PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 43 (12.981) Trst, sreda, 24. februarja 1988 Večinska koalicija premostila hudo politično oviro Poslanci brez večjih težav odobrili proračunske postavke vseh ministrstev Vladnim strankam je očitno uspelo ukrotiti »upornike« Zbornica zavrnila vse popravke komunistične opozicije RIM — Vode, so se, kot kaže, umirile. Poslansko zbornico je zajelo povsem drugačno vzdušje, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih tednih, ko se je napetost iz dneva v dan stopnjevala ter privedla do odstopa Gorieve vlade. Po odločitvi predsednika republike Cossige, da se Goria vrne v parlament vsaj do odobritve finančnega zakona in državnega proračuna, je zavladalo v italijanski javnosti in še zlasti v političnih krogih veliko pričakovanje, kaj se bo zgodilo, ko bo parlament spet vzel v roke finančni in proračunski zakon. Včerajšnji dan velike preizkušnje v poslanski zbornici pa je presenetljivo minil brez pretresov. Med glasovanjem o proračunskih postavkah ni bilo novih presenečenj. Večinski koaliciji, ki je bila tolikokrat postavljena v manjšino, je očitno uspelo strniti vrste in ukrotiti upornike, ki so iz še vedno ne povsem jasnih vzgibov hoteli po vsej sili strmoglaviti vlado. Presenetljivo je že samo dejstvo, da so že v teku včerajšnjega popoldneva obdelali in izglasovali vse proračunske postavke, medtem ko je bilo predvideno, da bo to delikatno opravilo zahtevalo vsaj tri dni. Tako bo že danes na dnevnem redu zaključno glasovanje o celotnem proračunskem dokumentu. Prav tako preseneča, da so bile vse glasovane postavke sprejete s poprečno sto glasovi razlike in s prav takšnimi ali še večjimi razlikami so bili zavrnjeni vsi popravki strank opozicije. Pred začetkom včerajšnje fazprave je bil malokdo pripravljen staviti, da se bodo stvari iztekle tako, kot so se iztekle. Četudi je bila napetost, ki je spremljala glasovanja v preteklih dneh. In ko je po razmeroma kratki razpravi NADALJEVANJE NA 2. STRANI Premirje v pričakovanju spopada RIM — Zagotovila ministrskega predsednika Gorie in sekretarja KD De Mite, da bo po odobritvi finančnega zakona takoj prišlo do političnega razčiščenja oziroma do vladne krize, so očitno prepričala proste strelce, ki so včeraj mirovali. Včerajšnja razprava o proračunskih tabelah posameznih ministrstev pa je spet dokazala, da tajno glasovanje še predstavlj hud politični problem za vladno koalicijo. Potek včerajšnjega soočanja v Palači Montecitorio, kjer je večina v tajnem glasovanju odobrila proračune posameznih ministrstev, je izjavil podpredsednik poslancev KPI Adalberto Minucci, dokazuje, da tajno glasovanje, če je večina enotna, ne vpliva na odobritev določenih ukrepov. Vladna večina se je včeraj obnašala kot falanga, je ironično podčrtal Craxi, medtem ko mu je De Mita nekoliko hudomuušno pripomnil, da je vse skupaj potekalo še precej dolgočasno. Petstrankarska koalicija čaka vsekakor z nestrpnostjo na bližnjo vladno krizo. Uradna odložitev vsedržavnega kongresa KD je za sedaj pomirila in utišala notranje strankine komponente in struje. V pričakovanju novih sporov, polemik in trenj bomo sedaj verjetno priča krajšemu političnemu premirju. Pozornost je sedaj uprta v senatno skupščino, ki bo s prihodnjim tednom pričela obravnavati finančni zakon. Zanimivo bo videti, ali bo skupščina Palače Madama v celoti potrdila osnutek, ki so ga odobrili poslanci, ali pa se bo odločila za nove popravke. V tem primeru bo moral finančni zakon spet romati v Montecitorio. Včerajšnji dan je paradoksalno zabeležil nov korak na poti vladne krize in dokončnega političnega razčiščenja med KD in PSI. Ciriaco De Mita baje ne bo več kandidiral za sekretarja KD in bo kot kaže startal na predsedstvo vlade. To mu je najbrž »svetoval« njegov novi zaveznik Giulio Andreotti, ki očitno ne več razmišlja o Palači Chigi. Šef italijanske diplomacije se, kot sam priznava, boji zaostrovanja odnosov z vladnimi zavezniki, posebno s socialističnim voditeljem Craxijem, sam pa morda na tihem upa, da bo prej ali slej postal sekretar Krščanske demokracije. G. R. Govor bo samo o vprašanjih^ o katerih vlada soglasje Danes v Beogradu začetek sestanka balkanskih držav DEJAN VERČIČ BEOGRAD — Danes se v Beogradu pačenja sestanek zunanjih ministrov balkanskih držav. Kot je sinoči v pogovoru z novinarji poudaril pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra Milijove Maksič, gre za sestanek, ne Pa za konferenco. Razlika bi naj bila v lGrn, da se na konferenci na koncu sPrejema določene sklepe, medtem ko 9re na sestankih le za izmenjavo miš-uenj. Pomembno je vedeti, da se bodo ha^ sestanku albanskega, bolgarskega, SRškega, jugoslovanskega, romunske-9a in turškega zunanjega ministra pogovarjali le o stvareh, o katerih že vla-da soglasje; kot je povedal visok funk-ionar jugoslovanskega ministrstva za unanje zadeve, ki pa ne želi biti ime-°van, načodne manjšine niso na B®vhem redu sestanka. Zaenkrat tudi mce ne ve, ali bo v petek, ko se bo bncal sestanek zunanjih ministrov alkanskih držav, predsedujoči zase-®h]a sam sumariziral dosežke sreča-ior ali Pa bodo zunanji ministri spre-iu * s^uPno stališče - saj funkcionarji v : SP^ovanskem zunanjem ministrstvu uPa]o naslednje. Včeraj so zunanji ministri prihajali v Beograd. Prvi je prišel albanski zunanji minister Reis Malile s sodelavci, ki je po prihodu na beograjsko letališče za Tanjug in TV Beograd povedal; »Želimo si, da bi ministrski sestanek balkanskih držav dosegel dejanski napredek.« Reis Malile je med drugim še povedal, da bo svoje bivanje v Beogradu izkoristil tudi za posebne pogovore z gostiteljem, jugoslovanskim zunanjim ministrom Budimirjem Lončarjem, o »razvoju dobrososedskih odnosov med obema državama«. Za albanskim Zunanjim ministrom so včeraj v Beograd pripotovali še turški, grški in bolgarski ministri za zunanje zadeve, medtem ko romunskega, kljub temu, da je njegov prihod bil napovedan že za 13. uro, še pozno zvečer ni bilo. Dopisnik Primorskega dnevnika je zvečer poskušal ugotoviti zakaj, pa mu niti visoki funkcionarji jugoslovanskega ministrstva za zunanje zadeve, niti funkcionarji ministrstva za informacije niso znali povedati, zakaj. Dan pred zasedanjem zunanjih ministrov balkanskih držav vlada med poročevalci iz Beograda občutek, da gostiteljica, Jugoslavija, pričakuje do- sti preveč. Novinarji so. namreč lahko slišali razmišljanja (vedno takšnih, ki prosijo, naj ne bi bili imenovani) visokih funkcionarjev jugoslovanskega zunanjega ministrstva, ki pravijo, da bi se lahko balkanske države za začetek dogovorile vsaj o carinskih olajšavah in da v Jugoslaviji nihče ne bi imel ničesar proti, če bi prišlo do enotnega balkanskega trga. Kaj naj bi to pomenilo, pa že ne zna nihče več povedati. Danes se začenja sestanek z uvodnim govorom predsednika predsed-' stva SFRJ Lazarja Mojsova, ki ga neposredno prenašajo tudi jugoslovanske televizijske postaje. Včerajšnji dan pa bo poročevalcem ostal v spominu se po nečem. 20 jugoslovanskih novinarjev (med njimi sta bila tudi poročevalca ljubljanskega Dela in Dnevnika) je ostalo brez akreditivov in zato še pozno sinoči niso vedeli, ali bodo lahko danes stopili v strogo zastreženi kongresni center Sava ali ne. Kako je prišlo do takšne zmede, sinoči ni bilo mogoče ugotoviti. Se pa je po večernem pogovoru 'predstavnikov jugoslovanskega ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za informacije z novinarji vnela rava besedna vojna, v kateri ni manj-alo niti ostrih besed na relaciji med obema ministrstvoma. V Rimu izginil afganistanski diplomat RIM — John Le Cane bi iz primera najbrž sestavil novo uspešnico, afera pobeglega šefa afganistanske diplomatske misije v Rimu pa je tudi brez izbranega peresa avtorja diplomatskih kriminalk dovolj privlačna. Mohamed Nazir Fedaij in njegova žena Anisa sta izginila neznano kam že pred petimi dnevi, italijansko zunanje ministrstvo pa je vest (ki jo je objavil dnevnik La Stampa) potrdilo šele včeraj. Šoferju ambasade je Fedaij menda velel, naj ga pospremi do središča mesta, nato pa ni bilo o njem in soprogi ne duha ne sluha. Predstavnik afganistanke diplomacije v Italiji je najbrž izbral primerno pot za beg iz države, pri tem pa naj bi mu priskočile na pomoč ameriške tajne službe. Ambasada ZDA je demantirala vest, da bi bila kakorkoli vpletena v »beg« Fedaija, »v teh primerih pa je molk obvezen«, je izjavil njen glasnik. Fedaij, ki ga menda muči huda kožna bolezen, je s sabo vzel nekaj dokumentov, predvsem pa blagajno. Delegacija Unije Italijanov pri Biasuttiju in Solimbergu NA 3. STRANI □ □ □ Nobene doklade za dvojezičnost NA 8. STRANI Skakalec Matjaž Debelak priboril bron Jugoslaviji Končno so tudi Jugoslovani dočakali prvo medaljo na olimpijskih igrah v Calgaryju. Nekoliko nepričakovano jo je na preizkušnji z 90-metrske skakalnice dosegel 22-letni Štajerc Matjaž Debelak. To je prva kolajna, ki so jo osvojili