TT A ^PHT TCJTT f^TfPTP TT Tr T? AT T T Jcxil X vJJLaJLj&xx wJaJt\Jtx V JCalN JbJlo X ■
*Danicau izhaja vsak petek na eeli poli. in velja po pošti za celo leto 4 tri. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 ti 20 k V tiskarniei sprejemana za eelo letu 3 e\ 60 kr.,za pol leta 1 gl. 80 kr.. za «/4 leta 90 kr..ako zadene na ta dan praznik, izide „Daniea" dan popre
Tečaj XLIII.	V Ljubljani, 24. prosinca 1890.	List 4.
Praznik sv. Detinstva.
(V Ljubljani nedolžnih otročičev dan v urštilinski
cerkvi)
(Konec.)
O pridinio in molimo ga tukaj, ne le kot svojega Odrešenika in na križu visečega, ne le kot svojega Zveličarja na desnici Očetovi v nebesih, ampak tudi kot novorojeno Dete v jaslicah ležeče, čegar lepo, krasno okinčano podobo imamo zopet letos tukaj pred seboj v tej prostorni lepi nunski cerkvi. To je tisti Odrešenik, katerega je večni Bog obljubil našim pervim starišem v raju; je tisti, na katerega so čakali očaki, katerega je popeval že prerok Izajija: „Dete nam je rojeno, sin nam je dan, ime mu je prečudni, močni, Bog, knez mini. oče večnosti" (Iz. IG). Pastirji so verovali angelj u ter so šli in Zveličarja molili: vi pa, ljubi otroci, ne slišite le angelja oznanovati, kdo je to Dete: Bog sam, nebeški Oče vam pove, da to je njegov Ijubez-njivi Sin, nad katerim ima vse svoje dopadajenje, uči vas ljubi Jezus sam, kdo da je: uče vas aposteljni, uče vas mašniki ter namestniki Kri stusovi, učite se sami v kerščanskem nauku. Pastirji so precej verovali: ali vaša vera, ko ste tako lepo podureni o ljubem Jezušku, mora biti še bolj terdna, še bolj živa. V tej živi veri hodite tudi vi k Jezušku ter ga molite ko malo •Dete v jaslicah, kakor ga je molila Marija, njegova mati, kakor ga je molil Jožef, njegov varh, kakor so ga molili pastirji, kakor so ga molili trije Modri iz Jutrovega. — O mili Jezus, pre-ljubeznjivo Dete, molim Te v presvetem Zakramentu tudi kakor Dete v jaslicah: verujem, da Ti si moj Stvarnik in moj Odrešenik, moj Bog
in moje vse! O presveto in Božje Dete. bodi večno češčeno. moljeno in hvaljeno!
Pa ne samo z živo vero, ampak tudi s terdnim zaupanjem moramo moliti preljubo Dete nebeško. Pastirji so zaupali besedi angeljevi: veselo so govorili o vsem. kar jim je angelj povedal. Urno so šli in s terdnim zaupanjem molili svojega Zveličarja. Prepričani so bili. da to je Dete. katero bo tudi nje rešilo pogubljenja, da je ti.di njihov Odrešenik. Pojdimo in poglejmo to reč, katero nam je Gospod oznanil, so si pastirji veseli pripovedovali. Tudi vi, ljubi otročiči. pojdite, tudi ti, o kristjan, pojdi z zaupanjem in veseljem k jaslicam, k ljubemu Jezušku: saj ta je tudi tvoj Odrešenik, je tudi tvoj ljubeznjivi Zveličar, kateri je resnično pričujoč v podobi belega kruha v presv. Režnjem Telesu, Glej! nič ne najdeš pri njem, kar bi te s strahom napolnjevalo. Da. še ravno zato je On revno Dete postal, da bi dal nam še veče in terdnejse zaupanje. „Pridite, molimo in padimo na tla pred Gospodom", veli nam kraljevi pesnik. „in jokajmo (od veselja) pred Gospodom, ki nas je vstvaril!" Pridi tedaj, moli in prosi ga tudi ti, o kristjan, prav zaupljivo vsega, kar potrebuješ; saj je to Dete, dasiravno revno in slabotno, vendar vsemogočno; saj je to Dete, četudi revno in ubogo, vendar vseh milost polno, katero ti vse dati zamore. Hitimo k njemu z zaupanjem: saj zdaj ni tukaj kot oster sodnik, ampak kot prelju-beznjiv prijatelj in brat naš; zdaj ni slišati žaganja in očitanja iz njegovih ust, če tudi so naši grehi tega vredni, — marveč je ves polen nebeške milobe in dobroti ji vosti. Tukaj ni kakor veličastvo na tronu, obdan od milijonov angel je v in duhov, ampak v revnem hlevcu, v jaslicah je.
in nas kliče in vabi preserčno, da ga obiščimo, molimo in prosimo. Tu je pripravljen, da posluša naše molitve in usliši naše prošnje. Pa kako bi pač to Dete nam zamoglo kaj odreči, saj se že navadni otroci dajo radi preprositi, in milo Dete nebeško nas bi ne uslišalo ? Priča tega nam je okoli (i let star deček v neki sirotišnici na Irskem 1. 1S 7 7. Deček je imel brezbožnega očeta, kateremu za svete reči ni bilo nič mar. Nedolžni otrok moli goreče za spreobernjenje svojega očeta. Posebno veliko je molil k milemu Jezuščeku v presv. Kesnjem Telesu. Nekega dne še prav priserčno moli in prosi. Misle pa. da je sam v mali lepi cerkvici, se nedolžni otrok oltarju, kjer je bil .Jezus v tabernakeljnu, vedno bolj in bolj bliža. Ker pa še misli, da je le še predaleč, se ozre krog sebe in nadejaje se, da je sam v cerkvi, se zaupljivo spravi celo na oltar, nagne svojo glavo k tabernakeljnu in posluša, je li Jezus doma, ali ne. In ker nič ne sliši in ne čuti. začne pa terkati na vratica. Poterka pervikrat ter zakliče: Jezus, ali si tukaj? Poterka v drugič: pa tudi zdaj nedolžni deček nič ne sliši. Poterka tedaj v tretjič bolj glasno ter še bolj milo zakliče: Jezus, ali si tukaj? — ~I>a. otrok moj, jaz sem tukaj. Kaj pa želiš, da ti spolnim?44 Se oglasi Jezus iz tabernakeljna. ..Spreoberni mojega očeta!" ga poprosi nedolžni otrok. — Na to gre deček iz cerkve. In mili Jezušček mu bo prošnjo uslišal. Oče se precej še tisti teden popolnoma spre-oberne. Precej prihodnjo nedeljo prejme v pričo cele občine z naj večo pobožnostjo svete Zakramente. Živel je potem prav bogaboječe in je bil celi duhovniji v spodbudo.
