flMERISK?rWo©M©VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN '^ ..... " SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPEB j ^ ^ — CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 23D, 1934 LETO XXXVI.—VOL- XXXVI. Ameriški bankirji, zbrani na važni konferenci, imajo upanje v bodočnost ; Washington, 22. okt. Ameriški bankirji so prepričani, tla je prišel čas, da začnejo bolj aktivno pomagati v boju za' zboljšanje položaja. Francis M. Law, predsednik American' bankers Association, je izjavil: "Bankirji se več ne bojijo nekontrolirane denarne vrednosti in gledajo z optimizmom v bo-; dočnost. Zavedamo se, da ima-! Wo brezposelne ljudi in brezpo-' sel"ne dolarje. Naša dolžnost je, j da spravimo ljudi kot dolarje naj delo." Law je pa povdarjal pri j tem, da bankirji tega dela sami! 'le morejo izvršiti. Trgovci morajo pregnati svojo boječnost in strah in rabiti kredit, katerega banke danes bolj liberalno dajejo kot lansko leto. Law je končal svoj govor sledeče: "Mi lah-1 ko damo kredit in ga bomo tudi ' dali. Seveda ni naša dolžnost, da Nagovarjamo trgovske kroge, da ljse zadolžijo. Ako nečejo kredi-, pa, ga jim ne moremo vsiliti. To-5 da lahko ustvarimo zaupnost v \! trgovskih krogih, kajti mi sami 1 'mamo zaupanje v najboljšo bo-1 dočnost Amerike. In čas je pri-H da bankirji pomagajo za takojšno zgraditev boljše bodočnosti." -o--- L1 Sweeney in demokrati [. Dasi je po zadnjih primarnih; volitvah v Clevelandu nastalo ,i nekako premirje med vodstvom demokratske stranke in med Wgresmanom Martin Swee-%em, pa vendar ni prišlo še ^ popolne poravnave med obe-y "la. Sweeney sicer povdarja ti "h svojih shodih, da naj demo-,j Wti volijo ves demokratski ti- x je ket, toda govori se, da je S wee- v a. % bolj naklonjen republikan- h> skemu kandidatu za governer- n< ji Na kot demokratičnemu. To je J ^ Kmo govorica, kot se je izjavil. ^ ^ I Sweeney, ki je povedal, da naj^1 ri I v«eh svojih shodih priporoča sa-1 at demokratične kandidate. V j P1 ot kongresnem okraju, kjer i J iK Svveeney ponovno kandidira za' 1 ;d r°ngresmana, bo imel boj s svo- i " o> ^ republikanskim nasprotni- (J v kor" Cassidyem. i ;11 lil Ubit čd avtomobila V nedeljo zvečer ob 6. uri je ;e' zadet od nekega avtomobila; . ^ 67. cesti in St. Clair Ave., j Cil Florijan Campa, star 67 |c ^ et. Odpeljali so ga v Glenville , (] 5 °lnico, kjer je pa že isti večer ^ jj'^rl radi poškodb. Ranjki je|t s bil doma iz Sodražice, odkoder k je Prišel v Ameriko pred 44. le- j % . Tu zapušča soprogo, pet](j " ; 7era in dva sina. Hčere so: i '. Skufca, Mary Cross, Olga , r 1 bampa, Hattie Pečjak in Vel- ^ ki pa' Sina pa Florian in Josei)h" ] >0Kreb ranjkega se vrši v sre- } zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. ( t iz hiše žalosti na 6723 St. ] Ave., pod vodstvom Frank | ^rajšek. ' I j , Bankirji na sodni ji i Včeraj se je pričela sodnijska ; i* "ravnava proti Joseph R- Nutt; ^ Proti Wilbur Baldwinu, dve-: ifi' p najvišjima uradnikoma biv-| najmočnejše banke v Cleve-, *&> The Union Trust Co., ki loii .c bila prisiljena zapreti vrata., )% Ravnava se vrši na zvezni r* ;;(ln'.li. Oba, Nutt in Baldwin. na obtožena, da sta podajala lV /Pacne Številke o stanju pre-, p noŽ6nja Un.on Trugt banke To r. le zgodilo v dvanajst različ- Nov dokaz, da je bil Haupt-manri v Hopewell, ko je bil mladi Lindbergh ugrabljen . New Brunswick, N. J., 22. oktobra. C. L. Lightfoot, ki stanuje v bližini tega mesta, je izjavil, da je njegov 15-letni sin Richard definitivno spoznal po slikah Hauptmanna kot osebo, ki je na predvečer ugrabitve Lindbergh babya, se nahajala v okolici Lindbergh posestva. Pri družini Lightfoot je tedaj služil kot šofer neki Nemec, Paul Thornberg in njegova žena Katy. S Thom-bergom je Hauptmann govoril na predvečer ugrabljenja. šofer Thornbergh je dne 29. februarja, 1932, umival avtomobil Lightfoota. Drugi večer pa, 1. marca, 1932, je pripeljal okoli 7. ure zvečer neki avtomobil z new- j yorsko licenco. Avto se je usta-; vil pri Thornbergu. Ko je tujec nekaj časa govoril s Thorn-berghom, je slednji vzel avtomobil Lightfoota in se odpeljal za newyorskim avtomobilom. Avto-i mobil je bil pozno v noči vrnjen. Ko je Ligthfoot drugo jutro po-. gledal v avto, je dognal, da je avto prevozil tekom noči 90 milj, dasi je Thornberg trdil, da je peljal samo nekaj milj. Tudi je bil avto precej blaten. Drugi dan, 2. marca, je Paul Thornberg povedal Mrs. Lightfoot, da j je njegova žena dobila brzojavj iz Nemčije, da tam umira njena J ' stara mati in da bo moral pusti- j ! ti službo. Ko je Lightfoot zvečer j ! prišel domov, je čital v časopisih i o ugrabi j en ju Lindbergh otroka, i Ko js Mrs. Lightfoot pozneje govorila o ugrabljen ju s Thorn-bergdm in ženo, sta se oba zelo spogledala. Drugi dan sta pustila delo pri Lightfootu in nista ' zahtevala niti plačila za dva dni v marcu mesecu. Policija je šla v brzojavni urad, kjer so dognali, da Katy Thornberg ni dobila Qt nobenega brzojava. Policija je d i dobila Thornberga lansko leto v n | Cape May, pozneje je pa zgubila g i sled za njim. Medtem se pa na- ^ | haja Hauptmann v okrajnem za-! z j poru Hunterdon county. Noč in j e j dan ga stražijo trije vojaki, k i Hauptmannu je tudi prepoveda-js j no govoriti s svojimi stražniki. jž . Obravnava radi umora Lind-' | bergh otroka se bo pričela po vo- j . j litvah. j i| Prebivalstvo Clevelanda C ;| Novi mestni direktorij mesta <; 1 Clevelanda izkazuje, da prebiva } 'Idanes v Clevelandu 58,509 več , [ j oseb kot pa leta 1932. Direk-ij ; torij navaja dejstvo, da se na- ; 'j haja danes 1,177,674 oseb v Cle- "ivelandu. Direktorij tudi piše, ! da je mnogo več trgovin v Cle- , 'jvelandu. Navaja tudi imena 1 i novih bartenderjev, katerih ni "' bilo nad 15 let v Clevelandu. L Ime Charlesa Aalto, 11520 Lin- net Ave., je prvo v direktoriju, j ' dočim je zadnje Stephen Zyz-1 L- nowski, 7122 Donald Ave. k Številne nesreče Avtomobilisti so zadnja dva, a i dneva povzročili številno nesreč tt , na cestah v Clevelandu. V skoroj vseh slučajih, ko je avto podrl v-1 žrtev na tla, je avtomobilist po-e. jbegnil. Ubite so bile tri osebe j ki! in test ranjenih. Med ubitimi je a. j tudi Florjan čampa, 70 let star, ni j 6723 St. Clair Ave. Pobit je bil n,' ii* tla, ko je pri 67. cesti korakal la i preko St. Clair Ave. Vsega sku-!eJ pa j so avtomobili letos v Cleve-p01 landu ubili že 183 oseb. Lansko if J leto je bilo v isti dobi ubitih le j 55 oseb. Dr. Korošec v vodstvu nove jugoslovanske vlade? Belgrad, 22. oktobra. Jugo-: slovansko ministerstvo pod na- i čelstvom ministerskega predsed- : nika Nikola Uzunoviča, je vče-raj resigniralo na željo regenta princa Pavla. Novica o tej re-signaciji ni bila jugoslovanskemu časopisju dovoljena za pri-občitev. Kot se poroča je regent Pavel dal zunanjemu ministru Božidar Jeftiču nalogo, da skuša spraviti skupaj novo ministerstvo. To ministerstvo bi bilo na podlag* zastopstva raznih narodnostnih skupin. Jeftič bo na vsak način pridržan v bodočem ministerskem kabinetu, ker so mu zlasti natančno znane tujezemske zade-1 ve. V novem kabinetu pa ne i bo več Nikola Uzunovič niti bivši justični minister Božidar Ma-ksimovič. Želja regenta princa Pavla je, da v novi kabinet na vsak način pride dr. Anton Korošec, vodja slovenskega naroda, ki je bil en čas v pregnanstvu, ker se prvotno ni strinjal s politiko sedaj pokojnega kralja Aleksandra. Kot se poroča je sedaj dr. Korošec v dobrih stikih z regenti. Regent Pavel pa tudi namerava Hrvatom dati zastopstvo v j novem ministerstvu, in najbrž | pride v ministerstvo kak pri-i staš dr. Vladimirja Mačka, ki je ' j danes zastopnik onega dela hr-1 j vatskega naroda, ki zahteva av-'! tonomijo za Hrvate. Ako se ! regentu Pavlu posreči pridobiti " nezadovoljne Hrvate za vlado, ) tedaj bo rešen eden največjih " sporov, ki je povzročal neprilike | Jugoslaviji. 1 Nova vlada regentov pričaku-1 je, da bo pridobila tudi one ele-" mente, ki so se držali nazaj, 1 odkar je pokojni kralj Aleksan- v der postal diktator. Toda šlo o ne bo lahko. Vladimir Maček t se nahaja še vedno v zaporu, s in njega tudi vprašali ne bodo i za ministerski sedež, pač pa lenega njegovih pristašev. Vze- e | lo bo več dni predno bodo mogli i 'spraviti skupaj kabinet kot ga ■ j želijo. i General Aleksander Dimitri- c Ijevič, maršal na dvoru kralja Aleksandra, ki je slednjega | spremljal v Francijo, je bil od- < i stavljen iz svojega urada in pla- i ča se mu je znižala za polovico. < Tudi tega ne smejo tiskati časopisi v Jugoslaviji. General Di- ' mitrijevič je bil v prvi vrsti od-1 govoren za varnost kralja Alek- j | sandra, in poslali so ga v pokoj radi umora kralja. Jugoslovanski generali so splošnega mnenja, da je bila dolžnost generala Dimitrijeviča i (ja takoj izvrši samomor, kakor hitro je bil kralj Aleksander • ubjt ker ni zadostno preskrbel ''za njegovo varnost. Namesto ' tega se je pa vrnil v Jugoslavi-j !jo in nadaljeval svoj urad koti varuh mladega kralja Petra, katerega očeta so morilci ubili, i ker ga ni znal dovolj čuvati. č! Jugoslovanska vlada je vče-0 raj odredila, da mora Selkirk •1 Panton, izredni dopisnik časopi-'-isa London Daily Express, ne-e! mudoma zapustiti deželo. V nje-e gov hotel je prišel detektiv, ki J je znal govoriti samo srbsko, il'in mu povedal, da mora nemu-ilidoma pobrati vse svoje stvari 1- in iti z njim na (železniško po- 2- stajo. . , :o Mr Panton se je nemudoma le'obrnil do angleškega poslanika \ Belgradu, in poslanik je ta- koj pozval urad za zunanje za- > deve, kjer je protestiral proti 11 izgonu dopisnika Pantona in i s proti načinu, kako so postopali 1 s Pantonom. 