jugoslovanski skakalci in druga kolajna Jugoslovanov sploh na olimpijskih igrah, saj je takšno zadoščenje doslej doživel le veleslalomist Jure Franko pred štirimi leti v Sarajevu. Debelak je bil že po prvi seriji na solidnem devetem mestu s skokom 113 m, pred njim pa je bil na šestem mestu Zupan, medtem ko sta Tepeš in se posebej Ulaga, v katera so v jugoslovanskem taboru polagali največ upanja, dokaj razočarala. Toda Debelak je v drugi seriji presegel samega sebe in s skokom 108 m dosegel najdaljši skok preizkušnje, bil je za meter daljši celo od zmagovalca Nykanena, nenadkri-Ijivega asa, ki je v prvi seriji pristal kar na 118 m. Debelaka je na končnem vrstnem redu za sami dve desetinki točke prehitel Norvežan Johnsen. Ekipno slavje Jugoslovanov sta dopolnila še Zupan, ki je bil na koncu odličen deveti, in Tepeš, ki se je z 20. povzpel na več kot zadovoljivo 10. mesto. Vse te uvrstitve zelo dobro obetajo pred današnjo ekipno preizkušnjo, v kateri Jugoslovani niso brez možnosti, da osvojijo novo odličje. V včerjašnjem enajstem dnevu iger so podelili le še kolajne v biatlonu na 10 km. Zlato odličje je dobil tudi Vzhodni Nemec Rotsch, ki je zmagal že na razdalji 20 km. Socialisti za zaščito v »v» nase manjšine Socialistična stranka Italije je pred kratkim predložila v poslanski zbornici zakonski predlog za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Osnutek, ki nosi naslov »Posebne norme za zaščito slovenske jezikovne skupnosti v pokrajinah Trst, Videm in Gorica«, so predložili poslanci Renzulli, De Michelis, Andò, Roberta Breda, Artidi in De Carli. Spremno besedilo k osnutku je napisal furlanski poslanec Gabriele Renzulli. Njegovo poročilo objavljamo v celoti. Tudi v tej zakonodaji PSI obnavlja svojo obvezo, ki je bila v preteklih zakonodajah obveza pokojnega Lorisa Fortune, saj spet predlaga osnutek, ki izhaja iz poslanstva socialistične stranke v zgodovini in v modernih državah. Predvsem tam, kjer se potreba po usmerjanju politike v vse možne oblike mednarodnega sodelovanja spaja s potrebo, da se vsem skupnostim, ki so prispevale k oblikovanju državne zgodovine, prizna pravica do' ustreznega mesta v bodočnosti naše države. Mi socialisti smo prepričani, da mora demokratična država nujno skrbeti za razvoj manjšin, pri čemer mora napeti vse sile za premostitev vseh ovir kulturnega, družbenega, gospodarskega in političnega značaja, ki še danes onemogočajo uveljavitev manjšine same. V tem okviru nas krepi resolucija Evropskega parlamenta o jezikih in kulturah etničnih manjšin v deželah Evropske skupnosti. Ta resolucija poziva članice EGS, ki uvrščajo med ustavna načela splošne zakone za zaščito manjšin, da s temi čimprej poskrbijo za izvajanje teh stvarnih načel. V tem primeru se nam zdi to obveza do skupnosti, ki že več kot tisoč let živi v najbolj vzhodnem delu Italije in ki je imela v preteklosti lažje življenje kot danes. Predvsem teokratske strukture oglejskega Patriarhata in pozneje Beneške republike so priznavale tej etnični stvarnosti pravico do kulturne in upravne avtonomije. Zedinjena Italija ni znala biti v enaki meri občutljiva do te skupnosti in je vse od leta 1866 izvajala nacionalistično in unitaristično politiko, ki jo je fašizem še bolj zaostril, kot je vsem na dlani. Vse to je okrnilo jezikovno in etnično celovitost slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. S ponovno predložitvijo tega zakonskega osnutka, ki smo ga seveda posodobili, podčrtujemo ustavno dolžnost za izvajanje šestega člena republikške ustave in za čimprejšnjo celovito izvajanje Osimskega sporazuma. To je tudi v duhu resolucije, ki jo je italijanski parlament izglasoval prav ob odobritvi te mednarodne listine. S členom št. 1 (drugi odstavek) priznava zakonski predlog PSI kriterij za objektivno ugotavljanje prisotnosti manjšine na našem ozemlju. Pri tem pa upošteva dejstvo, da bi bila globalna zaščita manjšine po področjih pro-tizgodovinska in nelogična, zlasti če bi jo uveljavili s spornim sredstvom ljudskega štetja. Izražanje v materinem jeziku naj bo svobodno in dejansko tako v vsakdanji kot v javni rabi. Za to bo treba ustvariti vse potrebne predpogoje za izvajanje te pravice. Isti princip nam služi kot vodilo za izvajanje členov, ki zadevajo šolstvo, kulturo in kulturno udejstvovanje, saj gre za priznavanje potrebe po ohranitvi jezikovne in kulturne dediščine, tako da bi bila manjšina harmonično vključena v razvoj vseh Slovencev. Posebej pa bo treba pretresti vprašanje šolstva. Morale bi obstajati potrebne izobraževalne strukture za vse prebivalstvo. Šolniki in kulturni delavci naj bi se izobraževali tudi na videmski univerzi. Glede pravice do ■izobraževanja ter do etničnega in kulturnega razvoja slovenske manjšine pa zakonski osnutek izrecno poudarja, da so Slovenci iz videmske pokrajine polnopravni sestavni del tega normativa. Nesporna je tudi potreba po samostojnem delovanju šolskih struktur. Ta samostojnost mora biti koristno povezana z italijansko šolo ter se mora odražati na različnih stopnjah javnega izobraževanja. Na deželni ravni morajo to avtonomijo izvajati in koordinirati organi, ki bodo tudi s pomočjo NADALJEVANJE NA 2. STRANI »Primer Waldheim« še vedno v ospredju pozornosti Avstrijski politologi za omejitev vloge in moči predsednika republike • Odobrene proračunske postavke DUNAJ — Potek »primera Waldheim« bo imel morda posledice tudi za ustavno opredelitev vloge avstrijskega predsednika. V Avstriji se namreč nekateri politologi že leta potegujejo za zmanjšanje pomembnosti, ki jo ustava pripisuje avstrijskemu predsedniku. Ta prizadevanja pa doslej niso bila deležna večje pozornosti in šele z zaključki preiskave o Waldheimovi nacistični preteklosti je celotna zadeva pridobila na aktualnosti. Tako so včeraj na Dunaju predstavili književno delo o avstrijskem strankarskem sistemu in avtorja knjige Anton Pelinka ter Fritz Plasser sta se na srečanju z novinarji zavzela za drastično zmanjšanje moči predsednika republike. Po njunem mnenju je v skladu z ustavo vloga avstrijskega predsednika preveč poudarjena in predsednik ima tudi prevelika pooblastila glede na geografsko razsežnost in pomembnost Avstrije kot take. Zato sta predlagala, da se ustavna določila pri- lagodijo stvarnosti, pomen funkcije predsednika republike pa naj se omeji na minimum. Politolog Anton Pelikan pa je v zvezi s specifičnim primerom predsednika Waldheima dejal, da v kolikor predsednik ne bo znal zadovoljivo pojasniti svoje vloge v drugi svetovni vojni in ponovno pridobiti zaupanja avstrijske javnosti, bo moral sam nositi odgovornost za svoje ravnanje. V Avstriji se sedaj mnogi sprašujejo, če ne bi bilo primerno, da se Waldheim odpove govoru na osrednji slovesnosti v. spomin na 50. obletnico nasilne priključitve Avstrije nacistični Nemčiji. Ta slovesnost bo 11. marca, odločitev o tem ali bo govoril na njej ali ne, pa bo moral sprejeti Waldheim sam. O celotni zadevi se bo moral sicer izreči tudi parlament, toda končna odločitev pripada samemu Waldhei-mu. Po pisanju avstrijskega tednika Profil pa ima »primer Waldheim« negativ- ne posledice tudi za avstrijsko prestolnico, saj naj bi vsa mednarodna politična dejavnost od Waldheimove izvolitve naprej potekala daleč proč od Dunaja. Tednik navaja tudi nekaj primerov, med katerimi je včerajšnje srečanje med avstrijskim zunanjim ministrom Mockom in njegovim švicarskim kolegom, do katerega je prišlo v Bre-genzu, ki je več kot 600 kilometrov oddaljen od Dunaja. Profil omenja tudi novembrski obisk takratnega jugoslovanskega zunanjega ministra Ra-ifa Dizdareviča, ki se je z Mockom srečal v Gradcu, medtem ko je italijanski zunanji minister izbral za srečanje z Mockom Celovec. Vse to dokazuje, piše Profil, da se tuji politiki res izogibajo Dunaja, pa čeprav so iz zunanjega ministrstva včerajšnje srečanje Mocka s Felberjem v Bregenzu utemeljili s tem, da ima dežela Vorarlberg, kjer leži Bregenz, tesne stike s sosednjo pokrajino v Švici. NADALJEVANJE S 1. STRANI podpredsednik zbornice Lattanzio napovedal prvo glasovanje o proračunski postavki finančnega ministrstva, ki je bila pred dvema tednoma zavrnjena s pomočjo prostih strelcev, kar je povzročilo odstop vlade, je v dvorani za-varšalo od napetega pričakovanja. Nekoliko popravljena postavka je bila tokrat sprejeta s 308 glasovi proti 216. Ko je nato šla brez težav in s 313 glasovi proti 215 tudi razpredelnica ministrstva za proračun, je postalo vsem jasno, da so se vremenske razmere v vladni koaliciji in še zlasti znotraj Krščanske demokracije bistveno spremenile. Nekoliko zaskrbljenosti je bilo še za proračun obrambnega ministrstva, h kateremu so stranke opozicije predložile veliko popravkov in okrog katerega se je razvila tudi nekoliko živahnejša razprava. Toda tudi pri tej razpredelnici ni bilo presenečenj. Napetost, ki je vladala pred včerajšnjimi glasovanji, je v prvi vrsti povzročil strah, da bodo prosti