17. številka. Ljubljana, v četrtek 22. janovarja. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan zvečer, izim^i nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za a vstr o-og e r sk e dežele za vao leto 15 gld., za pol leta 8 riđ., za četrt lota t gld., za joden mesec 1 «ld 40 kr — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto LS gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje- na dom računa so po 10 kr. na'mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po *> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 1 kr., čo se trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvolfi frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah št, IZ. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Avstrije prestolonaslednik v Peterburgu. Omenjali smo zadnjič ugodnega utiska, katerega so napravili! po vsej Evropi miroljubive besede ruskega carja ob priliki pravoslavnega novega lota. Danes nam jo zabeležiti drugo stvar, katera nam jasno priča, da razmere mej dvoroma na Dunaji in v PeterborgU ho prijazne in so nam morda tudi porok, da take ostanejo tudi mej narodi mogočnih dveh sosednih držav. Početkom prihodnjega meseca poda se nadvojvoda Frani; Ferdinand v Peterburg, da povrne ruski carski obitelji pohod ruskega carjeviča na Dunajskem dvoru. Akopram priznamo, da taki obiski izvirajo le bolj iz kurtoazije dvorov mej seboj, veu-der se na drugi strani ne da tajiti njih globeji politični pomen, kajti vsekako so znak manj ali več prijaznih odnošajev mej dotičnimi dvori. Po napetih političnih oduošajih zadnjih let storilo je prijetno ugoden utisek, ko se je čula lani novost, da bode ruaki carjevič posetil Dunajski dvor, da si je izbral pot svojemu potovanju preko Dunaja, akopruni to nikakor ni bilo neobhodno potrebno. Z veseljem smo opazili, da odlični gost na Dunajskem dvoru ni bil vsprejet samo z mrzlo ce-remonijelno etiketo, ki je navadna pri tacih prilikah, nego da je bil vsprejem zares sijajen in tudi prisrčen, kar je storilo najugodneji utisek na dvoru v Peterburgu in tudi mej narodom ruskim. Le malo mesecev je preteklo in že se pripravlja na daljno pot odličen član cesarske obitelji, na čegar glavo se bode nekdaj položila krona Ilabs-buržanov, da sam ponovi prijateljsko vez, katera že od nekdaj druži nas dvor z ruskim. Kakor je bil O&e odličnega potovalca, nadvojvoda Karol Ludovik, prejšnja leta juko priljubljen gost na ruskem dvoru, isto tako in še bolj bode gotovo zdaj tudi sin njegov in to bas zaradi odličnega in visocega njegovega položaja, katerega zavzemlje. Kdor vestno in nepristransko opazuje zgodovino, videl hode, da navzlic nasprotstvom političnih interesov vender prijateljsko občevanje mej Pe-terhurškim in Dunajskim dvorom ni bilo nikdar pretrgano, kar je pa več vredno, tudi narodi Avstrije in Rusije neso do zdaj Se nikdar imeli prilike, poskušati se drug proti drugemu na krvavem bojnem polji, — ako odštejemo ono nesrečno dobo, ko so bas Itusi pomagali ukrotiti moč upornikov madjar-skih. PaČ pa sta se bojevali Avstrija in Rusija brez-številokrat in zmagonosno združeni na bojnih poljih. Če ie država naša, pozabi v Sa na vse britke rane in hude udarce, katere so jej prizadejale sedanje njene zaveznice, mogla ustupiti v trojni zavez, če so nekdanje smrtne sovražnice danes največje prijateljice, zakaj bi prijateljici ne mogli ostati dve državi, katerih prijateljstvo že traja stoletja in ni bilo nikdar pretrgano. Le slepa strast in nepre udarjajoči šovinizem moreta trditi kaj nasprotnega. Večina narodov avstrijskih pa gotovo želi, da prijateljski odnoŠaji mej našo in rusko državo ne ostanejo omejeni samo na prijazno občevanje mej dvoroma na Dunaji in v Peterburgu, nego da se uko-renini v narodih trdno preverjanje, da nikakor ni potreba postavljati nasprotja v političnih interesih na ostrino meča. Da je najvnžneji faktor ruske vnanje politike, in ta je car, zares miroljuben, naudahnen z najboljim! nameni, ohraniti svoji državi in narodom evropskim blaginje miru, tega zanikati si ne ujm niti najstrast-neji nasprotnik. Da vlada jednak duh tudi na našem dvoru, o tem preverjen je isto tako vsakdo, sijajen dokaz temu je nameravano potovanje prestolonasled -nika avstrijskega na severni d?or. Kar pa se govori in tako rado pretirava o velicih nevarnostih, kateri- prete evropskemu miru po panslavizmu, ki se tako rado slika na steno kot oni požrešni vrag, ki hoče pogoltniti vso Evropo v nenasitno svoje žrelo, to je stvar, o kateri se je že pisalo toliko, da bi zares tefiko bilo najti še kaj novega, povedati kaj, kar ni bilo že sto in stokrat povedano. Evropski neslovanski narodi, v prvi vrsti pa ona dva naroda, ki danes tako rekoč gospodujeta v Avstriji, sprijaznijo naj s* že vender jedenkrat z mislijo, da pošteni in opravičeni razvoj slovanskih narodov, njih duševno in intelektuelno občevanje mej seboj še nikakor ni oni državi ali celo miru evropskemu toliko nevarni panslavi/cm, s katerim oni tako radi strašijo labk»verujoče politične otroke. Kadar pridejo do