1 Zunanji minister ni hotel pre- ; klicati povelja za izgon, rekoč, da je Panton pošiljal netočna in : zavita poročila iz Jugoslavije, toda končno je minister odredil, da Panton lahko ostane v hotelu pod policijskim nadzorstvom. Šele več ur pozneje, ko so mu detektivi sledili od sobe do sobe, se je Panton odločil, i da odpotuje. Zagreb, 22. oktobra. Dr. Vladimir Maček, vodja Hrvatov, ki je interniran v neki bolnici v Zagrebu, je podal danes izjavo, katero sta podpisala on in njegov osebni zdravnik. Izjava se glasi: "Resnica je, da sem povedal mojemu zdravniku, da če jaz ne bi bil zaprt tedaj bi izjavil moje Lepe slike iz domovine Kot sem podpisani že zadnji teden objavil priredim posebni slikovni večer v zabavo in prijaznost prijateljem, zlasti pa vsem onim, ki so mi to leto priredili tako sijajni jubilejni večer v S. N. D. Ker sem tedaj dobil tudi ; nekaj denarja, da si nabavim no- ■ ve aparate mesto onih, ki so mi i zgoreli, sem to tudi storil in do- - bil sem tudi nove slike iz domo- ■ vine, ki bodo zanimive za stare : in mlade. Povdarjam, da so te i slike zanimive tudi za one, ki so > tu rojeni, in je to tudi vzrok, da i sem sklenil, da se slike kažejo ; brezplačno. In ker želim, da se priredi bogat program se bodo - slike začele kazati že ob 7:45. Prav pred kratkim sem dobil 1400 čevljev novih slik iz domovine. Sem spadajo tudi slike od ogromnega Sokolskega zleta le- u tos v Zagrebu. Krasni Zagreb j1 se blišči v zlatem solncu in po ulicah se vrste nepregledne mno- 0 -.ice v narodnih nošah, številne r ^odbe jih spremljajo, veseli izrazi na obrazih, stotere zastave pričajo, da je narod doma poln lavdušenja za domovino svojih 1 - , c očetov. Pri tem imam tudi slike pro- * cesij izJ Vrhnike. Pa tudi iz De- 1 vice Marije v Polju naj pridejo, * Dolenjci in Gorenjci in štajer- -ci. Za vsakega bo kaj. če ste ( ženske pozabile, kako ste prale fc doma in stale v vodi potoka, 1 . pridite, da si prikličete spomin ' ■ na one dni. Ako se spominjate 1 Brezij pri Mariji Pomočnici, pri- ; dite in poglejte si slike iz Bre- 1 , zij. Pripeljite s seboj hčere in 1 l sinove, da vidijo kako v domovi-t ni njih vrstniki teloVadijo na - ogromnih poljanah, več tisoč r fantov in- deklet skupaj. Očetje ; 1 in matere pa, ki ste doma orali } in kopali, pridite, hlapci in de- : . kle, gozdarji, za vsakega bo ne-tjkaj. Slike spremlja izvanredno - fina godba, ki spominja na do-i movino in narodnost. Naj še omenim, da je dal di-rektorij SND dvorano brezpla-k čno, obljubil pa sem direktoriju j i- Doma, da bom pobiral prosto-»- voljne prispevke. Nihče ni si-! i- ljen, kdor hoče, naj kaj daruje.! a Denar gre za slovensko šolo S. 3, N. Doma. Kdor daruje 50c ali j i- več, se bo objavilo njegovo ime. j ri Pričakujem torej v sredo večer,] > 24. oktobra, največje udeležbe. Pridite točno pred 8. uro. V ia dvorani je prostora za 2,000 lju-;a di. — Anton Grdina, lastnik a- slik. sožalje kralj ici-vdovi radi umora kralja Aleksandra. In če tega nisem storil javno, je vzrok, r ker sem interniran in bi se po- ! tem položaj smatralo v mojo j; osebno škodo. "Jaz pooblaščam mojega oseb- . nega zdravnika, da pošlje to iz- j j iavo kraljevi družini. Jaz ni-j. mam ničesar proti priobčenju i ^ te notice, toda tudi ne uvidim potrebe, da bi jo poslal mini- j' stru za notranje zadeve." Ta izjava pomeni, da dočim | ^ dr. Vladimir Maček še vedno ob- : ( soja diktatorski režim, pa je i t skoro pripravljen pogajati se z j novo vlado, ako slednja poda te ali one koncesije. Z dobro vo- j' ijo na obeh straneh, se to lah-1 ^ ko izvrši. » j, London, 22. oktobra. G. Ward ; Price, ki se je udeležil pogreba j • za jugoslovanskim kraljem, in' ki je poročevalec London Daily Mail časopisa, piše danes, da so prišli na sled novi verziji o umoru jugoslovanskega kralja. Mr. Price piše, da ko se je nahajal vojvoda Kent, četrti sin angleškega kralja na Bledu v j Sloveniji, mu je kralj Aleksan-j der pripovedoval o zaroti proti i njegovemu življenju. Princa Georga je ta vest tako' razburila, da je takoj potem, j ko se je vrnil v London, poslal j svojega osebnega zastopnika, j majorja Butlerja, do policijske-! ga načelnika -v Londonu, katere- j ; mu je povedal, kakšna nevar-1 ' nost preti Aleksandru pri \ , njegovem nameravanem obiskuj l v Francijo. } Lord Trenchard, policijski na-j čelnik v Londonu, je nemudoma j brzojavil na pariškega načelnika policije, kateremu je razodel j kaj se pripravlja za Aleksandra. Ponudil mu je dvajset j najbolj izbranih angleških detektivov, ki bodo nemudoma pri- u jeli teroriste. Toda načelnik j P francoske policije je ponudbo j £ odklonil, in Aleksander je mo-]k ral pasti od roke morilca. -o--' Nevaren morilec Iz zaporov v Warren, Ohio, je v pobegnil včeraj Elmer Martin, fi obtožen umora prve vrste in ob- ' tožen, da je odnesel $16,000 neki j' banki v New Jersey. Ko je jet- -ničar odprl celico, v kateri se je J Martin nahajal, da pripusti vi celico zagovornika Martina, jejj slednji potegnil revolver in j g ustrahoval vse navzoče, nakar je ^ pobegnil iz ječe. Martin je eden , ^ najbolj nevarnih roparjev in mo- j rilcev v Ohio. Včeraj se bi ime- i la začeti obravnava napram nje- . mu. j Popravek 1 Soproga pokojnega Jakob j: Pristavec nam naznanja, da je i ! v zahvali za pokojnim soprogom! 1 pomotoma izpustila ime George Pezdir, ki je na željo ranjkega: prihitel k njemu ob zadnji uri ' in bil družini v prvo pomoč. Mrs. ] Pristavec se mu iskreno zahva- j ljuje in prosi oproščenje, ker je bilo prvotno izpuščeno ime. i { Predsednikov govor . Sinoči ob 10:30 je govoril J predsednik Roosevelt ameriške-! i.jmu narodu potom radia. Go-l.lvoril je o potrebi podpore brez-lilposelnim in sirotnim. Govor je i ,(bil oddajan preko 80 raznih ra- • I dio postaj v Ameriki. . ' i J- Za sliko Peruška V j Dr. sv. Janeza Krst. št. 87 J. i- S. K. J. je pri svoji zadnji seji k v nedeljo sklenilo darovati $5.00 za nabavo Peruškove slike. Med Jugoslavijo in Ogrsko ! ne bo prišlo do vojne, trdi dr. Juraj Slavik j Cleveland. — Kot smo že poročali je dospel v Cleveland dr. ; Juraj Slavik, eden najbolj pro-minentnih članov čehoslovaške-ga parlamenta. V nedeljo je S imel tekom banketa govor, v | katerem je povedal, da radi umo-i ra jugoslovanskega kralja Aleksandra ne bo prišlo do vojne med Jugoslavijo in Ogrsko. Gotovo 1 pa je, da bo Liga narodov odre-dila, da nobena država ne sme ! trpeti delovanja terorističnih ox*-: ganizacij na njenem ozemlju. Dr. Slavik, ki je bil prej že po-! ljedelski notranji minister čeho-slovaške republike, se nahaja na i obisku v Ameriki. Dr. Slavik je ; tudi podpredsednik čehoslova- I skih sokolskih organizacij. On je vslik zagovornik ideje, da mo- j rajo Čehi in Slovaki biti skupaj j v najbolj tesnih stikih, ker no-: J tranji spori silno škodujejo ene-( mu kot drugemu narodu. V Clevelandu se je dr. Slavik izjavil, , da se čehoslovaška vlada bori ne-! i kako tako kot predsednik Roose-, j velt, da pribori nazaj boljše ča-; lee. V tsm oziru se je na čeho-[ I slovaškem že mnogo izboljšalo. ! Vlada je upeljala tudi brezposel-, i no zavarovalnino. Glede avtono-f j mije za Slovake se je dr. Slavik [ izjavil, da je nepotrebna. Naj-; večji napredek za Slovake bo, če .J trdno skupaj držijo s Č2hi. "Po .! jeziku smo Slovaki mogoče ne-. j koliko drugačni," je rekel dr. j | Slavik, "toda v srcih smo vsi, II rehi in Slovaki, pravi sinovi svoje domovine." I -o-- 1 ' V 22. distriktu j Če je Roosevelt v resnici priljubljen pri volivcih, bodo poka-£ zale 6. novembra volitve v 22. ^ kongresnem okraju v Clevelan- ^ du. Ta okraj je zastopan sedaj i ^ po republikancu Chester Bol- v tonu. Okraj je močno republi-kanski, in od pamtiveka ni bil c tam še izvoljen kak demokrat. Bolton je nasproten idejam pred-; tednika Roosevelta, njegov nasprotnik pa, demokrat Dixon, je obljubil podpirati Roosevelta. če \ ima Roosevelt kako moč bodo to j C ; pokazale kongresne volitve v (c ;22. okraju. ! j Listnica uredništva |c | Ciril Sadar, Princeton, B. C., !. ; Kanada.—Umorjeni kralj Alek-; j isander še ni bil kronan kot ju-; jgoslovanski kralj. Imel je bolj I važne zadeve na rokah. Krona j je bila pripravljena, kot" poroča;' "New York Times." Naročil* jo ] je še njegov oče, ranjki kralj Peter. Delana je bila iz zaple-j' .njenega turškega topa. — Po-(| zdrav! : I Mladina in vojna ' I Preteklo nedeljo je kakih 600 ; | fantov, ki pohajajo v zadnje, f; letnike višje šole ali v kolegije,! ' priseglo, da se nikdar ne bodo • udeležili kake vojne in da bodo "Iv vsem svojem življenju delo-3 j vali zoper vojno. Zaprisega sej 'je izvršila v Lakewood meto-! 