lnserati bo sprejemajo in velja tristopna vrsta S kr., če so tiska lkrat, 'i 11 II II •! II " II ii 1| 1| h "i Pri večkratnimi tiskanji su cena primerim iraaoJSa, R oko piti se no vračajo, nefrankovana pisma s« no sprojeinajo. Naročnino prejema opravniStvo (administraci ja) iu ekspedicija na Dunajski oesti št. lfi v Moilija-tovi liiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narod. Po oošli preiemar veli« : Zu celo loto . , 10 ei, — kr. tu poiieta . . 5 ., — ,, »a eeirt leta , , 2 ., 50 „ V administraciji velia: Z« eeio ieto . . S (ji, 40 kr ta pol leta * ,, 20 „ r.a četrt ieta ! ., 10 .. V Linbljani a« dom pošilian ■ »lia BO kr. več na leti.. VredniStvo ;e Florijanske ulica J t. 44. izhaia no trikra na teden m »ieer v turen, četrtek in lonoto. Mesec kimovec In „Slov. Narod". Ravno protekli raoBec september se je nekdaj imenoval „kimovec". Od nekdaj so bili v tem mesecu deželni zbori in šaljivci bo zatrdovali, da je ime od tod, ker so poslanci nalogo imeli, vsem vladnim predlogom priki-movati. Od kar Be jo vstavu okrepila in so liberalci korenjaki postali, in so si poslanci svojo nalogo ravno nasprotno mislili, namreč vsemu ustavljati, kar od vlade pride. Zdi bc nam, (pa ne da bi kdo zato kaj zamerili) da si letos „Narod" prizadeva mesecu septembru spet k prvemu pomenu pripomoči. V št. 21G bo nek J. V. trudi dokazati, da vkljub lanski izjavi in letošnjemu 14/7 morajo narodni poslanci v deželni zbor iti, ter prikimovati temu, kar so vedno nepostavno imenovali. Razlogi niso nikogar prepričali, (iz prepričanja jih gotovo tudi J. V. ui pi-al), a vendar ,,Narod" rahlo dvomečemu ,.Slovencu" prav dvorljivo v obraz meče blamažo, preobra-čanje kozlov, bedastočo otročjo 111 kar je takih ljubeznivost v Nurodovem slovarju. IOoako Ijubeznjivost povč „Soči". Saj pa tudi prav: take ničle, vbogi pritlikovci so podstopijo velikanskemu „Narodu" zoper govoriti I Quos ego! Da bi jih pa vendar ,,Narod" spreobrnil, se poniža do trdoglavcev ter jim, nevernim Tomažem, v zadnjem kimovskem listu svoje umotvorne razloge pripoveduje, ter dokazuje, da zarad mnogo razlogov smeli so narodni poslanci brez vsakoršujega očitanju vesti v zdajni deželni zbor vstopiti ter tako deželo obvarovati agitacij, razburjenosti in stroškov. Dixit ,,Narod" et salvavit animam suam.l Pač resi sed non salvavit animas nostras. „Slovenca" iu „Sočo" so njegovi razlogi in dokazi ravno tako malo prepričali, kakor J. V— kovi. Recimo: (posito, non conceBso,) da bi se bil „Slovenec" „v svoji otročji bedastoči" predrzuil take razloge proti „Narodu" navoditi, radi bi iz-zagrma opazovali, kako bi ,.Narod" sv. jeze trepetal, ter „Slovenca" zdolal, da bi za prBt zdrave kože na njem ne ostalo, lu — pritrditi moramo, da bi se nam „Slovenec" kar nič ne smilil. Pa novodimo rajše nekoliko „Narodovih" Btavkov, naj bralci sami sodijo. „Narod'' piše: „Poslancem se očita, da so se z vstopom izneverili" (lanBka izjava, letošnji sklep !). ,,Ali v politiki to ni tako strogo vzeti, kakor v privatnem življenji" po slovenski v privatnem življenji lažni k, goljuf je v politiki b i s tr o u m e u , zvit mož. „V politiki ni moč tirjat doslednosti'' (tedaj le tavanja po tenu: šviga švaga čez dva praga). „V politiki se praša v prvi vrsti le po uspehu." (Tedaj je Bizmark prav imel, da je 1. 18GG Avstrijo napadel; prav, da je duhovnikom, cerkvam , samostanom knezom njih premoženje (»oropal; prav imajo framasoni na Francoskem z enakim preganjanjem, Lahi, da so si vzeli Lombardijo in Venecijo itd. 1 I zakaj ne? Vspcli so imeli.) ,,Vesten poslanec bo pozabil svoja privatna načela (pomišljanja jih zove „Narod"), samo če je v prid volilcem. (Glejte si no, zdaj naj še kdo trdi, da jezuiti učijo: tinis saneti-ficat med,um ! To menda toliko hoče reči, kakor: Poslanec naj zajirč domii v omaro svoje možtvo, božje zapovedi in svojo veHt, preden gre v deželni ali ali državni zbor.) „Narod" sklene: ,,Naj bi bili narodni po- slanci izoBtaii, kaj bi bil nasledek ? Deželni zbor bi ne bil rnzpuščen, pač pa bi bile zarad novih volitev neznanske agitacije, razburjenosti in volilci bi imeli mnogo stroškov in zgube časa." V prvem ima »Narod" najbrž prav — dež. zbor bi ne bil razpuščen ; kar pa se tiče druzega: agitacij, razburjenost itd. „Narodu nekdaj ni bil tako rahločuten. Mar je li ,,Narod" pozabil, koliko je že on včinil vznemir-jevanja in razburjenosti po deželi, med mirnimi Sloveuci? Bog mu odpusti, padaj, da mu kdaj zasveti pravo spoznanje. Bog naj pa tudi sodi, če ni ,,Narod" sam zakrivil zdajnega deželnega zbora v svoji večini, ne sicer neposredno, ampak posredno s svojim nekršanskim postopanjem, kteroga