tega spozianja, takrat izgubil hode tudi panslavizem ono grano in strašilno lice, ka-keršno se zdaj kaže razburjeni njihovi fantaziji, ki strahove vidi pri belem dievu ter ž njimi straši še druge. Najbolje sredstvo »roti onemu panslavizmu, ki ga oni stavijo kot strahlo vedno In vedno pred LISTEK. Tedenske drobtinice. (Ziina; fioldka mladina; „olVru za časnikarsko drobtinice; „hiquiNitionntriliiiriiil-' in fabrlkaoija Nemcev; Celjski tur-nurčki m neusmiljen krojač; civilna sahla na Zidanom murnu ; VtlikovSki turnvorcin; tabrikacija Italijanov v Trstu iu (iurici; telefon in utrtnovlak na Grad.) Mraz, megla iu snega brez konca in kraja, to je siguatura dueva, s katero nas tako radodarno oskrbuje letošnja zima. Se srečno se smerno zvati, da nam prizanaša burja, ki v Trstu ljudi kar ob tla meče ali pa v Primorji celo železniške vlake ustavlja, da ne mono naprej. Tolaži nas jedino to, da se jednaka godi po vsej Evropi, da, če mi zmr zujemo, se tudi drugod ne tajajo od prevelike gor kote. Kar nekako „ad oculos" nam hoče narava dokazati, da bode res naša zemeljska obla jedenkrat zmrznila iu morda polagoma že na gotove obroke pripravlja na to človeški rod. Kdor je v topli sobi za pečjo lahko se mu je umijati, ali še jedenkrat prihaja mi v teh upravo sibirskih dneh na misel uooga naša šolska mladin:), ki že četrt ali pol ure pred osmo zjutraj mora tu vati po gosti megli, po mrazu in snegu v šolo. A ona nižjih razredov vnča se že ob deseti uri zopet domu, bi li ne bilo \se jedno, če bi dohajala za jedno ali vsaj za pol ure pozneje v šolo? Ali res ne bomo nikdar prišl do tega, kar je drugod že davno uvedeno? Spržil sem še jedenkrat to vprašanje, ker se mi pri taki zimi zares smili uboga naša uežua mladina, na katere zdravje se jemlje tako malo ozira! Klerikalni kolega p d črto bržkone ni imel miru, preduo ni potegnil tudi moje malenkosti v obročje svojih dovtipov, ier mi nekako imputiral nek časnikarski nofer", Uterega sem napovedal za listkarske drobtinice, po njegovem mnenji. Saj je to nekako navada naših lobro pitanih mladih bojnih petelinov, da se za.aujajo zdaj v tega zdaj v druzega, če imajo za to jovod alt ne. Tako me je bil jeden teh hi umnih hjskačev Že davno napadel, komaj da sem dobro se odahnil na domovinskih tleh, a molčal sem takit, kakor tudi zdaj omenjam samo toliko, da bi ač bolj potreben bil „ofera svet, je pravica in poštenost, ki privošči vsa-cemu narodu to, kar mu gre. Avstrijski Slovani in z nami vsak pravi Avstrijec pa boderno s toplimi simpatijami spremljali v duhu odličnega potovalca, Seleč, da se vrne z daljnega severa z najboljšimi uti«i, ter da ti dobri utisi preidejo tudi v kri in meso onih faktorjev, ki so odločilni za našo vnanjo politiko. Y. Politični razgled. IHotraiiJe dežele. V Ljubljani, 22. jauuvarja. Ljudsko številjenje in Ta/feova vlada. Večkrat smo mi že naglašali, da grof Taafle zmatra za glavno nalogo, da nemščino naredi za državni jezik v Avstriji. V tem uas je potrdilo tudi ljudsko številjenje. Vlada je skrbela, da so se povsod imenovali taki komisarji za ljudsko številjenje, ki so skrbeli, da se kolikor je moč Nemcev našteje. Tako so v slovenskih iu čeških mestih in trgih našli toliko Nemcev, da lahko trdijo, da ti kraji neso slovanski, temveč imajo večinoma nemško ali vsaj močno mešano prebivalstvo. S takim postopanjem se je nemščini pridobila nekaka domovinska pravica v slovanskih krajih. Nasproti je pa vlada strogo pazila po svnjih orgimh, da se v nemških okrajih na Češkem ne našteje preveč Čehov, da bi vsaj ne bilo treba nastaviti kacega češkega uradnika. Kakor se kaže, je vlada v več krajih dosegla svoj namen iu po-dedice tacega številjenja bod emu kmalu čutili. Storil se je dalje jeden korak do nem« škega državnega jezika, ter j« grof Taaffe tega gotovo vesel. Mladorchi, Dunajski oficijoseo list se jako jezi nad Mlado-čehi in prorokuje, da bodo jako žalostno ulogo igrali v zbornici poslane *v, naj dobo pri volitvah še toliko mandatov, kajti zaveznikov ne bodo nobenih imeli. Dr. Uiegru so očitali, da se je zavezal z zgodovinskim plemstvom, dr. Gregr bi se pa rad zavezal 3e z vse drugačnimi elementi. Vladno glasilo misli, da se bode v državnem zboru že našla nova večina, če sedanja razpade, vsaj tudi umirajo gospodarji, pa vender nobena hiša hrez gospodarja ni. Pisavi taeega lista ne pripisujemo prevelike važnosti. Vlada seveda ni zadovoljna z Mladočehi, ker j»>j neso hoteli iti na led, kakor dr Rieger. Groi Taaffe sam se je že poganjal za prijateljstvo Mladočehov. toda zaman. Preverjeni smo, da se bode vlada V novem državnem zboru še skušala sjioraz-umeti z dr. (Iregrom. Tako lahko vladi ne bode dobiti nove večine, kakor mislijo oficijozni listi. gospodom kolegom klerikalnega listkarja, da ne bi prijavljali tacih gorostasnih bedastoč, kakor je ona, katero so prijavili v 14. številki svojega lista. Tam se pripoveduje, da je bil prostovoljec Jova-novič zaprt zaradi brzojava na S t r o s s m ay e r j a iu da Peštanski visokošolci prirede za to Jova-noviču na čast