'j distovski cerkvi, kjer se vrši j 1,18. letno zborovanje protestan-j Jtovske mladinske lige v Cleve-1; landu. Clyne v bolnici e Odvetnik Wm. Patrick Clyne, ki je bil spoznan krivim, da je ! s svojim avtomobilom ubil Mrs. i Mary Kovačič, se nahaja v Glen-F. j ville bolnici, kamor je bil poslan, ji | potem kc< so ga dobili s prerezalo ' nimi žilami na roki. Clyne se nahaja pod policijsko stražo. Sinclair zgubiva moč v nekaterih mestih severne Californije Sacramento, Calif., 22. oktobra. Nezaslišan političen boj se vrši v državi Californiji za in proti izvolitvi kandidata Sin-clairja za governerja države Californije. Sinclair, dasi se bori z vso močjo, je pričel zgubivati moč v severnih delih države Californije, dočim v južnem in centralnem delu še vedno dobro 'napreduje, zlasti v farmerskih okrajih in kjer je mnogo brezposelnih. Sinclair se je priljubil farmerjem, ker namerava v slučaju izvolitve naložiti ogromne davke na večje dohodke in ker je obljubil, da-bo skrbel za umetno namakanje zemlje, kar 'farmer j i v Californiji zelo potrebujejo. -o-v Ubit ropar ; East Liverpool, O., 22. oktob- ■ ra. _ Charles Arthur Floyd, notorični bandit, ropar in desetkratni morilec, ki je moril od ' Ohio do Oklahome, je v ponde-" jek naredil svoj zadnji izdih-' j ljaj, ko so ga dosegle krogle '! zveznih tajnih agentov in poli- ■ cistov v East Liverpoolu. Zvez-" na tajna policija je imela Floy-"! da zaznamovanega kot "javnega sovražnika št. 1," odkar je bil ■! Dillinger ubit. Floyda so tri 1 dni preganjali, po hribih in goz-} dovih, potem ko je zadnji pe-' tek z dvema drugima pajdašema • oropal banko v Tiltonville. Zasačili so ga na koruznem polju " na neki samotni farmi. Policija je oddala 14 strelov v ban-dita, ki je pol ure pozneje izdihnil s kletvijo na ustih. ---o—-- " i Lačka godba Najbolj priljubljena italijanska fašistična godba, katero je poslal Mussolini v Ameriko v agitatorične svrhe, pride v Cleveland v sredo. Tu ostane tri dni in bo godba podala tri koncerte v glasbeni dvorani mestnega avditorija. Težka kazen Mestni sodnik Kovachy je včeraj obsodil nekega Frank Chapie, 845 E. 146th St. na 60 ! dni zapora in v plačilo S25 globe ker je vozil avtomobil v pi-| janem stanju. Chapie je oče j osmih otrok. Sodniki postajajo i bolj strogi, ker se pojavlja ved-! no 'več pijanih avto voznikov. Hčerka preminula i Staršem Jakob in Rozi Zelez-iriik, 1139 E. 63rd St., je vče-i raj preminula 27 mesecev stara hčerka Emily. Dekliško ime matere je bilo Kašič. Naše is-! kreno sožalje staršem! Dobila darilo v slovenski mesnici Anton ! Ogrinca je dobila kot door prize Mit Ivane, 1197 E. 61st St. Do-' j bila je 6 funtov težko svežo 1 g'njat. Skupna društva ' v sredo večer, 24. oktobra, je 'iseja skupnih društev fare sv. 51 Vida. Vsi pooblaščenci so nuj-\\no prošeni, da se udeležijo. .! Izredna seja -! Nocoj točno ob 7. uri bo v stari šoli sv. Vida izredna seja za mlade žene in dekleta, ki spadajo k društvu Marije Magdalene, št. 162 KSKJ. 6 Zglasi naj se Joe Rupnik, pri A. Malnarju na t i ] 119 Addison Rd. * io delavcev je bilo ubitih pri t- gradnji neke hiše v Katovice, Poljska. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 23D 1934_ g. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleve)»r*d, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo loto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo . leto $8.00. Po=amezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. nnd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months: Cleveland by mall $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year_ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. .<^^»83 No. 249, Tues., Oct. 23, 1934 Da ne pozabimo V političnem oziru je Amerika demokratična država. Toda če vzamemo ekonomski ozir, gospodarski položaj smo v letu 1929, ko je prišel silni krah, in mnogo let prej, živeli v absolutni finančni avtokraciji, pred katero je pripogibala kolena vlada, narod na v Washingtonu in v posameznih državah Amerike. Leta 1930 je kontroliral Wall Street korporacije, ki stf imele 82 tisoč milijonov dolarjev premoženja, ali več kot polovico vsega narodnega premoženja v Zedinjenih državah. In 83 odstotkov te kontrole je bilo v rokah finančnih trik-sterjev. Wall St. je tako razvil to kontrolo, da brez nje v finančnem oziru ni mogel nihče ganiti. Par oseb je odločevalo o vsem. Tako so milijoni Mellona kontrolirali bilijone drugih. Van Sweringen -interesi n. pr. investirali dvajset milijofiov dolarjev v železnice, in ni minulo par let so kontrolirali železnice vredne nad dva tisoč milijonov dolarjev. En milijon dolarjev Dohertya kontrolira en tisoč milijonov v Cities Service. S pomočjo umetnih delnic, finančnih obvez, ustme-nih dogovorov, umetnega pritiska in raznih silno dvomljivih pogodb je prišlo narodno premoženje iz rok naroda v pest ogromne manjšine. Kako silno je bilo centralizirano narodno bogastvo ameriškega naroda v rokah nekaterih nam kaže razprava, katero je vodil senatni bančni odsek, ki je preiskoval poslovanje J. P. Morgan & Co. Preiskava je prinesla na dan, da je dvajset družabnikov Morgana bilo obenem v direktoriju 167 največjih ameriških korporacij, in teh 167 pošastnih korporacij, je zopet kontroliralo 2,305 manjših družb, ali v industriji ali v trgovini. Da dobite samo nekoliko jasno idejo kaj pomeni koncentracija premoženja v rokah nekaterih, naj navedemo sledeče dejstvo, ki je prišlo na dan tekom pričevanja pred senatnim bančnim odsekom: Sedem izmed omenjenih 2,305 po Morganu kontroliranih korporacij je v letu 1929 imelo nad en milijon delavcev zaposljenih. In ta milijon reprezen-tira pet milijonov ameriškega prebivalstva, ako štejemo pet glav na družino! Sedem ljudi ima absolutno kontrolo nad pet milijoni! Ta piramida strašne moči nad denarjem in usodo ljudi se je začela s Hardingom in je dosegla svoj vrhunec pod Hooverjem, in lahko se konča pod Rooseveltom, ako bo narod stal in držal z Rooseveltom. Finančni diktatorji ameriških industrij in veletrgovine so lahko narekovali kakoršnjekoli plače svojim sužnjem v delavnicah. In ko se je strašnemu finančnemu trustu zdelo, da ne zasluži dovolj, je prišel na idejo, da postavi stroje v svoje delavnice, katere lahko operirajo ženske in dekleta, S čudovito naglico so stroji začeli zamenjavati delavske roke. Stroji so tako perfektno zgrajeni, da jih skoro otrok lahko operira. To pomeni, da se lahko najame cenejše delavske moči in to zopet pomeni, da lastniki delavnic producirajo isto blago in ga prodajajo za isto ceno, toda delavske plače lahko znižajo za 100 procentov, kar pomeni nadaljni dotok bogastva v finančni kotel nenasitnega velekapitalizma. Podajmo en vzgled: Državni delavski oddelek v Pennsylvania je leta 1932 odkril, da so plačevali v delavnici aluminija v New Kensington, Pa., ženskam in dekletom od $6.00 do $10.00 na teden plače za isto delo, za katero so moški prej dobivali po $5.00 do $6.00 na dan! ! ! Dot-i en a tovarna je kontrolirana od Andrew Mellona, moža, ki ie vreden $800,000,000, in ki je bil največji zaupnik v kabinetu predsednika Hooverja in osem let načelnik ameriške zakladnice ! In še naprej! Ženske v Pennsylv4niji, zaposljene v delavnicah za srajce, so dobivale od $2.24 do $6.00 za delo dveh tednov, in so delale od 7:30 zjutraj do 5. ure popoldne vsak dan! To je prinesla na dan vladna preiskava. In otrokom so plačevali celo po 6 centov na uro. Ti otroci še niso bili stari 16 let in so spadali v šolo, ne pa v delavnice, kjer jim grabežljivi monopol že v najbolj zgodnjih letih življenja vtisne pečat onemoglosti, jetike in utrujenosti. Deset tisoč ženskih šivilj v Pennsylvaniji je zaslužilo povprečno na teden $5.51, dočim jih je nad 2,500 zaslužilo povprečno $4.00 na teden. In v letu 1930, pod Hooverjem je bilo v raznih delavnicah Zedinjenih držav zaposljenih nič manj kot 650,000 otrok starih do 12 do 14 let! In v istem času je .deset milijonov moških tavalo po ulicah in premišljevalo kje dobiti denar za življenje. --o- Dobrodelna veselica Barberton, O.—Zopet se nam je približala teta zima. Kakor | več zadnjih let, tako nas1 bo tudi | letos dobila nepripravljene in nezadovoljne. Mnogo rojakov je brez dela in brez zaslužka. Kako naj si torej siromak pomaga, ko si ne more preskrbeti ne premoga ne gorke obleke, ne zase, ne za svoje male. Kako naj si siromak pomaga naprej, kaj naj j stpri? In poleg tega pride pa ra-| da še kaka nesreča v družino, da je res bogpomagaj. Tako je za-rtele nesreča tudi dobro poznano družino. Mladenič, v najlepši življenski dobi, je šel vesel in i zadovoljen s svojim motornim I kolesom. Seboj je vzel.tudi svo-| itga prijatelja. Naenkrat pridr- vi avto in ju podere na tla. Eden je pri tem izgubil nogo pod kolenom. Vidite, take in enake nesreče človeka doletijo kar na vsem lepem. Naš zabavni klub "Kras" se je zavzel, da priredi plesno veselico in čisti dobiček je namenjen, da se pomaga temu mladeniču nabavit umetno nogo. Torej dragi rojaki in rojakinje, prosi se vas, če vam je le mogoče, da pridete in se udeležite. Storili bomo dobro delo in mladenič nam bo hvaležen. Pridite torej na veselico 27. oktobra v dvorano društva Domovina na 14. cesti. Vstopnina bo samo 25c. Začetek veselice je ob sedmih zvečer. Nastopil bo tudi pevski zbor iz Kenmore, naš cerkveni pevski zbor in pevski zbor Javornik. Ti nam bodo zapeli nekaj lepih naših pesmi. Tudi naša godba nam bo igrala. Še več drugih točk bo na programu. Na svidenje torej v soboto 27. oktobra. S prijateljskim pozdravom, John Ujčič. Od Soče do Jadrana —Že leto dni v preiskovalnem [ zaporu. — Mačkovi je, septembra 1934. Lansko leto v septembru je bil aretiran Ivančič Fr., star 28 let iz Gabrovice. Odvedli so ga pod pretvezo, da je osumljen protidržavnega rova-renja.. Ves ta čas se nahaja v preiskovalnem zaporu kljub temu, da ni nikomur znan pravi vzrok in ne da bi se proti njemu naperila obtožnica ali da bi se sploh kaj ukrenilo v razčiščen je njegovega položaja. —Tri aretacije zaradi prekoračenja meje.