je začel zdaj celo javno zagovarjati. Ne pohujšajte nam naroda! „Slov. Narod" je zadnjič (v petek) besedo izustil, ki nas je kar osupuila, in proti kteri moramo odločno protestirati. V zadnjem našem listu smo le na kratko rekli, „da „Naro-dovi" razlogi sami sebe obsojnjejo". Danes hočemo to svojo sodbo opravičiti. „Narod" je namreč rekel, da v politiki dana beseda ne velja tako, kakor v privatnem življenji, in da ni treba besede držati, ker pri politiki se gleda le na , uspeh". Ako se nam hoče ozna-njevati taka morala, taka nravnost, taki nazori, potem moramo poč glasno zaklicati: „ne pohujšajte nam naroda I' Do zdaj naš narod še ni slišal takih naukov iz narodnih časopisov; kdo se predrzne, narod pitati z nazori strupene nenravnosti ? Kar „Narod" trdi, da v politiki ni treba poštenosti, da odločuje lo vspeh, to ni samo nekrščansko, ampak tudi po Flavija. Prizori krščanskega življenju iz četrtega stoletja. A. Hurol. Prod. Vilinski. X. ,,Initi>i dolorum". (Dalje.) Občina aventinskega hriba, ki se je bila pomnožila za vse kristjanske udovo in device nezmernega mesta, slišala je trepetajo hrupni šum prihajoče povoduji, ki je žugala, da jo pogoltne. Natornega Btrahu in prirojono sramežljivosti trle so se vso one gospe in Boga rotile, da od njih odvrne najhuje zloz, gubo časti. Nebrzdani vojščaki segajo po ženskah, ki so bolj mrtve kakor žive. Bog je dal milost nekterim svojim služabnicam, da je barbarjem v roke padlo mrzlo truplo. Drugim je dajala obupnost nečloveško moč, da so po levje se borile do konca, t. j. do smrti. Drugo zopet so pobegnile, vso ovire premagavši, z mestu moriji in ognju zapadlega. Toda ah, ušle so nevarnosti, da padejo v drugo še večjo. Ušlo so zarad bogoropnih napadov, da bi padlo v grozovito sramoto. Preganjauim, obdauim, zajetim, k vodi potisnjenim ni ostalo druzega, ko va-njo skočiti; brez pomude si izvolijo smrt v valovih, raje, kakor da bi trpelo onečastenje. Veliko število njih je valil Tiber naprej po svoji strugi in na raznih krajih je bilo videti ua površju plavajoča trupla Kristusovih nevest. Tudi Flavija jo bila hitela na Aventin. Skrbela jo je osoda svojih prijatlic, hotela je z vso občino moliti. Razun tega je mislila, da bode varneja ondukaj gori, kakor pod mii-terno streho, sredi zbegane družine. „Česa bi so imela bati, mislila si jo v svoji priprosti, tudi od surovih vojščakov nedolžni čredi neoboroženih, slabih žensk, ki so ponižno oblečene, sramežljive v zadržanju, pokritega obraza, pod eno strehe živeče, ki nima krasote posvetnega življenja". Taka zmota bi bila za-njo Inhko postaln osodepolua. V nevarnosti, v goječi, otrpnjouu, menila je, du je že onemogla, kakor golobica v jastrebovih krempljih. V tem hipu se pri-vije iz njo prs krik neznanske sile. Na ta klic, ki jo dal spoznati kristjansko sramežljivost in starodavne rimske krvi pouositost, pri- skočila je Metela, hči numidskega kralja, ki je ii nenavadno močjo iz rok surovežev iztrgala hči Scipionov. Obrnivši svojo mlado prijatlico, je ovnro-vala sebe in svoje tovarišice, tako veličastna je bila v onem trenotku nje postavnost, tako spoštovanje ukazujoč ne pogled in veličje vso njene osebnosti tako vzvišeno. Nikdar se še ni tako pokazalu premagujočnost nravne sile nad telesno. Suroveži bili so okameneli in ostra-šerii. Divji vojaki spominjali so na leve in tigre v okroglišču, ki so se ubogljivo in nežno ulegali k nogam kristjanov, svojih žrtev. „Ne dotaknite se Kristusovih nevest". Samo to besedo jo izrekla Metela in zadostovala je. Kristus — njegove neveste I Te besede so imele opanljivo moč, da so bili oni Buroveži preuzeti neizrekljive očarjenosti. Domnevali so, da mora biti v njih kaka skrivuost in ker niso poznali besedi pomena, bili so še bolj prestrašeni. Njih silovita poželjnost je hipomu polegla. Prvikrat so čutili sramežljivost in spoštovanje. Pred sijajnim Metelinim veličanstvom pobesili bo oči, popadali na trdo okorna kolena kukor otroci. V tem stanju bili so popolnoma premagani. Šo roke bi bili v občečloveških nazorih nenravno. Št) divjaki imajo v vojaki dano besedo za sveto. V vsih časih se je visoko čislala svetost dane obljube ali zaveze. Stare Grke so zaničevali, ker so nektere krati dano besedo prelomili, ter jim očitali, da grška beseda ui uobeua beseda (graeca iides uulla fides). Rimljani, dokler so bili še nepopačeni, so raje smrt pretrpeli, nego da bi bili zvestobo, besedo, ali storjeno pogodbo prelomili. Sam kralj Pir je rekel o Fabriciju, da bi se prej dalo solnce iz svojega tira premakniti, nego Fabricij od poti poštenosti. To je biia zlata doba rimske zgodovine Pozneje so pač tudi Rimljani