KMCT/KILIJT Uhaja vsako sredo. — Naročnina za celo leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za inozemstvo za celo leto 50 Din. — Inserati po tarifi. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. MmeanzH 'H ffiscMMiisr '"n.neoarm 2adoIži{ev femefev in vrednesi denar/a Znana stvar je, da so bili kmetje v naši deželi pred vojno silno zadolženi. Teh dolgov pa so se precej iznebili koncem vojne in prva leta po vojni, ko je tudi našo deželo dosegla »kronska« povodenj in je bilo povsod denarja kot smeti. Tista denarna povodenj je mnogim prinesla (vsaj začasno) blagostanje, drugim pa precej nesreče. Po načelu »krona je krona« so namreč ljudjje lahko plačevali svoje v zllaitu narejene dolgove s papirjem, ki so ga morali jemati v račun nesrečni upniki za polno ceno in vrednost. Danes pa so kmetje večinoma zopet tako zadolženi kot so bili, ali pa še bolj. Odkod to? Mi vemo, da naši kmetje v pretežni večini niso zapravljivci, ampak so jako skrbni gospodarji, ki se dolgov nadvse boje. Je že sicer res, da so takrat, ko je bilo vsega dovolj, zlasti pa kron, tudi kmetje nekaj boljše živeli, ampak ta še ni zapravljanje. Zaradi koščka mesa na kakšnem sejmu še ni bilo treba delati dolgov. Vzroki nove zadolžitve morajo biti torej drugod. Danes hočemo opozoriti samo na eno dejstvo. Mi vemo vsi, da je malokatera kmetska hiša brez več otrok. Doma pa ostane le eden, ki prevzame domačijo, drugi pa dobe svoje dote ali »tale«, kakor pravijo ponekod. In baš s temi dotami so se dogajale čudne stvari. Otroci, ki so dobili dote izgovorjene pred ali med vojno, so jih dobili izgovorjene in zapisane v zlatih kronah. Če pa so imeli smolo, da so prišli do izplačila dot koncem vojne ali tik po vojni, so dobili malekostne vsote. Šte- Kakor smo že opozorili, daje paragraf 14 zadnje novele k zakonu o neposrednih davkih finančnemu ministru pooblastilo, da llihko na prošnjo davčnega obvezanca odpiše davke, ki so ostali na koncu leta 1928, kolikor ugotovi, da je prošnja glede na gospodarsko stanje prosilca upravičena. Od ugotovljene vsote tega davčnega dolga je treba odbiti vplačila v kronskih pri-znanicah (bonih). Vplačila na račun dolgova-nih davkov, ki so bila izvršena v letih 1929., 1930. in 1931., se smatrajo pri tem kot vplačila za dotična leta in zmanjšujejo davčno zadolžitev v teh letih, dočim se vplačila za tekoče davke vzamejo v račun dolga iz prejšnjih let. Prošnje za odpis se morajo vložiti v roku treh mesecev od dneva uveljavljenja zakonske novele, torej do 26. junija. Davčni oddelek finančnega ministrstva je objavil takoj podrobnejše določbe, ki pravijo, da je prošnje treba izročiti občini. Prošnja mora vsebovati naslednje podatke: kraj, kjer je prosilec zadolžen z davkom, imovinsko stanje z označbo nepremične imovine, vrednost ostale premične imovine, s vilke so sicer ostale — krona je krona —, ampak vrednost je bila skrajno majhna. Mladi gospodarji, ki so takrat izplačevali dote, so zadeli »terno«, ker so z eno prodano kravo lahko plačali vse. S padajočo vrednostjo denarja in z obilico kron pa je cena posestev silno zrastla in takrat so seveda tudi dote neverjetno poskočile. Dote po 20, 30 in še več tisoč kron (kasneje dinarjev) niso bile na deželi nobena redkost. To je bilo takrat, ko si dobil za 1 dolar 100 dinarjev. Te dote so ostale in so ponekod zapisane ;še danes. Danes