—Gorica, 15. septembra. Karabinerji iz Šmart-tiega v Brdih so aretirali na podlagi ovadbe goriškega sodišča Josipa Korena, starega 23 let, stanujočega v Škofji Loki. Z dvema svojima tovarišema se je pred časom podal v Jugoslavijo s trebuhom za kruhom, toda brez potnega lista. Ker pa ni dobil dela, se je vrnil v Kojsko, kjer je bil aretiran. Oba njegova tovariša Fr. Fifkar in Franc Kristanič sta bila tudi predana sodišču zaradi bega preko meje. —Konsumno društvo v Bar-kovljah dobilo komisarja. Trst, sept. 1934. Znano delavsko konsumno društvo v Barkovljah, ki je uspešno delovalo že nekaj let in ima svoje prostore v bivšem narodnem domu, je pred kratkim dobila komisarja. Gostilno omenjenega društva, ki jo je imel v najemu neki Italijan, pa so oblasti zaprle. Očitno je, da [ bodo to gostilno izročili "dopo-lavoru" za njegove "kulturne" namene. —Naša posestva kupuje goriški Mont. — Gorica, septembra 1934. V teku enega leta so bile na Vogerskem prodane tri kmetije in sicer posestniku J. Beltramu, Žižmondu in Petrov-čiču. Tudi ostala posestva na Vogerskem so vsa prezadolžena :n jih čaka ista usoda. —Fašizem podpira nezakonske matere. Šempas, septembra 1934. Gospodje, ki upravljajo to občino, so kaj radodarni. Pravijo, da po naredbi Duceja dobi vsaka nezakonska mati za dečka 70 lir, za deklico 50 lir občinske podpore na mesec. V slučaju pa, če se nezakonska mati poroči v istem letu, ko je bil otrok rojen, dobi na občinske stroške seveda, vse potrebno pohištvo. Slaba stran te metode pa je v tem, da potem, ko je mati enkrat poročena, čeprav živi v najbednejših razmerah, nima več pravice do podpore. —Našemu kmetu se ne izplača obdelovati polja. — Leto za letom padajo cene poljskim pridelkom, dajatve pa se stalno zvišujejo. Da se našemu kme-. tu na noben način ne izplača več obdelovati svojega polja, nam dokazuje tale slučaj: Neka vdova iz Šempanske okolice, ki nima razen enega travnika ničesar, je dala pokositi ta travnik in seno peljala na prodaj v Gorico. Za prevoz sena je morala seveda najeti voznika, v Gorici pa plačati razne pristojbine, tako da1 ji je ostalo od izkupička reci in piši, vsega skupaj 17 lir. S tem ostankom naj bi plačala pred vsem koscem dnino, dalje razne neposredne davke tako, da ji I ostane od vsega še manj kot i nič. Ni se treba torej čuditi, če i ječi naš kmet pod dolgovi in 'mu preti popolen gospodarski propad. —Nove potujčevalnice. Trst, sept. 1934. Letošnje leto so sezidali zlasti mnogo novih šolskih poslopij po Vipavskem pa tudi v Istri in drugod. Zdaj višajo na Opčinah enonadstrop-no in obširno šolsko poslopje, sezidano pred vojno. Z letošnjim šolskim letom pa so otvo-rili novo šolo v Dragi pri Dolini. Otvoritvi šole je bila pridružena — kot je to v navadi zadnja leta po naših krajih — tudi veselica s plesom in drugimi zabavnimi točkami. Na vse načine množe potujčevalnice po naših krajih. -o- Tudi dolenjske gorice so oživele Od srede septembra dalje je zaživela tudi vinorodna Dolenjska v eno samo pesem vinskih goric, v pesem starih hramov in zidanic. Vse leto je spremljal vinogradnik, ki je navadno tudi kmet, rast trsja, se oziral v nebo ob viharnih dneh z gorečimi molitvami in prošnjami ter trepetal za svoje delo v znoju in poletni vročini. Zdaj pa zdaj so se ob poletnih nedeljskih popoldnevih zbrali v zidanicah stari možje — same težko preizkušene grče, ki jim življenje ni pelo sladkih melodij; v trpljenju so hodili povsod. Zato jim ne smeš zameriti, če včasih krenejo v zidanico, kjer zamočijo grlo s starino, ki razveže jezike in še stare že napol ugasle oči dobe poseben sijaj. Beseda postane lahka, čeprav poje o težkih časih, ko nadloge in nesreče tudi v vinogradniku niso prizanašale. Saj je o tem še vse polno sledov. Pa ljubeče božajo s pogledi polne brajde, ki se visoko vzpenjajo proti solncu, ter cmokaje pokušajo jagode. Nato izrečejo soglasno sodbo: "Presneto, ne bo slabo! Dobra kapljica bo, boljša kakor lanska!" Seveda, tudi na vinskih goricah ni vedno tako veselo. Posebno letos je po nekaterih vinorodnih predelih Dolenjske zelo žalostno. Tam je toča uničila ves trud in marsikomu tudi vse imetje . . . Od pomladi do jeseni samo delo. Le zima ga za trenotek ustavi ter obrne skrbi drugam — kako spraviti kapljico v denar. Drugi "zemljani" si le preradi predstavljajo vinogradnike kot "dobrovoljčke." (Samo enkrat poglej njihovo delo, pa boš videl njihove težave ter boš takoj spremenil svojo sodbo!) Ne pomislijo pa, da so še bolj odvisni od prirode, kakor kmet. Samo eno jutro s slano ali nekaj minut toče — pa je uničeno vse delo in pogosto tudi eksistenca. Prav te zadnje jesenske tople dni, ko se po vinogradih pesem glasi, sem vzel popotno palico v roke ter jo mahnil po krški dolini proti Novemu mestu. Krška dolina — velika si; ne I lt ozka kot Soteska, tudi ravnina si kot velikanski morski zaliv med venci gričkov z belimi cerkvicami . . . Že pred Žužemberkom opaziš sledove ali pa začetke vinogradov. Sledove pravim; saj pravijo, da so ob Valvazorjevem času segali vinogradi v krški do- lini prav do izvira Krke. Na desnem bregu Krke jih že opaziš v Suhi krajini — Bovleška gora, okrog Ambrusa itd. To so začetki ali pa še ostanki. Pa pravijo, da se ta kapljica, ki jo : tu pridelajo, prav tako dobro s prileže na polen želodec kot vin- ] ček z Gadove peči1 ali pa Halo- i žan . . . Ko stopaš proti Dvoru pri Zu-žemberku, si pa že kar sredi 1 vinskih goric. Vesel božjega i solnca zavriškaš v lepi dan; od- i govarja ti večkratni odmev, ki se zliva v petje fantov in deklet v vinogradih. Z visokega trsja prijazno mežikajo in te pozdravljajo zidanice; kar malo se sramujejo, ker so se v svoji skromnosti skrivale ter takore-koč le slone na pobočju. Z grička te pozdravlja opoldne zvon sv. Pavla. Gorica se imenuje Št. Pavel. Pa sv. Pavel ne varuje samo onih, ki spadajo "pod njegov zvon"; njegov blagoslov sega še dalje, prav tja do Sote-ške gore, kjer te že vabijo v daljavi straški vinogradi. Na desnem bregu Krke se strmo dviga visoki Sv. Peter, ki le vlada Kočevarjem. In glejte: pravijo, da sv. Peter in Pavel! . še vedno skupaj delata za ubogi človeški rod kot v onih davnih dneh, ko ju je naš Gospod , poslal z dvanajsterimi oznanjat božje kraljestvo . . . Sv. Pavel vsak večer prosi svojega druga sv. Petra, ki kraljuje in vlada Kočevcem, naj mu pomaga varovati vinske gorice. Pa pravijo da tako dobro ■ skrbita oba za vinograde, da na ■ Št. Pavlu ni še nikdar slana na-: redila škode. Točo pa sta vča- ■ sih že pustila, kadar so ljudje • postali malo preveč prešerni. 1 Več goric skupaj, ali pa celo I posamezna ima svojo cerkvico. • Ko sem hodil po dolenjskih vi-i nogradih, sem se spomnil še na ■ naše dede, kako so oni tu go-i spodarili. Dasi je v tistih ča- - sih še pel valptov bič, so bili ■ vinogradniki svobodnejši kot pa ■ kmetje. Saj so imeli takore- • koč svojo "avtonomijo." Spom-: nil sem se, da je zelo mnogo o ■ tem pisal univ. prof. g. dr. Me-! toda. Dolenc, ki je izbrskal iz ' starih zaprašenih arhivov dra- • gocene sledove, ki nam zelo živo • pričajo o moči tedanjih vino- ■ gorskih zborov kot ljudskih sodišč. Kdor je le malo prebiral > "Gorske bukve," se mu, ko sto- - pa po vinogradih, kar sproti po-i rajajo oni že davni pravni instituti ter vidi pred seboj v du- - hu cerkvico sredi goric, pred - njo staro slovansko lipo, zbor - ljudskih sodnikov z gornikom ' na čelu, ki jih obkrožajo "ad-J sfantes" — ostali vinogradniki. , Morda si kje spotoma v kakem vinogradu "ukradel" kak grozd; - kar zbojiš se, da te ni kdo vi- - del in te bo naznanil vinogor- - 4kim sodnikom, da te obsodijo - na strogo kazen: če si vinograd- - nik — na toliko in toliko mer i vina. Ce si se pa nedostojno vedel ali storil kak drug delikt, } boš dobil pa tudi hujšo kazen, - da se bo celo poznalo . . . 