Preljubi v Gospodu, mali Jezušček je spolnil želje nedolžnega fantiča, prosil je tako dolgo in tak<> živo, da je bil uslišan. Pojdi in prosi ga z zaupanjem tudi ti. in uslišal bode tudi tebe. o ljubi otrok, uslišal hode tudi tebe, o kristjan!
Molimo pa. preljubi v Kristusu, nebeško Dete tudi z gorečo ljubeznijo! Pastirji so bili vsi veseli, ko so slišali angel ja. vsi so goreli za Jezusa, ter hiteli k njemu, po svoji revščini mu stregli, mu prinesli darov, Ga molili, in veseli so se vernili k svoji cedi nazaj. Veselo so pripovedovali, kar so vidili in slišali. Kako bi ga pač ne ljubil tudi ti. o ljubi otrok, o duša kerščanska! Saj je On tebe še prej ljubil: saj je On ravno zato ubogo Dete postal, da bi se ga ti menj bal ter še raji k njemu prišel. Tudi ga ni kaj druzega na zemljo privabilo, kakor ljubezen. Zapustil je veličastvo Božje, postal ubog človek na zemlji, v revščini je bil rojen, v zaničevanji je mnogo časa živel, v svojo lastino je prišel, pa njegovi ga niso sprejeli: in vendar ne
zapusti zemlje in ne gre v nebo nazaj, ampak terpi za nas še strašno terpljenje in smert na križu, da nas odreši. Tako dela večna ljubezen, mili Jezušček. Vse to sem storil, kliče nam Jezus, za vas, ljubi otroci, za te, ubogi Adamov sin. Preljubi v Gospodu, kdo bi pač tako lju-beznjivega, milega Jezuščka v jaslicah ne ljubil! „Pridimo, molimo in padiino na tla in zdihujmo pred Gospodom, ki nas je vstvaril!44 moram ponoviti s sv. psalmistom. O večni Bog v jaslicah, mi Te hvalimo! O Dete, mi Te molimo! O Jezus mali, mi Te ljubimo, pa daj. da Te vedno bolj in bolj ljubimo!
Preljubi v Gospodu, pa ne samo v misli, ne le z besedo, ampak tudi v djanji pokažimo, da Jezuščka v resnici ljubimo! Potrudimo se, kolikor je nam mogoče, da bodo tudi drugi v naši domačiji, po bližnjih in daljnih krajih milega Jezuščka prav spoznali, vanj verovali in ga preserčno ljubili. Delajmo na to, da bodo milosti sv. vere deležni tudi nesrečni pogani po daljnih krajih sveta! Zlasti pa pomagajmo reševati uboge sirote, poganske otročiče! O, kako se tem ubogim stvarem neusmiljeno hudo godi! Ne da se popisati, kaj te stvarice terpe, posebno po širokem kitajskem svetu v Aziji! Kdor bere misijonska sporočila, vidi. kakošne reve so otročiči po ondotnih krajih. Kadi toraj pristopajmo v blago družbo „D jan j a svetega Detinstva,'4 ter z molitvijo in malimi darovi pomagajmo reševati uboge poganske otročiče, da bodo tudi oni ljubega Jezuščka spoznali, vanj verovali, vanj upali in ga čez vse ljubili. Kerščanske matere, rade dovoljujte, da s - vaš sinek, da se vaša hčerka zapiše v „Djanje sv. Detinstva!44 Saj bo kratka molitev, katero bo vaš sinek opravljal vsak dan. pomagala tudi vam: saj bo mali dar, katerega bo vaš ljubi otrok dajal vsak mesec ali pa enkrat za celo leto skupaj za odkupovanje ubozih poganskih otrok, koristil tudi vam: saj bo blagoslov, katerega si bodo vaši nedolžni otročiči izprosili od milega Jezuščka, prišel tudi nad vas, ljubi starši! O, kako bodo rešeni otročiči tudi vam hvaležni, kako preserčno bodo prosili Jagnje, nebeško I )ete, tudi za vas, kerščanske matere!
Ljubljeni v Gospodu, potrudimo se, delajmo tudi mi po izgledu svetnikov, ki so v malega Jezuščka tako živo verovali, tako terdno zaupali, tako zelo ga ljubili in častili. Kako rad je Dete Jezusa v jaslicah molil in hvalil sv. Frančišek Asiški, ter mu v čast jaslice napravijal. Kako je ljubil nebeško Dete sv. Feliks Kantališki! Prosil je presv. Devico Marijo, in dala mu Ga je v naročje. O kako pobožno so malega Jezuščka
molili: sv. Anton Padovanski, sv. Roza Limanska in drugi svetniki in svetnice. Dobro so bili prepričani, da nas mali Jezusček najprej in naj raji usliši. Vedili so, da je Jezusček pervikrat prišel, da nas usliši in nas zveliča, drugikrat pa bo v časti in veličastni prišel, ne da bi nas uslišal, ampak zato, da bo nas sodil. Kristjan, tudi ti pojdi tedaj k Jezusu, in ako si se zagrešil, verni se k Jezuščku nazaj skesan in poboljšan! Opravi dobro spoved in dopadel Mu bodeš. Preljubi otroci, ljubimo malega Jezuščka tudi mi; predragi v Kristusu, molimo radi malo Dete in zdihujmo k Njemu, da nam ne bo enkrat oster sodnik, ampak milostljiv Zveličar! Hitimo, preljubi, z veseljem k milemu Jezusu, dokler nas ljubeznjivo vabi k sebi. da bomo enkrat stali tudi na njegovi desnici ter šli za ujim v sveto, večno srečno mesto nebeško, čegar svetilo in veselje je mili Jezusček sam. Amen.
J. S—r.
Kratek obseg papeževe okrožnice o dolžnostih katoličanov.