strelci obnovili svojo podtalno dejavnost. V teh dneh je bila namreč glavna skrb, kako onemogočiti ta pojav. V ta namen so včeraj dopoldne sklicali sejo načelnikov poslanskih skupin, da bi se dogovorili o predlogu socialistov in republikancev za javno glasovanje tako o proračunu v poslanski zbornici kot o finančnem zakonu v senatu. Komunisti so namreč izrazili svojo pripravljenost, da pristanejo na javno glasovanje, če vlada ne bo spreminjala finančnega zakona v senatu. Predstavniki večine so odgovorili, da je to v pristojnosti senata in si vlada zato ne more prevzemati nobenih obveznosti v tem smislu. Predstavniki opozijcije so zato zavrnili predlog o javnem glasovanju. • Socialisti NADALJEVANJE S 1. STRANI osebnih sredstev znali uveljaviti in ovrednotiti specifičnost slovenske šole. Slovenska manjšina bo lahko celovito odražala svojo bitnost in svoj jezikovni pluralizem tudi na področju lokalnega obveščanja. Zakonski osnutek uvaja nov odnos med kulturo in oblikovanjem prostora, ki prihaja do izraza v nujnosti vplivanja na razvoj teritorija. Pri tem igra prvenstveno vlogoresnično spoštovanje osebnosti drugih, njihovih korenin, vrednot in potreb. Isti koncept moramo izvajati pri načrtih za družbeni in gospodarski razvoj, ki bo moral ohraniti etnično ravnotežje v večjezičnem prostoru, in zagotoviti, tudi s posebnimi združevalnimi pobudami, maksimalno zaščito in ovrednotenje specifičnosti. V tem okviru nalaga zakonski osnutek sored-nji vladi in deželi dolčnost, da v roku enega leta od odobritve tega predloga, preverita pogoje za izvajanje načrtov v funkciji zaščite. Zaključujemo in poudarjamo nujnost, s katero ne gre več odlašati, da je treba slovenski manjšini zagotoviti varno usodo. To bo treba narediti s pravnega zornega kota in s stališča nove politične občutljivosti, ki bi slovenski manjšini (kot sicer vsaki manjšini) zagotavljala uživanje pravic, ki jih ustava večkrat zaman priznava. Franceschini izdal knjigo o terorizmu RIM — Alberto Franceschini, eden od ustanoviteljev rdečih brigad in zapornik v Rebibbii do leta 2022, je z avtobiografskim delom »Mara, Renato in jaz« po lastnih besedah želel pokopati svojo preteklost terorista. Knjigo so predstavili včeraj v Rimu, vendar pa zaradi številnih intervjujev, v katerih je Franceschini že pred izidom knjige v dobri meri razkril njeno vsebino, ne predstavlja nekaj novega. Franceschini v njej opisuje vse etape lastne teroristične kariere, ki se končuje s spoznanjem, da je terorizem sicer del njegove preteklosti, s katero pa je dokončno obračunal. Bivši boksar Monzon sedaj v zaporu Bantan Slovenska skupščina o ustavnih spremembah LJUBLJANA — V Sloveniji so se pred dnevi pospešeno začele javne razprave o predlogu za spremembo slovenske in jugoslovanske ustave. Z ozirom na trenutni gospodarski položaj je po eni strani razumljivo, da bodo ljudje do predlogov kritični, precej pa je tudi tistih, ki zaradi istega razloga niso pripravljeni pretirano zavzeto sodelovati pri tem. Do tega sklepa so prišli tudi na včerajšnjem sestanku v skupščini SR Slovenije, kjer so poskušali narediti nekakšno »inventuro« dosedanjih razprav. Ob tem so ugotovili, da bo postopek sprejemanja ustavnih amandmajev potekal malce bolj zapleteno kot so to menili na začetku, vsaj v Sloveniji pa so že na samem začetku razprave izpostavljene nekatere pripombe, ki so po vsebini takšne, da je vprašljivo, če o tem lahko pride do soglasja z drugimi republikami in pokrajinama. V Sloveniji je namreč vse pogosteje slišati predloge, da bi o tako pomembnem dokumentu morali odločati z referendumom: eni predlagajo, da bi dali na referendum celoten osnutek ustavnih amandmajev, drugi pa bi se morali odločiti, če sploh gremo v nadaljnjo javno razpravo, tretja pobuda pa predvideva, da bi slovensko ustavo sprejemali na referendumu. Ogromno pripomb je tudi na rok, do katerega naj bi potekala javna razprava o novi ustavi. Po prvi varianti naj bi ljudje dajali svoja mnenja do konca maja letošnjega leta, kar je, seveda odločno premalo za takšen temeljni dokument. Sedaj so to razpravo že podaljšali do konca junija, vendar je vprašljivo, če bo tudi to dovolj. Predlog ustavnih sprememb je napisan tudi precej nerazumljivo, vsaj za povprečnega občana: ljudje pa ustave, ki jo ne razumejo, seveda ne bodo sprejeli za svojo. Shultz zadovoljen z obiskom v Moskvi BRUSELJ Ameriški državni sekretar George Shultz je včeraj v Bruslju ameriškim zaveznikom v NATO paktu poročal o vsebini pogovorov s sovjetskim partijskim voditeljem Gorbačovom in zunanjim ministrom Sevardnadzejem v Moskvi. Shultz pri tem ni skrival optimizma v zvezi z razvojem odnosov med Moskvo in Washingtonom, kjer se dialog širi na različna področja in že daje tudi konkretne rezultate. Po Shultzovem mnenju je bil največji napredek dosežen glede nadaljevanja pogajanj o omejitvi strateškega orožja, precej stičnih točk pa je bilo opaziti tudi v zvezi s predlogi za rešitev afganistanskega vprašanja. BUENOS AIRES — Carlos Monzon, nekdanji svetovni boksarski prvak v srednji kategoriji, je od včeraj jetnik v kaznilnici Bantan, ki se nahaja približno 10 kilometrov od Mar del Piate, kjer je bil do včeraj zaprt v preiskovalnem zaporu tamkajšnjega komisariata. Kot kažejo prvi rezultati preiskave, naj bi Monzon 14. februarja umoril svojo tretjo ženo Alicio Muniz. Takoj po prihodu v Bantan so bivšega boksarja pregledali zdravniki, ki so Monzona zaradi dodatnih pregledov tudi zadržali v jetniški bolnišnici, kjer bo ostal še nekaj dni. Nato ga bodo preselili v zaporniški oddelek, v katerem je že 39 jetnikov. Kasneje mu bodo dodelili individualno celico, jetniški psiholog in socialni delavec pa mu bosta na podlagi ročnih in intelektualnih sposobnosti določila eno od vsakodnevnih opravil, ki so jih dolžni opravljati bantanski zaporniki. Na sliki: Carlos Monzon v zaporniški kletki med dajanjem izjave v zvezi s tragično smrtjo svoje tretje žene. (Telefoto AP) Zlati medvedek Jugoslovanu ZAHODNI BERLIN — Čisto mali, a zlati medved berlinskega filmskega festivala bo prilomastil v Jugoslavijo. Prejel ga je Zdravko Barišič za kratki film Oblast in pri tem prehitel češkoslovaškega mojstra Pavla Koutskega. Zmagovalec 38. Filmfestspiela je Kitajec Jimou za film Polje rdečega žita. Srebrnega medveda si je priboril Argentinec Miguel Pereira za film Notranji dolg, mednarodna žirija pa je prisodila nagrado za najboljšega režiserja Kanadčanu Normanu Jewisonu (Moonstruck). Posebno nagrado žirije so prisodili Komisarki sovjetskega režiserja Aleksandra As-koldova, ki ga je prvič po dvajsetih letih lahko ponovno gledal, saj so mu ga sovjetske oblasti odvzele in ga deloma celo uničile. Prvi žrtvi »tedna besa« Novi pretepi v Cisjordaniji JERUZALEM — »Teden besa« in skorajšnji obisk ameriškega državnega tajnika Shultza sta nedvomno znatno pripomogla k temu, da je ozračje na Zahodnem bregu ter na zasedenem ozemlju Gaze še bolj napeto, kot je običajno bilo v minulih dveh mesecih. Prisotnost 1.500 dodatnih vojaških enot pa prav tako ne deluje pomirjevalno, prej obratno. Predsinočnjim sta v Cisjordaniji umrla dva 13-letna otroka. Palestinska tiskovna agencija PPS je posredovala vest, da so deklico Rwado umorili koloni, in to menda kar pred njenim domom v vasi Baka Šakija. Njenega sovrstnika Mahmuda pa so ubili izraelski vojaki v Jamunu pri Dženini. Otrok naj bi po samem pričevanju palestinskih novinarjev — padel, ker se je slučajno znašel v sredi pouličnega boja. Vojaki so streljali in ranili druge štiri Palestince, otrok pa je bil pri priči mrtev. Tiskovne agencije poročajo tudi o novem primeru pokopavanja živih Palestincev. V Gazi so v nedeljo, 14. februarja vojaki pretepli dva Palestinca, ki so ju nato zasuli s peskom. Eden izmed dveh je zbral dovolj poguma, da je vojake zatožil izraelskemu visokemu sodišču, ta pa obljublja, da bo krivce strogo kaznoval. Vsakdanje poročanje o žariščih pa-lestinsko-izrealskega nasilja le delno razbije vest, da je izrealski parlament potrdil predsednika Herzoga še za prihodnjo petletno mandatno dobo. Bivšega generala izraelske vojske sta podprli obe stranki vladne koalicije, srednjedesničarski Likud in laburisti. Na sliki: (Telefoto AP) odredi izraelske vojske na poti v Jeruzalem, kjer bodo morali skrbeti za javno varnost pred prihodom ameriškega gosta Shultza. Kazenski postopki zaradi žalitev JNA LJUBLJANA — Zvezni javni tožilec je zahteval, da se zaradi dveh prispevkov v tednikih Mladina in Teleks uvede kazenski postopek in temeljno javno tožilstvo v Ljubljani je vložilo obtožna predloga zoper odgovornega urednika Mladine Francija Zavrla in novinarja Andreja Novaka. Gre za prispevek »Mamula go home«, objavljenega v 6. številki Mladine 12. februarja letos, ki žali oborožene sile SFRJ in naj višjega predstavnika SFRJ, zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Branka Mamulo, ki je obiskal Etiopijo po pooblastilu predsednika predsedstva