1 Taki spomini so me obhajali, ko sem zobal sladke jagode ter J poslušal petje in vriskanje po vinogradih. Dan se je nagnil. ' Tedaj je zamrla pesem vino-1 uradov, oživele pa so zidanice, 5 nota in ceste. Grozdje gre v ' stiskalnico, izpod nje pa teče 1 vinski sok — mošt, ki so ga • tisočkrat blagoslovile z noj ne kaplje . . . Trd si, ljubi vsakdanji kruhek! Vendar je naše ljudstvo zadovoljno, da je le kos dovolj 3 velik, da ni pomanjkanja, pa ^čeprav je zabel,jen s še tako ' vrenkim pelinom. Veselja do dela nam nadloge in težki časi niso \ zeli — in to je dobro. • i _ I -(j-- I ___ ________ Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. i j ^ • Srečen konec vojne 11 žaloigre £ --d Sredi velike žaloigre, ki je n skoraj pet let pretresala človeštvo, to je svetovne vojne, se je ^ pripetilo tudi nešteto manjših _ žaloiger in dram, katerih žrtve 8 in udeleženci so bili posamezni- t • č ki, posamezne rodbine in rodovi. ^ 0 eni taki žaloigri, ki pa se je „ sedaj kolikor toliko srečno za- ^ ključila, poročajo sedaj laški listi. Ta drama je takšna, kakor \ je ne bi mogel napisati še tako ^ iznajdljiv pesnik, kar zopet dokazuje, da je resnično življenje samo največji pesnik. V goriških Brdih, na pobočju hriba, ki so ga avstrijski voj- j ni zemljepisci v vojni označili s j št. 60, je živel mirno in zado voljno slovenski kmet Uršič z t ženo in dvema sinčkoma. Pa j je izbruhnila svetovna vojna in ( Uršič je moral takoj prve dni . iz solnčne Goriške v daljno Ga-licijo na fronto proti Rusom. . Svojo družino je moral krvave- . čega srca pustiti doma, v negotovosti. Kmalu po izbruhu vojne umrje dečkoma mati in v ! skrbstvo ju prevzame neka njiju sorodnica. Toda vojni ples, morija in vse grozote so se pričele tudi na slovenskem jugu — Italija je napovedala vojno in njene čete so pričele obstreljevati Brda. Na hrib št. 60 so deževale žareče granate, pokali so šrapneli, iz zraka so se vsi-pale letalske bombe, v zraku in na zemlji sta gospodarila groza in strah. Avstrijske oblasti sd naglo odredile izpraznitev ogroženega ozemlja in vse civilno prebivalstvo se je moralo umakniti, tudi oba dečka s sorodnico. Toda sorodnica ni bila to, kar bi bila mati — nekje med be-kom je oba dečka izgubila. Ko so italijanski vojaki vkorakali v opustošeno ozemlje pri Gorici, so našli v nekem lijaku, ki ga je izvrtala granata, dva dečka, enega mrtvega, drugega pa obupno plakajočega. Deček je veka! in klical očeta, mamo, mrtvega bratca. Italijani so ga tolažili in povpraševali, kako mu je ime, toda slovenski fantek jih seveda ni razumel in le s težavo so izvlekli iz njega, da mu je ime Mario (tudi slovenskim otrokom dajejo na Goriškem to ime), kako se piše in odkod je, pa deček seveda ni vedel. Vse, kar so spravili iz njega, je bilo: "Mario — Mario." Kaj naj počno z zapuščenim , dečkom? Vojakom se je ta deček smilil, zato so sklenili, da ga njihov polk posinovi. Deček je nekaj časa romal z italijanskimi vojaki sem in tja, po bojiščih, na umikih, povsod. Vojaki so mu nadeli priimek Mario Neznani. Toda, kaj naj vedno va-, rujejo dečka pred vojnimi nevarnostmi, katerih se niti sami . ne morejo ubraniti? Ali naj : ga vedno izpostavljajo možnosti, da ga kje ne usmrti krogla ali granata? Polk je zato sklenil, da odda dečka v neko naj-denišnico v Milanu. Deček je ■ bil v zavetišču preskrbljen in " oddan v vzgojo. 1 Mario BUio je rastel in dora- ■ stel v vrlega, marljivega in za-• stavnega mladeniča. Najdeni-. šnica je seveda poizvedovala, od r kod je mladenič, toda ni našla ' nobene sledi, iz katere bi mog-' lu sklepati, odkod je Mario. — ; Vojna je vse zabrisala. Mario je bil določen za krojaško obrt. - Njegovo odkrito vedenje in pa » marljivost sta mu pridobila sr-i ca ljudi. Tako se je zgodilo, da 1 ga je milanski krojač Torri, ki > sam ni imel otrok, posinovil. > Mario je dobil svoje tretje ime: i Torri. Najdenček in adoptivni starši so se izvrstno razumeli. Torri je imel v Mariu krepko pomoč v svoji obrti in zato ga j je določil za svojega dediča. Ko umre, naj bo Mario njegov naslednik. Mario je napravil svojo srečo, kakor so govorili njegovi tovariši. Vendar pa Mario ni bil popolnoma srečen. — Vedno je nekaj premišljal in - tuhtal, zlasti ga je bolelo to, ker ni vedel, odkod je. V spominu je imel samo neke nejasne vtise iz rodnega kraja in pa vedel je, da je iz bližine Gorice, kar so mu tako in tako pripovedovali. Pa tudi Mariov pravi oče, , kmet Uršič je poizvedoval za svojim sinom. Po končani vojni se je vrnil domov in našel uni-čeno domačijo, zemljo razrito 11 od razstreliv in izstrelkov, dru- d žine pa nikjer. Povedali so mu, k da mu je žena umrla, otroka pa 0 sta se neznano kje izgubila. Tu- P di sorodnica, katero je obupani 11 oče prijel, ni vedela nič. hv vztrajnostjo slovenskega kmeta si je Uršič ponovno zgradil svoj v dom in po/ napornem delu tudi omogočil svoji zemlji, da je zo-p; pet rodila. Toda od leta 1919, i, ko se je vrnil domov, je oče ne- y prestano spraševal za svojima ^ sinovoma, prehodil vse domače ^ gore in sbsedne vasi, da bi ju r] našel, poizvedoval po slovenskih k; in italijanskih časopisih, kje bi)( se njegova sinova nahajala. Ai( vse je bilo zaman. Tudi oblasti e mu niso mogle nič pomagati. 15 >< let je preteklo tedaj, odkar sej, je vrnil domov, in 18 let, odkarji, sta otroka tako skrivnostno iz-ii ginila. Uršič je obupal, da bih) sploh še kdaj videl svoja otro- j ka. :i Tu je naneslo naključje, ki bi£: si ga ne mogel noben romanopi-b sec izmisliti in kakor si izmišlja >( le velik oblikovalec, to je življenje samo: Oče Uršič je nekega večera rs bral v časopisu priprosto pripo-g-vedovanje nekega italijanskega3 vojaka o vojni. V članku opazi0 ime Gorica in kot št. 60. To ga je že tako vznemirilo, da je pre-ju bral dolgi članek do konca. P rilci tan ju članka mu prične src% vedno hitreje utripati, iz prs s«e mu izvijejo vzdihljaji, in ko prha de do pripovedovanja o "silijo polka," ki so ga našli poleg mrtvega bratca v granatskem lija^ ku, sklene oče roke in jih dvig-r. ne proti nebu: "Bog nebeškij;; ne pusti, ne pusti, da bi bil ra^e očaran! Saj ta deček ni ni(v vedel drugega kot svoje lastn tekom katerega časa je a'sak hip pričakoval, da bo imel °*eva na hrbtu, se mu je posrečili0 odpreti vrata, planiti ven ter 'i°Pet zapreti vrata za seboj. '8 V tem trenutku so domačini e'Utiaj zaslišali žvenket stekla: i'jL ' bv je skočil iz vagona skozi ok-cCH noseč nesrečnega Ryalla s s£eboj! Niti najmanjše praske 1|a ni lev prizadel možu na va-»novih tleh, na katerem je stal. Vse, kar je ostalo od nesreč-a'p'ega Ryalla, so našli naslednje-jutra v grmovju komaj ne-sto jardov dalje. Zver si Z.e priredila gostijo s telesom 11 v°je žrtve. Po vsej priliki je "l^all na mestu umrl, ker mu je ev najbrž s svojimi močnimi . °Wii pregrizel črepinjo. ;11 ^sa ta strašna avantura na-f '"fto očituje predrznost leva, . Se slednji odloči napasti, j Nešteto je slučajev, ki izpri- ■ uiejo, da se je izkazal lev ne-'^Pi-osnega in neusmiljenega so-)t[''ažnika človeka in živali, to-rfa 2 zadovoljstvom je treba iz-' ;oe'asno zabeležiti dejstvo, da v Tv»vi lastni domovini, kjer je pttlačin ubog, nekulturen, gol •.^orec, ni pogum tega zamor-' * nič manjši, kakor je levova določnost. ^ Videl sem na, lastne oči nage j/'ttibva zamorce, ki so vzdr-Jlli levov napad, dasi niso bili tj toženi z drugim orožjem kot 'ij. imi sulicami, za' obrambo jim služili sami mali, lah-Jr ®čiti iz bivol je kože. Iti Drugo poglav je si, Utlsi je bila naša ekspedicija f>o namenjena samo v de-levov, se jaz in Osa nisva r«la upirati izkušnjavi, da ne L1 ^edpotoma obiskala tudi deželo, kjer sva cula, da j.f^ Pritlikava ljudstva. jI Jj° vseh najinih doživljajih, lt.j(° sva posnela premikajoče sli-X® kanibalov in lovcev na člove-J e glave, levov, slonov in vsa-;(Vj °Vrstnih drugih živali na otoč-T Južnega morja, na Borneu, v *umatri in Afriki, sva z veliko , Izčrpnostjo pričakovala trenut-ko se bova sestala s temi '^erioznimi pritlikavci. Ij^i je najmanj že sto let, JAC'kai- je . znano, da eksistirajo v J.,1 "lki Pritlikava plemena. To-J J njihov življenjski način Je: 3 den s pravljicami. Iz Farad j i sem poslal tekača 1 naprej v Gunbari, mali belgij-- sko postajo na robu najbolj div-. jega dela Konga, in ker sem > imel s seboj razna priporočilna > pisma, katera sem prejel pred ; svojim odhodom iz New Yorka, . sem upravičeno upal, da bom deležen tu vse pomoči, ki si jo I morem želeti. Na pot smo se odpravili za-rana zjutraj in sicer s tovornimi avtomobili ali truki, na katere smo naložili svojo prtljago ter sami sebe in našega vodni-ka-domačina. Kmalu smo pasi-rali Watso, kjer je glavni stan Kongo Moto zlatih rudnikov, ponoči pa smo prenočili v mali domačinski koči ob poti, zgrajeni iz suhe trave. Domačini v tej koči so bili naravnost vzhi-čeiii nad steklenicami belega moža. To videč, sem sklenil, da mi bodo služile steklenice kot izmeijalno sredstvo. Dve prazni steklenici smo zamenjali za lepo kokoš, štiri jajca pa smo plačali z eno steklenico. Naslednjega dne smo se pričeli počasi pomikati naprej preko pokrajine, ki je bila tukaj dokaj gozdovita. Proti poldnevu smo dospeli do male reke, I preko katere je gradilo dvesto domačinov pod nadzorstvom nekega belca, belgijskega uradnika, most. Tu smo se nekoliko ustavili ter z zanimanjem opazovali delo. O mraku smo dospeli do D. C. pisarne v Gumbari. Ker njega ni bilo doma, sta stražila urad dva vojaka-domačina, ki sta služila v belgijski kolonijal-ni armadi. Ko sem se pričel čudoma čuditi., kaj mi je zdaj storiti, sem nenadoma zaslišal za poslopjem glasno čebljanje in klepetanje, kakor bi se tam nahajalo krdelo čebljajočih opic. Ko smo pogledali za poslopje, smo ugledali skupino pritlikavcev, radi katerih smo podvzeli to pot, da jih vidimo. Zdaj se je izkazalo, da čim je prispel moj tekač, katerega sem poslal sem, do te postaje, je D. C. takoj poslal ven nekaj svojih mož z naročilom, naj "ujamejo" nekaj pritlikavcev ter jih pripeljejo sem. Ko sva jih jaz in Osa ugledala, sva doživela največje presenečenje svojega življenja; pričakovala sva sicer, da bova videla male ljudi, toda vendar ne tako majčkenih, kakor so bili ti tukaj. Pritlikavcev v skupini je bilo devet: trije možje, tri ženske in trije otroci. Vsi so bili mnogo manjši kakor je povprečna velikost belega plemena. Nihče med njimi ni mogel tehtati več kot šestdeset funtov, to je približno teža sedemletnega otroka. Pogledi so jim bili plašni in videti je bilo, da so bili skrajno nervozni, ker so bili nasilno privedeni na postajo. Nu, pa če so bili nervozni, jim ni bilo niti najmanj zameriti, kajti stražili so jih zamorski vojaki-domačini, ki so bili trikrat večji 0d njih. "Niti najmanj ne bi bila presenečena, če so ti revčki uver-jeni, da smo mi kanibali," se je smejala Osa. (Dalje prihodnjič) Pridobivajte člane za S. D. Zvezo • •—♦—•—-i.a vwak dan Ona Katera so prestopna leta? ; k našega koledarja, je r^j !oto- ki 8e lahko deli s šti-Siimn 1)rest°Pno leto. Izjema je pri letih, ki se lahko dslijo ,100, toda ne. z 400. Tako ni bilo i prestopno leto 1700, 1800, 1900 prestopna leta sta pa bila 1200 in 1600 in tudi leto 2000 bo prestopno- leto. Zapisnik 8. redne konvencije SDZ vršeče se od 10. do 19. septembra 1934, v Girard, Ohio (Nadaljevanje) , ZAPISNIK KONVENČNE SEJE 11. SEPTEMBRRA 1934. V SLOV. NAR. DOMU V GIRARD, OHIO 1 Predsednik Jos. Skuk otvori sejo ob 1 P. M. čitanje imen gl. odbora in delegatov. Vsi navzoči razveji od-" bora za prošnje in pritožbe. 