banket! „Kako se greši v Av-s tri j. na slovansko potrpežljivost" — je naslov tej zmedeni notici, iu res bi ne mogel biti bolje izbran, kajti konfuzija jo gorostasna! Znano je, da je srbski renegat J ova novic napil zdravico Košutu — a ne telegrafoval S t r o s s m a y e r j u in madjarsk.a mladina hoče zato Jovanoviča, iz-Btopivšega iz zapora demontrativno slaviti. „Sloven-čevim" gospodom pa Be je pripetilo to, kar se jim rado dogaja, da so prav debelo zagazili. Za to „ofer" za časnikarske drobtinice prav rad prepuščam njim samim, ter samo želim, da bi kaj boljega nabrali, nego je baš omenjena kolobocija. V Ljubljani imamo v najnovejem času pravi pravcati „inquisition8tribunalu, to je grozno inkvizicijsko sodišče. Ljudi sicer ta tribunal ne žge živih na gromadah ali jih trpinči v podzemskih kletih. kajti levica ni jedina iti tod! ne bode dolgo marala Taafiea podpirati. ljudsko .številjenje na Dolenjem Avstvij-skem vršilo He je precej nepristranski, zato je pokazalo, da se je poslednjih deset let češki živelj v tej deželi moćno pouinožd. D^set odstotkov kmetskega prebivalstva na Dolenjem Avstrijskem je čeških, v nekaterih okrajih je celo po 46°/0 Cehov. Dolenja Avstiija se potem takem ne more prištevati čisto nemškim pokrajinam Ce hočejo, da je Ivrauitfka, ki ima jedva 6% Nemcev dežela z raeševitiin prebivalstvom, bodo tudi Dolenjo Avstrijo morali za tako priznati. Radovedni sin >, kaj bode vladi storila, da po takem izida ljudskega popisovanja Čeačini v tej kronovini pridobi pravice druzega deželnega jezika. Če se na Kranjskem vzdržuje nemška gimnazija v Kočevji in pa nemški paralelni razredi na gimnazifi v Ljubljau', imajo pač Cehi na Dolenjem Avstrijskem pravico, da se jim dovoli kaka srednja šola. Tivolski tlcželni odbor se je jako malo oziral na Želje Italijanov iu ko zatorej te dni italijanski odborniki odložili svoje mandate. Nemci so zaradi tega seveda jako neza-dOvoljnt, posebno ker se boje, da Italijani kmalu izstopijo iz deželnega zbora Naveličali so ae čakanja in hočejo k pasivno politiko poskusiti, da pri silijo deželni zbor, da dovoli večjo avtonomijo italijanskemu delu dežele. Ministrrska kviza na (>f/evskem. Govori hc, da da ogorek! učni minister grofCsakv odstavko In bode imenovan predsednikom ogorske gospodske zbornice Povod njego.emu odstopu je tO, da se ne more z duhovščino sporazumeti glede n -znanitve krstov druuovei nikov. Naslednik se bode s školi lo/je pobota), Odsjjop ministrov b'jde torej vsekako lep uspeh ogerske duhovščine. Vlada ogerška (e prisiljena iskati pota, da se izmota iz te aadrege. Duhovščina jo je dosedaj vedno verno podpirala v raznarodovanji nemadjar skih narodov in gledati je torej treba, da te pod pore ne izgubi. Nevarno bi bild za vlado, če bi se duhovščina nasadnje oj>rla na nemadjarsko prebi valstvo. Lahko bi uničila delo madjarizacije mnogih let. kajti v resu ci pomad/arjenje še ni posebno napredovalo, temveč .Slovani in Uumuni le zaradi sil nega pritiskanja na morejo prav razviti delavnosti svoje. Tiijiiijc države, Konsrvrufivei v Rusiji zgubljajo tla pod nogami, kakor piše „ Kijevljanin". Večina ruskega prebivalstva n" odobrava odtujenja Rusije od Evrope m zatirania mvravoslavnita pod tožnikov. Vladi pa brez sodelovanje dražbe ne more rešiti svojih nalog. Iz pisave tega lista, ki je do wed Armencev izmej 89, ki so čakati v |ečah obravnave. PomiloSčenci, ko so jih izpustili odšli so tako; v cerkev, molit za sultana. V Carigradu se nadejajo, da bode to pomito- sčenje pomirljivo uplivalo na Armence. Se li ne motijo, budemo kmalu videli. V Armeniji še vedno angleSki Bgentje imjskajo narod. Nevolja je pa že itak velika mej prebivalstvom, ker se reforme vedno obetajo, ne izvedo .se pa ne. S t.icimi sredstvi, kakor je gori oineii|euo potni loščetije, se narod da le za nekaj časa potolažiti, trajno pa ne. hočejo pridobiti Turki Armence na svojo stran, morajo tudi zanje izvesti Bernhnski dogovor. Za to se pa ne morejo odločiti, ker se boje Kurdov in druzih ro parskih narodnosti j. kakor se je to nekdaj godilo, a vender počenja grozne stvari, ter preprečuje umetno fabriciranje Nemcev v Ljubljani, iu to |e gotovo še hu|e nego vsa dejanja slalioglasne špunjske inkvizicije vsaj v očeh obskurnega iz nemškega Gradca k nam doha-jajočega „L*iib. Wochenblattau, kateri je raznesel to grozno novico — ne mej svet, ker tja itak ne pride, nego v redakcije par ti)emu podobnih Časnikarskih pi itlikoveev. Da sem poseben prijatelj Oljskih turnarčkov, to je znano, zato se mi jako smilijo ti revčki, ker jim nek gre jako trdo za nove obleke za nekatere na novo pridobljene tovariše. Ce ravno so tako majhni, vender nek neusmiljen krojač zahteva po štiri forinte za jedno turnarsko obleko! Ali ni to grozno! Svetoval bi, naj počakajo, morda drugo leto dobe lahko ceneje kako stare Sokolsko obleke, katere dado lehko obrniti in prikrojiti. Na slovenskem Zidanem mostu bilo je, kjer je bila prvikrat potegnena — vsaj kar je meni znano — na slovenski zemlji civilna suhla. Dogodil se je v