Tečno učilo. Kazavni podak. Ž i v a I i. Snova. Zajec, serna, divja koza, jelen; volk, medved, lesica, jazbec, dihur, kuna, lev; kušar, kača, žaba; posterv, karp, ščuka, som, mrena, klin, lipan , jegulja, menek, rak; čebela, osa, metulj , mulia, mravlja, gosenca, keber, červ, polž. Učba. Zajec živi po gojzdih, vertih in poljih; je zelo boječ in hiter; iraa okroglasto glavo, dolge ušesa, preklano zgornjo šobo, dolge zadnje , in kratke sprednje noge , in kratek rep. Je deteljo, iravo , zelje, pa tudi mlade drevesca rad ogloda. Zajčje meso je prav dobro. Iz zajčje dlake delajo klobuke. — Serna je nekoliko manjša, kakor domača koza; inia kratke rožičke, in živi po gorah in gojzdih. Daje dobro meso in kožo. — Divja koza je skoro ravno taka, kakoršne so doraače koze. Rožičke ima kratke. Barve je sivkaste. Xoge ima tanke, s kterimi berzno skače. Zivi večidel po gorab. Xje meso in koža je za rabo. — Jelen je manjši, kakor konj; ima velike vejate roge, šibko telo, zeld urne noge in nepreklan rog na nogi. Je travo, listje, zeliša, nilade drevesne popke i. t. d. Po dnevu je večidel v gojzdu , — po noči pa se gre past na polje in travnike. Daje nam meso, kožo, roge, — pa tudi napravi na polji marsikaj škode. — Volk je podoben velikemu psu, samo da ima bolj košat rep; je navadno sivkast, in je lako niočan, da lahko nese ovco v gobcu. Kadar je izstradan, se poloti tudi človeka. Živi po gorah in gojzdih. Po zinii pa se tudi priklati na ravno. Volčje meso ni dobro; koža pa se za marsikaj porabi. — Medved je večji, kakor volk. Xa vsaki nogi inia po pet parkljev, kakor človek po pet perstov in široke podplate. Tudi lahko hodi po koncu, saino po zadnjili dveh nogali. Je rad mcd in rastline , pa tudi razmesari jelena, serno , konja, goved i. t. d. Jeseni gre v berIog ali v luknjo, kjer vso zinio spi, in nič ne vživa. Rep ima kratek in rujavo dolgo dlako. Medvedova koža je za mnogo rabo. XTekteri tudi medvedovo ineso jedo. Tudi medved živi navadno po gorah in gojzdih. — Lesica je velika kot sredin pes; ima koščat rep, vozek gobček in ojslre zobe in kremplje. Dlako inia rujavo. Lovi zajce, pa tudi krade kuretino, gosi, race i. t. d. Lesica je zvita žival. Lesičja koža je za mnogo rabo; ineso pa ni dobro. — Jazbec je kaka dva čevlja dolg; ima kratek rep ; je po lierblu siv, pod trebuhoni čern, po glavi pa bel s čcrno liso. Živi po gojzdih; si naredi luknjo, v kteri po dnevu leži', — po noči pa Jovi miši, žabe, pa tudi je korenine in sadje. Po zimi spi in se živi s svojo mastjo. Jazbčevo meso daje tečno jed, niast padobro zdravilo; koža je za ninogo rabo. — Dihur je rujav, po slraneh pa runienkast; na glavi iina bele lisice ; živi pri hišah, in je kurelini zelo nevaren. Dihur smerdi, — vendar inia tudi dobro kožo za kožuhe. — Kuna je dihurju podobna; živi tudi rada blizo pohištev, in je tudi kuretini sovražnica. — Lev ali oroslan je kralj živalski, ker je zelo postaven in grozovitno močan. Barve je rujavkaste. Spredaj ima veliko grivo; rep mu visi do tal, in ima na koncu šop. Zobe in parkljc ima neizrečeno ojstre. Dolg je 5 čevljev, visok