zapustili pot poštenosti in nravnosti, ter so tujim kraljem dano besedo zv.jačno prelomili. S tem so si pač pridobili morda kak začasen ,, uspeh", pa •v svoji notranji kreposti so začeli pešati in bližal se je vedno hitreje padec rimske države, in to le vsled vedno rastoče nenravnosti, ki je vse javno življenje okužila ter tudi naravno moč naroda slabila, če je pa že v poganskih časih dana beseda za sveto veljala, koliko bolj še le potem, ko je narodom zasvetila luč svete vere Kristusove. Ta vera bila je vodilo za vse čine in državne postave v Evropi vsa stoletja, dokler niso vstali v novejših časih preroki materjalizma in brezverstva, ki bo hoteli človeka zopet ponižati na stopinjo roparke živali, ter so rekli, da je močnejšemu vsigdar dovoljeno slabejšega napasti in pokončati; da laž, nezvestoba in prelomljena beseda ui druzega, ko potrebna zvijača, ki je človeku v boju za življenje ravno tako privoljena, kakor zve rini. Ni nam ueznano kako sodijo o tem n. pr. ,,Neue fr. Presse", in z njo vsi judovski časniki znabiti so pisalci „Narodovi" v takih brezverskih pa občerazširjenih časopisih čitali, saj taki nazori so kot vodilo „Naroda" vsa leta prav očitni, zato se ne čudimo ravno, da se pri ,,Narodu" sem ter tje take zmote nahajajo; ali tako očitno in resno zagovarjanje nekršanskih načol nas je vendar le nekoliko osupnilo, ker je „Narod" v boju za našo narodnost zmirom še neko idealnost ohranil, toraj zmirom še nekako za pravico vnet bil, ker se je sam za pravično stvar boril. Brž pa, ko je „Narod" nastopil pota oportunstva, kažejo bc na njemu žalostni nasledki slabe, protikrščanske izreje, in zdaj hoče take nazore celo med narod trositi in ga tako popačiti. Morda , Narod" še sam ni premislil, kaj je govoril, toraj naj svojo besedo prekliče! Po pregovoru ,,et nieminisse juvat" ho čemo le še to omeniti, da je bil „Narod" sam nekdaj največi sovražnik oportunstva, naj se le domisli, kako je zdelaval kranjske poslance, posebno Luko Sveteca, zavoij tega, ker so se vdeleževali sej državnega zbora. Tačas je prinesel , Narod" celo vrsto člankov pod naslovom „vade mecum, Luka Svetec!' in v teh člankih je kaj ogujevito pobijal tisto oportun-stvo, kterega zagovornik je zdaj sam postal. Kaj pa, da je ,,Narod" takrat prav imel, in prav ima tudi zdaj, kajti „Narod" ima zmirom prav, akoravno se mu primeri, da v teku časa ravno nasprotne stvari zagovarjal Kaj hočemo: „tempora niutantur et.,Narod" mutatur in illis". Ker se pa „Narod" že toliko upira na „u spe h", ter vsak čin zagovarja, samo da ima povoljen uspeh, moramo ga pač prašati, kakošen „uspeh" si on obeta od politike oportunstva in slabotnosti? Kaj sta Dalmatincem pridobila s svojim oportunstvom tista dva Dal-matinca, ki sta glasovala za volilno reformo? Nič nista pridobila, pač pa sta svojemu in drugim deželnim zborom zapravila prejšnje pravice. Kakov „uspeh" imajo pokazati opor-cunski Rusini, ki so vedno z ustavoverci glasovali ? Do danes še niso ničesa dosegli. Kak „uspeh" ima oportunstvo hrvaške vladne stranke? Tak uspeh, da jim bo ogerska vlada še tiste pravice vzela, ki so jih do zdaj imeli! Nasprotno pa vidimo pri Madjarih in južnih Oalmatincih , da kdor se za svojo stvar odkrito iu možato potegne, jo tudi doseže. Tega nas uči zgodovina vseh časov. S kakošnjo pravico zamore potem „Narod" svojo politiko zavoij „uspehov" zagovarjati, ko vendar tistih „uspehov" nikjer ne vidimo, in jih od take politike tudi ne moremo pričakovati ! Desetkrat smo že rekli, da se imamo uspehov le potem nadejati, kedar nas bo vlada spoštovati začela, tega pa ne bo storila, dokler se bomo tako boječe obnašali, dokler se za svoje pravice na bomo bolj krepko oglasili. Zdi se nam toraj, da je naša politika tudi glede .,uspehov" večega priporočila vredna. Dobro ^piše v tej zadevi ljublj. dopisnik „Sočo", ko pravi , da moramo naš politični boj zopet tam pričeti, kjer smo ga o naBtopu Taaffeja pretrgali. Mi moramo bkušati, da se toliko okrepimo, da bo vsaka vlada morala našega prijateljstva iskati ne pa mi njenega. Čemu beračiti zato, kar je našega, pravico tirjajmo glasno in možko. Pa — čemii volilce vznemirjati 1 Se ve da vsak boj vznemiruje pa pošten, pravičen boj tudi oživlja in moči vtrjuje. č« se ,.Narod' tacega ,,vznetnirjevanja" bojf, potem naj politiko rajše na kol obeBi; bolje bode na vsak nač'n, kakor naš narod „vzue mirjevati" s tako nekrščanskimi uazori, ter ga pačiti in pohujševati. V tuke nasprotja se zaplete človek, ki se poprime politike oportunstva I Prošnja za posvečevanje nedelj in praznikov. Blizo 200 delavcev se je zbralo v Aussigu na češkem, ter so sklenili, odposlati