1 Br. Dolčič poroča spored za v sredo popoldne: Kosilo ob 12 1 uri, potem ogled tovarne usnja, ob 4 uri slikanje delegacije in 1 zvečer banket na počast delegacije. Poročilo se vzame na znanje. > Delegacija v sredo popoldne ne zboruje. 1 Ludvik vpraša glede resolucij, se mu priporoča naj jih pred-1 loži odboru. Gl. tajnik poroča, da je odbor za prošnje in pritožbe na delu ■ in kdor ima še kaj, naj sedaj izroči odboru. Razprava pravil. Točka 28. Černe priporoča tri podpredsednike z ozirom na mladino. Debatirajo: Mally, Pucelj in drugi. Kushlan zagovarja odborov predlog za dva podpredsednika. Zorič priporoča, da imamo še več drugih odborniških mest, v katere se lahko voli mladina. Zalar predlaga konec debate. Sprejeto. Predlog sprejet za dva podpredsednika, kot je v provizori-čnih pravilih. Sestra Zalokar priporoča, da so trije nadzorniki dovolj. Rosa predlaga konec debate. Sprejeto. Glede tajnika, blagajnika in zapisnikarja, sprejeto, kot priporoča odbor, černe priporoča glede nadzornega odbora, da ostane kot priporoča odbor za pravila. Zalar predlaga konec debate. Sprejeto. Predlog sprejet kot ga priporoča odbor za pravila, isto tako tudi glede finančnega in porotnega odbora. Točka 29. Levstek priporoča, da odborniki z mesečno plačo dobijo samo polovične dnevnice. Kushlan ugovarja. Kozjan ugovarja proti zadnjem stavku te točke. Lah predlaga konec debate. Sprejeto. Predlog Kozjana. da se zadnji stavek črta sprejet. Točka 30 sprejeta kot je v prov. pravilih. Točka 31 sprejeta s popravkom, da se glasi na mesto gl. predsednik glavni upravni odbor mora imenovati .... Točka 32 sprejeta kot predložena po odboru. Točke 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39 do točke 47 sprejeto kot predloženo po odboru za pravila. Točka 48 sprejeta z dodatkom odbora da gl. odbor nima pravice spreminjati kake točke pravil in konvenčnih zaključkov. Točke 49 do 54 sprejete kot so priporočene po odboru. Točka 55 se doda: Dva člana ene družine ne moreta biti upo-sljena v gl. uradu. Točka 56. Levstek predlaga dodatek k tej točki: Nagrade se plačajo v gotovini in ne poprej, da novi član plača šest asesmen-tov. černe priporoča, da zadostuje tri asesmente. Dolčič predlaga konec debate. Balant podpira. Predlog br. Levsteka sprejet "in mora objaviti v glasilu vse stroške kampanje." Točka 57 sprejeta. Točka 58. Bajt priporoča, da kar plača tak član v upravni sklad, ne vrne. Debate se je udeležilo več delegatov, končno je sprejeta kot priporočena po odboru. Točka 59 Lunder priporoča, da naj bi se posmrtnine plačalo, ne da bi se čakalo na seje gl. odbora. Kushlan ugovarja, ker bi se lahko pojavile kake nerednosti. Sprejeto kot priporočano po odboru. Točka 60 se spremeni, namesto besede "sme," se glasi "mora." Točke 61, 62, 63, 64, sprejete kot priporočene po odboru. Tcčka 65. Traven priporoča, da se pismeno poročilo gl. odbora poda vsaj en teden pred konvencijo in istis istih pošlje gl. tajnik delegatom vsaj en teden pred konvencsjo. Točka se sprejme s tem dodatkom. Točki 66 in 67 sprejeti kot sta priporočani po odboru. Točka 68. Lunder priporoča, da se službo za morebitno pomoč v gl. uradu razpiše. V debato je poseglo več delegatov. Gornik predlaga konec debate. Brez ugovora. Točka je sprejeta kot predložena po odboru za pravila. Točki 69 in 70 sprejeti kot priporočani po odboru. Točka 71. Bobnar priporoča, da naj gl. predsednik podpiše vse čeke od $1.00 flaprej. Debata. Balant priporoča, da se čekov do $100.00 ne podpisuje po gl. predsedniku. Predlog odbora propade. Sestra Pikš predlaga, da odbor popravi to točko v smislu debate. Sprejeto. Po predlogu Peruška se točka 71 glasi takole: Podpisuje zajedno z blagajnikom vse čeke v vrednosti sto ali več dolarjev, ter iste tudi vknjižuje. Točke 72 pa do 77 sprejete kot priporočane po odboru. Točka 78 sprejeta kot priporočano po odboru. Točka 79 priporočano, da se asesment od krajevnih društev sprejema samo v čekih. Točka sprejeta, kot je predlagana po odboru. Točka 80. in 81. Sprejete kot priporočene po odboru. Točka 82. Pucelj pripominja, da naj bi se poročale v glasilu tudi druge stroške iz upravnega sklada specificirano. Traven priporoča, da se mesto imena priobča samo številko društva, černe priporoča, da se starostna pokojnina posebej poroča. Popravek k tej točki se glasi: V glasilu priobča starostne pokojnine in vse izdatke iz upravnega sklada. Centa predlaga konec debate. Sprejeto. Točka se sprejme s prej omenjenim popravkom. Točke 83 in do točke 91 se sprejme kot so priporočane po odboru. . Točka 92. Zorič priporoča, da gl. tajnik posije krajevnim tajnikom listine za 6 mesečni statement. Debata, černe ugovarja Zoriču češ, da imamo glasilo zato. Debate se udeleži več delegatov. Sestra Supan predlaga konec -debate. Pucelj podpira. Sestra Bajt priporoča, da bi krajevni tajniki pošiljali vsakih 6 mesecev statement gl. tajniku, koliko so sprejeli od Zveze in koliko so plačali Zvezi. Društvo št. 21 priporoča to točko tako: Glavni tajnik pošlje na vsako krajevno društvo v to nalašč prirejeno listino in odobreno od celega glavnega odbora, listina je šest mesečna izkaznica vsakega društva sprejetih bolniških, onemoglih podpor, odškodnine in operacij kakor tudi izplačljivih certifikatov. Listina mora biti pri društvenem tajniku do najzadnje 30. junija in do 31. decembra vsakega leta. Predlog dodatek društva št. 21 sprejet. Torej točka 92 se glasi, kot jo je društvo predlagalo. Kačar predlaga, da se zapisnik jutranje seje čita naslednje , jutro popoldanske pa naslednje popoldne. Sprejeto. Točka 93 sprejeta kot priporoča odbor s pripombo, da se zamenja besedo "v javnosti" z besedo "v glasilu." Točke 94 i'1 do 97 sprejete, kot jih ipriporuča odbor. Točka 98. Priporoča Terbižan, da naj bi se glasilo: delo mu določa gl. odbor in ne gl. tajnik. Debate so udeleži več .delegatov. ^ Ker je čas zborovanja potekel, se o tej točk razpravlja na prihodnji seji. Gl. tajnik prebere častitke, ki so poslane osmi redni konvenciji od društva Sv. Antona Padovanskega, Newburg, Ohio, Joe Globokar, predsednik. Dolčič poroča, da bo cvetličarna Ignac Slapnik poslala vsak dan sveže cvetlice za delegacijo, kar delegacija vzame z veseljem na znanje. Konvenčni predsednik zaključi popoldansko zborovanje ob 5 uri pop. ( Joseph Skuk, konvenčni predsednik; Frank Turek, konvenčni zapisnikar. i Zapisnik dopoldanske konvenčne seje dne 12. septembra 1934. v Girard, Ohio. Konvenčni predsednik otvori sejo ob 8 uri dopoldne z pozivom delegacije, naj zasede svoja mesta. Gl. tajnik čita imena glavnega odbora in delegacije. Navzoči vsi razven Jos. Grdina, ki mu je bila odsotnost po zbornici dovoljena. Zapisnik čitan in na predlog delegata John Dolčiča in podpi-ratelja L. Balanta sprejet s pripombo, da se v toliko izpopolni, da se v zapisnik vnese tudi, da se črtajo zadnje tri besede iz provizo-ričnih pravil v točki 27. Konvenčni predsednik pozove k poročilu odbore za resolucije, plače in pritožbe. J. Zalar, član odbora za plače omenja, da odbor ni še končal svojega posla in ne more ničesar poročati. Preide se na točko razprava o pravilih. Brat Traven ima vprašanje na odbor za pravila ali plačujejo tudi oni, ki niso upravičeni, da so voljeni za delegata v konvenčni sklad? Geo. Turk pojasni, da taki člani plačujejo 5c manj. B. Trebeč smatra, da pojasnilo brata Turka ni dovolj raz-tolmačeno in dostavlja, da taki člani imajo vse pravice po pravilih, samo voljeni ne morajo biti za delegata. Brat Kushlan pojasni, da tozadevno je vse raztolmačeno v provizoričnih pravilih pod točkami "Dolžnost in pravice." Sestra Bajt misli, da je vprašanje brata Travna umestno in predlaga, da se tozadevno debata zaključi. Preide se na nedokončano točko 98. Odpre se debata v nadaljevanje te točke. Brat Černe se pridružuje priporočilu gl. tajnika in zahteva, naj se za glavnega blagajnika zahtevajo kvalifikacije. Pripominja, da je zelo priporočljivo, da se loči pozicija gl. blagajnika od pozicije pomožne pisarniške moči v glavnem uradu. Povdarja, da blagajniški posel bi bil priporočljiv, da se združi za-eno s poslom oskrbnika Zveznih posestev. Njegovo delo naj bi bilo skrbeti za dobro vzdrževanje hiš, inkasirati rentnino, kolektati zaostale obresti in zaostali kapital. Priporoča, da se za pomožno moč izvoli ali nastavi, kakor bo že zbornica odločila zmožno pisarniško moč, ki bo perfektno vešča knjigovodstva, ker glavni tajnik je z informacijami od strani krajevnih dr. uradnikov in članov zaposlen. Sestra Bajt se pridružuje mnenju černeta in je zato, da je gl. blagajnik stalna moč v glavnem uradu. o Brat Kushlan