SFRJ kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ. Ker je bilo pod prispevkom podpisano uredništvo, so v skladu z zakonom vložili obtožni predlog zoper odgovornega urednika zaradi kaznivega dejanja žalitve SFRJ. Drugi prispevek z naslovom General in generacije, so objavili v 6. številki Teleksa 11. februarja letos, kjer naj bi avtor Andrej Novak žalil oborožene sile SFRJ. Obtožni predlog mu očita kaznivo dejanje žalitve SFRJ. Obenem so na ljubljanskem tožilstvu vložili še en obtožni predlog, pri slednjem pa ni posredoval zvezni javni toži-Tee, zoper odgovornega urednika Mladine Francija Zavrla-Tokrat mu očita kaznivo dejanje obrekovanja. Prispevek 2 naslovom »Pozor« je nepodpisan in ga je objavila Mladina 19. februarja letos, v svoji 7. številki. Tudi tokrat gre za članek na rovaš Branka Mamule. Kot je zapisano v obtožnem predlogu, so v prispevku neresnične trditve, ki lahko škodujejo časti in dobremu imenu zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, Tedaj uradne osebe, v zvezi z izvajanjeih njegove funkcije. V nekaterih časopisih iz drugih republik se je o treh obtožnih predlogih dalo prebrati že prej, predno so ji*1 stranke dobile v roke. »Gre za vprašanje novinarske etike-Nekaj novinarjev me je poklicalo po telefonu in opozori1 sem jih, da o tem ne morejo pisati, saj se zadeva lahko še spremeni,« je v zvezi z tem povedal Boris Stadler, temelja1 tožilec v Ljubljani, (dd) Andreotti ne bo tajnik RIM — »Očitno bi kdo rad videl, da bi kaj delal zunai italijanskih meja.« Tako je italijanski zunanji minister Giuj lio Andreotti hudomušno komentiral vest, ki jo je včeraj objavil dnevnik Giornale, da bi moral zamenjati svoje itak' jansko vladno in politično poslanstvo za kandidaturo z mesto generalnega tajnika OZN. (( »Peres De Cuellar bi rad še dolgo ohranil svoje mestoč je pikro odgovoril Andreotti novinarjem, ki so ga oblega1 - Delegacija Unije Italijanov včeraj pri Biasuttiju Ustanovili bodo mešano komisijo za reševanje problemov manjšine Skupščina F-JK bo tej problematiki posvetila posebno sejo Posnetek s sestanka med delegacijama Unije in deželnega odbora Predsednik Unijer Silvano Sau TRST — Tako predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti kot predsednik Unije Italijanov iz Istre in z Reke Silvano Sau sta se povsem strinjala: včerajšnji sestanek med delegacijama deželne vlade in Unije v Ul. Carducci v Trstu ni bil le formalnega značaja. Oba sta ga ocenila kot zelo pozitivnega, ker so na njem v podrobnostih razčlenili položaj italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in pa probleme, ki jih je treba rešiti za njen nadaljnji obstoj in razvoj ter vlogo, ki jo lahko Dežela ima, tudi v odnosu do državnih oblasti, za premostitev odprtih perečih vprašanj. Na sestanku je bilo vsekakor sklenjeno, da bo v kratkem sestavljena mešana komisija, ki bo določila načrt pobud za kulturni in gospodarski razvoj italijanske manjšine. Vsebino pogovorov, ki so bili za zaprtimi vrati, sta orisala sama predsednika na kratki tiskovni kon-lerenci. V popoldanskih urah je številno delegacijo Unije Italijanov sprejel tudi predsednik deželnega sveta F-JK Paolo Solimbergo. Izhodišče za včerajšnje pogovore •bed predstavniki deželne vlade in Unije Italijanov so bili nedavni dogodki znotraj italijanske manjšine v Jugoslaviji, pred kratkim v Rimu Podpisani italijansko-jugoslovanski sporazum o gospodarskem sodelovanju in nenazadnje vzpodbude same Unije, da bi pač celovito preverili ppravljeno delo na relaciji Dežela-‘talijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji. Tako je uvodoma na tiskovni konferenci dejal predsednik Požele Biasutti, ki je še dodal, kako le pogovore pogojevala še skrb pred Postopno asimilacijo, sicer značilno 2u vsako manjšino. Glede italijan-sko-jugoslovanskega sporazuma je nil mnenja, da le-ta odpira nekatere zanimive perspektive, zaradi česar bo deželna vlada preverila na držav-n* ravni, katere programe predvide-va ta sporazum o sodelovanju med obema državama. Biasutti je nato Podčrtal pomen postavke v držav-®om finančnem zakonu, ki dodeljuje “U milijard lir (v treh letih) za potre-De obeh manjšin (italijanske v Jugoslaviji in slovenske v Italiji); po njegovem — tako je bilo sicer pou-uijeno na sestanku — je treba za Porabo teh finančnih sredstev se-Javiti poseben zakon, katerega einki naj bi začeli veljati že v teku letošnjega leta; ta zakon naj bi po Biasuttijevih besedah moral uravnovešeno porazdeliti omenjena finančna sredstva. Predsednik deželne vlade je nato govoril o pobudah deželnega značaja v korist italijanske manjšine v Jugoslaviji; že letošnji deželni proračun predvideva višje finančne prispevke za te namene, verjetno pa bo možno zvišati prispevke tudi v drugih specifičnih sektorjih. Predstavniki Unije Italijanov so -Biasuttiju predlagali še druge pobude, ki jih je predsednik Dežele vzel na znanje in zagotovil, da jih bo deželna vlada v kratkem proučila; ko bo to opravljeno, se bosta delegaciji Dežele in Unije ponovno sestali, da bi konkretizirali uresničljive predloge. Biasutti je tudi pristavil, kako je deželna vlada z zaskrbljenostjo sprejela na znanje možnost, da bi lahko nekateri zvezni zakoni lahko še pospešili asimilacijo italijanske manjšine. Predsednik deželne vlade je vsekakor zagotovil, da bo Dežela odslej z večjo pozornostjo sledila pravičnim potrebam manjšine in da bo pripravila načrt posegov, ki bo različen od dosedanjega. Sestanek je torej tudi po mnenju predsednika Unije Saua izpolnil pričakovanja pripadnikov italijanske manjšine, ki so Biasuttiju in odborniku Rinaldiju v podrobnostih orisali »zdravstveno stanje« narodnosti, ki jo predvsem bremenita asimilacija in v sedanjem trenutku hude finančne težave. Predstavniki Unije so tudi podčrtali, kako so manjšine za- interesirane za razvoj odnosov med obema državama in kako same manjšine odigravajo važno vlogo v tem kontekstu. Silvano Sau je tudi izrazil željo, da bi bilo zanimanje Dežele za odprfa vprašanja italijanske narodnostne skupnosti trajno, ne pa le občasno, ko se pač odprejo določeni problemi. Glede finančnih pomoči pa je bil Sau mnenja, da morajo ti prispevki izhajati iz točnih zakonskih določil in na osnovi potreb, ki jih ima manjšina. Pri tem je dodal, da se za finansiranje potreb te manjšine ne sme odvzemati drugim. Vsekakor je izra: zil željo, da bi prišlo do konkretizacije nakazanih predlogov. Manjšina pač mora predstavljati razlog za nadaljnji razvoj odnosov — je zaključil — ne sme pa predstavljati še dodatnega problema. O važnosti vloge Ljudske univerze je na tiskovni konferenci spregovoril njen generalni tajnik Luciano Rossit, ki je med drugim izrazil upanje, da bi italijansko zunanje ministrstvo povišalo finančna sredstva za kulturne dejavnosti italijanske manjšine v Jugoslaviji. Podobna zaskrbljenost za usodo Italijanov iz Istre in z Reke je prišla do izraza tudi na sestanku, ki rja je delegacija Unije imela s predsednikom deželnega sveta F-JK Paolom Solimbergom in z načelniki svetovalskih skupin. Ob tej priložnosti je predsednik Solimbergo napovedal, da bo deželni svet posvetil posebno sejo problematiki Italijanov v Istri, oziroma v Jugoslaviji. ALEKSANDER SIRK Trije mrtvi v Obrovu OBROV — Štiriinšestdesetletna mož in žena Stevan in Marija Piller iz Zagreba ter šestinpetdesetletna Vladimira Novak iz Zaprešiča so žrtve hude prometne nesreče, ki se je včeraj ob 9. uri zgodila v Obrovu med Kozino in Reko. Nesreča se je zgodila, ko je 24-letni zasebni avtoprevoznik Sergio Ridulfo iz Trsta vozil s Kozine proti Rupi. V Obrovu, na koncu vasi je z neprimerno hitrostjo pripeljal v desni nepregledni ovinek in nenadoma zapeljal na levo stran ceste in to v trenutku, ko je nasproti z GS-om pripeljal Zagrebčan Stevan Piller. Vozili sta silovito trčili, tovornjak pa je obstal približno na sredini leve polovice vozišča. V tem trenutku je za zagrebškim avtomobilom pripeljala Adriana Žele, 1947, iz Lovrana. Z levim bokom je oplazila tovorni avtomobil in trčila v zagrebški avto. Za Želetovo, ki se je lažje ranila, je s fordom fiesto pripeljal še Rečan Josip Sergo, 1932, in trčil v tovorni avtomobil. Zaradi prometne nesreče je bil promet za tovornjake zaprt do 11. ure, za osebne avtomobile pa je potekal po obvoznici. DUŠAN GRČA MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pave! Stranj__________ Naše manjšinsko obzorje Družbeni sloji in etnični izvor v Trstu leta 1966 V sedanjem narodnostnem trenutku Slovencev v Italiji ni odveč posvetiti nekaj več pozornosti analizam tukajšnjih etničnih odnosov, pa čeprav so bile izvedene pred precejšnjim časom iz vprašljivih izhodišč. Taka skoraj pozabljena analiza je delo Giordana Sivinija »Četi sociali e origini etniche« s podnaslovom: raziskava o politični kulturi tržaških volivcev. Izšla je pri založbi Marsilio v Padovi -leta 1970, v drobni knjižici na 120 straneh. Knjiga je dejansko prikaz rezultatov