na državni zbor sledečo prošnjo za posvečevanje nedelj iu praznikov: „Do visocega državnega zbora se obračamo z nujno prošnjo, naj on zato skrbi, da se bo delavskemu stanu ohranil dan počitka, ki je nedelja, ker to je edini od-počitek trdo delajočih stanov. Ker se pa1 v novejšem času delavci tudi ob nedeljah silijo k delu, treba bo postavne brambe za praznike in nedelje, kakor je to že v Ameriki in Angliji. Postavno naj se nedeljsko delo prepovč. Svojo prošnjo pa opiramo na sledeče razloge : 1. Spoštovati se mora naša človeška pravica. Ne sklada se z našo človeško dostojnostjo, ako smo dan na dan vpreženi pri trdem delu brez ozira na nedelje in praznike. Na tak nač;n se tudi naše telesne moči prezgodno porabijo in potrati jo, in komaj nam je dan v letu dovoljen, v kterem bi zamogli svoje oči kviško povzdigniti in se domisliti, da smo za kaj višega rojeni; da nismo sami stroji, ampak pametni, čuteč in misleči ljudje. Ne sramujemo se svojega dela in Be ga ne bomo, pa nekaj počitka mora človek imeti, da se njegov duh zbere, ker pri trdem delu in veliki utrujenosti ni mogoče. Člo vek brez viših misli pa postane neumen in nenraven, zato so po-stavodajalci že v prvih časih določili nektere dneve, v kterih ae ni smelo delati. 2. Imamo to pravico pa tudi kot kristjani. Rojeni in okove pomolili. Srorili so še kaj boljega; ponudili so čelo Bvoje krstu. Nekaj dni potem] sklanjali so glave pod oživljajočo vodo ti si-gambri, da molijo, kar so požigali in požgo, kar so molili. Spreobrnitev celega ljudstva imela je vir v naročju one domače cerkve uli one samostanske občine. Iz nje je izhajal prvi tok tiBtega neizmernega morja kristjauBke vere, ki je imel vso preplavivši barbarski svet prenoviti in rimljausko državo namesiti. Med tem je bival liusebij v Galiji stvari opazujoč. Tjekaj so mu dohajala pisma svojih učenk. A dohajala so vedno redkeje in slednjič je prenehalo vse dopisovanje. Eusebij je vedel, kaj je ovira. Brez dvojbe so bili tekci ustav-Ijani, jim pisma jemane, iz česar je sklepal, da se vojna krdela bližajo Rimu. Kaj je neki z njegovo drago čedo, z njegovim aventinskim samostanom? Kaj jo b Flavijo, Btvarjo vedne skrbi njegove? Prav velik je bil strah Eusebijev zarad tega. Slednjič zve po občni govorici in po hudem po-tresanju vsega sveta, da je padel Rim. O tem ga je preuzela smrtna britkost; a zvedevši vbb poBamnosti one strahovite nesreče, ki so ee mu zdele kakor valovi, ki eden druzega pode m s svojimi rastočimi krogi zaznamljajof globočino, kjer ue je ladja utopila, bila je njegova bolečina brezkončna, Vsak dan so hitele njegove misli k svojim prijatlicam, njihovih pisem pričakujoče. Toda ah , prazni bili bo vsi upi, prazne vse bojazni I Nikakib pisem ni biio več od od njih. Ubežniki so mu pravili nekega dne, dasi marsikaj pretirajoči, žalibog le preres-ničae britkosti domače cerkve in njegova živa domišljija mislila Bi je strašan konec. Sedaj je mislil, da je vse pomrlo in v tej misli, ga je potrdil Metelin molk in Flavije in drugih dopisovalk. Sklenil je popolnoma odmreti svetu, na kterega ga kar nič ne veže. Potrte duše in po tresliki velega telesa podal se je brez pomude v puščavo, v oni globoki in nemi grob, v kterem mu je imelo življenje ugasniti med učenjem, molitevjo, molčanjem in pozabljanjem. XII. Dioudo era o bollo o di gontilo aapetto. Velika množica pregnanih družin, zapuščajo Rim in rimsko zemljo, begala je v okra jine, upajo da tukaj uajde zavetje in domovino. Ah, domovine za-nje ni bilo nikjer več. Gle(i<5 zavetja imeli so tudi malo izgleda. Po velikih nesrečah, ki so državo zadele, Be je podložuost uamestaikov tako razruSila in raz-vezala, da je postala 'zpretorjev, prokonsulov brez uadzoratva. Njih največja želja je bila, da iz ubežnikov, kolikor največ mogoče, denarja izžmo in potem za pode. V Siciliji je lleruklian, vredni naBlednik Verov , na svojo roko s pregnanci kupčeval. Njegova skopoBt bila je tolika, da se ni strašil nikakega bogoropa. Na ortigskem otoku oplenil je tempel Dianin pa Minervin ; zadnjega vrata bila so z zlatom in slonokostjo uložena in polna poob šenih najdragocenejših darov, katerim je zanašal celo Marcel, postavši mesta gospodar. S pregnanci je ravnal Ilerakliau različno. Bogate je oropal imetja; ubogim pa je nastavil to-le grozovinsko zanko. Sirski trgovci, kteri so veljali za najspo-hotueje med ljudmi, prihajali so od čaBa do časa redno v Palerm. Ileraklianje vrgel mrežo ukazavši, da se imajo prijeti vse mlade deklico in pograbiti mlaje ženske in njim po-prodati. Cena se jo ravnala po lepoti, po mladosti iu po rodu. To zadnjo črto so posebno dobro umevali prefektovi