Neizrečeno važna je enciklika Leona XIII o dolžnostih katoličanov. Zato se je dunajska j udin ja (N. Fr. Pr.) precej oglasila in papeževe besede prejeda. kakor so judje Kristusove. Kaj tedaj učijo sv. Oče? To-le, ob kratkem posneto:
K kerščanskemu življenju poverniti se je potrebno. Povem i te v k zapovedim ker-š č a 11 s t v a in pred rugačenj e življenja, Šeg in vravnanja narodov po svetih predpisih kerščanstva — to je potrebno. \ sak dan se ta potreba z veči silo razodeva. Bolj in bolj se je svet odvernil od kerščanstva: bolj in bolj se je zato hudo naraščalo. Dobro-inisleči z bridkostjo mislijo na pričujočnost, in s trepetom na prihod njost. — Svet je sicer zelo napredoval v časnih rečeh; toda svetna mogočnost in bogastvo pomaga le za sedanjo zložnost: duha pa vse to ne more nasititi, ker ta išče kaj višega. kaj lepšega. Na Boga se mora naše oko obračati, njega iskati: to je naša na j visi postava, zato smo tukaj na zemlji. Sej po podobi Božji smo stvarjeni in k Bogu nas močno vleče naše serce. K Bogu pa nas ne bližajo telesne stopinje: to stori le duša s svojimi mislimi in s svojim življenjem. Bog je perva in naj visi resnica, in le duh spozna resnico; Bog je naj visi svetost in obseg vsih dobrot, in le volja sama premore to posesti.
To velja za posameznega človeka: to velja pa tudi za človeško družbinstvo, za družino, in velja ravno tako za deržavo. Družba ni sama
sebi končni namen, in ni človek zarad družin': temuč to je cilj vsake društvene zveze: po^i-nieznemu pomagati, da doseže namen, ki ga mu je Bog postavil. Deržavna družita, ktera bi sker-bela le za časno blagostanje, prijetnost, lepoto, ki pa bi v vsem gospodarstvu in upravi Boga zanemarila in se ne ozirala na nravno ičediiostno) postavo, ki je od Boga dana. taka deržavna družba bi čisto gotovo ne bila pravična svojemu namenu, bila bi družba le na zunanji videz. 11«' pa po pravici obstoječa družba. - \ idimo pa. da omenjene višji duhovne dobrote, ki sc brez vere in spolnovanja kerščanskih zapovedi ne morejo pridobiti, se dan na dan nes|>oštovanju in zaničevanju vedno bolj prepuščajo: kolikor veči je napredek v časnih rečeh, toliko veče propadanje višjih dobrot. Očiten dokaz, da je to res. je očitno zaničevanje in zasramovali je vsega, kar je katoliško. Tacih krivic iu psovanj ni bilo prešnje čase. tudi bi se ne bile terpele. S tem je toliko duš v nevarnosti pogubljenja, pa tudi kral jestva in deržave so v nevarnosti: kjer namreč življenje in vravnave niso vee kerščanske. tam omahujejo vse« podporuje slehernega človeškega reda. \ arhinja očitnega reda in mini je potem le samo še sila: ta pa je brez moči. ako ji vera svoje pomoči ne podeli': zamore pač roditi hlapčevski strah, ne pa vesele pokorščine. Taka sila ima pa sama v sebi kali naj hujših preklici j. Prežalostna priča tega je sedanje stoletje, in ne vemo. če nas ne čaka še kaj hujšega. —
Naša dolžnost je tedaj in čas zahteva, da z vso resnobo iščemo zdravil zoper to hudo. Kje so zdravila? Kerščanske misli in kerščansko življenje za posamezne in za vse: to samo nam zamore pomagati, nas varovati. Zvesto spolno-vanje dolžnosti zamore pomagati, tega so prepričani sv. Oče. Zato napovedujejo, da hočejo razlagati naj tehtni se dolžnosti v odvernjenje hudega; ker v nevarnosti so naj tehtniši in naj svetejši reči.
Jezus Kristus je za poved al evangelij vsem ljudem oznanovati. s tem je tudi vsem ljudem naložil dolžnost sprejeti to. kar so učili, in taisto spolnovati; ravno na spoliiovanje nauka pa je zastavljeno večno zveličanje: ..Kdor veruje in je kerščen. bo zveličan: kdor ne veruje, bo pogubljen."* Mi ljubimo svojo svetno domovino, ki nam je dala zemeljsko življenje, če je treba, tudi unierjenio zanjo: koliko bolj smo dolžni ljubiti svojo Cerkev, kteri se imamo zahvaliti za življenje, ki ne bo konca imelo; zakaj po pravici je. da višjim duhovnim dobrotam dajemo prednost pred telesnimi dobrotami, in da so
nam naše dolžnosti do Boga bolj pri sercu, kakor one do ljudi.
Spoznati moramo, da čeznatorna ljubezen do ('erkve in natorna l jubezen do domovine ste prav za prav sestri, ki imate enega očeta, namreč Boga. Razpor med njima prav za prav je nemogoč. Smemo in moramo ljubiti sami sebe. ljubiti bližnjega, ljubiti domovino, kjer smo rojeni, l jubiti svoje višji: pri tem pa ne pozabiti ljubiti Cerkev kot svojo mater, in Boga ljubiti z vso ljubeznijo, ktere smo zmožni. Zgodi se vendar dostikrat, ali po nepriliki časov, ali po hudovoljnih ljudeh, da se ta red preo^rene in se zdi. da so dolžnosti do deržave v nasprotji z dolžnostmi kerščanske vero. To je od tod, da tisti, ki so na čelu deržave. svete Cerkvine oblasti ne spoštujejo, ali pa hočejo Cerkev svojim koristim služno storiti. Od tod razpor. Tukaj je poskušnja in skušnja tudi za marsikterega verlega moža. Dvoje se deržavljanom zapoveduje; nihče pa ne more dvema gospodoma služiti. Kteremu da se mora pokorščina skazovati, ni dvoma. Ni dopuščeno zarad ljudi dolžnostim do Boga nezvestim biti; greh je, zapovedi Kristusove prelomiti, da bi človek kakemu svetnemu vikšeniu pokorščino skazal. ali pravice sv. Cerkve žertvoval, da bi se svetna postava ne preker-ščila. i Mat. 24 : I)j. f>. 29.) Tu je na mestu odgovor aposteljnov. kadar se je od njih zahtevalo, kar ni dovoljeno. Cisto gotovo, bodi si v vojski ali v miru. se verli kristjan v ljubezni do domovine nikomur ne sme dati premagati: kljubu temu pa mora pripravljen biti rajši smert preterjieti, kakor sveto zadevo Boga ali Cerkve izdati.