obsežne raziskave, ki jo je izvedla skupina tržaških profesorjev okoli fakultete za politične vede v letu 1966. Raziskavo je finančno podprla tudi Dežela, posredno pa tudi Vsedržavni svet za raziskave (CNR). V knjigi je pravzaprav le izbor rezultatov, kajti bralec se ne more znebiti vtisa, da na objavljeni podobi manjka nekaj važnih potez. V obrazložitvi pravi avtor, da je raziskava želela odgovoriti na tri vprašanja: a j kako prebivalstvo doživlja družbenogospodarski in politični položaj mesta Trst; b) odnose med tremi glavnimi etničnimi komponentami ter c) politično udeležbo ob volitvah. Glede na tedanje politične razmere v Trstu (afera Hreščak in zaprtje ladjedelnice) ni težko razumeti komu naj bi predvsem služili taki odgovori. Nezaupanje do poročila se poveča nadalje ob dejstvu, da ni naveden celotni vprašalnik, ki je bil predlagan vzorcu 1.000 prebivalcev nad 21 let, skrbno razporejenih po spolu, dejavnostih in etničnih skupinah. Upoštevane, so bile le tri etnične skupnosti: Slovenci (določeni po kriterijih jezika in šole), Begunci (na podlagi lastne oznake) ter »Tržačani« (v Trstu rojeni otroci v Trstu rojenih staršev); ostali anketiranci niso bili upoštevani pri »etnični« obdelavi. Tu pa bodo prikazani le rezultati v zvezi z etnično oznako, zato se je treba najprej ustaviti ob sami izbiri definicij. Kot je že poudarila Alenka Rebula-Tuta v svojem delu »La questione nazionale a Trieste in un'inchiesta tra gli operai sloveni« (Trst, 1980, na str. 154) za Sivinija in sodelavce ne obstaja pojem »tržaški Slovenec« ampak v Trstu si zanje laftRo ali »Tržačan« ali »Slovenec«, kar je seveda nesprejemljivo in kaže predsodke, iz katerih so omenjeni raziskovalci izhajali. Po teh obveznih uvodnih pojasnilih še rezultati raziskave. Glede odnosa do tržaškega gospodarskega položaja so ankete pokazale, da so »Tržačani« najbolj pesimisti. Begunci najmanj, Slovenci pa nekje na sredi, a bolj nagnjeni k optimizmu. Glede povezave socialnih razlik z etnično pripadnostjo, pa so Slovenci tisti, ki to povezavo najbolj čutijo, poudarjajo in menijo, da njih podrejenost ne izginja. Največja kulturna razdalja je bila ugotovljena med Slovenci in Begunci, najmanjša pa med Slovenci in »Tržačani«. Z drugačnega zornega kota: »Tržačan« čuti tako v Slovencih kot v Beguncih svoje tekmece, medtem ko se ti dve skupini smatrata za nasprotni in vidita v liku »Tržačana« svoj cilj. Toda medtem ko Begunci težijo k vsestranskemu stapljanju v pojem »Tržačana«, imajo Slovenci svoj identifikacijski model, ki od »Tržačana« sprejema le nekatere zunanje poteze. Kljub specifičnim razmeram v času ankete velika večina vseh treh skupin smatra sožitje kot uresničljivo (Slovenci 97%, »Tržačani« 84%, Be- gunci 73%). A vseeno je 46% teh »Tržačanov« in 62% teh Beguncev bilo tudi proti vstopu Hreščaka v občinski odbor. Glede politične udeleženosti je raziskava zabeležila presenetljivo dejstvo, da so pripadniki vseh treh evidentiranih etničnih skupin pod-poprečno aktivni, kar avtor razlaga z relativno izoliranostjo vseh omenjenih skupnosti. Vsekakor je veliko navedenih podatkov vsaj dvomljivih, zlasti, ker jim niso postavljene »proti-uteži«, ki bi omogočale primerjavo sorodnih dogodkov pri večini. Tako na primer preseneča podatek, da redno bere Primorski dnevnik le 14,4% Slovencev; da nihče od slovenskih intervjuvancev ni priznal vpisa v kako stranko, medtem ko je nadpoprečno število Slovencev vpisanih v druge organizacije in v sindikate. Nadalje ni sprejemljiv podatek, da med strankami, ki jih izbirajo Slovenci ni omenjena SSk in da zato 20,2% Slovencev izjavlja, da je KD tista stranka, ki najbolje zastopa njih interese (nasproti 28%, ki so navedli KPI, 12,5% socialiste in 6,7% PSDI). Od tu naprej raziskava izgublja svojo verodostojnost in ostaja bolj kot pričevanje resničnega etničnega stanja, pričevanje odnosa, ki ga imajo do te resničnosti določeni akademski in določeni politični krogi. Devet let osnovne šole E. Kardelja v Dutovljah SEŽANA — Letos mineva že 9. leto, odkar so odprli osnovno šolo Edvarda Kardelja, v Dutovljah. In vsa ta leta prireja učiteljski kolektiv in učenci sami dneve šole, ki se odlikujejo zlasti po pestrosti programom in zanimivosti. Eden takih dnevov šole jé bil tudi prejšnji četrtek, ko se je v prostorih šole zbrala velika množica ljudi, Številni starši, mentorji, zunanji sodelavci, predstavniki gospodarskega in družbenega življenja ter številni ostali krajani so se udeležili proslave, ki je bila tokrat posvečena pesmi, plesu in igri. Proslavo je z venčkom tržaških plesov na harmoniko pričel Zoran Lupine, svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko iz Šempolaja. Učenci recitacijske-ga krožka so predstavili slovenske ljudske pesmi, nastopil pa je tudi otroški pevski zbor podružnične šole iz Tomaja, ki ga že vrsto let uspešno vodi Tatjana Jug. V razne kraje Slovenije nas je v pesmi popeljal mešani pevski zbor Primorec Tabor, ki ga vodi dirigent Matjaž Šček. Prisotni so uživali ob nastopu plesalcev, ki so predstavili latinsko ameriške in moderne plese. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja sveta šole najzaslužnejšim posameznikom in delovnim organizacijam. __0145__ ral ^ac*eva ni imela konca. Čez dve leti bo Greg diplomi-ži na Alabamski univerz# Zdelo se ji je, da sta že pol jn Jfnja porabila za ploskanje mladim v dolgih ogrinjalih (jgj aturantskih pokrivalih. Toda najsi sta že tolikokrat vi-SVQa ta Prizor, sta bila ganjena, ko sta tudi dvojčici dobili AaPe. Pod ogrinjali sta bili oblečeni v preprosti beli 0vrat ■ ^nessina je bila popolnoma gladka, z visokim sveč 11 m in vezenim robom, Valina pa nekoliko preveč visok'13' or9andija, h kateri je nosila čevlje z zelo seksi niSo Ver Petami' kj 50 poudarjale njene noge. Toda čevlji odlnč 111 kamen spotike med Val in Faye. Valerie se je Vzh or?0 uPrla' da bi se vpisala na katerikoli kolidž, na kenstv ali.na Zahodu. Nameravala se je posvetiti mane-šolo U ln igri' v Prostem času pa naj bi hodila v igralsko več v T na dramski oddelek Kalifornijske univerze, tem-riponni-0' kamor hodijo »pravi igralci« med delom, da se skuDai J°' PrePričana je bila, da se bo znašla v razredu ^ 1 z Dustinom Hoffmanom in Robertom Redfordom, tako kot je bila prepričana, da bo kljub vsemu, kar sta ji dopovedala Faye in Ward, »vžgala« po vsem svetu. Zadnjih nekaj mesecev je bila njena odločitev predmet žolčnih razprav; dekle je bilo bolj trmasto od obeh. Ward ji je v obupu zagrozil, da je ne bo vzdrževal, če ne bo šla v šolo, njej pa je bilo to očitno pogodu. Nekdo ji je omenil zbirališče mladih igralk v Zahodnem Hollywoodu, kjer bi lahko za samo sto osemnajst dolarjev na mesec dobila posteljo v skupni sobi. Dve izmed igralk sta bili angažirani pri »žajfah«, ena je snemala pornografske filme, čeprav Val tega staršem ni omenila, ena je bila prejšnje leto velika zvezda v neki srhljivki, preostala štiri dekleta pa so redno delala kot manekenke. Faye se je kraj zdel še najbolj podoben bordelu in je to tudi povedala, toda dvojčici sta že skoraj dopolnili osemnajst let in Valerie jo je stalno spominjala na to. V tem sporu Faye ni imela možnosti za zmago. Val je teden dni po maturi oznanila, da se bo odselila. Vanessa pa se je držala svojih načrtov. Poslala je prijave na nekaj šol na Vzhodu, bila je povsod sprejeta, nato pa si je izbrala Barnard, kamor naj bi šla jeseni. Do konca junija je nameravala ostati doma, potem pa odpotovati v New York, kjer naj bi delala dva meseca do začetka šole. Našla si je službo receptorke v neki založbi in je bila vsa razburjena zaradi nje. Greg se je s prijatelji odpravil v Evropo. Samo Anne je letos ostala doma. Poskušali so jo spregovoriti, da bi odšla v mladinski tabor, pa se je uprla, češ da je prestara in da bi raje šla teden ali dva taborit z Lionelom, vendar je ta snemal nov film za Fox in ni imel časa. Tudi Ward in Faye sta se pripravila na veliko snemanje. Od podelitve Oskarjev naprej so ponudbe deževale v hišo še pogosteje kot poprej. Faye je imela za naslednje leto pripravljene že tri projekte, ki ji niso puščali prav nič prostega časa. Ward jo je spomnil, kako pametno je bilo, da sta si privoščila potovanje po Evropi, in Faye se je lahko samo strinjala. Maturitetna zabava, ki sta jo priredili dvojčici, je bila najburnejša od vseh; ko je ob štirih zjutraj odšel zadnji gost, se je Faye izčrpano zagledala v Warda: »Mogoče postajava prestara za vse to.« »Govori zase. Osebno sem mnenja, da so sedemnajstletnice dosti bolj privlačne kot nekoč.« »Le pazi se.« Požugala mu je s prstom in legla na posteljo, da bi se vsaj malo spočila do petih, ko je morala spet vstati. Hotela je pripraviti prizorišče za velik prizor, Ward naj bi preživel dan z Anne in Lionelom. Val je imela nujen zmenek, Vanessa pa svoje načrte. Nihče razen boga ni vedel, kje ali s kom je Greg,, čeprav je bila njegova odsotnost brez dvoma povezana s športom, pivom ali dekleti; na srečo je znal dobro poskrbeti zase. Faye se je srečna odpravila na delo, ravno ko je Ward zaspal. Poletje je minilo, kot bi pihnil. Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni Februarja v našem mestu Cene poskočile za pol odstotka V zadnjem letu so cene na drobno narasle za celih pet odstotkov Februarja so cene v Trstu poskočile za pol odstotka v primerjavi z januarjem in za celih pet odstotkov v zadnjem letu. Sicer še ne dokončne podatke je objavil včeraj občinski statistični urad skupaj z zanimivo primerjavo z naraščanjem cen v drugih največjih italijanskih mestih. Iz nje izhaja, da so v zadnjem mesecu cene najviše poskočile v Turinu (0,6 odst.), Trst je s polovico odstotka na drugem mestu, za njim sta Genova in Bologna z 0,4 odstotka, v Milanu pa so se cene februarja zvišale samo za 0,3 odstotka. Iz enoletnih podatkov pa lahko razberemo, da se najslabše piše prebivalcem Bologne, kjer so cene narasle za 5,4 odstotka, v Turinu so zabeležili porast 5,2 odst., v Milanu 5;i, sledi Trst s petimi odstotki, nekoliko na boljšem pa so v Genovi, kjer so zabeležili podražitve za 4,8 odstotka. Če nekoliko pobliže analiziramo tržaške cene, ugotovimo, da je februarski podražitvi v največji meri botroval skok cene energije za en odstotek, tudi postavka "razni izdatki" beleži znatno povišanje za 0,7 odst., stroški za hrano in oblačilo so se povečali le neznatno (za 0,1 oziroma 0,2 odstotka), medtem ko so ostali nespremenjeni stroški za stanovanje. Tudi iz analize primerjav z lanskim februarjem izhaja, da je naj- bolj znatno podražitev doživela energija s 6,7 odst., cene oblačil so v enem letu poskočile za 5,4 odst., razni izdatki in stroški za hrano so se zvišali za 4,9 oz. 4,8 odst., stroški za stanovanje pa so se zvišali za 4,5 odstotka. Sorazmerno zanimive podatke o gospodarskem stanju mesta pa daje tudi primerjava med bančnimi depoziti v raznih italijanskih mestih, ki so jo prav tako objavili včeraj. Iz te lestvice, ki upošteva stanje 30. septembra lani, izhaja, da ima Tržačan povprečno v banki 12,6 milijona lir, kar omogoča Trstu "častno uvrstitev" na desetem mestu lestvice. Na prvem mestu je seveda Milan (15,2 milijona depozitov na osebo), sledijo Bologna, Trento, Bočen, Firence, Piacenza, Pavia, Aosta in Parma. Druga mesta v deželi so znatno na slabšem: Videm je na 37. mestu (10,7 milijona depozitov na glavo), Pordenon na 40. (10,3 milijona) in Gorica na 47. mestu (9,2 milijona). Kot zanimivost naj povemo, da zaseda zadnje mesto na lestvici Caserta s 3,5 milijona lir depozitov na vsakega občana. Glede visoke uvrstitve Trsta pa velja verjetno že stara ugotovitev, da je treba podatke jemati zelo previdno, saj zaobjemajo celotno pokrajino, ki pa se v našem primeru skorajda istoveti z mestom. Camberjeva vprašanja rimskim ministrom Primer grobega izkrivljanja in potvarjanja na naši koži O tržaškem poslancu Liste za Trst Giuliu Camberju ne velja izgubljati veliko besed. Njegova stališča do Slovencev so dobro znana, in kako gledajo on in njegovi na vprašanje sožitja, tudi ni nobena novost. Toda v trenutku, ko se vendarle kažejo sicer medli in plahi znaki določene politične volje, da bi parlamentarni postopek za globalno uzakonitev slovenskih narodnostnih pravic enkrat počasi le shodil, Camberjeva prostaška dejavnost v parlamentu ne more in ne sme mimo pozornosti naše narodnostne skupnosti. Če bi iskali primere grobih izkrivljanj in potvarjanj dejstev, potem bi lahko vzeli za zgled ravno Camberje-ve posege v poslanski zbornici. Ta teden je posegel s tremi pismenimi vprašanji, ki zadevajo našo narodnostno problematiko. Predvsem se je grobo obregnil ob prof. Sama Pahorja. V pismu ministrom za notranje zadeve, za pošto in za šolstvo označuje dogodek na pošti kot »odprto provokacijo«, ki ima (brez vsakršnega dvoma) očiten namen, da bi skalil obstoječe ozračje miroljubnega in spoštljivega sožitja, ki traja v Trstu že desetletja med italijanskim prebivastvom (95 odstotkov) in slovenskim prebivalstvom (približno 5 odstotkov)«. Potem ko opiše dogodek na čimbolj tendenciozen način (Pahor je »povzročil resne poškodbe predstavnikom javnega reda«, »dogodku je po očitnem predhodnem domenku prisostvoval jugoslovanski novinar«, »vse je potekalo ob obisku jugoslovanske delegacije v deželi F-JK«), se Camber obrača na ministra za šolstvo z vprašanjem, kaj namerava ukreniti, da bi prepričal svojega uslužbenca, da nasilna dejanja niso v skladu z vzgojo novih rodov: »novih rodov, ki jih je treba vzgajati po načelih nenasilja in spoštljivega ter omikanega sožitja«. Zelo poučna pridiga! Vprašanje je seveda samo to, kaj so za Camberja načela omikanega sožitja, kajti že v naslednjem posegu, naslovljenem na notranjega ministra, se znese nad »dvojezičnimi« izkaznicami v nekaterih občinah tržaške pokrajine in trdi, da je »italijansko prebivalstvo teh občin v veliki večini italijanskega govornega jezika ter govori v splošnem samo v italijanskem jeziku in ne v slovenskem«. Da bi o tem ne bilo dvomov, je Camber napovedal, da bo v kratkem predložil zakonski osnutek, ki bi nedvoumno zagotovil italijanskim državljanom (ki bi to želeli) izdajanje osebnih izkaznic samo v italijanskem jeziku. Tudi tretje pismeno vprašanje, naslovljeno na ministrstvi za notranje in zunanje zadeve, ne kaže prav nobene odprtosti do sožitja, na katero se tako rad sklicuje. Vprašanje zadeva članek, ki je bil objavljen v beograjski Borbi ob obisku predsednika jugoslovanske zvezne vlade Mikuliča v Italiji. V članku med drugim piše, da so odnosi med Italijo in Jugoslavijo tako dobri, da bi po dvanajstih letih od podpisa Osimskega sporazuma lahko sklenili drugi Osimski sporazum. Camberja takšna izjava hudo zaskrblja. Že uresničitev sedanjega sporazuma, pravi Camber, »bi hudo oškodovala Trst z gospodarskega, socialnega in političnega vidika«, kaj šele, da bi sklepali nove sporazume. Zato zaskrbljeno sprašuje ministra, če ni morda prišlo do kakšnih tajnih sporazumov med Rimom in Beogradom. DUŠAN KALC Odlok o kontingentih bencina morda že danes pred zbornico Zakonski odlok, ki predvideva posebne kontingente bencina za tržaško pokrajino, so preteklo sredo odobrili v senatu, nato pa se je preselil v poslansko zbornico. Včeraj so o njem razpravljali v zbornični proračunski komisiji, danes pa je na dnevnem redu zasedanja komisije za ustavna vprašanja. Upati je, da bo še danes prišel na dnevni red poslanske skupščine. Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi se je v zvezi s tem včeraj v Rimu sestal s poslancema Colonijem in Reggio, ki sta poročevalca v obeh komisijah, ter s poslancem Bordonom, ki je njun član. Vsi trije so mu zagotovili, da bodo s posebno pozornostjo sledili odloku oziroma njegovi parlamentarni poti do odobritve. Po desetdnevnem zbiranju podpisov Razposlali mnogo pisem z zahtevo po ureditvi strelišča na Opčinah Pred dnevi se je zaključila akcija zbiranja podpisov k zahtevi odgovornim oblastem, da se končno uredi opensko strelišče, kraj, kjer je dalo svoje življenje več kot 100 talcev -borcev proti fašizmu. Akcija, ki jo je začela sekcija VZPI-ANPI za Opčine, Bane in Ferluge, je trajala deset dni; zbranih podpisov je bilo skupno 3802, zbiranje pa je potekalo na vseh sekcijah borčevske organizacije, v Tržaški knjigarni, na sedežu sindikalne organizacije CGIL ter na sekciji KPI Pino Tomažič. V ponedeljek je koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, ANP-PIA, ANED, knjižnice Pinko Tomažič in tovariši, SKD Tabor, Krožka za politične in socialne vede P. Tomažič, osnovne šole P. Tomažič iz Trebč, sekcije KPI-PCI P. Tomažič, Tržaškega partizanskega pevskega zbora in Mladinske skupine P. Tomažič, odposlal pisma z zbranimi podpisi predstavnikom tržaških in deželnih oblasti ter predstavnikom italijanske vlade. Tako je poslal pismo in 129 listov z vsemi podpisi vladnemu komisarju za deželo F-JK, kopije pisma in omenjenih listov pa še predsedniku deželnega odbora Biasuttiju, deželnega sveta So-limbergu, predsedniku Pokrajine Loc-chiju, tržaškemu županu Sta'ffieriju ter še drugim predstavnikom civilnih in vojaških oblasti. Pismo je poslal tudi predsedniku republike Cossigi, predsedniku vlade Gorii, ministru za obrambo Zanoneju, predsedniku vsedr- žavnega združenja ANPI Boldriniju in še nekaterim drugim. »Pismom smo priložili še zelo občuteno pisemce učencev osnovne šole iz Trebč,« nam je povedala Stanka Hrovatin, članica sekcije VZPI-ANPI za Opčine, Bane in Ferluge. »V njem otroci na prisrčen, a tudi ganljiv način opisujejo svoje občutke, ko jim ob obisku openskega strelišča vratar odpre, za njimi.pa ponovno zapre vrata kraja, ki bi moral biti odprt, urejen tako, da bi predstavljal resnično simbol spomina na vse, ki so tu padli kot borci za svobodo. V pismih, v katerih obžalujemo, da se moramo po 40 letih od sprejema italijanske ustave še vedno boriti za uresničitev upravičenih pričakovanj prebivalstva, smo predstavnikom krajevnih oblasti dodali tudi prošnjo, da bi še v osebnem razgovoru utemeljili svoje zahteve.