pomagači. izgojeni smo kot kristjani. Že tisoč let vlada v naših deželah krščanska vera, na to se opira tudi naša država. Sklicujemo se toraj le ua staro, tisočletno pravico, ako zahtevamo po-Bvečevanje uedeli in praznikov. Marsikteri dogodki so šli preko naše države skozi stoletja, pa posvečevanje praznikov se je skoz vse čase ohranilo. Zdaj so pa nastopili za delavske stanove tako trdi časi, da se nam celo ta pravica že jemlje; zato prosimo, naj nas država postavno brani". Prav tako: naj Be delavci sami potegujejo za svoje naravne in kršanske praviee in gotovo se jim ne bodo odrekle, če Be bodo le VBtrajno za-nje potegovali. Politični pregled. V Ljubljani 3. oktobra. Avstrijske dešcie Deželni zbor tirolski je sprejel postavo , vsled katere bodo dobili kaplani v mestih volilno pravico. Velikanska v resnici je krivca, da star penzijost, ki mestu v ničem ne koristi, se le sprehaja in razne vina poskuša po gostilnah, ima volilno pravico, nasprotno pa je nima mestni kaplan, ki ima posla dovolj ter stoji na visoki socijalni sto-stopinji. On ki tako močno upliva na duševni razvoj iu na nravnost celega prebivalstva, iz ključen je od javnega političnega življenja. Tirolski deželni zbor je zdaj to krivico po pravil, upamo, da bo isto utoril tudi kranjski deželni zbor, kedar bo njega večina spet ua-rodna. .^Narodni listi" v Pragi so slabe volje, ter menijo, da se vnovič bliža ustavo-verna (nemškutsrska) vlada iu preganjanje Slovanov. Omenjeni časnik misli, da so se zadnje čase le zato Slovanom nekoliko prijazne kazali, ker se je bilo bati vojske z Rusijo, in da bi v tem slučaji Slovani ne postali nezvesti hoteli ho jih nekako potolažiti; odkar je pa po shodu v Gdanskem nevarnost vojske z Hu sijo minula, ni več potreba, laskati se Slova nom, in tako se bo zapeljai državni voz zopet v navadni tir nemškutarenja iu centralizma Ne vemo, na kaj češki list obupne misli na Blanja, vendar pa nemogoče tudi ni, toraj pri pravimo se za časa na nove boje! Tudi v Inomostu na Tirolskem so napravili obrtniki svoj shod. Oni zahtevajo, uaj se v trgovinskih zbornicah ločijo obrtniki od trgovcev. Zanimivo Hebu govoril, nister postati, tistemu uasvetovanemu ker se boji, da bodo ti je to, kar je mladi Plener v Ta mož hoče po vsej sili mi-zato je v Hebu govoril proti ,,nemškemu klubu', ,Nemci" prehudo na- sprotovali, morda celo Avstrijo zauikali. Tega pa on ne sme storiti, če hoče kedaj minister postati. Tudi je zvedel, da nemški plemeni-taši ua Češkem ne mislijo utopiti v ,,nemški klub", Plenarju se pa bolj varno zdi, če se ok!epa teh grajšakov, ki imajo veljavo pri dvoru. Rekel je toraj, da bi se „nemški klub" le potem priporočal, ako bi s tem stranka nič ne zgubila, ako bi nihče dosedajnih udov ne odstopil. Ako bi pa velikoposestniki vsled tega ločili se od nemško-liberalcev, potem bi bil tak klub celi stranki le v škodo. Zdaj ko je mladi Pleuer tako odločno izrekel se proti ustanovi „nemškega kluba", zdaj ko je znano da tudi grajšaki ne marajo pristopiti, postalo je zelo dvomljivo, ali se bo ta misel, ki jo je iztuhtala „Deutsche Zeitg.", in s ktero je kozji rog ugnala celo Ilerbsta, sploh kedaj uresničila ali ne. Sloga ustavovercev, ki se vedno povdarja in ki jo je Ilerbst tako ginljivo oznanjeval, se bo menda pa tudi kmalo skrhala. Pleuer stoji ua čisto drugem stališči ko Ilerbst. Da bi se pa Pleuer pri svojih pristaših ne zameril, oznanil je „boj do skrajnosti" z dosedajnu vlado. Volilci so Plenerju ploskali. Pa čudno je da so v istem kraju ploskali tudi Rescbauerju, ki jo ravno nasprotno povdarjal potrebo „uem-škega kluba". Na tako pohvalo politično malo izobraženih ljudi Be pač ni treba dosti ozirati fn*«li£kJ deželni zbor ni nič kaj prija-telj vladni nameri, omejiti občinske pravice in izročiti vso oblast okrajnim glavarjem. Minister Dunajevski si bojda prizadeva, da bi Poljake pridobil za vladni predlog. V deželnem zboru je poslanec Me.runovič govoril zoper jude iu imenoval njihove občine „skrivne družbe", kojih predpravice se morajo odpraviti. Vnanje države. O shodu v G danskem se še mnogo piše; skor vsi glasovi Be zdaj vjamajo, v tem da se je tam pretresavalo vzhodno vprašanje. Gotovega se ne more nič vedeti; vse je tako tiho, da se bojimo kar na enkrat nenavadnega iznenadenja. Poročali smo že o ustanovi upravnega sveta v Bolgariji. Ta upravni Bvet obstoji iz osmih udov, kterih štiri imenuje knez, štiri pa voli ljudstvo. Tudi ministri se smejo udeleževati obravnav tega sveta, pa le dotični minister, o kterega zadevi se obravnava, ima pravico glasovanja. Upravni svet ima tak delokrog: 1. On odgovarja na vprašanja , ki mu jih