krčmi g. Juvaučiča, kjer je c. kr. poštni uradnik iz Zidanega mosta imenom Alfred Hussa, Dopisi. Iz Cerknice 21. januvarja. [Izv. dop.] Dne 18. januvarja i. ]. povabil je tukajšnji gospod župan odličnejše osebe, da se udeleže sboda, pri katerem bode govoril velespoštovani in za blagor ljudstva vneti p-osp. Ignacij Grunta r, c. kr. notar, o napravi posojilnice v Cerknici za tukajšnjo okolico. Ob 4. uri zbere se lepo število poslušalcev. Gospod Gruntar govoril je o jiomeuu in namenu posojilnic in hranilnic splošno v prav jedrnatem govoru, ter nujiosled na pod las i tega, — da se bode vsled naprave posojilnice zboljšal kmetijski iu ro kodelski stan, zboljšalo poljedeljstvo in obrtaijstvo, ter zacvetela boljša bodočnost — priporočal napravo občinske posojilnice in hranilnice, kat-ra naprava dala bi se po najkrajši poti izpeljati. Na razna vpra-ganja mnogih gospodov, odgovarjal je gosp. govornik povoljno, di.ina nova misel o napravi občinske jiosojilnice za tukajšnji okraj s sedežem v Cnknici vsprejela se je jednoglasno z odobrenjem. Nadalitio delovanje prevzel je tukajšnji gosp. župan. Gosp. Ignaciju Gruntar ju izrekam zahvalo v imenu vseh pričajO&ifc za njegovo požrtovalnost v prid ljudstvu. Hvaležni smo mu že za ta prvi korak, koliko bolj mu bodem i hvalo vedeli, ko se stvar v kratkem obistini. Iu v to: Bog pomagi I D. . . . Iz Velikih l.iasr 20. januvarja. [Izv. dop.] Že večkrat dana mi je bila prijetna prilika, javno priznati m pohvaliti zanimanje Laščauov, a osobito gg. c. kr. uradnikov za ljudsko šolo, in zabeležiti marsikateri blagi Čin, s katerim so oni krepko podporo naklonili učiteljem in učencem. Lansko leto o raspusta tuk. bralnega društva naklonili so ves imetek istega v približni vrednosti 300 gld. tukajšnji šoli v podpora revnih učencev. Zopet so pokazali svoje blago mišljenje dno 31 dec. m. 1. iu dne 18. t. in. osnovavši dve veselic, kojih čisti dohodek v znesku 54 gold. so izročili vodstvu tuk. šole v ta namen, da se naiubožnejšim učencem podari tople zimske obleke. Čast in hvala j ni na nji hovi dobrosrčnosti. Čioveka, zlasti pa učitelja resnično srčno veseli, videti toliko dobrote in toliko naklonjenosti za šolo. To je pač najjdemeniteji dokaz zanimanja /.a šolo in o načinu, kako isto urediti treba. Za zadti|i ugodni uspeh veselic boli tem potom izražena najtopleja zahvala vsem onim, ki so velikodušno v to pripomogli ; dotičtiemu odboru in vsem častitim p. n. gospodom in gos peni, ki so se odzvali povabilu odhorovemu, in na ta način omogočili povoljni izid živeli ! —c. ■ z Hlto«'ijami pri Turjaku 21. januvarja. [Izv. dop ] Vsprejmite, gosji, urednik, dopis iz kraja prav idiličnemu, vzlasti zdaj za visečega snega in skoro večne megle. Ne domišljujte si pa, da vam bodem Bog ve kp.kše pikantne novosti sporočal. Predpust je, dosti snega, mraza tudi ne manka in kar je nujvažneje „a so jo celo v „Cvet;ičnik ' prekrstili, kar pa je ostalo le na papirji. Pred leti je nekdo dokazoval, (če me ne vara spomin v „Ljubljanskem Zvonu"), na Koženpoh je slovanskega izvora in da žnači toliko ko „Hornblichel". Misel moja je, da tisto vei|a tuli sa naš EtižOupoh, kateri je na ro-govatem griči liki Ljubljanski. Omenim naj še nekaj v domači ohrtnosti. n » 480 B Žirovnica . 58 r> Ji n 362 B Brezje . . 13 n n JI 71 V Begunje 67 p n B 447 n Kožljek. . 18 n n JI 110 » Bez ulj ak . 50 it n n 264 n Ddbec . 20 n ■ b 130 n Sevsček 24 n B JI 158 n Topol . . 19 n B n 107 B Podslivoica 12 n n n 67 B Mahnete . 11 B n B 71 » Otonica 6 » n n 35 n Ulaka . . 10 JI n 71 86 n Rožance 7 n n JI 37 B Slome . . :. ■■ 7 n ti B 52 B Hribarje . 6 n n n 28 B Vsa občina šteje 916 hiš. štev. s 5283 prebivalci. Od leta 18S0. narastlo je število prebival'' cev za 284 Opomniti je še, da se je v 10 letih zdatno povzdignilo število domaće živine, iu du se ljudstvo splošno zanima za povzdigo poljedelstva in živinoreje, h kateremu napredku pripomorale ho kmetijske podružnice, od katerih zaznamovati imamo v celi občini tri z okolu 90 udi. D . . . . Domače stvari. — (Umrl) je v Trstu v unči od ponedeljka do torka g. Jakob Goru p, posestnik v Slavini, knjigovodja Kalistrovih dedičev, blagajnik podružnice družbe kv. Cirila in Metoda, knjigovodja „D-lavskega podpornega društva", član vseh narodnih društev, kremenit značaj m poštenjak prve vrste, v 29. letu dobe svoje. Bodi mu blag spomin ! — (Deželni predsednik baron W i n kler) in njegova soproga pripeljala sta se danes zjutraj s kurirnim vlakom z Dunaja v Ljubljano. — (Družbi h v. Cirila i n M e t o d a) je do-poslal 20 forintov g. Ivan Plantan povodom svojega premeščenja iz Radovljice v Ljubljano. — Ča Btlteinn domoljubu, ki je vsekdar in povsod ponosno dvigal zastavo naše družbe, ki i*1 Htopil v kolo koj prvih naših pokroviteljev; ki se je rad udeleževal naših velikih skujiščin — darežljivemu ter zavednemu temu domoljubu javljamo svojo srčuo zahvalo. V o d s t v o družbe sv. Cirila in Metoda. — (Ljudska štete v.) Iz Komende se nam poroča, da je tamošnja učiteljica gospodičina Rothova zapisala