« Koordinacijski odbor poudarja, da akcija za dostojno spomeniško ureditev openskega strelišča s tem še ni zaključena. »Menim, da je skoraj 4000 podpisov, ki smo jih zbrali v zelo kratkem času - in to le na določenih mestih in ustanovah, ne pa kapilarno pri vseh naših članih in somišljenikih, -uspeh, ki kaže, da je zahteva med ljudmi močno občutena. Vsa povojna leta smo se borili, da bi prišlo do spomeniške ureditve openskega strelišča. Zadnjo obširnejšo akcij io smo izvedli v letih 1982-83, ko smo se obrnili tudi do takratnega predsednika republike Sandra Pertinija. Na žalost se vprašanje ni premaknilo z mrtve točke. Upamo in želimo, da bomo na naša tokratna pisma in podpise prejeli zagotovilo, da bo vprašanje, ki nam je tako pri srcu, končno rešeno. Vsa pisma, ki smo jih poslali, so dvojezična,« je še dodala Stanka Hrovatin. (N. L.) Strokovnjaki svetujejo Fluor proti zobni gnilobi Zobozdravniki zagovarjajo danes tri osnovne načine za preprečevanje zobne gnilobe ali kariesa: nega ust, pravilna prehrana in uživanje fluora v primernih količinah. Dokazano je namreč, da tam, kjer posredujejo prebivalcem dnevno vsaj 3 miligrame fluora (kar so sistematično storili na primer v Baslu in Karl Marx-Stadtu s fluoriranjem pitne vode), se je problem zobnega kariesa znatno zmanjšal. Predsednik Italijanskega združenja za preprečevanje in boj proti zobni gnilobi prof. M. Siila je na ponedeljkovi okrogli mizi o onesnaževanju okolja in zobnem kariesu, ki je bila v Časnikarskem krožku, tudi povedal, da v naši deželi zaužijemo dnevno premalo fluora in da bi bilo zato dobro, če bi pristojne oblasti tudi pri nas poskrbele za fluoriranje pitne vode ali če bi vsaj med šolsko mladino razdeljevale fluorove tablete. Na srečanju, katerega pobudnik je bil Club Inner Wheel, so govorili tudi o vplivu, ki ga okolje ima na človekovo zdravje. Direktor Zavoda za medicino dela na tržaški Univerzi prof. F. Gobbato je orisal spremembe, ki so jih v naravi povzročile jedrske eksplozije in se še posebej ustavil pri njihovih posledicah za človeški organizem. Izvedenka za zobne materiale prof. Elettra De Stefano Dorigo pa je jasno povedala, da je po rezultatih zadnjih podrobnih raziskav mogoče povsem izključiti možnost, da bi uživanje fluora bodisi z vodo ali pa preko tablet komurkoli škodilo, (kp) pismo uredništvu O zadržanju kriškega župnika S tem pismom bi rada posredovala javnosti »zgodbo«, ki sem jo doživela. Odločila sem se za poroko in se želela poročiti v cerkvi svoje rojstne vasi, in sicer v Sv. Križu. Odpravila sem se k vaškemu g. župniku, ga obvestila o poroki in ga^ vprašala, če bi lahko pri poroki maševal drug duhovnik, drag in velik družinski prijatelj mojega zaročenca. Od g. župnika sem prejela sledeči odgovor: »Ne maram nobenega... naj mi nihče ne pride raz-bivat škatle v mojo cerkev!« Med drugim je še rekel: »Če se želiš poročiti v Sv. Križu, te bom poročil jaz, drugače pojdi, kamór želiš!« Na mojo pripombo, da ga torej moje želje in moja čustva sploh ne zanimajo, je hladnokrvno odvrnil: »Seveda ne, kaj hočeš, da mene to briga! Jasno sem ti povedal: nočem, da mi kdo pride sem razbivat škatle!« Nato je stopil v kuhinjo, zaprl vrata in me pustil na hodniku, kjer sem obstala brez besed. Teden kasneje sem se vrnila v župnišče s prošnjo, če mi lahko g. župnik pripravi dokumente, ki^so potrebni za poroko izven lastne župnije. Duhovnik se je na glas spraševal, zakaj vztrajam pri cerkveni poroki, češ da sem nevernica, kajti že dolgo časa ne hodim k maši, oddaljila sem se od cerkvenega ambienta in dovolila, da so me (kdo?) zapeljali na slabo pot (katera je pa prava?). Na te njegove izjave sem utegnila le pripomniti, da je mogoče sam kriv, če sama, kot tudi večina kriške mladine, ne zahajam več v cerkev in ne verujem v cerkveno ustanovo. To pa še ne pomeni nevere v Boga. »Veš kaj, poberi se od tod!« mi je ukazal, jaz pa sem vztrajala, ker sem hotela dodati še mnogo svojih mišji in prepričanj. Vendar nisem prišla do besede, kajti duhovnik me je energično prijel za roko, odprl župnijska vrata in me porinil na cestose predno so se vrata zaprla, je utegnil sikniti: »Šmrkovka!« Zgodba je resnična, niso le grde sanje in tokrat je glavna oseba zgodbe duhovnik, ki bi moral biti vsem, vernim in nevernim, zgled dobrote, ljubezni do bližnjega in ponižnosti. Duhovnik, ki vzgaja mladino v šoli in j° uči dobrih dejanj... Ne bi rada dodajala ničesar svojega' ker se dogodki že sami komentirajo-Upam samo, da je Bog res pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Za zaključek naj vam še povem, da mi je isti večer g. župnik iz Sv. Križa telefoniral domov in mi rekel, da če želim, lahko pripeljem v njegovo cerkev kogarkoli in se seveda lahko v cerkvi tudi poročim. »To naj ti bo dovolj,« mi je odgovoril na mojo potrebo po pojasnilih. Tako gotovo ne bom mogla izjavljati, da mi g. župnik ni dovolil, da se v kriški cerkvi »poslovim« od svoje vasi!!! S spoštovanjem, Sara Košuta Danes na Tržaškem velesejmu Študentje proti apartheidu Benny Nato, predstavnik afriške organizacije »Afričan National Con-gress« za Italijo bo drevi ob 17. uri v kongresni dvorani Tržaškega velesejma osrednji gost na manifestaciji, ki so jo študentje tržaške Univerze organizirali, da bi izrazili svojo solidarnost z bojem za ukinitev rasnega razlikovanja. Na manifestaciji bosta govorila tudi Enrico Dodi, predstavnik državnega Koordinacijskega odbora za boj proti rasnemu razlikovanju, in Christopher Gilmore, član urada za mednarodna vprašanja pri vsedržavni sindikalni zvezi CGIL. Svojo podporo so pobudi dale številne organizacije in stranke, med njimi tudi: deželni sindikat CGIL, ZKMI, KPI, PSI, SKGZ in Mladinski odbor SKGZ. S prireditev ob prazniku slovenske kulture Pestra proslava v Zgoniku Bivši in sedanji učenci povsem dosegla svoj namen na dolinski srednji šoli Nedeljska kulturna prireditev, ki sta jo v športno-kulturnem središču v Zgoniku pripravili KD Rdeča zvezda in ŠK Kras, je v celoti dosegla svoj namen. Veliko število poslušalcev je napolnilo tribune in tako opravilo svojo »narodno dolžnost« v počastitev dneva slovenske kulture. Pa tudi program je bil po svoji vsebini in kakovosti tak, da je v celoti zadovoljil vse prisotne. Najprej je v uvodnem nagovoru predsednica KD Rdeča zvezda Silva Perčič razvila osnovno misel, da si moramo z enotnejšim pristopom prizadevati, da se naša kultura kot izraz vsestranske ustvarjalnosti čimbolj uveljavi v širšem krogu in to predvsem v odnosu do italijanskih sodržavljanov, ki naj nas tako bolje spoznajo in spoštujejo. Izrekla je tudi solidarnost prof. Samu Pahorju v boju, ki ga vodi za spoštovanje naših pravic in izreka zadovoljstvo, da so se mladi tako dobro odzvali in aktivno posegli v boj za uveljavljanje naših pravic. Sledila je predstavitev amaterskega fotografa Janka Kovačiča, člana Fotok-rožka Trst, ki že vrsto let spremlja prireditve in s svojim aparatom skrbno ovekovečuje vse dogajanje v zgoniški občini. Kovačič je predvajal vrsto barvnih diapozitivov o Tržaškem oktetu na raznih turnejah po Italiji in v matični domovini. V drugem delu večera pa so se predstavili na odru simpatični člani Tržaškega okteta, ki so s svojo mojstrsko vokalno interpretacijo spleta desetih pesmi iz domače in mednarodne pevske zakladnice poželi zasluženo odobravanje in topel aplavz občinstva. Bil je res pravi užitek prisluhniti univerzalnemu sporočilu petja, ki je v umetniški izvedbi prodorno prišlo do izraza. (B.S.) Učenci srednje šole Simon Gregorčič v Dolini so pretekli petek priredili svojevrstno Prešernovo proslavo. Na pobudo mentorjev-profesorjev so v svojo sredo povabili bivše učence dolinske šole, ki zdaj že zahajajo v višje razrede višjih srednjih šol in se obenem uspešno predajajo glasbenim in književnim hobijem. Bivši in sedanji učenci so tako izoblikovali enourni glasbeno-literarni spored, čigar pestrost in spontanost je v Trubarjevi dvorani ustvarila zelo sproščeno ozračje. Od sedanjih učencev so z recitacijami nastopili Nataša Cibi, Erika Furlan, Valentina Korošec in Borut Klabian, na flavto je zaigrala Samuela Bandi, na harmoniko pa Andrej Sancin. Svoj talent sta ob klavirju pokazali Eva Žafran in Tatjana Jercog; na klavir je igrala tudi Alenia Zobec. Nato pa so se predstavili mladi gostje, ki so pred kakim letom še zahajali v dolinsko srednjo šolo. Vladica Vodopivec in Erik Švab sta prebrala literarna prispevka, s katerima sta zasedla drugo mesto na literarnem natečaju, ki sta ga ob dnevu slovenske kulture razpisala Slovenski kulturni klub in ZSKD. Z izzivalnim pop koncertom pa je proslavi dal poseben pečat ansambel The hard knobs, ki ga sestavljajo: Zeno Biber, Niko Tul, Aleksij Jercog in Peter lancovich (zadnji trije tudi naši bivši uspešni učenci). Valentina Korošec, Katja Salvi in Dario Grilanc pa so za