ministerstva stavlja, 2. on presodi, kake postave naj sr „sobrauju" v po-trjenje predložč; 3. izdelati ima gospodarstveno načrte; 4, on odločuje pri upravnih prepirih; 5. pregleduje državne račune; 6. rešuje pritožbe zoper uradnike in uradne določbe; 7. slednjič ima knezu naznaniti, če se je kje ustava prelomila. Albanei so začeli bolj in bolj uvid-jati, da Be je treba tudi njim odtrgati od turške države, kakor to nameravajo in so deloma že izvržili drugi balkanski narodi, Srbi, Bolgari in Grki. Nek Albanec Jusuf Al Bey hoče v Sofiji ustanoviti list „Tarla", ki bo v arba-naškem jeziku zagovarjal samostojnost albanskega naroda pod ruskim pokroviteljtvom. Karakteristično je, da imajo tudi Albanci do Rusov največ zaupanja. Grabili to jih speče ali pa jih izvabili vi kako nastavo ali pa jih šiloma prijeli pri be-i lem duevu, ukljub ujiora in vpitja, da jih prodajo tistim umazanim kupcem, ki so hiteli, da da jih razpoBtavijo na suženjskih trgih Persije in Mesopotamije. Taka hudodelska kupčija zamogla je trajati oni čas pred obličjem vsega omikanega sveta in Bkoro pred očmi cesarjevimi. Tako velika je bila državna zmešnjava, da so se mogla goditi največja hudodelstva, a ne kaznovana biti. Sicer je bil pa Ileraklian že tskrat pripravljen, če bi trebalo , prapor upora dvigniti, kar je res pozneje storil. Scipiouova hči se je bila b bvojo družino v luki Ostije ubarkala . da si mirnejo deželo poišče. Od daleč na skilejskem obrežju pozdravljali so meBto Redžij, pa če so tudi poročila pesnikov o požirajoči Ilaribdi in o petju siren resnična, kaj je bilo vse to v primeri z nevarcoBtimi, ki so jih čakale v Siciliji ? Toliko da priladjajo v Palfirm, bili so tudi ujete. Le pod tem poroštvom so dobile svobodo, da so dale ogromne vsoto v roke prefekta. Vse, kar je Emilija in njo otroci pri hitrem begu pobrala zlatnine in bisernine, izdalo je komaj, da je bila pohlepnost tega jastreba za treno tek nasitena. Pobravši ji zadnje vrednosti, pre-drznil se je celo tirjati, da mu Plavijo izroče. Pri tem udarcu zgrudi so vsa družina ob-upovaje. Emilija se je rotila, da ji hčere ne vzamejo, dokler živi. Flavija pa je klicala Boga ua pričo, da se bode upirala do smrti. Prefekt boječ se, da ne bi mu ta bogati pleu odšel, pustil je pregnancem malo pokoja. Kaj uaj pa ti začno? Na kaj se odločijo? Kamo beže? Da bi ladjo z morščaki oskrbeli, ni bilo dosti premoženja. Potem pa, kje bi jo dobili na teh obrežjih negostoljubja? Kdo bi si upal vzeti jih ua ladjo. Prevelika je bila njih brit-kost. Raz sebe iu trepetajoče tavale bo ob bregu in kakor Trojanke pogledovale so tje na sinje morje, gorke solze prelivajo. Prežale so ua jadro v nebju, preiskale uajskrajneji ovirke morskih obali upajoče, da ugledajo kako ladjo ako bi moralo tudi samo veslati. In ko b drugače no bilo, zdela bi se jim bila celo smrt v morju Bladka v primeri s hudim, ktero jih je čakalo. (Daljo prih.) Izvirni dopisi. Po«l Čaviiom, 1. oktobra. (Tako želim da bi se ta dopis imenoval.) Redko kedaj se čita v kakem časniku novica iz naših pokrajin pod tem naslovom; kaj govorim, tudi pod drugimi se redko kedaj prikrade kakšen dopis, a še takrat jih resnica v oči bode, kaj hočem, saj je navaduo od nekdaj pri nas Slovencih, da se zatira, kar je resničnega in svete pravice z nogami teptajo. Ne morem si kaj, da bi no spregovoril o naših težnjah in nadlogah, katere nas često-krat napadajo, da, skoraj bi rekel, še bolj v obilnejšim številu, kakor katere druge sosede, kateri ne občutijo vsakovrstnih nadlog, kakor ravno naša podčavenska stran; — katera nas jjtiko tare leto za letom, nektere krati bolj spomladi, a vselej tudi takrat ne izostaue, kadar je kaj pridelka še na polju, iu to je ravuo tista strašanska „burja" ki včasih tako silovita pride, in traja po več dni, da nam včasih več zla provzroči nego 3—4 tedna tra- jajoča „suša", kajti „burja" bo ne ogiblje močno zemljat'h njiv, in globoko vkoreninje-ega košatega sadnega dnvja, rnirvač ona vBe dolomi iu izruje, da celo Btari hrast in plo-dunosni kostajn, morata nekoliko vrhov žrto-vati, čustokrat tudi .avojo močne korenike na površju sušiti, tako, da vbogi kmet zgubi up kedaj več videti enakih dreves ua onem mestu; o drugem že skoraj ni treba več govoriti, kedar se morajo taki velikani pripogniti strašanki burji Kraški. Vboga koruza I kolikokrat se mora zdaj ua eduo zdaj ua drugo stran poleči, in vsa pohabljena od večkratne „burje" pozno jeseni zori, a še takrat vdobimo ž nje same, skoraj gole ,,lcocle", kajti kolikorkrat „burja" napne tolikokrat se ji korenino ua nasprotni strani potrgajo, in vsled tega no more vspešno rasti in o svojem času