pa je vrednost dinarja silno zrastla (1 dolar je 56 dinarjev), vrednost posestev pa seveda temu primerno pada. Zato pa se imora gospodar, ki danes izplačuje dote, prav tako jokati kakor se je gospodar pred par leti »smejal, ker danes ne ve, kje naj dobi toliko denarja. Navsezadnje ne kaže drugače kakor da -mora nastopiti sitno pot v — posojilnico. To je posledica še nedavno nestalne vrednosti našega denarja. Nekateri so tudi takrat, ko je bilo kron dovolj in ko so bila posestva silno draga, zemljo še dokupovali. Danes posestva, kupljena za •drag denar, niti zdaleka ne nosijo toliko, kakor je kazal račun pred leti, ker je cena pridelkov padla. In konec? Posojilnica in dolg ali pa celo — bone! Zato pa ne bi bilo napak, če bi se zakono-davci tudi za te stvari nekoliko pobrigali in zadevo uredili in popravili, če je sploh še kaj mogoče popraviti. čim se prosilec bavi, od česa živi in kraj, kjer stanuje. Prošnji je treba priložiti izvleček iz zemljiške knjige, potrdilo o imovinskih razmerah, ki ga na službenem obrazcu izda občina, in druge pismene dokaze o imovinskem stanju (izjave o dolgovih prosilca, ki se uvažujejo, ako 'vsebujejo znesek dolga na ime upnika). Ako ima davčni zavezanec več davčnih dolgov pri raznih davčnih upiavah je treba vsaki davčni upravi predložiti prošnjo. Sedaj je finančno ministrstvo izdalo tudi še posebna navodila za izvajanje te zakonske določbe, ki pravijo med drugim naslednje. Odpisi davkov se bodo izvršili na podlagi sklepov finančnega ministrstva in finančnih direkcij. Prošnja mora imeti podatke o vsej imovini davčnega zavezanca z izjavo, da nima druge premične in nepremične imovine. Ako prosilec ne stanuje v občini, kjer dolguje davek, mora prošnji priložiti potrdilo občine, kjer dolguje davek. K vsaki prošnji mora občina podati utemeljeno izjavo o prosilčevem imovinskem stanju in njegovi plačilni sposobnosti. Od občin sprejete proš- nje predloži davčna uprava posebnemu petčlanskemu odboru, sestavljenemu iz davčnega upravitelja kot predsednika, treh oseb iz vrst prebivalstva vsake občine (ki jih predlagajo občinski odbori) in iz referenta, uradnika davčne uprave. Ta odbor se sestane vsak mesec na sklicanje predsednika. O cdborovih sejah se prosilci obveste z objavo na način, ki je v občini običajen. Prosilec pa lahko sejam prisostvuje osebno ali pa preko pooblaščenega zastopnika. Odbor lahko prosilca pozove tudi z osebnim pozivom, če se mu to zdi potrebno. Ko je končano delo z odborom, pošlje uprava prošnje vseh zavezancev, katerih ostanki ne presegajo Din 10.000'—, finančni direkciji v končno rešitev. Glede prošenj za odpis nad 10.000 Din mora davčna uprava setaviti seznam in ga poslati davčnemu oddelku finančnega ministrstva, ki se bo preko svojega uradnika prepričal o točnosti teh prošenj ali pa bo odredil, da se preko finančne direkcije prošnje dostavijo ministrstvu v nadaljnje reševanje. Dva nova ministra Pretekli teden sta izstopila iz vlade ministra dr. Šibenik in Nikolaj Preka. Na njuni mesti sta bila poklicana zagrebški župan dr. Srkulj in pa profesor v pokoju in narodni poslanec g. Viktor Pogačnik. Dr. Srkulj je prevzel ministrstvo za javna dela, minister Pogačnik pa ministrstvo za gozdove in rudnike. Na mnoga vprašanja, kaj naj pomeni ta izprememba, naj omenimo le, da je ta izpre-memba le osebnega značaja, ki pa nikakor še ne pomeni