konec - ob spremljavi ansambla - zapeli Prešernovo Zdravljico. Ob proslavi dneva slovenske kulture je na šoli zagledala luč tudi lična in zanimiva prva letošnja številka šolskega glasila »Mlaj«. Po včerajšnjem tristranskem srečanju na Deželi Pozitivni znaki za rešitev hude krize v podjetju Iret Sindikat soglaša s potrebo po preusmeritvi proizvodnje Na Deželi so se včeraj sestali vodstvo podjetja Iret, odbornik za industrijo Carbone in predstavniki sindikatov kovinarjev CGIL, CISL in UIL. Čeprav srečanje ni privedlo do konkretnejših rezultatov, je vsaj po mnenju sindikata prišlo do nekaj pozitivnih premikov. Predvsem sindikat ugodno ocenjuje zavzemanje Dežele za ta problem. Carbone je namreč včeraj zagotovil posredovanje pri ministru za industrijo in notranjem ministru zlasti v zvezi z vestmi, ki so se pojavile v vsedržavnem tisku in ki negativno vplivajo na ugled podjetja. S svoje strani pa se sindikat skoraj v celoti strinja z izjavami, ki jih je dal predsednik upravnega sveta podjetja Iret Cupin. Ta je namreč dejal, da mora takoj prenehati objavljanje lažnih vesti v zvezi z nepravilnostmi pri prodajanju izdelkov tržaške tovarne državam Bližnjega vzhoda. Dejal je tudi, da je Iret dosledno izvajal pravila in spoštoval zakonska določila, vesti iz časopisov pa tudi kvarno vplivajo na vsa pogajanja v zvezi s proizvodno preusmeritvijo podjetja, ki so v teku. Prav tako se sindikat strinja z dejstvom, da je treba čimprej najti izhod iz krize, v kateri se je znašel Iret, saj je njegova poglavitna skrb ohranitev zaposlitvene ravni in dosledno izvajanje pravic delavcev. V ta namen bo sindikat posegel pri pristojnih oblasteh in zahteval ureditev izplačevanja predujmov iz dopolnilne blagajne. Kot nam je povedal sindikalist UILM Fabricci, je Cupin med drugim tudi omenil, da so finančniki pred 4 leti že uvedli preiskavo v zvezi z izvažanjem izdelkov tovarne Iret, da pa tudi takrat niso zasledili nobene nepravilnosti. Preiskava je trajala celih 11 mesecev. Vodstvo Irete se je medtem odločilo tudi .za korenite spremembe v proizvodnji podjetja, vendar se sindikat ne namerava neposredno vmešavati v te načrte. Kot že omenjeno, je v njegovi pristojnosti le skrb za ohranitev podjetja in seveda delovnih mest. Ob zaključku srečanja je odbornik Carbone napovedal, da bo v kratkem sklical sestanek z vsemi tržaškimi parlamentarci, na katerem se bodo dogovorili za skupno smer reševanja problema Iret. Zastopniki sindikata pa so zaprosili, da bi se parlamentarci ločeno srečali tudi z njimi. Sindikat sicer že sedaj pozitivno ocenjuje pristop Dežele, ki je podprla trud vodstva podjetja v iskanju najugodnejše rešitve in se z njim popolnoma strinja glede potrebe po proizvodni preusmeritvi. Podpredsednik deželne vlade in odbornik za industrijo Gianfranco Carbone nam je včeraj tudi osebno potrdil zavzemanje Dežele, da pride do konstruktivne rešitve. Dežela bo zato še naprej vztrajala pri rešitvah s skupnimi vlaganji in pri ustvarjanju novega podjetja tudi pred prihodom novega partnerja, ker zaupa sedanjemu vodstvu in v ustreznost novih načrtov. Preliminarno pa je treba urediti odnose z Rimom, zato bo že v ponedeljek sklicala sestanek s parlamentarci, da se na odgovornem ministrstvu uredijo odprta vprašanja. Stekle priprave za letošnjo Pomlad v Trstu Medtem ko starka zima po vsem sodeč ne namerava še tako hitro »leč za peč«, nekateri v Trstu že razmišljajo o tem, kako bi sprejeli pomlad. V mislih imamo predvsem Odbor za pomlad v Trstu, ki že nekaj let skrbi za okraševanje mesta s cvetlicami in drugim rastlinjem v pomladanskih mesecih. Za ustanovitev odbora je svoj čas dala pobudo tržaška občinska uprava in zdaj mu predseduje občinski odbornik za okolje Pacor (v njem sta tudi odbornika Vattovani in Salvagno), sestavljajo pa ga predstavniki številnih drugih tržaških ustanov in organizacij. V teh dneh se je odbor prvič letos sestal, s čimer so stekle priprave na Pomlad v Trstu 1988. Na sestanku so odobrili okvirni načrt prireditev, ki ga bodo v naslednjih dneh in tednih še dopolnili ter ga o pravem času tudi predstavili javnosti na že tradicionalni tiskovni konferenci. Program predvideva okrasitev mestnih ulic in trgov s cvetjem in zelenjem na tradicionalnih, a tudi na nekaterih novih mestih. Med novimi Oresti naj omenimo Barkovlje, obelisk Pod Opčinami in železniško postajo. Odbor si tudi prizadeva, da bi priredil srečanje likovnikov iz dežel skupnosti jklpe-Jadran, na katerem bi vsak udeleženec imel nalogo, da uredi gredico Po svojem umetniškem okusu. Slovesna otvoritev Pomladi v Trstu 1988 bo predvidoma 27. marca v Vili bngelmann. Simbol letošnje izvedbe bo nova vrsta tulipana, ki so jo nalašč p ta namen vzgojili tržaški cvetličarji. rav na dan otvoritve ga bodo krstili Za »Amadeusa«, seveda ob zvokih Mozartove glasbe. Organizatorji pa obe-aJ° še marsikatero presenečenje. Tiskovno sporočilo UIL Podjetja z državno udeležbo v mrtvilu tudi po konferenci Deželna konferenca o podjetjih z državno udeležbo v Furlaniji-Julijski krajini je že zdavnaj mimo, tržaško gospodarstvo pa doslej sploh ni doživelo kakih bistvenih izboljšav. Tako meni sindikat UIL, ki v svojem tiskovnem sporočilu med drugim ugotavlja, da konferenca še zdaleč ni zadostila pričakovanjem tržaških delavcev in seveda sindikata. »Minister za državne udeležbe Granelli je v svojem posegu poudaril,« beremo v sporočilu, »da so odločitve v zvezi z državno udeležbo v pristojnosti države in ministrstva, ne pa monopol družbe IRI in še manj njenih finančnih družb. Če pa je s to izjavo že hotel postaviti "piko na i", se mu je pošteno zareklo, saj nedavne odločitve na vladni ravni pričajo, da nekatere pristojnosti še vedno niso jasno porazdeljene.« . Vodstvo sindikata kovinarjev, ki se je sestalo v preteklih dneh namreč ugotavlja, da se položaj družbe Fincantieri sploh ni premaknil iz mrtvila, kvečjemu se uveljavlja težnja IRI po krčenju delovnih mest. Tržaške ladjedelnice oziroma to, kar je od njih še ostalo, se bodo tako verjetno spremenile v navadne delavnice, brez vsake perspektive za prihodnost. Nič boljša, celo dramatična pa je slika škedenjske železarne. V tem pogledu je stališče družbe Finsider že kar žaljivo, zlasti ko pravi, da so edina alternativa zaprtju tega objekta zasebniki, ki naj bi železarno prevzeli. To pa po mnenju UIL pomeni kratkomalo zavračanje odgovornosti družbe Finsider, saj ni nikoli upoštevala predlogov delavcev in sindikata, ki so si edini, da je za rešitev železarne AIT potrebna zlasti dobra politična volja. V nič boljšem položaju niso zasebna podjetja, med temi še posebno Iret, Orion in delavnice Laboranti, kjer je zaposlitvena raven že močno ogrožena. Zato bo sindikat UIL nadaljeval začrtano pot in zahteval pogovor z ministrom Granellijem, ki je sam dejal, da je za rešitev tovrstnih problemov edino pristojno ministrstvo za industrijo. V pismih Umberto Sabe »Trst peklensko, strašno mesto« Italijanski literarni zgodovinarji in založniki kažejo v zadnjih letih vse več zanimanja za preučevanje in objavo zasebnih dopisovanj, biografij in avtobiografij pesnikov in pisateljev. V pismih odkriva bralec tisto bolj človeško, vsakdanjo plat avtorja, ki bi mu drugače ostala neznana. Včasih so pisma tudi pomemben dokument o umetnikovem ustvarjanju, kot je to primer tistih, ki jih je Umberto Saba pisal ženi in hčerki med leti 1945 in 1953 in ki sta jih pred kratkim zbrali Gianfranca Ravezzi in Rossanna Saccani z univerze v Pavii. Na nedavni predstavitvi šestedesetih Sabovih pisem, zbranih v zbirki "Atroce paese che amo", je Ravezzijeva povedala, da sta s sodelavko med 350 pismi za objavo izbrali 60 takih, v katerih Saba govori o svojem umetniškem ustvarjanju. Profesorja Guagnini in Maier s tržaške Univerze pa sta spregovorila tudi širše o Sabi, za katerega je bil značilen predvsem odnos do rodnega mesta, ki ga je ljubil in istočasno tudi sovražil. Tako veje na primer iz njegove poezije iskrena in neomejena ljubezen do Trsta, ki ga je vedno znova navdihoval, medtem ko v pismih postane nevrotično, peklensko, skratka "strašno mesto1. V Milanu aretirali Zagrebčana s pomočjo tržaške policije So v Agenti tržaškega letečega oddelka ponedeljek v Milanu v sodelova- la 2 klanskimi kolegi aretirali 22-nega Zagrebčana Branka Mijiča, ki Um . žg°' da je v soboto v Zagrebu kooril miličnika. Branko Mijič je ta-zb'1 ^ krvavem dogodku s prijateljico jaie?al v Milan. Njegov beg pa je tra-m le dva dni: vsklajena akcija med domi 0va^sk° in italijansko policijo je rači nevnemu morilcu takoj prekrižala 2an ne- Mijič sedi sedaj v milanskem dok/11 ^an littore, kjer bo tudi ostal, v0]; er. ne do javno tožilstvo dalo do-4 nta za njegovo ekstradicijo. izcjuhn^093 dogodka, v katerem je Nand'• življenje 38-letni miličnik Ilija Pred 5J0 Prišlo v soboto opoldne C)riri<;u^1À£evo mehanično delavnico v ki ip \ u»kci 10/b v Zagrebu. Miličnik, skušal UCia^no ^ mimo delavnice, je strank xa