pa 3 čevlje. Kadar rujove, tresejo se vse živali. Oroslanov ni v naših krajih. Xaj večji in hiijši levi so v Afriki, kjer je naj bolj vroče. — Martinček je majlina golaznica ; se rad na solncu greje, in ne stori žalega; zeleni kušar pa hudo vgrizne. So pa tudi letajoči kušarji. — Kače so nektere smertno strupene. V naših krajili jc naj bolj strupena kača gad, kteri je po lierbtu pisan, in se potika po kamniteni germovju iu pcčovju. — Zabe so mnogoverstne; nektere so dobra in zdrava jed za postne dni. Rega ali zelena žaba nam dež napoveduje. — Ribe iniajo rudečo, nierzlo kri; dihajo po plitvali in sarao v vodi žive: večjdel so pokrite z luski. Ribe dajcjo človeku velik dobiček. Zlahtne ribe so v naših krajih posterv, černo rudeče pikasta riba, — karp, de- bela riba, — ščuka, tanka riba, — mrena, klin, lipan, nienek i. t. d. Jegulja je gladka riba, kači podobna, pa ima dobro meso. — Rak živi po vodali , uaj raje pod kaiuni in pri kraji v luknjah ; ima zeleno černo ia terdo lupino po sebi, oseni nog in dvoje škarij, pa šibrast rep. Je majline ribe, mergolince in druge povodne živalice. Raki so dobra postna jed. — Čebele si napravljajo svoje sianovanje v panj, včasi pa tudi v votle drevesa. Čebele so zelo pridne. Imajo štiri kožene habice, šest nog, rivček in želo. Žive se s sladkim cvetnim sokoni in z niedoni. Dajejo nani dobiček s tem, da nam nanašajo niedu in voska. — Ose si napravijo prav unietno gnjezdo ali osinjak, in so hude jeze; kdor jih draži, ga opikajo. -- Metulji so ninogoverstui; iinajo po šest nožic, in so zelo lepi, toda le nialo časa. Metulj pridc iz niešička , ter je podoba našega vstajenja od inertvih; zakaj ? — Muha inia dve perutnici, pa rivček, da pije. — Mravlje žive skupaj kakor velike družine in srenje. Xektere iniajo tudi liabice, da letajo, nektere tudi želo, s kterim hudo pikajo. — Gosence so zeld požrešne, in škodujejo posebno sadnim drevesom; kako? — Kebri imajo rožene habice, in pomladno zelenje hudo objedajo; otroci jih nabirajo; čemu? — Cervi niniajo nog in kosti; in namesto kervi iuiajo belo sokrovco; so nagi, ali pa so pokriti s lerdo Iupino. So tudi veliki červi; večidel pa so tako drobni, da se komaj vidijo s prostinii očmi. Mnogo červov živi v vodi, še več pa v zemlji; še ccld v (ruplu pri ljudeh in živalili se nahajajo. Žive se z rastlinami, s sadjcm, s prahoni; naj rajše pa jedd uieso. Cervi imajo čversto življenje. — Polž, ki svojo hišo na herbtu nosi, je tiha in počasna živalica. Uaje iiam dobro postno jed. — Imenujte vse doniače živali! Imenujte divje zveri! Imeuujte ujedne zveri! Imenujle nektcre golaznice! Imenujtc uektere ribe! Iinenujte nektere niergolince ! Imenujte nektere červe ! Vse živali se razdelujejo v šest verst ali razredov; so nanireč: dojivke, ptice, golaznice, ribe, niergolinci in červi. Rudečo in gorko kri iuiajo dojivke in plice; rudečo merzlo Jiri imajo golaznice in ribe; belo merzlo kri iraajo mergolinci in červi. — Bog je vse živali vstvaril in za vse skerbi. — Xobene živali ne smemo nepotrebno mučiti. — Živali ravno tako občutijo bolečine, kakor človek. —