nobene izpremembe sedanjega sistema. Sedanja vlada bo nadaljevala svojo pot po smernicah, izrečenih v vladni izjavi, brez ozira na osebe, ki sede v vladi. Toliko v pojasnilo. Nedelja volitev V nedeljo 24. aprila so imeli volitve v Prusiji in v Avstriji. V Prusiji so dobili pri deželnozborskih volitvah največ glasov narodni socialisti ali »hitler-jevci« (njihov vodja se piše Adolf Hitler). Do absolutne večine sicer še niso prišli, dobili pa so nad 9 milijonov glasov in bodo imeli 162 poslancev med 422. Zmaga nemških narodnih socialistov pomeni, da se Nemčija zopet dviga in da se bo poskušala z vsemi sredstvi otresti dajatev, ki jih ji nalagajo mirovne pogodbe. Zato pa. volitve v Prusiji ne bodo ostale brez odmeva v zapadni Evropi. V Avstriji se položaj ni dosti izpremenil, značilno je le to, da so začeli narodni socialisti (hitlerjevci) pridobivati tudi v Avstriji. Cdpis slavil* davčnih dolgov Ljubljanski hnezcškcf in TP0 Nedeljski »Slovenec« poroča, da se je ljubljanski knezoškof dr. Rozman obrnil s posebnim pismom na glavnega ravnatelja Trboveljske pre-mogokopne družbe, kjer se s toplimi besedami zavzema za reducirane rudarje, zlasti za one, ki so družinski očetje. Kakor poroča »Slovenec«, opozarja presvetli g. knezoškof vodstvo rudnika, »da je vsak, kdor v današnji krizi... peha delavce z ženami in otroki v skrajno bedo, kriv nečloveškega početja in vzbuja s tem v revežili najgloblje nagone obupancev«. Pismo premil. g. knezoškofal ljubljanskega je značilno v dveh ozirih. Nočemo trditi, da ga ni narekovala res krščanska ljubezen do bližnjega — to priznamo, ker ve vsa škofija, da je ljubljanski vladika res mož blagega in plemenitega srca. Toda dejstvo, da se obrača sam vrhovni dušni pastir ljubljanske škofije na vele-kapitalistično družbo skoraj s prošnjo, naj bodo gospodje nekoliko tudi ljudje in ne samo trdo, neizprosno kamenje, jasno kaže, kakšen je položaj: če se je nedavno sam papež s posebno okrožnico obrnil na kapitaliste vsega sveta in jih opozoril na nevarnost, ki jim preti, če bodo le preveč požrešni, in če sedaj papežu sledi še ljubljanski škof, je to jasno znamenje, koliko Kraljevska banska uprava Dravske banovine je objavila v »Službenem listu« dravske banovine od 23. t. m. razglas o ljudskem delu za nedržavne ceste. Ta razglas pravi glede banovinskih cest naslednje: Proračun dravske banovine za 1. 1932./33. izkazuje med dohodki tudi 25% nadomestno cestno doklado na račun ljudskega dela, odnosno odkupnine za banovinske ceste. Ta proračun je zakonito potrjen. Ker je označeni dohodek banovine predviden izrecno kot nadomestek za banovinski kuluk, se ljudsko delo (odkupnina za to delo) glede banovinskih cest v proračunskem letu 1932./3S., v območju dravske banovine ne bo izvajalo. Javni uslužbenci plačujejo tudi v tej dobi obvezno odkupnino po izjemni določbi § 21. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah od 30. maja 1930. Oni zavezanci, ki iz kateregakoli razloga niso odslužili pripadajoče cestne obveznosti za leto- 1930./31. na banovinskih cestah, morajo odslužiti delo banovinskih cest na občinskih cestah, in sicer na račun banovinske subvencije za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest. Zavezanci, ki so v zaostanku s plačilom od- Zakon o izpremomibah in dopolnitvah zakona o drž. trošarini, s katerim se ukinja trošarina na vino