaeratni del Je odgovoren Alojz Rovak. — Vsi ? Ljubi tam