v popisuo polo nemščino za svoj občevalni jezik. Štetveni komisar, dobro vedoč, da se v Komendi sploh nemški ne občuje, šel je k ujej in jo je vpiašal, če se morebiti ni zmotila. „Eutschiedcn deut8ch!u bil je kratek a značilen odgovor te ger-manske odgojevalke slovenske dece. — (Ho r r e n d u m !) V prvi nam dojioslaui številki hrvatskega strokovnega lista .Književna Smotra" našli srn > tudi rubriki za „Književne no voBti", v njej pa naznanjeno: „Gramatike bo sanskoga jezika za srednje škole. Dio I i II. Na uka o glasovima i oblicima. Sera j evo 1890. U 8ni str. 128 i 2 listu. Cijeua kruto vezana 40 nč. — ne bili bi mislili, da se bode koncem tega stoletja pOrodila še taka spaka. — (Domača umetnost) Tukajšnji slikar, g. Grilc, napravil je portifi našega v Plovdivu bi-vajočega rojaka, g. profesorja Bežen Seka in ga v Gioutinijevi prodajalnici razstavil. Slavno občinstvo opozarjamo na to z veliko marljivostjo izdelano sliko in priporočamo gosji. Grilca vsem krogom najtopleje. — („Matica Hrvatska") doposlala nam je svoje knjige za 1. 1890. Te knjige so nastopne: 1.) Slike iz občega zemljepisja. Napisao dr. Ivan Hoič Knjiga druga. 2) Petar Preradovič. Izabrane pjesme. 3. Bihać i Bihačka krajina. Mjestopisne i poviestne črtice. (Radoslav Lopašić.) 4.) Prievodi grčkih i rimskih klasika. Svezak osmi. Detnoste-novi izabrani govori. 6.) Zabavna knjižica. Iz primorskog života. Pripovjeda Simo Matavulj. 6.) Zabavna knjižica. Odabrano črtice. I. Pripo-vieati. Napiaao Nikola Tordinac. 7.) Zabavna knjižica: Zabluda matere. Igrokaz u četiri Čina. — Kita evieča. Vesela igra u jednom Činu. Napisala Hermina T o m i ć. 8. Zabavna knjižica. Na rodjenoj grudi. Ladanjske slike. Napisao Kaaver — Sandor — Gjalski. Te knjige so glede izbranega gradiva, zanimive vsebine in lične, da, elegantne vnaujosti tako lepe, da smemo bratom Hrvatom na teh proizvodih prav iz srca čestitati. Osobiti) bodo Matičarjem prijale Preradovičeve pesmi in pa Hoi-ćiva knjiga „Slike iz obc>ga zemljepisa", katera je s podobami in zemliedi tako bogato opremljena, da je veBelje prelistavati jo in čitati v njej. „Matica Hrvatska" je s tem književnim darilom izvestno v polni meri zadovoljila svoje člane, ima pa tudi že knjige za 1891 I. pri pravi jene in bi jib rada v poslednji četrti t. I. razdelila adom. To pa je zavisno od tega, ako tudi člani store svojo dolžnost in točno dopošljejo svoje letne doneske in pridobe še novih članov. „Matica Hrvatska" je že sedaj močno in ponosno društvo, želimo jej pa, da le bolj raste in se še bolj okrepi. Prepričani smo, da B6 bode to gotovo tudi zgodilo, ker je vodstvo v tako izbornih vokal). — (V cestni odbor kamniški) imenovana sta od deželnega odbora gg. Andrej Mejne, posestnik v Komendi, In Karo I Prelesnik, žujian v Strahovici. — (V cestni odbor brdski) imenovana sta članoma gg. Srečko Stare, graščak v Kolovci, in Fran Cerar, posestnik v Glogovici. — (Mesto Beljak) ima 6803, z garnizijo 7608 prebivalce. Leta 1880. imelo jih je 6.104, torej se je prebivalstvo z ušteto garnizijo pomnožilo za 19.4 odstotke. — (Novi ž u j) a n Tržaški) Zadnja „E dino s t" posvečuje uvodni članek novovoljenemu županu, ter vpraša: Kdo je dr. J P i 11 e r i ? Stranka intransigentov prišteva ga svojim, istotako pa tuli konservativna. Bodočnost bode pokazala, kdo ima prav. »Potrpimu torej malo in potem hočemo kritikovati", pravi omenjeni list. ter opravičeno zavrača čudno pisavo „Triesterice", kateta slika ves položaj tako idilično, kakor bi bila prespala vso dogodke, ki so tte vršili zadnja leta v Trstu. Opravi* ceno protestuje „Edinost" proti takemu prikrivanji razmer, ki je pač servilno, nikakor pa patriotičuo in avstrijsko. „TriestericaJ mora imeti zares kosmata ušesa, če so jej tudi petarde „nasprotstva Spravljive in zmerne oblike!" — (Iz Ljutomera) se nam piše: Di nemarno žele. učne zveze čez Radgono-Spielf;•! 1, bili bi popolnoma odrezani od drugega sveta vsled velikega snega, kateri ga leži pri nas nakopičenega, da se ljudje no spominjajo na kaj tacega. Ker je ves promet na železnici od Pragerskega proti Buda-pešti vsled enega ustavljen, dobivajo in pošiljajo Orinožani svojo pošto čez Liutomer. — (Iz Lošinja) se nam piše: Sedaj, ko pOVSOd vladata sneg in mraz, Vas bode gotovo zanimalo čuti, da smo v n s brez snega in da je BOlnce prav toplo. Pred par dnevi je neka družba zajutrkovala pod milim nebom. Bilo je tako toplo, da ni bilo treba vrhovnih oblek. — (Volkovi v Zagrebški okolici.) Kakor smo že javili, je huda zima in velik sneg prignal muogo volkov v najbližjo okolico Zagreba, da celo v predmestja. Zagrebški lovci pripravljajo velik lov nanje. — (Eksploziju dinamita) prigodila se je v Sušaku blizu Reke, po kateri je bila ubita jedna oseba, osem pa ranjenih. Nesreča se je dogodila, ko je neki Štefan B., ki je bil v službi v bližnjih kamenolomih, v svojem stanovanji hotel razgreti dinamit, katerega je imel v lonci. Bržkone je pala z ognjišča iskra v lonec, ki se je razletel s strašnim pokom, ter prouzročil, da se je podrla