Tisti pa. kteri temu zaumeiiu oziroma na dolžnosti nočejo priterditi. ali pa zveste katoličane. ki se po tem ravnajo, z uporniki užigajo, ne vedo. kaj prav za prav so postave, o kterih govore, in kaj je po pravici k temu treba, da se take postavne določbe smejo res jK»stave imenovati. Postava vendar ni nič druzega kakor tiste določila, ktere pravna oblast načelom pameti primerno v splošni blagor razglasi. Pravna oblast pa je tista, ki izhaja od Boga. |HM*vega in naj višega Oospodovavca, kteri sani človeku nad druge ljudi zamore oblast podeliti: tudi se o spolnovanji po umu navdajanih načel gotovo ne more govoriti tam, kjer se žali resnica in božja postava; in slednjič ne more nikomur v resnici koristno biti. kar je nasprotno naj viši in nespremenljivi Dobroti in ljudi • hI vrača od ljubezni Božje.
Moč in dostojanstvo posvetnega gospostva, res da. je kristjanu častivredno in akoravno bi
bili nosivci te časti manj vredni, vidijo vendar verniki v njih nekak odsvit božje oblasti in božjega veličastva, in na sercu jim je, postave spoštovati in spolnovati — ne iz strahu, ampak za volj vesti (Timot. 1, 7); toda ako deržavne postave očitno od božje postave odstopijo, ako postavi kerščanske vere in Cerkve nasprotujejo, ako veljavo Jezusa Kristusa v njegovem najvišjem namestniku in velikem mašniku žalijo; potem je krivica jim pokorščino skazovati, dolžnost je jim se ustavljati, in to ne le Cerkvi v prid, temveč tudi v naj bolj lastno deržavino korist, sej tudi nji v pogubo se mora vse izhajati, kar se zgodi veri v škodo. Iz tega pa je tudi jasno, kako krivično je, tiste, ki tako mislijo, krivičiti nepokorščine itd.
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Ni Trebelnem, na Dolenjskem, je umerla Neža Barbo, sestra preč. g. župnika. Ranjca je že dolgo bolehala in prav vdana v Božjo voljo prenašala svojo bolezen. Prejemala je pogosto ss. zakramente med boleznijo, ter tako okrepčana 13. t. m. mirno v Gospodu zaspala. Sprevod vodil je preč. gosp. župnik J. Virant v spremstvu gg. domačega in Mokronoškega kaplana. Neštevilna množica faranov vdeležila se je pogreba in ss. maš za ranjco, ter s tem tudi pokazala, kako ljubijo in spoštujejo svojega g. župnika, ranjce brata Bodi vsem v molitev priporočena! (Lepa hvala; dop. prih. Vr.)
Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim.
(Dalje.) Od slavnih mamertinskih jčč šla sva obiskat cerkev sv. evang. Marka v beneški palači. Ta velikanska palača je zidana v bizantinskem slogu, lastina je avstrijanskega cesarstva. V nji je c. kr. poverjeništvo. namestništvo, pri sv. apostoljski Sto-lici. Nad dvojinimi glavnimi vhodi v palačo so gerbi: na desno papeževi, na levo je avstrijski cesarski dvoglavi orel, okolo tega pa gerbi vseh kronovin našega cesarstva. C. kr. namestništvo, konzulat, pri italijanski vladi je posebej v drugem oddelku mesta Rima in je z nemško-pruskim namestništvom skupaj v jedni hiši.
Cerkev sv. Marka v omenjeni palači ima velike umetnije in dragocenosti v sebi; vsi stebrovi, vse stene so najlepše bliščeč raznobarven marmor; osobito lepa, častita in vzvišena je prezbiterija glavne srednje ladije z dragocenim velikim oltarjem v sre-dinji. Opravila sva v cerkvi molitve, še posebej za našo avstrijansko cesarsko hišo in obitelj.
Potem greva v častito cerkev, z veliko in visoko kupolo, sv. apostola Andreja „della Valle." Poleg te cerkve je samostan reda teatinskega, kterega vsta-novnik je sv. Kajetan. V tej cerkvi je sedež družbe sinjega, višnjevega škapulirja čistega spočetja Device Marije. Izmed vseh bratovščin in svetih škapulirjev je ta naj bogateji od sv. Cerkve z milostmi in obilnimi odpustki obdarovana. Ne nalaga nikakovih po-
sebnih dolžnosti; vse opravila in pobožnosti so prosti volji slehernega prepuščene. Glavni njen namen je: Češčenje in spoštovanje brezmadežne Device. Božje Matere -Marije, varovati se grešnih madežev, za spreobernjenje grešnikov moliti in delovati, kolikor je komu mogoče.
Zatem šla sva ogledat čudovito lepo cerkev Device Marije „della Minerva." V tej cerkvi pod glavnim oltarjem počiva sv. truplo slavne device in neveste Kristusove, svete Katarine Sijenske iz reda sv. Dominika. Poleg te cerkve je častit samostan, v čigar hodiščih je obširno, umetno in ginljivo naslikana zgodovina sv. rožnega venca; osobito lepo in izverstno je vseh 15 skrivnosti te slavne in zmago-nosne molitve. V ovem samostanu je sedež generala vsega dominikanskega reda. Sedaj so redovniki potisnjeni v oddelek samostana, v glavni del njegov vrinila se je krivično italijanska vlada.
Pervega oktobra v jutro obiskala sva cerkev Božje Matere v rKampo Santo"; cerkev in romarsko gostišče zraven je za Nemce; je pa pod varstvom avstrijskim, kar svedoči gerb c. kr. Avstrije. Poleg cerkve in gostišča je majhen, velekrasen mirodvor, pokopališče za katoliške Nemce in avstrijance. ki v Rimu umerjejo. Na tem mirodvoru okolo za obzidjem je lepih 14 kapel s postajami sv. križevega pota. Posebno milo in prijetno je. ker je prav blizo, na južni strani, pri baziliki sv. ap. Petra; samo ulica je vmes. Častno je za nemškega naroda odličnjake in dostojanstvenike, cerkvene in svetovne, ker so v Rimu, osobito na dveh mestih, toliko dobrih vstanov napravili za romarje svojega naroda.
Kaj pa Slovenski? Nikjer nisem med vstanov-niki našel zapisanega imena kacega odličnega Slovenca. Druge Slovane pa namreč v vstavu slovanskem sv. Jeronima. Prav zakonito in vnfavno nismo mi Slovenci zastopani ne pri jednem ne pri drugem.