zoriti; a slednjič pride še, kadar so stebla že skoraj zrela, ter obere vsa peresa tako, du golo palice ostanejo. Kaj pa ho zgodi fii sadjem in grozdjem, katero obojo občuti prej njene vdarce kakor vho drugo. Sedaj naj bi prišli oni gospodje z Dunaja ki vidijo nafto in briško zgodnje češnje tam prodajati, kateri no poslali onega gospoda, ki je bil v stanu v 28 dneh vse našo goriške kotiče pregledati in v boljše razrede potisniti, kakor je že cenilna komisija popolno zudosti storila. Potem so še drugi, ki imajo tudi nekaj gospodarskega greha pri tem, posebno predsednik deželne komisije, kakor nam naznanja cenilec iz Goriškega okraja v svojem dopisu od 25. julija, v 1'iO štev. „SI. Naroda" — kateri bi nam bil mnogo lahko koristil s svojim odločilnim glasom, ker je bilo eduako število glasov „za" m „proti nasvetovaoi tarifi in preloženej od dotičnega deželnega poročevalca". — Kaj hočemo, kedar se že taki ne zavedajo svojih pravic in „koristi", čo so nektere občin« take može izvolile „da so Bogu usmili" I tukej v nekteri občini Podčavenski. Izrazi, n. pr. „To zemljišče jo mojo, denito jo v zadnjo vrsto1', „ta posestnik je bogat, naj lo več plača", itd. Samo to nuj mi bodo žo dovoljeno, opomniti, da bi gospodje, uekaj, ki bodo ali morda so že izvoljeni, za reševanje reklamacij dobro v poštdv jemali nušo „burjo", katera nam Podčevancem vsako leto Hkoraj polovico, nektere ktrati tudi več pobere. Še mnogo bi so dalo spregovoriti, pa naj bode tudi kaj za prihodnjič. Podčavenski. Domače novice. V Ljubljani, 4. oktobra. (Kranjski deželni zbor.) III. seja. Deželn predsednik naznani, da je Nj. velič. imenovalo gospoda Petra Grunseliju za namestnika deželnega glavarja, 'sprejemši odpoved g. dr. Blel-weisa. Poslanca dr. Blenveis iu Dollhof prosita za odpust. Vprašanje zaradi žumberfikega okraja, nli ta spada pod Kranjsko iu Hrvatsko, bilo jo izročeno v poročilo upravnemu odseku. Isto tako prememba domovinske postavo. Poslanec Potočnik je v izvrstnem govoru povdarjal potrebo železnice Trst Loka, ter jej prednost dajal pred predilsko črto. Njegov predlog, naj se izvoli poseben odsek, ki bo o tem poročal, bil je skor euoglasno sirojet. Poročevalec Kaltonegger je govoril v smislu deželnega odbora za preustrojo deželne blagajnlce Med tem je g. deželni predsednik naznanil, du jo došlo pismo od vlade, v katerem se ona tia vprašanje deželnega odbora pripravljeno kaže, prevzeti deželno blagajnico v svojo skrb. Kako se bol.ii vlada in deželni odbor pogodila, bomo fie le videli. O mostu čez Kolpo pri Vinici so govorili poročevalec Dežnimi, potem Lukmami, Navratil in Zavinšek. Ker jo žo hrvaška vlada dovolila precejšno svoto za zidanje tega mostu, ni mogla naša dežela za-ostatl, toraj se je avota dovolila z nekim do-Ntavkom Luckmanovim. Končno so se vršile volitve v nuavctovane odseke. (d. vodja lt. Dolenc) pride v torek '1 t. m. v Semič, kjer bo v sredo vinograde ogledoval, v četrtek in petek pa bo zjutraj in po-poludne javno o trtorojl in o kletarstvu pre-duvul, v Biiboto pa gre z Istim namenom v Črnomelj in Metliko. (ObHniSko društvo ca Ljubljano.) V soboto zvečer se je zbralo blizo 40 obrtnikov na Perlesovem vrtu, da so dogovord o ustnnovi obrtniškega društva za Ljubljano. Predsedoval je tiskar Klein. Govorili ho Ilegali, Klein, '?,v- leznikar, Uudholzer, Drelse itd. V začasni odbor bo bili voljeni gospodje Klein, Skrbinec, Kune, Žoleznikar, Žitnik, Šturm, Sark, Potočnik, llubmnjer, Kudholzer in Drelse. Ta začasni odbor bo izdelal pravila, ter )ih predložil vladi v potrjenjo. (Stari otroci.) Neka hiša ua štentjokobskem obrežji ob Ljubljanici bila je te dni enkrat vsa ozalšanu s zastavicami. Ljudje so s« ustavljali iu popraševali, kaj to pomeni: nli imajo pri starem majorju krst ali godovanje ali kali? Pa ni bilo druzega, ko veselje nad neko prijateljico, ki se je srečno iz kopelji vrnila, in to sta počastila stari major iu majorka z zastavami. Ljudje morajo svoje veselje imeti. (PoskuŠen samomor.) Kakor „Laib. Ztg.' poroču , hotela se je v nedeljo neka ženska z žveplenkami ostrupiti. Potrgala jim je glavice ter jih nekaj pojedla. Odnesli so jo v bolnico. (Dimnik se je vnel) v nedeljo nu št. pe-terskem predmestji v hiši št. 31, Ogenj bil je kinalo pogašen. Razne reči. — K« ko šn je ho n a Ogerskem železnice. Ogerski listi pripovedujejo: Popoldne je odšel vlak iz Deesa, da bi došel ob devetih v Kološvar. Priklenili pa so med potjo še 70 voz in parovoz ni mogel več vleč'. Moli parovoz je pihal in košljal, pa ni mogel nika mor naprej. Na to so se ga popotniki usmilili, ho izHtopili in začeli tiščati, da je slednjič vendar začel počasi