kuhinjska streha. Vse navzoče osebe, katere so prihiteli ljudje izvlekli izpod razvalin, so hudo poškodovane prenesli« v bolnico. Jedno deklico pa so našli mrtvo. — (A k a d. društvo „Slovenija" na Dunaji) bode imelo bodočo soboto dne 24. januvarja VIL redno zborove sejo i nastopnim redom : 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: „"VVieninger's Restauration" I. Nag-lergasse 1. — Začetek ob V*8. uri zvečer. — Slovanski gostje dobro došli. — (D e I a v s k o b r a 1 o o d r u š t v o v I d r i j i) priredi v nedeljo dne 25. januvarja t. 1. veselico „Vodniku v spomin„ v pivarni „Pri črnem volu" z naslednjim vfiporedom: 1. Aut. Nedved: „ Pevčeva molitev", moški zbor. 2. Aut. Foerster: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij", mešani zbor s spremljevanjem orkestra. 3. Fr. Volarič: „Kukavica", moški zbor. 4. Dr. B. Ipavec: „Narodna", mešani zbor. 5. »Dva gospoda pa jeden aluga", burka s petjem v jednem dejanji. Mej posameznimi točkami svira oddelek c. kr. rudniške godbe. Začetek ob pol 8, uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Iz Trsta.) Veliki ples „Tržaškega Sokola" bode v nedeljo 25. t. m. v gledališči „Politeama liossetti". — „ Slovanske Čitalnice" koncert se preloži in bode 24. t. ni. samo jdesna zabava. — Veselica pev. društva „Adrijau v Barkovljah preložila se je zaradi slabega vremena na prihodnjo soboto 24. t m. — Istotako j>re-ložilo jo društvo „ H a j d r i h " na Prošeku svojo veselico na 8. februvarja, da ne moti veselice na Občinah, ki bodo 1. februvarja. Kakor se vidi, slovenska društva v Trstu in v okolici marljivo delajo ter hud-« narodno zavest posebno s petjem, katero goje razna društva v okolici. — (Pevsko društvo „Danica" na K on-tovelji) priredilo je veselico, ki je napela Bijajno. Petje, deklamacija in igra. vse se je vršilo v najlepšem redu. Pevski društvi „Hajdrih" iz Prošeka in „Adrija" iz Bukovlj udel žili stase korporativno, tako da je bilo zbranih nad lUO pevcev.. Veselico počastil le tudi poslan-c gosji. Nabergoj Veselo gibanje in gojenje slovenskega petja v okolici Tržaški nam je porok, da narodna zavednost tam živo kbje. — (Vabilo k veliki besedi,) ki se priredi V dan 1 fdir. t. I ob */$ 8 uri zvečer v jno-storih „Goriike Čitalnice*4 v proslavljenje petimi vajs tletneg.i delovanja gospoda Erneata K I a v-žar-ja na dramatskom polji. SlavnoSt bode obsegala besedo, banket in ples. Vspored Besedi delil se bode pri UStopU. — Kdor se hoče udeležiti banketa (po 1 gld. za osebo brez pijače), naj se oglasi vsaj do poludne 1. febr. pri odboru ali čitalničnem čuvaii. Gospodje pleialci naj izvoie priti v salonski obleki. Uatopnina za osebo 50 kr , za družino 1 gld. 20 kr. — („Hrvatska Čitaonica" v K a s t v u ) priredi v nedeljo dne 1. februvarja V svojih pro-stordi, v Narodnem domu", zabavo s petjem, veseloigro „Lijepo li ga zaludiše", tombolo in plesom. Na programi) i*1 tudi Dav. Jenka skladba „S ranam". — (K. a z pisala) se bodo v kratkem naslednja mesta okr. dež. zdravnikov: Senožečah, v Koftev-ski Reki, Železnikih, Smariji, Loži in Bohinjski Bistrici z letno plačo po 800 gli., v Trebnjem z letno plačo 700 gld , v Radovljici z letno plačo tiOO ghi. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj 21. januvarja. Nadvojvoda Fran Ferdinand pojde v Peterburg v spremstvu dveh vlsoclh plemenitniUov, od katerih je jeden odličen vojaški dostojanstvenik. Nadvojvoda ostane v Peterburgu deset do dvanajst ur. Mej tem Časom bode več veselic pri dvoru. Dunai 21. januvarja. „Pol. Corr." piše: Kralj italijanski podelil je nadvojvodi Franu Ferdinandu d* Este kolije Anunuciatineija reda. Veleposlanik Nigra izročil je včeraj kolije nad-vodi v posebni avdijenci. LVOV 21. januvarja. Policija letos prepovedala dijakom, s plakati naznanjati svečano cerkveno opravilo v spomin poljskega ustanka. Budimpešta 21. januvarja. Ljudsko štetje je končno pokazalo, da je Budimpešta dne 31. decembra imela 510 003 prebivalcev. Klin 21. januvarja. Papež se je nekoliko prehladil iu leži od včeraj v postelji. Tokio 21. januvarja. Novo, še le lani v novembru otvorjeno parlauientsko poslopje, pogorelo danes zjutraj. Dunaj 22. januvarja. „Presseta : Pričakovati ni, da bi se šolski zakoni dogotovili v tem zasedanji deželnega zbora v Inomostu, vender ni brez nade, da se bodo nasprotstva pozneje poravnala. V deželnem zboru bila potem dopolnilna volitev za izstopivša italijanska odbornika. Potem predlagal K oni i nujno obravnavo odsekovih predlogov glede avtonomije južne Tirolske pred točkami današnjega dnevnega reda. Velika večina deželnega zbora izrekla se je za nujnost, na kar je namestnik v imenu cesarjevem proglasil, da je deželni zbor zaključen in deželnega glavarja naprosil za takojšnjo izvršitev. Deželni glavar govoril par kratkih besed za slovo, na kar se je deželni zbor zbor zaključil s trikratnimi živioklici na cesarja. Razne vesti. hi vsi cesar brazdijski baje jedna noč" iz arabščine v ž niim občujejo vsuk dan, aedni sreinejega čuti, nego * (Doni Ped ro,) sedaj prevaja „ Tisoč in portugalščino. Ljudje, ki trdijo, da se dum Pedro za časa, ko je vladal. * (Sa k h onako šolstvo.) Lani je na Saksonskem bilo 4251 ljudskih šol, katere je pohajalo U54.