pojasnuje, da ko so provizorična pravila sestavljali, se j,e odbor oziral na priporočila večine društev. Povdarja, da ker se zahteva kvalifikacija samo za blagajnika, mora biti nekaj v ozadju. Zdi se mu nerazumljivo, čemu se ne zahteva tudi kvalifikacije za gl. predsednika in gl. tajnika. Vprašuje, kaj ima gl. blagajništvo skupnega z Zveznimi posestvi? Pripomni, da vsak, ki se počuti zmožnega za blagajnika, je lahko tudi kandidat za to mesto. Brat Ludwig ima priporočilo od društva, da naj bo glav. blagajnik tudi oskrbnik Zveznih posestev. Brat Levstik vprašuje, kaj ima tukaj opraviti oskrbnik hiš, ko vendar to delo spada v področje finančnega odbora, če je zbornica pripravljena to točko glede glavnega blagajništva in pomožnega tajništva spremeniti, ima on na rokah spremenjeno točko, ki se na to nanaša. Brat Okoren pojasnuje, kakšne težave so pri upravljanju Zveznega premoženja in koliko je pri tem delu nehvaležnega posla. Priporoča, da se v glavni urad izvoli ali po glavnemu odboru imenuje zmožno pomožno moč. Brat Černe zanikuje dejstva, da ne bi moral biti na konvenciji izvoljen uradnik, ki bi bil pomožna moč v glavnem uradu. Brat Klemen vprašuje, čemu se ne zahteva tudi kvalifikacije za gl. predsednika in gl. tajnika? Br.at Surtz govori o mladinski delegatski ligi, katera ima upravičeno zahtevo po mestu pomožnega tajnika, ki naj bi bil neka ko-operativna moč med tukaj rojeno mladino in glavnim uradom. Brat Pollak pripominja, naj se tudi za ostale glav. uradnike zahtevajo kvalifikacije. Brat Trebeč pripominja., da ima naročilo po društvu, da se na konvenciji izvoli pomožna moč v glav. urad. Misli pa, da je tak važen urad težko zaupati mladi moči. Brat Mally misli, da imamo več kot enega kvalificiranega delegata, ki bi bil zmožen voditi pomožne tajniške in blagajniške posle iz sredine mladine. Opravičena je zahteva mladine za to mesto v glavnem uradu. Penko govori, da je absolutno potrebno, da se pozicija gl. blagajnika in pomožnega tajnika razdeli na dve osebi. Pripominja pa, če se ravno misli na štedenje naj se združi mesto pomožne moči v glav. uradu s pozicijo gl. zapisnikarja. Prepričan je, da bo v kontrolne svrhe najboljše ti dve mesti razdeliti, ker v takem slučaju je vsaka eventualna denarna manipulacija izključena. Brat Pucelj je pripomnil, da vsa stvar, kakor vidi iz argumentov je nekam megleno obzorje v vprašanju ali se pomožno moč v glavnem uradu izvoli ali imenuje po glavnem odboru. Pripominja, da imamo med delegacijo dovolj zmožnih članov, ki bi v čast Zveze opravljali svoj zaupani posel. Pucelj je mnenja, da se tukaj v ozadju nekaj prikriva in poživlja delegate naj vržejo karte na mizo. Brat Markelj se strinja z bratom Puceljnom. Brat Kapelj pripominja, da so skušnje pokazale., da se voli glavni blagajnik v gl. urad kot stalna moč v pisarni. . (Dalje prihodnjič) Ameriški zastopniki pri žalni maši New York, 22. oktobra. Včeraj se je v tukajšni ruski katedrali brala maša zadušnica za pokojnim kraljem. Svoje zastopnike je poslala k maši tudi ameriška vlada. Navzoči so bili admiral J. J. Bakenhus, general Stirling Yates in general Haskell. Navzoči je bil zastopnik newyorškega governerja in newyorskega župana. Navzoč je bil John D. Prince, bivši ameriški poslanik v Jugoslaviji, policijski načelnik in znana hrvatska učenjaka Dr. Mihajlo Pupin in dr. Nikola Tesla. Toliko odličnih mož je dospelo, da niso vsi mogli v obširno katedralo. -o- Mladenka v Franciji obsojena v smrt radi umora Paris, 19. oktobra. Tukajšnja sodnija je obsodila 18-letno Vio-lette Nozieres v smrt, ker je umorila svojega očeta, kateremu je po smrti ukradla 3,000 frankov in zapravljala potem denar v raznih pivnicah. Violetta je skušala zastrupiti tudi svojo mater. -o- * Princesa Helena, sestra mrtvega kralja Aleksandra, je v Parizu nevarno zbolela. MALI OGLASI POSEBNOSTI ZA VES TEDEN! Suhe klobase, ft.___22c Riževe in krvave klobase, 6 za_____25c Sveža rebra, 2 ft.___25c Mleto meso, 3 ft____25c Round steak, ft.____17c Meso za juho, ft.___10c Sirloin steak, ft.____18c Obisti in srca, ft.___10c Govedina za gulaž, 2 ft.______25c Domače kislo zelje, ft. 5c Sveža jajca, doz.___24c Sveže surovo maslo, ft. _______27c FRANK SKULY 6313 St. Clair Ave. V najem se da stanovanje, tri ali šest sob, jako čedne sobe, kopališče, garaža, velika shramba v kleti. Jako poceni za dobre ljudi. Oglasite se na 5814 Bonna Ave. Lastnik je na prostoru te dni. Ključi so pri ljudeh v gornjem nadstropju. POZORI Sveže riževe klobase, 6 za____________25c Prekajene klobase, 3 funte_________65c Round steak, ft.___15c Sirloin steak, ft.___17c Meso za juho, ft. _8-13c Sveža jajca, doz.___24c MATT KR1ŽMAN SR. 5810 St. Clair Ave. Važno naznanilo Vsem članicam podružnice št. 25 Slovenske Ženske Zveze, ki . še niste izpolnile dodatne listine za nove police, se naznanja, da ste prijazno prošene, da to storite takoj in pridete do mene dne 24. ali 25. oktobra, da se zadeva glede polic čimprej spravi v red. Katera članica želi sliko od 23. septembra, se lahko zg-lasi pri meni. Pozdrav— Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. (250) 4 - __AMERIŠKA BOMpVt^A, OfflOBER 23D 1934 Kača Za "A. D." prestavil M. II. Stermelc je po bliskovito hi- i tro pogledal staro. "Ko bi bil I jaz storil, tedaj bi ti povedal. ] Ti morebiti navsezadnje misliš, da sem ga jaz. In bi ga tudi bil. Saj bi bilo morebiti tako tudi i t najboljše." "In ti bi ga lahko?" i "Raje bi njega, kakor da bi : sam visel." "Sam Bog ve, kaj se pripravlja?" "Nevihta. Samo: ali bo treščilo?" "Tisto tam,zadaj, doli, bi morala vendar morebiti spraviti stran?" "Mar imaš prazno hišo, da tako vprašuješ?" "Seveda, človek ne misli ." "In četudi bi — kam hočeš ponoči brez luči? . . . Sedaj ni, kakor je bilo prej. Sedaj imaš cesto pred vratimi." "Seveda, ta prokleta cesta!" "In še par sto delavcav v bližini, ne' smeš pozabiti. Vedno kdo na cesti. Kako naj potem storiš? . . . Brez orodja tako in tako ne bi šlo. Da bi komu zaspala? .... In potem če bi vohali tod okolo— sveži sledovi, zemlja in omet? . . . Tam naj ostane kjer je. Čakati je treba. Ničesar ne smeva storiti, kar bi . ..." Koraki so prihajali, vrata so se odprla, pogovor je zamrl.-r-* * * "In sploh—četudi!.... Ali sva poročena? . . . Poroči me, potem boš že sme! govoriti." j "Ali nisi moja sočka? . . . Ali < mora biti človek ravno poročen, da je zvest?" "Norec, kaj razumeš ti? Ako meniš tako, potem si poišči kako Lenko ali Maričko iz vasi, 1 kako pobožno nedolžnost." "Prej si govorila drugače." 1 "Ničesar nisem govorila in ničesar obljubila. Dopadel si se 1 mi, rada sem te imela in to je A še vse ravno tako, tedaj bodi zadovojlen." "Da, da: ljubezen in rado ] imeti in vse mogoče, a pri tem se pajdaši s kom drugim. In ta- f ko naj bo zadovoljen. Pri meni to ne štima." "A kaj veš ti, kaj se vse v 1 svetu in življenju ujemaj" "Pri meni že ne in basta!" "Tako, pri tebi že ne? A go- ! ri v domovini imaš dekle. Dobro tudi tako!" "Kdo ti je to povedal?" "Nihče, le tako sem dejala in sem zadela žebelj na glavo, kakor ti v tarčo. Kar takoj je skočil možic ven." "Ni res to." "Bo že res, bo." "In če je—to nikogar ne briga. To je sploh končano. Lanski sneg. In to je sploh vse kaj drugega." "Seveda, za gospoda jagra je to vse kaj drugega. Zame pa ne! Zame je eno in isto in še več. Kajti tistega dekleta boš poročil, mene pa ne." Primož se je vznemiril. "Sa-krament, b o m pa tebe poročil, no!" "Pojdi, pojdi, Kranjec! Saj sam ne veš, kaj govoriš. Gori v I gozde pojdi in se ohladi. I "In prav nalašč," je trmoglavi! Primož. "Tebe poročim!" "Saj še ne veš, če jaz hočem." fffH Grozdje mošt sodi Kdor hoče dobro kapljico, naj se zglasi pri meni, ker bo postrežen z na,jboljšim. Se toplo priporočam Rudy Božeglav 1125 E. 60th SI. ENdieott 02S2 - ----- ->-. ------------: - ^-^-vv t T ; ? r^^ggS-V'r^aifc???: : " . . - - Grozdje iz Geneva se prodaja po najnižjih cenah TOM STAKICH 16803 WATERLOO RD. ----- AMERIŠKA DOMOVINA , --- i i bi morala biti i v ! i vsaki slovenski hiši ■ "Prej si dejala, da bi šla z v menoj na konec sveta." "Saj si bil tudi ti ves druga- n čen napram meni." z "Kaj bi bil jaz drugačen? v ... Ve proklete babnice za- v krenete človeku besedo na je- g ziku, da postane kar nor. Taka si, taka in nič drugačna." s "A ti si norec ! Ali nimaš oči? č Le onega poglej in samega sebe potem." r "S tem me ne boš vlovila. Ali g prisegaš?" "Kaj bi človek za tako neumnost prisegal?" š "Ker ne moreš. Bi po krivem prisegla. S tistim imaš opra- k viti, le priznaj." r "Ako že praviš . . . ." i Primož je zarjoval. "Tedaj, t vendar,! . . . Tedaj je res . . . Tedaj priznavaš! . . . Kar v ( lice priznava, kar odkrito!... Taka vlačuga . . . ." "Ne vpij tako, ti bik! . . . Ni- ^ česar ne priznavam!" "Saj si ravnokar—" "Kaj sem ravnokar? ... Ti 1 si dejal, a ne jaz." "A ti nisi ugovarjala." "I, že kako uro ugovarjam 1 Saj mi nič ne pomaga. Naj bo , pa po tvoji volji. Veruj tedaj, . kar hočeš." Primož si je pulil lase. "Kar ^ omotica bf me prijela!— Tedaj , kaj je sedaj res?" "Glej, nikar me ne sekiraj. . Nikar ne bodi neumen." "Ali smatraš človeka^za ne-j umnega, ako hoče vedeti resnico? ... . Da, ti, da, ti delaš člo-; veka neumnega!" i "Pa pojdi v klošter in posta-3 ni pater! Če si prišel samo za § to, da me boš tu mučil in nate-gaval, potem le pojdi, prosim - te." "Saj tudi grem." "Uslugo mi storiš,!" j "Zavedno." "Zaradi mene." 