in žganje, je stopil 20. t. m. v veljavo. Glaivne določbe novega zakona so: Državna trošarina na vino, ki je doslej znašala 50 Din na 100 litrov, se ukine. Na vino, ki se uvaža iz inozemstva, se namesto dosedanje državne in banovinske trošarine pilača 200 Din od 100 litrov, na žganje, uvoženo iz inozemstva po 20 Din na hek-toliitrsko stopnjo. Namesto državne in banovinske trošarine na vino in na žganje morajo tožilci na drobno kakor točilci iz 4. pripombe k tarifni številki 62. taksnega zakona (okrepčevalnice, vinar-ne, žganj ar ne, delikatesne, slaščičarske in slične trgovine, ki točijo pijače v odprtih in zaprtih posodah za konzum v poslovnih prostorih) plačati nadomestno plačilno takso, ki se odmerja na isti podlagi kakor točilna taksa iz tar. št. 62. taksne ura bije! Kadar se začno oglašati tako visoki cerkveni dostojanstveniki, mora biti že precej hudo! Položaj je toliko resnejši, ker je današnji svet že tak, da na prošnje in na »milosti« nič več ne da. Dandanes smo že tako napredovali, da velja samo pravica; milosti ni več! Časi, ko je veljala še »milost«, so minuli in se ne vrnejo nikdar več. Če uče skoro vse vere, katoliška v prvi vrsti, da ima človek doižnost živeti in da zaradi te dolžnosti ne sme ubijati ne sebe in tudi ne svojega bližnjega niti s kolom niti s sestra-danjem, potem mora tej dolžnosti odgovarjati tudi pravica do življenjskih potrebščin; pravica, pravimo, in ne »milost«. In če kdo ljudem to njihovo naravno pravico do življenja krati, nimajo ljudje samo »pravice«, ampak imajo tudi dolžnost, da si svojo pravico do življenja z vsemi zakonitimi sredstvi pribore! In zato ponavljamo: Če so znali ljudje streti agrarne fevdalce, bodo znali streti tudi zlorabo in objestnosti industrijskih baronov! Blago, ki leži pod zemljo, je narodno blago in narod mora dobiti to blago zopet nazaj kakor je dobil nazaj svojo zemljo! kupnine za banovinske ceste na račun cestne obveznosti za leto 1930. in 1931., so zavezani odkupnino plačati, ker tvori označena odkupnina, sestavni del dohodkov banovinskega proračuna za leto 1931./32. Vendar se davčne uprave pooblaščajo, da opuste prisilno izterjavo označene davščine, aiko bi zavezanci zaradi siromaštva ne mogli plačati odkupnine. - Kuluk za občinske ceste. Ljudsko delo in odkupnina za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest I. in II. reda, se izvaja v vseh onih občinah, ki ne morejo označenih del opraviti z dohodki občinskega proračuna ali z najetim posojilom. Državna nadzorna oblast je po § 68. zakona o nedržavnih cestah v zvezi s čl. 28. (pravilnika o ljudskem delu dolžna, da odredi prisilno popravo občinskih cest, kjer je ogrožen, oviran ali onemogočen promet, in sicer z ljudskim delom: po določilih navedenega (pravilnika. Iz gornjega razloga morajo imeti vse občine, Iki ne razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi za označen namen, stalno v evidenci odobrene sezname zavezancev za ljudsko delo in odkupnino. tarife. To nadomestno točilno takso je treba plačati pri davčnih upravah v naprej v dvomesečnih obrokih. Nova nadomestna točilna taksa znaša v v mestih od 5.000 do 10.000 prebivalcev trikratni znesek odmerjene točilne takse in sicer ipo skupinah: I. 6000 Din, II. 4500 Ddn, III. 3000, IV. 1800 D in. Točilci bodo morali plačati to nadomestno takso poleg redne točilne taikse. Špecerijske