Cerkev v Kampo Santo je prav prijetno in veličastno prenovljena in preopravljena. Vkusno slikana in z barvanega stekla okni olepšana. Osobito gin-Ijiva je podoba, v pravo obleko oblečeni kip blažene Device Marije; v rokah derži v plenice povito Božje Dete, nagnjena, kakor bi ga hotela v jaslice, ali komu v naročje položiti. Tolika ljubeznjivost materinska, častitost, vzvišenost in dostojna lepota deviška so izražene na obrazu in deržanju tega kipa, da polnijo dušo in serce z najblažjimi krepostnimi čuti. Obleka na kipu je presv. Device in Matere Božje dostojna; krilo belo z zlatom vezeno, plašč, ogrinjalo je sinje, višnjeve barve. Tu sem naj bi došli pogledat oni, kjer imajo v cerkvah in kapelah kipove bi. Device Marije v tkaninsko obleko opravljene, po vsakoverstnih novošegnih, nečimurnih in nedostojnih krajih in običajih z ošabno svetsko olepšavo in čiričaro. Tako tudi mnogi neveljavni rezbarji, obrazarji in slikarji.
(Dalje nasl.)
Stol p j e.
(Dalje.)
Drugače pa razlaga novodobni učitelj Potočnikovo: ,.Zvonikarjevo", katero je po svojem pretaknil v: ,.Dan in noč" (Drugo berilo in slovnica za ljudske šole, štev. 111.): „Ko dan se zaznava, — Danica priplava, — Se sliši zvonenje — Čez hribe, čez plan:
—	Zvonovi, zvonite! — Na delo budite, — Ker naše življenje — Je kratek le dan." Razlagavec dostavlja: »Dani se; stvari se prikazujejo iz teme. Na vzhodu se nebo žari in oznanuje solčni prihod. Mesec in zvezde obledevajo. Solnce premaguje jutranji mrak. Gore se že zlatijo. Tudi gozdni robovi so že razsvetljeni. Poslednjič solnčna svetloba tudi v dolino prisveti. Jutro je." Dobro! Kaj pa zvonenje? kaj pomenja? kje in čemu se glasi? Razlaga te pesmi duhovnika Potočnik-a se mi taka dozdeva v ,, berilu stran 95," kjer čisto nič ne omenja, ne kaj zvoni', čemu, kje? itd. kakor molitev neke prosjačke. Pros-jačka nadležno prosi, da naj ji kaj podarim; jaz pa sem zahteval, da naj moli. Molila je, pa kako? Trikrat zaporedoma je rekla: rKakor je bilo od začetka sveta, zdaj in vekomaj. Amen." Kako to moliš? jo vprašam, a ona: ne znam drugače, gospodine. Ne znam tudi jaz. ako je zapomnila, da pred je treba reči: „Čast Bogu Očetu, Sinu in svetemu Duhu"! Menda se ni dosti zmenila za moj opomin, ko je dar dobivši berzo pete odnesla. Zakaj ne bi tudi pojasnovale se besede pesni „Zvonikarjeve" v drugem odstavku: ..Kdor hoče živeti — In srečo imeti. — Naj dela veselo, — Pa moli naj vmes: — Zvonovi, zvonite!
—	K molitvi vabite, — Ker prazno je delo — Brez blagra (pervotno „žegna!") z nebes," — bolje pogodil bi pri kerščansko-katoliških otrocih, kakoršni so brez izjeme po slovenskih ljudskih šolah, da jim razlaga: rKakor jutro v mraku, tako zopet o poldne se oglasi posvečeni zvon visoko iz lin cerkvenega stolpa, da nas v sredi našega dela vabi k molitvi. Kakor se dviguje stolp zvonik visoko gori proti nebu, in kaže ko perst kazavee od kod prihaja vse dobro, tako naj se naše misli in želje k nebesom povzdigajo, kajti prazno je naše delo brez božjega blagoslova," — kakor pa ono suhoparno: „Pred-poldnem se solnce vedno više pomika; opoldne stoji najviše ... popoldne se solnce pomika proti zahodu" itd. Čemu bi se tako oprezno ogibali vsa-ktere verske razlage v berilih? Saj ste katoličani, in vaši učenci tudi. Nikarte tako, odgojevah i naše katoliške mladine. Ne ogibajte se razlage, ki je zmožna vnemati mladino za versko mišljenje. Stud verskih reči je znak tistih, ki so se navzeli naukov „kerva-vega stegna", bi rekel Dr. M. —
Nadgrobne gomile, piramide, stolpi in stebri spomeniški, kakor naši cerkveni zvoniki, so izraz vzvišene ideje, ki človeka opominja in spodbuja k delovanju v duševnem neminljivem delokrogu. Visoko so se dvigali nekdanji piramidni stolpi, nenavadno visočino imajo nekteri zvoniki (pri Kolonjski stolni cerkvi dva zvonika visoka 150 metrov, turen sv. Štefana na Dunaji i:>3 metr. itd.i, in spomeniški stebri s sobami (zmagovalni steben v Berlinu (»1 metr.; vendar vse nadkriljuje Eif fel no v stolp v Parizu, ki je bil vlani postavljen o priliki razstave v pro-slavljenje stoletnice prekucije 1. 17<sS. Sostavljen iz samih železnih kosov (1200), ki tehtajo blizo 7 milijonov kilogramov, se spenja ta štirivoglati stolp do 1000 stopinj ali 300 metrov visoko. V štiri nadstropja je razdeljen; v pervem so gostilne, v drugem kavane in tiskarna itd. Ves čas razstave je bilo na tem stolpu nad 3 milijone ljudi. Splačal se je, dasi je vsak kilo po 1 frank stal. toraj 7 milijonov frankov (po našem polčeterti milij. gld.), da. največ je ravno ta stolp privabil radovednih obiskovavcev na pariško
svetno razstavo. Se vč. da so Francozi jako ponosni na ta svoj novi babilonski stolp. Čemu taki ogromni stolp V No, pravijo nekje, železen stolp je kakor močen tabor ob času vojske, saj bo z njega videti na 100 kilometrov daljave. Mnogo zanimivih opazovalnic je v stolpu nameščenih za meteorologijo (vremenoslovje), za zvezdoglestvo in druge prirodne raziskovanja. Tudi bodo priredili bolnišnico visoko pod verhom stolpovim. kjer je tenek zrak in za 7 stopinj gorkote manj nego pri tleh.	(Dalje nasl.)
Nekaj lepega za ženine in neveste.
V nekem kraji na Švicarkem, kakor piše listič „Monika~, je ta le lepa navada: Družinski oče, ako nima opravil zunaj srenje, gre zveččr zadnji k počitku. Noben odraščen sin se ne smč prederzniti, zveččr čez določeni čas ostajati zunaj hiše svojih staršev. Ker je to že v navadi, tudi nobeden drugač ne misli. Sinovi in hčere, če tudi so že več kot odraščeni. to nič ne de: vsakteri in vsaktera se po-kropi z blagoslovljeno vodo, gre k očetu in ga prosi, naj mu naredi križ in ga poblagoslovi. Gospodar veliko derži do tega. da se v navadi ohrani, in sina in hčer kakor tudi vse druge pokriža na čelu, na ustih in na persih. pri čemur izgovarja blagoslovne besede, kakor je že navada. Vsak otrok tudi še poda očetu rok<» in pravi: _Lahko noč! Hvaljen bodi Jezus Kristus'" potem še le gre k počitku.