()40 učencev. Skoro vse šole pohajali so dečki in deklice. Izključno deških šol bilo je samo 22, dekliških pa 27. 85*/0 učencev pohaja štiri- in več-razrednice Na jeden razred pride v nižjih 47. v srednjih 40 in v višjili ljudskih šolah samo 2G učencev. * (Peterburg) ima po najnovejšem ljudskem štetji 956 226 prebivalcev. * (Žalosten jubilej.) Pred 40 leti spisal je nemški pisatelj Doppler svojo prvo »gro, katerih je v teku let napisal nad 500. Danes je mož 72 let star, in za majhne zneske mora pisati za male družbe ljudskih pevcev, Bolan in zapuščen leži siromak, Dunajski pesnik, ki je s svojimi deli razveseljeval toliko tisoč, ljudi. Potem pa naj kdo poreče, da so pravljice o stradajočifa pesnikih že izumrle * (Odvetnik, ki dobro pozna zakon.) Pred najvišjim sodiščem na Dunaji je neki odvetnik te dni zagovarjal pritožbo ničnosti z nenavadno predrznostjo. V Pragi bil je nekdo obBojen na 2 leti ječe, ker je v pravdi zastran očetovstva krivo prisegel. Njegov zastopnik je skušal že v Pragi, pa tudi pri najvišjem sodišči na Dunaji sodce preveriti, d i« njegov klijent ni zakrivil goljufije, ker za goljufijo je treba zvijače, pri tej prisegi pa o zvijači ne more biti govora. Najvišje Bodišče pa ni bilo zagovoi nikovih nazorov, in je pravdo odklonilo. Jeden Bodcev je zagovorniku očital, da avstrijskega kazenskega reda ne pozna in i/rekel svoje začujenje, da si upa jurist pred sodiščem kaj tacega trditi. * (Potres.) Pri potresu v Gouravi v Algieru je 40 domačincev poginilo Škode je pol miiijoua frankov. * (Grozen samomor) dogodil se je nedavno v cerkvi sv Mihaela v Havrn. Neznan Človek polil je s petroljem svojo obleko, ki jo je poprej izpolnil s laniu in žvepljenkami. Na hip bil je nesrečnež v plamenu. Na krik, ki je nastal mej ljudmi v cerkvi, zapusti je duhovnik oltar, ter skušal z masnim plaščem zadušiti plamen, pa se je teško opekel ua rokah. Samomorilec, ki je bil gotovo blazen, zgorel je, ter so popolnoma ožgano truplo njegovo prenesli v mrtvašnico. * (Kozlu za vrtnarja) naredila je vlada španjska, ko je stotniku kaiabinjerov naročila, da naj z oddelkom svojim nadzoruje tihotapce v Valencii. Stotnik je sam iz svojih vojakov oiganizoval četo tihotapcev. To podjetje neslo mu je mnogo dobička. Nazadnje so pa oblastva izvedela za počenjanjs njegovo in obsodili so ga na tri leta v trdnjavo * (Pamet v nogah.) Za papeževanja Pija IX je v Itimu dajala predstave plesalka Elsner. Sklenili so nabirati nekaterniki doneske, da jej izroče zlat lovorov venec. Sli so k pa|>ežu, da jim dovoli nabiranje Papež je rekel, da jim ne sahranjuje, ali vender misli, da venec gre za zasluge z glavo, ne pa za zaslug>• z nogami. Vzlic temu poklonili bo plesalki n-« venec, ali ona ga je prodala in denar mej ubožce razdelila Ko je to nekdo papežu povedal, mu je odgovoril: „Pokazala je, da ima več pameti v nogah, kakor vi v glavi". * (Trdovraten obiskovalec.) Tujec pohodil je velicega francoskega pesnika in filozofa Voltaira. Voltaire je zakričal slugi, naj pove tujcu da ga m doma, kajti jezilo ga je, da so ga vedno hodili gledat. Sluga je izvršil povelje, toda tujec se ni dal odpraviti, temveč je odgovoril: BSuj sem ravnokar slišal govoriti gospoda vašega". Sedaj pesnik naroči slugi, naj reče, da je bolen. Tuj»c mu je pa na to odgovoril: „Dobro, zdravnik sem, potipal mu bodem žilo". Voltaire jezen reče slugi: „Povej nm, da sem umrl". Tujec pa še ni hotel iti, dasi mu je sluga sporočil smrt Voltairovo, odgovoril je mirno: „Spremiti ga hočem k poslednjemu počitku, on ni prvi" Kad ali nerad moral je pesnik VHprejeti tujca. Ko je tujec ustopil, zadri 8e jo Voltaire nad njim: „Oe me imate za kako zver, da me hodite gledat, jia plačajte 12 sous". Tuiee hitro odpre denarno mošnjo in ponudi Voltairju 24 bous, rekši: „Tukaj jih je 24, in sedai jutri lahko še jedenkrat pridem". Voltairu je ugajalo tujčevo vedenje in prijazno se je potem razgovarjal ž njim. ..LJUBLJANSKI ZVOH" ►41 < i j i zh vm> l«'lo ji 1*1. !.«><> ; sn letat ghl. 3r80| 7.» četrt letu ,•-■«■- 1.15. Tujci: 21. j; Iliivurjii. Pri Mnliel: Kessler, Schrvarz, Stich, K6vy, Keil s Dunaju. — Dr. Buchler iz Trat* — Finer iz Berlina. — Ergman, Gotz is Amsterdama. — Biber iz Dalmacije. — Gospa Krispor s hčerjo iz Štajerskega. — Domimkus i.-. Ljubljana. Pri Klonu i Seffer. Ring, Schwarz, Hola, Weckhor z Duimja. — Linhart iz Koroškega. — Lončarić z rim/ino is Selc.— Manhart iz Gradcu. Sonnenschem iz Trata. Lorenz It Beljaka. — Eisler i/. Kanižo. — Spongia iz lie-netek. — Bloch iz Prag«'. — K.ipua is Krope. Umrli so * I Jiiltljani : 21. januvarja: Amalija Ilnbal, Btrojevodjeva soproga, 42 let, sv. Petra costu št. 40, za jetiko. 22. januvarja : Alojzija Zupančič, delavka, 19 let, Igriške ulice št. 8, za jetiko. V deželni bolnici: 20. januvarja: Franc Urankar, delavčev sin, 16 let, za unetico možgansko mrene. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. | °" 7. zjutraj. 2. popol. 9.zvečer 733'i> mm. 7"i»i ti mm. 724'1 mm. — 16-5° C —110° C —10 8° C brezv, si. zah. si. zah. megla obl. obl. 2-20 mm. snega. | 1 Srednja temperatura —12-8°, za 10'8° pod iiormalom. IDulm.so sls:s, "boiza dne 22. januvarja t. 1. (Izvirim telegrafiAnu pofcćilo.) včeraj . gld. 91 — — *!<». • , 91 15 - » , 10886 — „ . , 109 7f> — „ • „ s»9« - - „ . , 307- - , , 114 30 — . Paptrua ronta..... Srohrua renta ..... Zlata renta ...... f>°/0 marčna renta .... Akcije narodno banko Kreditne akcije..... London........ Srebro........ Napol......... C. kr. cekini .... Ntnubko marku..... 4°/0 državne srečk« iz I. 18f> Liržavuo srečke iz I. 18U4 Odrska zlata renta 4u/u • Ogerika papirna runt.i 5°',, . Dunav* n-.g. srečke f>u'„ Zeinlj. ol)č. avntr. 4'/, /„ zlati Kreditne stvčke..... Kudolfove -ovčk« . Akcije anglo-avatr. banko rramway-društ. v»;lj. 17n gld 9 04'/, V4SI 60 17'/, 25n gld. 100 . 100 gld. znat. listi . 100 gld. 10 „ l M . 131 179 lo4 100 Vil 113 182 20 164 218 dati en 91 2 • 91 86 IU8-35 Mit 66 H95 — 807-95 114-20 9 01'/, 40 G-12 il. — kr. , 50 „ , 10 . , o . . 75 . 75 Zahvala. Podpisanci izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem m znancem za blago Hoćutje iu mnogobrojno udeležbo pri pogrebu našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda IVANA DIMIC-A puikarja in hišnega posestniku. Zlasti ho zahvaljujemo slav. »Ljubljanskemu strelskemu" in „Ljubljanskomu gasilnemu društvu" za častno spremstvo k zadnjemu počitku pokojnika, potem slav. slovenskemu delavskemu pevskemu društvu „Slaven" za ganljivi nngrohnici in vsem daritcljem krasnih vencev. V Ljubljani, dne 22. januvarja 1891. (44) Žalujoča vdova in otroci. Resna ženitna ponudba! Katera deklica v starosti od 18 do 22 let bi botola postati zvt sta tovaršica mlademu inteligentnemu možu? — Dotičnik posestuje dobro obrestovano podjetje iu kapital v vrednosti nad 95.000 gld. Dotadanja življenj« mu jo ueonadelevano ter jopri- kupljivo vnaiijiisti. — Želi pa si izobraženo deklice, lepe unanjosti ter čeduostnega življenja, ki bi imela veselje do gospodinjstva iu trgovine. Zeli Be primerno premoženje, vender isto ni glavni pogoj. — Prosi so dotična pisma s )>riloženo fotografijo poslati uprav uištvu tega listu z besedami: ,,Vernost, poatenjo, poniznost!" Zagotavlja so stroga tajnost! (45—1, 1 aH Vsprejme se gospodična, ali vdova l»r«'#. otrok pori dobrimi poboji v mIii/Ho mt želo. — Talita naj bi bila sred m jo starosti, izkušena gospodinja za nišo iu posestvo. Uinela naj bi oskrbovati družino lu odgojo otrok. — Onu, koja bi vsprejela to službo, nazna i nuj svoje stanovanje, natančne pogoje in naj priloži svoje sprčovalo pod šifro A. pri upruvništvii „Slovenskoga Naroda". (^9—2) to i-H cd cd M co 2 1 cd a O cd rs 3 Razglas. ŽlipanstVO V Št^iriji javlja, da bode v soboto 31. januvarja t. I. (pred Svečnico). (37~2i Lekarna (lPri zlatem državnem jabelku". I., Singerstrasse št. 15, na Dunaji. liri t*iutilmi tarturliif*** poprej anlTersalia^ krogtjlce imenovane, znano, I IM i I lil KlU^IJIll, lahko čistilno domaee srodstvo. Teh krogljic velja: I škatljica s 15 krogljicami 21 kr., I zavoj s 6 škatljicaml I gld. 5 kr., pri nefranko vani poSiljatvi j>roti poveetju I gld. 10 kr. ČJe ne poprej poAlje denar, volja r poštnino prosto poSiljatvijd vred: 1 zavoj krogljic l ^ld. 25 kr., 2 zavoja 9 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 navoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 ghl. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr (Manj, nego 1 zavoj bo poslati no moro) Prosi se, da se izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice': zahtevajo in ko pa/.i na to. da ima n;ipi^ na pokrovu slednje Skatljice Imeniki po6rk J Pserhofer-ja, kakeršen j« na navodilu, kako se rnh.jo, iti a iger v rudeči pisavi. Angleški balzam, 1 •t»WB»^r>!) kr Fijakarski prsni prašek, ir, frankovano pošiljalvijo l o kr. Tannochinin-pomada Jijbo^MoaTOSvo za rast. las, 1 škutljicu 2 gld. Univerzalni oblis f&$Stfl£&S; pošiljatviji) 75 kr. Ozeblinski balzam LETTSr&J. kovano poliljatvtjo G5 kr. TrpOtČfiV SOk, 1 »*«klanloa 50 kr. Ameriška maža sa protin, JittSS-Prašek proti potenju nog, uf^k?.; s frankovano pošiljatvijo 7f) kr. ijaizam za guso, kovan., posnjatvijo bo kr. Življenska esenca (Praške kapljice) 1 steklenica 39 kr Univerzalna čistilna sol *«*^BS„t mače srodstvo proti slabemu prebavljenju, 1 zametek l gld. Kazen tn Imenovanih preparatov so y zalogi vso tu- in inozemske farm ;i cev t ione specijalitet.!, objavljene v avstrijskih časopisih, In so vsi predmeti ki neso rmš v zalogi, ua zalit-jtvanja točno in po ceni preskrbe. — i*<;r»Mjt»i\«' p» paAtl so najhitreje izvršujejo proti piedpoftiljatvi denarja, večje pošiljatve tudi pr«>ti povzetju /.nosku. Ce se denar naprej pošlje (najbolje po postni nakaznici), je poštnina mnogo nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem. (861—9) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".