in ostale trgovine, ki prodajajo žganje v originalnih zaprtih steklenicah, morajo namesto državne in banovinske trošarine plačati v Ljubljani in Mariboru 4000 Din, v krajih s preko 2000 prebivalci 3600 Din in v krajih do 2000 prebivalcev 1200 Din in sicer za 3 mesece naprej pri pristojni davčni upravi. Od 1. januarja 1933. smejo občine pobirati občinsko trošarino na vino v mestih do največ 100 Din, v podeželskih občinah do 50 Din za 100 litrov, na žganje pa v mestnih in podeželskih občinah do največ 5 Din na hekto-Mtrsko stopnjo. Od vplačanih nadomestnih .taks dobijo pristojne banske uprave 50 %, država pa ostalih 50 %. Po dosedanjih predpisih plačana državna trošarina na vino in žganje, zatečeno ma dan 20. t. m., se bo 'vrnila na prošnjo točilca, ki se mora predložiti do 20. maja. Do istega roka je treba predložiti tudi prošnje na bansko uprave za povračilo banovinake trošarine. Količine izpod 20 litrov vina in 10 litrov alkohola v žganju se ne bodo upoštevale pri povračilu. Konferenca za razorožitev V Ženevi razpravljajo državniki zopet o razorožitvi... To vprašanje ni novo, ampak je že precej staro. Do danes pa so rodile vse razprave o tem vprašanju samo en sam uspeh: v.edno večje in hujše oboroževanje, zlasti še po svetovni vojni. Kakor da takrat še ni bilo prelite dovolj krvi! Amerikanci so izračunali, da izdajo evropske države za oboroževanje na leto ogromno vsoto 4 milijarde dolarjev ali okoli 300 milijard (!) dinarjev. Ta denar gre v nič, kajti puške in topovi in letala so mrtev kapital. Zato pa po celi Evropi narašča brezposelnost in vse države tarnajo, da ni denarja... Podoba je, da so se začele vsled vedno naraščajoče stiske odpirati oči ne samo ljudem, ampak tudi vodilnim in odločujočim državnikom, da tako ne more iti vedno naprej. Ljudje in njihovi voditelji uvidevajo čimdalje bolj, da so konji in topovi in puške v dobi letal in strupenih plinov odveč. Sam od sebe tudi največji top ne strelja, ampak mora biti poleg topa tudi topničar. Ta pa nič ne zaleže, če ga zaduši strupeni plin. Vse to pametni ljudje dandanes vedo, nočejo pa tega vedeti fabrikanti orožja. Ti ljudje razpolagajo z ogromnimi milijardami in niso umazani, kadar gre za njihove žepe. Macedon-ski kralj Filip je rekel skoro že pred 2000 tetir" »Ni ga tako visokega zidu, da ne bi zlezel preko njega z zlatom natovorjen osel!« Vsled tega je prav verjetno, da tudi sedanja konferenca za razorožitev ne bo rodila nobenega uspeha, ampak da se bodo države obo-roževale naprej, dokler bo še kje kakšen denar. Slišali in brali bomo pač lepe besede, dejanj pa ne bo. ___ Ustanovitev krajevne organizacije JRKD v Bučah pri Kozjem Dne 17. t. m. ob 8. uri zjutraj se je vršil ustanovni občni zbor JiRKD v prostorih šolskega upraviteljstiva v Bučah, katerega sta »klicala sporazumno tukajšnji šolski upravitelj g. Kos Ma-kso in tov. Sikošek Josip, posestnik v Bučah. — Zborovanja se je udeležilo precejšnje število zavednih občanov, kateri so bili nekdaj razcepljeni v različnih političnih strankah, iz katerih razvalin iso se zbrali fcot prerojeni in prevzeti z duhom novega časa, ter voljni za trezno in složno sodelovanje za politični in gospodarski napredek. Šolski upravitelj; g. Kos Malkso je otvoril zborovanje ter pozdravil navzoče in obrazložil dosedanje delovanje narodnih poslancev in senatorjev v narodni skupščini