naprej lezti. Pri ValaŠuti pa je parovozu popolnoma sape zmanjkalo, ker ni bilo več vode v stroju. Ljudje so zdaj začeli vodo vlnij) nositi in v parovoz ulivntl, tako du se je vlak zopet počasi j zučel naprej pomikati in konečno vendar srečno dospel v Kolo&vur — o polnoči, namesto ob devetih. Res je pač, kar pravi prislovica: extru Huliganom non ost, viia, et. si ost vit«, non est itn. 1'iine cene v lijiiMjniu. Pšenica hektoliter 9 gld. 1() kr.; — rež 5 gl. 85 kr.; — ječmen 4 gld. 5(5 kr.; — ovoh J) gld. O!) kr.; - ajda 6 gl ■'((> kr.; — proso 4 gl. 70 kr.; — koruza 5 gld. 80 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld. 60 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr, —■ niosla kilo gram - gld. 90 kr.; — mast H4 kr.; — šjieh Jrišen 74 lir.; špeh jirckajeu 78 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; - govedine kilogram 60 kr.; — teletniue 52 kr. ; — svinisko meso 68 Itr. — Senu 100 kilogramov 2 gld. 14 kr. slama 1 gld. I>9 kr. Velika razprodala 50% c<■ nejc, ko navadilo. IPOJm I Uii|» ure '2EIT\^\ Jaji poKIljuin uro proti poSt- —noiiiu povKotju, iu komur uru ni V/ C.L l.U ' M vSoč, dum dutiur luu.uj. Tfldlij j« kupčija bl'1'Z IIOVlirilOHti. I Cilinder-lira i'' «roliornga nildja in r. voriž/co, proj 12 gl., zonj 5 gl. 1)5 kr. 1 tira na SVltlrO iz »rebrnega niklja k voriJiloo, proj 15 «1,, zdaj 7 «1. 26 kr. t srebrna remontoir Vtfashlnflton ura >• vortf.ioo, prej :t(l nI., zdaj 16 gl. i srebrna ura na sviilro putontlnuiim itoioajom in verižico, proj 25 gl. I I gl. 95 kr, Zlata ura za flospe, prej po 4o gU., mluj po 20 gl. v, veriftl okoli vratu. Zlato remontoir ure prej po looghi., «daj po >10 gl. /a 5 li l dober Mojim. (i) /k, fi-iiihn, Wl(Ui, RotheiithurmstniBBe 9, gogonilber dom or/.bliieliiilliiOioin 1'aliiis, T im (stolni trg 0) priporočuje sledečo šolsko blago, izdano po J. Lapajuetu: risank«': 1) Pisanka za slovensko lepopisje (SlovonUolm Sclionselirolblioft) za vho stopinjo ljudsko fiolo volja 10d kosov 1 gl. HO kr., posamič 2 kr. 2) Pisanka za nemško lopoplsjo (DiuitHciie« Heliiin- soliiolbluilt) ia vso stopinjo ljudsko Šolo velja 100 kosov 1 gl, 80 kr., posamič 2 kr, .')) Pisanka za slovensko pravoplslo »a nižji stopinji (Hlovonlscliou Itoohtsoliroibhaft auf dar Untorstufo) volja 100 kosov 1 gld. 80 kr., posamič 2 kr. 4) Pisanka za nemško pravoptejo na nižji stopinji (Duutclios Koclitsoliroibhuft auf dur Untorstufo) volja 100 kosov 1 gl. 80 kr., posamič 2 kr. r>) Pisanka za pravopisno in spisno vajo (Sdiroiblioft Cilr Hoclitsclivoib- und AufsutfcUlmn-gen) volja 100 kosov 1 gl. ,'(() kr., posamič 2 kr. •i) Računska pisanka z niištovanlco („onkrat ono") (To pisanka imalo 111 strani, 14 jo za pl-' sanjo pontbljivih.) Volja I (KI kosov 1 gl. 150 kr., posamič ii kr. 7) DomaČo nalO(JO (IIuus«ufgubon) — pisnnk« s črtami ,')2 strani z modrim ovitkom iu napisanim zavitkom volja 100 kosov 2 gld „90 kr., posamič 4 kr. 8) DomaČo naloflO (llanauiifgnbon) — čista pi- sanka m podkladom (listkom z debelimi črtami), .'12 struni z ovitkom in napisnim listkom volja 100 kosov 2 gl. 40 kr., posamič 4 kr. Risanke: a) Za nižjo stopinjo: t) Prva risanka (Liste Zolulioiithoko). IVlraljonn lin (Iriindotiorju, 1., 11. lu III. rvozok, (piko 1 om. nnruioiO volja 100 kosov .'1 gl. K) kr, b) Za sredn jo stopinjo : 2) Driliia risanka (Zwolto Zolcliontlioko). Prirod-jonn po Granduuorju, IV. svocok, (piko 'J «m. lmriuon) volja 100 kosov il gl. 10 kr,, posamič 4 kr. :t) Tretja risanka (D ritto /oioliontlioko). Prirodjona po (Jraiidauorju, V. zvozoli, piko 4 cm. na-rnron velja 100 kosov .'1 gl. IO kr., posamič -1 Ur. -1) Čotrta ri8ailka (Vlorto Zoioliontholco). Prirml-Jcnia po Onimlnuorjli, VI. «vo«ok, (brun pik, k razdeljenim okvirjem) volja 100 kosov ,'l gl 10 Itr.', posamič 4 kr. (3) c) Zu višjo stopinjo : r>) Peta risanka (Kllnfto Zoicboutlioko) » čistim' paplrjom volja 100 kosov 3 gld. tO kr,. posamič 4 kr. Oomovinoslovjo 12 kr. Ohčna zgodovina 25 kr, Nauk o uospoiliiijstvii 411 kr. Ravnokar jo izšlo, ter se dobiva po jiod-pisaul bukvami Orif;iaeII<\ kui7,KofuNN(e, |»rnk~ liNihe Sliiiidi NprediRleii, von P. Frane Xaver IVenint/er, Missloiillr. Cena 4 gl. 80 kr. Po posti 4 gl. 95 kr. (Tretji zvezek, skupnih pridganskih del, omenjnoga pisatelja.) (l) Kupci prejfinih del, blagovolijo naj na-duljovuujo naročiti. Isto tako izšlo je delo Prestav« najlopsih eerkvenlli litmcn, IP. del. Cona 30 kr., po pošti 35 kr. Tudi prvi dei se še dobiv«, po 25 kr., po pošti pa 30 kr. Kdor ima samo prvi dei, nuj blagovoli naslednjega naročiti. BA1tfollMlffc.1t liiiliviirna v Ljubljani, V službo ho v z u 111 o posten iiila