'In nikdar več ne pridem." "Bom že lahko prestala." "Verjamem." Trpko se je za-. smejal. "Saj irtiaš dhige. Tistega drugega. A ti bo še žal. . Kesala se boš. Izplačalo se ti bo." Zaničljivo je skomignila z rameni. "Meni sploh za nič ni žal. In tudi kesala se ne bom. Kaj naj se mi izplača? Komu pa sem kaj dolžna?" Trenutek je še stal, nato pa vrgel puško preko ramena in šel. A tri dni kasneje je bil že zopet pri njej in vse je bilo poravnano in pozabljeno. * * * * Vroče poletje. V dolini je I kuhalo kakor v kotlu, stene so žarele. Brankota še vedno niso | našli. A kje naj bi ga v svoji H službeni okornosti našli orožni-ki? Ako jim nosa ne vtakneš | v samo mrhovino, je nikdar ne 'J zavohajo. I Stražmojster je že skoro pri-^ šel do tega spoznanja. Saj je I bilo vse iskanje zaman. Preis-I kali, so gozdove in hribe: a kdo - naj ga najde v vseh teh'prepadih, luknjah, lijakih, goščavi? Lažje bi se človek sam izgubil v tej deželi, nego da bi mrtveca našel. Petkrat, šestkrat so vse preiskali. Končno so zadevo obupno pustili v nemar. V pismih ni moglo državno pravdništvo najti dovolj obtežu-jočih dokazov. Tudi ni bilo v pismu navedeno nobeno i m e, morebiti se je tedaj šlo za čisto nedolžno stvar. . . Prejšnje sumnje: nobenega povoda za postopek. . . Poklicno odprav-ljenje telesnega ploda: ni dokazano. . . Izsiljevanje: nobenega dokaza. . . Poklicno oderušt-vo: ni dokazano. . . Priče: tudi nenadoma niso hotele vedeti ničesar. . . Nobenega dokaza, kakor edini dokaz: da se na tem sodu, ob Horvatičko ni upal že nihče več spodtakniti. In če si se je dotaknil, tedaj je tako za-piskala strupa in smradu, da si sam smrdel. In tako je prenehal stražmojster uradno poizvedovati. Na tihem pa ni še smatral slučaja za zaključenega. Opozaval je, še nadalje .na svojo roko poiz- vedoval. ni Nekega dne, ko se je nahajal k: na patrulji, je srečal počasi vo- n. zečo grofovsko kočijo. Pozdra- se vil je vojaško strumno, ker je te videl, da sedi v kočiji sam grof. ol "Gospod stražmojster, lepe t.\ stvari, ki jih človek sliši. Ničesar našli, ničesar ugotovili?" Stražmojster je skomignil z g rameni. "Dosedaj zelo malo, r( gospod grof." g "Nobene sumnje?" T "Gospod grof, saj poznate na- z še instrukcije." b "Da, da, vezane roke v vsa- n kem oziru. Nu, jaz na vašem d mestu bi že vedel, kje pričeti z iskanjem in kje prenehati. Naj- p brže pa tudi sami veste." "Marsikatero stvar smo izve- ^ deli, gospod grof." "In?" 11 o "Gospod grof: jaz sem. samo ® orožnik. Nisem državni pravd- ^ nik, niti sodnik. Baš tako mala j ničla sem, kakor je kak vaš lov- ^ ski čuvaj." "A ti, gospod stražmojster, imajo marsikdaj večjo besedo nego jaz. A že razumem, kaj ^ hočete povedati. Da niste po vseh predpisih orožnik, tedaj bi razpisal in obljubil jaz nagrado s tisoč goldinarjev za neko goto- j vo glavo — ne da bi ravno za- ( hteval, da se mora zvaliti v prah ali viseti v zanjki, ne, na to se ne kapriciram, pač pa, da ; bi enkrat že gledala izza omrežja, ki je bilo zanjo že zdavna j skovano. Tisoč goldinarjev bi dal za to." Stražmojster je prijel za pu- , škino kopito, kakor bi hotel po- , zdraviti in nadaljevati pot. "Ako vam lahko kdo izmed ] mojih ljudi pomaga, tedaj se ■ ga le mirnega srca poslužite. Saj imam končno tudi tam preko na vaši strani posestva." Stražmojster se je zahvalil. "Kakor ukazujete, gospod grof. Eden med njimi mi je že precej pomagal. Tisti Gorenjec." . "Ta? Aha, da, taka stvar ; mi je že po godu." "Odločen, buden fant, oster in divji. In izvrsten strelec, da ; mu ga ne najdete kmalu para." 1 "Tako, tako? Ali vam je že • pokazal svojo umetnost?" 1 "Da, nam vsem. Enkrat doli pri Konfinu. In z novo puško, 1 ki je pravcati zaklad." Straž-1 mojster je postajal zgovoren. "Ptico roparico, jasstreba, kra-glja ali orla, je izstrelil iz zraka v poletu s kroglo — kar je nekaj impozantnega." e "Tako doli pri Konfinu je dal :> to predstavo?" 3 "Da, neke nedelje ali na praz-i nik je bilo." - "Je bil napit?" š "Ne da bi mogel jaz opaziti, e Malo bolj ostro sta govorila z Mlinarjem, ki ga gospod grof - gotovo poznate, in poštarjem iz e Jesenic in tako dalje. A s tre- - mi mojstrskimi streli je stavo 0 vzdržal in jo tudi dobil. Ali je - bil docela trezen in je celo po-? tem pijačo, dejal bi, skoro su- 1 rovo zvrnil in odšel." i "Tako, tako, na, vsaj to. A se precej doli okoli Konfina vr- - ti?" Stražmojster je nekoliko zamišljeno zmajal z glavo. "Sem a si že enkrat dovolil, da sem ga - pred to hišo posvaril — a kaj f hočemo — pač mladost, gospod s grof. Mladost in samota goz-3 dov. . ." e "Vino?" i Stražmojster je tajinstveno - dvignil košate obrvi in odkimal. - "Ženska." Stari grof je nagubal čelo. — - "Ona? Hči pokojnega steklarja i Graberta?" Stražmojster je prikimal za- - upno: "Vlačuga, da mi ne zame-i rite." e "Bo že. Saj sem že zdavna i sumil. Saj sem si prste do kr- - čev izpisal za to ženščino, ker i je stari neprestano jadikoval. A pri tem se je vgnezdila v ne- - posredni,bližini tu in se ni bri-a gala niti najmanj za očeta, ki a si je za njo srce izjokal iz te-!, lesa. Na, se je pač izplačalo - truda in prizadevanja za to — nak, nočem se sam izpostaviti d kazni. . . Saj prihajam baš od v nje. Izročil sem ji dedščino in s sem si jo ogledal. In vi misli- i te--- ?" 1- Orožnik je napravil zelo resen \ obraz. "Je tudi marsikatera } zveza s tem." i "Z vso zadevo?" t "Izdati pač ne smem ničesar, 1 gospod grof. A kar se tiče Go- c renjca, za tega vam lahko za- j gotovim, da ni niti v najmanjši i zvezi. Lahko ste pomirjeni: le 1 z žensko. Opozoril sem ga, da i bi utegnili njegov obiski biti v i njegovo lastno škodo in v ško- 1 do gospoda grofa. . ." : "Mislite pač: limanice, kaj < ne?" "Tako nekaj, da, gospod grof. ] V tejle zadevi je padel nekje > strel, a kjer pade strel, tam : mora biti tudi puška. Stvarnega seveda nismo mogli še ničesar . ugotoviti. A Gorenjec že : sani feovori o nekem divjem lovcu, a izgleda, da .je neka osumljena oseba tudi ljubimec te sumljive ženščine." "Cestni delavec?" "Toliko bom morebiti moral priznati, gospod grof." "Gotova sumnja?" "Pogoji so dani. A o tem ne 1 smem govoriti, gospod grof. Saj boste morebiti izvedeli že od druge strani." "Tudi babja zadeva?" "Saj že skoro ne more biti 1 stvari brez žensk, gospod grof." "Saj govorite, kakor rojen i Francoz! A prav imate. Na, 1 pozdravljeni, gospod stražmojster. Nočem vas še nadalje vznemirjati v vaši uradni tajnosti. Le storite svojo dolžnost." Kočija je oddrdrala po cesti 1 naprej. Grof je začel premišlja-J ti. Ali naj še enkrat dobro ope- • re glavo temu Gorenjcu? Naj-brže ne bo nič zaleglo. Je že tak človek, da bi mu moral pre- • povedati tisto, kar bi hotel, da ; stori, zato da se ne bi upiral. ] A vrag je, da jim diši le tisto, kar je prepovedano — kakor r ie dišal prepovedan sad tudi praočetu Adamu. . . In mladost, 1 " ___:_ da — in vojaška doba še v kr- f vi, seveda. . . Torej naj gre ta r stvar svojo pot kakor hoče. Do- ,, kler ne bo pritožbe v službi, do- ^ kler ne bo njegovo obnašanje vzbujalo sumov, naj dela, kar hoče, ako že ne more drugače. A da mora baš kakor nalašč s to. . . Lepa je, seveda, postavna, kakršne pač diše lovcem. A nič dobrega v njenih očeh, pokvarjenost na njenem čelu, lažnjiva -usta, umazana, predrzna obrab- j ljenost pod mlado masko. . .A 1 pač šestdesetletnik stvari drugače vxidi nego petindvajsetleten mladenič. Le smili se mu I je ta cvetoči, zdravi, jasni mla- ' denič višin. . . Tisti dan je bil grof pobral, kar je bilo zapuščine ostalo po starem Graberju ter vse skupaj zapeljal h Konfinu Ljubici. "Vi ste tedaj Berta Grabert, katero smo tako dolgo iskali in katero sem poznal še kot mlado deklico tam" zadaj v steklarni?. . . . Pripeljal sem vam zapuščino vašega očeta. Ni bilo vredno, da bi s tem nadledovai občino ali sodišče. Poleg tega pa sem jaz sam župan. S tem resnim ročnim delom se je vaš oče pečal zadnje dni. Našli smo : je v njegovi sobi še nadogotov-I ljeno. Morebiti bo vsaj vam kot spomin dragoceno." In niti najmanjša rdečica sra-i mu ni šinila preko njenega ob-' raza, ko je tako stala pred gro-l ___._ L Tukaj je P K vaša I Ameriška j 1 Domovina j fom. Niti najmanjšega ganotja ni pokazala, ko je vzela kalva-rijo v steklenici ter jo postavila na pivsko mizo, kjer so se muhe pasle v lužah vina. (Konec prihodnjič.) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! I Za plumberska dela in za na- I i peljavo gorkote se pogovorite z I A. J. BUDNICK 8 G707 St. Clair Ave. 1 tel. HEnderson 3239 ali telefoni- | rajte na dom KEnmore 0238-M. g BRUSS RADIO ' popravlja vse vrste aparate. 6026 St. Clair Ave. ENdieott 4324 , _ ■ , £tii!iiiimmimiiiiiiimmiiimmuimiig S Rezervirajte si nedeljo 28. g jjj 3» = oktobra za S. N. Čitalnico. \ M, 1 fmiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiimiiiiEimiiiii; i LE POMISLITE! ,, .aam. Pralni stroj, ki ste ga Vedno želeli, je le $99.50 A. GRDINA & Upu sons « j{""5 1 G019 St. Clair Ave. » 15301 Waterloo Kil. HEnderson 2088 MAŠNE KNJIGE IN ' ROŽNI VENCI ter druga primerna darila za bir-mance. Se priporočam botrom in botercam. Smrekar's Variety Store 6112 St. Clair Ave. • - i.I ' . : ■ Dober časopis je dober tovariš! t AMERIŠKA DOMOVINA vedno prinaša NAJNOVEJŠE NOVICE POUČNE ČLANKE LEPE POVESTI _I RAZNE ZANIMIVOSTI NOVICE IZ STARE DOMOVINE