in senatu. Nato je tov. Sikošek Josip obrazložil pomen stranke ter pre-čital program, katerega so zborovalci povsem odobravali. V kratkih besedah je tov. Jagrič Anton po-vdaTjal potrebo organizacije, pozival zborovalce k sodelovanju in izvolitvi odbora, kateri bo sposoben in hotel tako delovati kakor je za ljudstvo Koristno in potrebno. Nato se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: Jagrič Anton, podpredsednik: Kostanjšek Anton, tajnik in blagajnik Sikošek Josip, odborniki: Go-lič Franjo, Lupše Mihael, Bizjak Alojz, Pajk Janez. Pregledniki računov Koželj Kari, Sinkovič Martin ,2van Janez. Delegat za srezki odbor Sikošek Josip. Uradne obvestilo o ukinjenju kuluka Slavna določila novega lvoša~ vinskega zakona Najhujša bolezen naše dobe Ni še dolgo tega, kar je ves svet iznena-dila novica, da se je ustrelil v Parizu »kralj vžigalic« Ivar Kreuger. Tega moža je svetovno kapitalistično časopisje proglašalo za časa njegovega življenja za enega najbogatejših mož .sedanje dobe in mu je pelo čast in slavo na vse mogoče načine, po njegovi žalostni smrti pa je moralo priznati, da je legel z njim v grob eden največjih sleparjev, kar jih pozna zgodovina, ki je spravil nevedne ljudi ob milijarde premoženja! Dandanes pa je že tako, da ne živi na svetu samo en Kreuger, ampak jih živi in »deluje« na stotine in na tisoče. Vsi pa uživajo velik ugled in čast in spoštovanje vsepovsod! In če slučajno pride ena ali druga velika sleparija tu ali tam na dan, so takoj na delu vse mogoče sile, da se vsaka taka »afera« potlači (Srbi pravijo »zabašuri«) in sleparju se zopet klanja ves svet! To se pravi z drugimi besedami: Poštenje dandanes ne velja nič, ampak samo denar. Denar je vse — ali je prisleparjen ali pošteno pridobljen, to je dandanes vse eno; samo da ga je dosti, pa je čast in veljava tukaj! Vedno pa ni bilo tako. Nekdaj so člove- ka, ki je bil na glasu, da ne ravna pošteno, iz vsake količkaj poštene družbe vrgli ven in nihče ni z lumpi govoril javno in nihče jim ni stiskal rok. Pač pa so lopove postavljali pred sodišča in če že tega niso storili, je zadoščalo že ljudsko mnenje, ki zaleže najmanj toliko kakor izrek sodišča (če ne še več), da je bil lopov izpostavljen splošnemu zaničevanju. Dandanes je pa to drugače. Po vsem svetu hodijo po ulicah ljudje, na katere kažejo s prstom in o katerih krožijo navadno zelo utemeljene govorice, pa se jim svet vseeno priklanja do tal! Prav redko se zgodi, da pride kakšen tak zlikovec pred sodišče in če pride, so takoj razne sile na delu, da se mu ne skrivi niti las. In v tem je najhujša bolezen naše moderne družbe. Poglejte kamor hočete in povsod boste videli, da vsa današnja družba z vso »inteligenco« vred nima več tiste moralne moči, da bi sama iz svoje notranje moralne moči, lumpe odstranila iz svoje srede, pač pa jih časti in odlikuje, kjer jih le more in kakor jih more, bržkone v pričakovanju, da bo tudi ta ali oni sam deležen kakšne — denarne milosti... Denav mora hvožilil Da denar ne sme brezplodno ležati doma, ampak da mora krožiti v prometu in poživljati gospodarstvo ter se množiti, tega nas uči že sveto pismo. V evangeliju sv. Luke 19, 12—27, čitamo, da je Jezus po razgovoru z bogatim višjim oestninarjem Zahejem pred svojim slovesnim vhodom v Jeruzalem povedal to-le priliko: »Neki človek plemenitega rodu je šel v daijao-dežjelo,