Ako očeta ni doma. pa mati to opravlja. Vsako jutro se godi nekaj podobnega, kakor je bilo zveččr. K<» namreč pride določeni čas, vsi naglo vstanejo. Med napravljenjem se na glas moli. Ko je vsakteri oblečen, in počesan, se pokropi z blagoslovljeno vodo, in gr»- zopet k hišnemu očetu s svojim jutranjim vošči lom.
Poročevalec pristavlja: Še zdaj se ginjen zjokam, k-» se spomnim, kako sem svoj dan videl, da je hči v svatovski obleki ko nevesta pokleknila pred očeta in je spregovorila: _Tako. oče! še enkrat mi naredite križ in me blagoslovite. Zakaj poslednjikrat je. da pred Vas pokleknem in spolnim to detinsko dolžnost!" blagoslovil jo je oče med solzami v očeh. in hči je zdaj r»s prav zelo srečna žena in mati. blagoslov svoje hiše.
Z I logom začni vsako delo.
In bo dober tek imelo!
!Xa ples V
Pustite me vendar, da skoraj že grem. Kako me počasi ti spletaš! Kraljica plesišča nocoj bom, to vem, O ples, ti mi radost obetaš!
«»bleko. pa sviljeno, -- dajte mi jo. Kako se lepo bo pristala! Marši ktero oko me zavidalo bo, Ko bom se vertila, plesala!
Zaponke iz srebra, uhane svitlč Na roke zapestnice mične:
In urico zlato, bolj spretne, berhke Na plesu ne bo gospodične!
Še venček na glavo, pa v roko pihljaj, In šopek, in iglico zalo,... Naj bode pripravljen kočjaž in strežaj, Pogledam še malo v zerkalo . . .
V	zerkalu odsviti pa se ji v oko Od stene — Zveličar terpeči,
Se v sliki nahaja, ki vmira britko, Se zdi ji kot hotel bi reči:
„Hči moja, ti ideš brezskerbno na ples,
V	nevarnost si dušo postavljaš; Pripravljaš nevredno jo svetih nebes, In meni terpljenje ponavljaš!
Poglej me na križu! tu zatč voljan Razpčt sem. razbičan nemilo,
V	ljubezni prejel sem, oh, sto in sto ran, Tako te je serce ljubilo!
Ti lišpaš in kitiš gizdavo glavo, Obdaja te cvčt, lepotičje; Jaz bil sem pa s ternjem ovenčan zato, Tepen, zapeljevan v obličje.....u
Zamisli se deklica. — potok solza, Sočutja ji lica oblije, Pred Jezusa zdajci poklekne na tla, Žar rajski spoznanja ji sije.
In v malo že dneh samostan je sprejel Ovenčano novo družico; Tam rajski Pastir je ovčico objel — Nedolžno ovčico, devico.
V	neskončni ljubezni nad zvezde svitle Jo kmalo nje Ženin zakliče...
Kaj praviš na to ti, slovensko dekle, Ki ples te in raja nje miče? ..
Rad osla v.
Razgled po svetu.
Rim. Sv. Oče so vravnali, da bojo vsi duhovni v Rimu 1. 1890 opravili duhovne vaje.
Kardinal nadškof Schoenborn je od papeža imenovan člen v zboru za koncilije in obrede. Naslovna cerkev praškega kardinala je sloveča cerkev ss. Janeza in Pavla. Vsakemu kardinalu namreč je prideljena ena rimskih cerkev.
Enciklika sv. Očeta o dolžnostih katoličanov je prišla na svitlo.
Bulgarsko. Apostoljski vikarijat Filipopol-Sofijski sedanjo dobo ima 21 kapucinskih misijonarjev, ki oskerbljujejo nekaj bogoslovske in gimnazijske šole. nekaj pa so nastavljeni po duhovnijah. Sedemnajst je duhovnikov (klerikov), izmed kterih so 3 mašniki; 14 laikov, 6 tercijarov redovno oblečenih; '» svetnih duhovnov, lo družbenikov asumpcijonistov, ki imajo realno gimnazijo in deško ljudsko šolo v Filipopolu: 4 šolske brate blaženega .La Salle;" deško šolo v
Sofiji; 50 redovnic, izmed kterih je 35 tretjorednic, 15 redovnic sv. Jožefa z dekliško šolo in odgojiščem v Sofiji in Filipopolu.
V	serafskem semenišču je 50 gojencev. Dalje je 1350 svetnih tretjorednikov, 12.000 katoličanov; 24 cerkev in kapel. 23 šol z 1850 gojenci, 2 ubož-nici in 1 bolnišnica. Lansko leto sta umerla 2 misijonarja.
Kako resnično je načelo misijonarsko, da je treba z otroci začeti in da spreobernjenje odraščenih je velikrat dvomljivo, kažejo dostikrat prav žalostni dogodki. Neki Konstantin Popoff je študiral v propagandi v Rimu in se je spreobernil. Vernivši se v Bulgarijo se je preveč pečal z razkolniki in odpadel je zopet od katoličanstva; zdaj je razkolni škof v Vrači, v gornji Bulgariji. Pri teh ljudeh preveč velja denar; kdor več da, tega se primejo. Tako je menda eksarh bulgarski, tedaj pervi bulgarskega razkolnega duhovstva, v prav imenitni družbi rekel, da je on čisto prepričan, da je katoliška Cerkev prava, in ako se mu plača določen znesek denara, da hoče prestopiti v katoliško Cerkev. V Sofiji je precej vradnikov, ki so se spreobernili v Propagandi, v svoji domovini so pa zopet odpadli: z naj večjim spoštovanjem govore o katoliški Cerkvi, bridko jim je, da so odpadli; pogreša pa se jim serčnost verniti se k svoji materi. Morebiti na smertni postelji dosežejo milost spre-obernjenja.
V	razkolni katedrali, „saborna-ta cerkva", sem videl 10 podob Matere Božje, pravi dopisnik J. F. v Solnograškem listu, vse v greškem zlogu; ena teh je prav podobna podobi M. B. „de perpetuo succursu." — Dopisnik prosi, naj molijo katoliški čitatelji za spreobernjenje Bulgarov.
Rusija, ki tepe katoličane, sama tepena. Iz Petrograda naznanjajo novo zakletev zoper cara. Več visokih častnikov iz petrograške posade, ki so bili zaklet ve sumljivi, se je končalo samih sebe in dan na dan zapirajo častnike vojenstva in mornarstva, civilne in celo dvorske vradnike.
Nekaj posebnega je. da Bulgarija z velikim pogumom postopa proti ruskemu ravnanju. Protestovala je Rusija zoper vravnavo železnic na Bulgarskem, kakor bi ona imela ondi kaj govoriti. Bulgarija pa meni: ako Rusija bulgarsko vlado ceni za nepostavno. tedaj že celo nima pravice vprašanja staviti oziroma na bulgarske denarstvene vravnave. Z obsodbo bul-garske vlade je Rusija pretergala vse razmere do nje, in Rusijo torej nič več ne briga, kaj le-ta dalje dela. Bulgarija ni imela nič deleža pri berlinskem kongresu; železnic, ki se zdaj nastavljajo, takrat še bilo ni: delala jih je bulgarska vlada, ki je Rusiji nepostavna; kakor tedaj ta „nepostavnaa vlada dela železnice, mora skerbeti tudi za pomočke, da plačuje delavce, to je čisto notranja zadeva Bulgarije.
II Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. <i. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno 0dverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad
in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolan dijak za pomoč. — Nekdo za zdravje, v nevarni bolezni, na piošnjo N. lj. G. in sv. Jožefa. — Mlad človek za pošteno delo in kerščansko življenje. — Dve osebi za obvarovanje pred zanikarnostjo. — Neka važna zadeva.
Listek za raznoterosti.
Čast. g. Pavel Kramar je premeščen, iz Mirne v
Žiri.
Č. g. župnik Jurij Konig je ža častnega občana izvoljen od občinskega zastopa na Vinici.
Castitim gg. opomba. Nameri se. da nekteri pošljejo kaj preveč naročnine; naj si taki pri drugem naročevanji vštejejo, kar so 1 »i 1 i preveč poslali, in naj to opomnijo pri pošiljanji, da se vse pobota. Ta nasproti pa tudi, ako bi bili premalo poslali.
Theologisch-praktische Q,uartal-Schrift. ki jo na
svitlo dajejo profesorji škofijskega bogoslovnega semenišča v Lincu. je posebnega priporočila vredna zarad djanskih podukov in obširnega raznoterega obsega. Izhaja vsake kvatre * —!» tiskanih p<-1 (1. zvezek za 181)0 ima celo 10 '/. poleCena gld. 50 kr. za celu leto. Vrednika sta gg. profesorja Jož. S c h w a r z in dr. Matija H i p t m a i r.
„Correspcndenz-Blatt fiir den katol. Clerus Oester-reichs je zelo priljubljen list — in to po pravici. Vrednik Berthold Ant. Egger. Chorherr von Kl<»ster-neuburg;" natis na Dunaju v c. kr dvorni tiskarni. Izhaja po dvakrat na mesec. Cena 2 gld. — Knake liste prav pripravno oskerbljuje _ Katol. bukvama" v Ljubljani.
Red sv. Frančiška v hervaško - kranjski okrajini
po letošnjem imeniku v 12 samostanih 7^ mašnikov. 24 klerikov. 34 br. laikov. 25 samostanskih tereijarov, — v vsem skupaj 101 udov. Star-»sta sta preč. o. Evstahij Ozimek in o. Gilbert Gravelj. oba Dolenjca, pervi rojen 1. 1817 v Št. Vidu pri Zatičini. drugi 1*1* v Višnji gori; preoblečena sta bila oba 25. sept. 18'is. slovesne obljube storila 1*11, in posvečena bila ob enem 12 sušca 1842. - Pri posameznih samostanih je pridjana kratka zgodovina njih začetka. Glavno spremembe je Danica naznanila ob času okrajnega kapiteljna.
V	Inomostu je 11. t. m umeri P. Edmund J u n g. S. J., visokozasluženi profesor na univerzi. Delil je po noči nekemu umirajočemu poslednjo pomoč in tolažilo, in še le ko je bolnik umeri, se je vernil domu; blizo hišnih vrat pa je tudi njega čakala ne-preprosljiva smert: umeri je za mertvudom. Trideset let je učil nravno in pastirstvo, zraven tega pa ne-utrujeno spovedoval in bolnike tolažil. Bog mu daj večni mir.
K bratovščini Naše ljube Gospe presv. Serca Jezusovega v Ljubljani je pristopilo zadnje četertletje pretečenega leta T ti • i novih udov. Vseh udov štela je ta podružnica za slovenske pokrajine ob kon«u minulega leta 141.173. Res lepo kerdelce pobožnih, ki se vidno razširja in raste.
V	Ljubljani, 12. jan. 1800.
M. Kolar.
tajnik.
V	Lavant. škofiji. Č. g. A m. Kapus pride iz Zital v Pilštanj; na njegovo mesto pa č. g. Štefan Pivec; č. g. Fr. Korošec s Planine v Cirkovice.
Hripača po Dalmaciji narašča, na Dunaju po-jenjuje. Sicer se je prikazala tudi v gorenji Afriki. Pravijo, da v Evropi je nekako osmi del prebivalstva poskusil to bolezen ? Na Jugu je zelo huda; v Sofiji rogovili zlasti pri vojakih, ki tudi umirajo. — Antipyrin in phenacetin, kakor zdaj pišejo, sta nevarna. le v posebnih razmerah rabljiva. sicer pa zelo škodljiva.
V	Parizu je bolnik bolnika oropal. Ugrabil mu je po resnem boju pismovnjak in svilno ruto. Oropani je v tistem trenutku ugasnil, ropar pa jo je ulil nazaj na svojo posteljo. Kaj posebnega je to. da bolniki so videli borbo, strežništvo in nadzorstvo pa je še le drugi dan to zvedilo. — To je pač „lekcijonu za frauiasone, ako redovne sestre preganjajo iz bolnišnic. To je nauk tudi za druga mesta in dežele.
Odpadnik Dollinger je v Monakovem umeri, ne da bi bi se bil spravil s katoliško Cerkvijo, ktero je bil zapustil. Zraven Husa in nekterih druzih bodo prostomišljaki zopet imeli komu spominike staviti in tablice obešati.
Šole, ki so bile zarad bolezni prejenjale. so se pretekli ponedeljek zopet pričele.
Liberalna božja pot. Liberalci so postavili »narodnost" na pervo mesto. Ta reč gre vedno dalje; s svojimi presiljenostmi jo postavljajo na oltar s tistimi spominki, tablami itd. V začetku so tako delali z mertvimi narodnjaki, odpadniki, krivoverei. To gre pa vedno dalje: začeli so malikovati tudi že žive. Veliko število mladih Madžarov se pripravlja tudi še na božjo pot h Košutu v Torin! Kam neki bo še to prišlo!
Preč. g. misijonar Plut je te dni prišel skoz Italijo iz Amerike ter zarad bolehnosti ostane nekaj mescev v svoji domačiji na Dolenjskem.
Knez nadškof Dunajski, kakor naznanjajo, bode znani rokodelski oče, vojaški škof dr. Anton Gruša. Ta dogodba bode napravila veliko gibanje in veselje med rokodelci. Sploh je kaj posebnega, da naj višja duhovna dostojanstvenika takraj in unkraj Lito ve sta sinova rokodelskih staršev.
Novolaška varnost! V Rimu kar po ulicah roparji ljudi napadajo. Tolovajska družba „La Teppa" tudi po več druzih laških mestih dela strah.
Zoper odvzetje pobožnih vstanov so italijanski škotje proglasili čversto oporoko, ki pojasnuje. kako zelo krivično in samosilsko je to početje tako imenovane laške vlade
Deržavni zbor na Dunaju se prične H. svečana.
Za češko deželo se je po 20 do 30letnem raz-poru dognala sprava med češko in nemško narodnostjo K temu imamo pristaviti samo eno željo, namreč: nnj se to zgodi tudi na Kranjskem.
Katoliško politično društvo. Osnovalni shod „katoliškega političnega društva"' v Ljubljani se bo veršil v nedeljo 26. t. m., ob llih dopoldne v prostorih katoliške družbe" na starem tergu v dr. Ahačičevi hiši št. Li. Na dnevnem redu je: Volitev odbora. — Povabljeni so vsi udje, ki so se oglasili pri osno-valnem odboru, ali ki svoj pristop naznanijo še te dneve pred nedeljo.	osnovalni odbor.
Nič novega. Kazališče „Alcazara na Francoskem je popolnoma pogorelo 7. t. m., in še eno ali dvoje drugo.
Dobrotni darovi.
Za naj potrebnimi misijone: C. g. kapi. Jern. Zupan 4 gld. — Preč. g. župnik Fr. Zore 5 gld.
Za družbo sv. lUn i f a ei j a: (iosp<\ V. Melcer. 1 gld. — Fara Kamnik po preč. gosp. dekanu J. oblaku 7 gld. 20 kr.
Za katoliško družbo. 1 gld. 20 kr.
Za deško s »• ni e n i š č e v iz Idrije 1 gld.
Za dijaško mizo: C. g. Č. g. kapi. Andr. Kalan 5 gld. -Č. g. župnik Jak. Kaspotnik 3 gld. — Neimen. 1 gld. — Č. g. župnik Martin Denar 10 gld. — čast. g. župnik Jož.
I 'reželj
Č. g. župnik M.
M a f e d o n i j i: Več oseb
župnik Fr. Jarc 2 gld. — — Č. z. A. St. 3 iild. —
Jaklič 3 gld. — Č. g. župnik Jan. Keršič 5 gld. — C. a. župnik Kr. Doiinar 2 gld. — lz Primorskega to pot „brez verzov" 12 gld. — Iz Mengša 10 gld. — Čast. g. župnik Greg. Maloverli 5 gld.
Za sv. Detinstvo: Po e. g. Andr. Karlinu 25 gld.
—	Č. g. Leopold Zaletel, kaplan v Mengšu. 50 gld. 20 kr.
—	<\ g. župnik Fr. Jarc 5 gld. 50 kr. — Č. g. Fr. Doiinar, župnik v Horjulu, 21 gld. — lz Moravč 2 gld.
Za Marijanišče: Č. g. Simon Zupan iu samostan uršul. v Loki 9 gld. — „Nekdo" 10 gld. — V. č. župnik Janez Zore 10 gld. — Č. g. Janez Ažman 20 gld. — <g. Matej Preželj 3 gld. — Č. g;. Vin«-. Major 10 gld. — (\ g. prof. Jan. Svetina 3 gld. — Č. g. kapi. Jan. Mulier 15 gld.
—	Č. g. Miha Terček 2 gld. — <\ g. Jan. Oblak 9 nld. 50 kr. — Č. g. Jan. Mikš 5 gld. — Č. g. župn. Jern. Jarc 2 gld. — Č. g. Fr. Jarc 5 gld. — Čast. g. Matej Torkar 5 gid. _ Č. g. Ant. Stenovec 2 gld. — Oosp. Fr. Sterle 2 gld. — (t. Jan Dogan 5 gld.
Za sv. Očeta: Čast. g. župnik Jan. Keršič 2 v.-L terdnjaka.
Za misijonsko hišo v Kočevji: \. č. kan. iz Ljubljane 10 gld.; preč. g. dekan Jak. Rus t) gld.: dekan iz ljubljanske okolice 10 gld.: duhovni pastir A. Doiinar, 1 križavee in 2 stari dvajsetici: blag dobrotnik iz Ljubljane 23 gld. 25 kr vsim !
Z a razširjanje s v. v e r Tavčar 5 gld. — Iz Mengža 2 gld.
Za bratovščino s v. L •* o p o 1 d a : 1 gld. — <\ g. župnik Jan. Tavčar 10 gld.
Za ponesrečene 1. 18 8 Čast. Tavčar 5 uld.
Za kristjane ua Jutro vem: g. dek. J. Oblaku 13 gld. 84 kr.
Z a »»pravo u b <> ž n i h e e r k e v g. župnik Fr. Jarc 14 gld. 50 kr.
Za afrikanski m i s i j o u : Marijana Ose Za kak dober namen: Roz. C. 70 kr. Za č č. redovnike T r a p i s t e v M a r i i a - Z v e z d i Jezusovem imenu na Sveti večer l o gld. Z a 1» r a t. S v. R e š n j. T e 1 e s a : Ana < >sredkar t gld. Za ponesrečene na Ijublj. Mahu. C. g. župnik Kepec 1 gld. 50 kr. Z a p o g o r e 1 c e na «■» o d e š i č u : C. g. župnik Fr. Kepec 1 gld. 50 kr.
dekan Tom. Kajdiž 2 irld.
Čast.
pn.
— liog plačaj g. župnik Jan. Mar. Čemažar g. župnik Jan. Fara Kamnik po škofij c: 1 1 irld.
u a
V
'T.
Odgovorni /rVin i k:Laka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.