OS
REDNJA kn
JUNICA
P.P.12^
66001 KOPE^
PRIIViURSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini p	n«/.
Abb. postale I gruppo Cenil 2o0 lil*
Leto XXXV. Št. 92 (10.311)
TRST, torek, 24. aprila 1979
r”;	are iisffK rssstzsssss saraas. rrsrj«;	rairrr
SE ENKRAT POUDARJENO NASPROTOVANJE BIPOLARIZMU
VODSTVO PSI OSVOJILO PROGRAM ZA EVROPSKE IN POLITIČNE VOLITVE
Craxi za «enakopravnost» med KD in PSI - Pajetta (KPI) polemičen z demokrščanskim predlogom o spremembi ustave
KM — Socialistično vodstvo je sinoči nradno osvojilo linijo za pri-odnje politične in evropske volitve. Volilni program je orisal v svojem poročilu Bettino Craxi, ki je v bistvu obnovil teme svojih nedavnih govorov in predvsem tezo o «enaki razdalji« med KD in KPI.
»Italija pripada Evropi iz gospo--
barskega vidika,« je začel Craxi, vendar se ji mora približati tudi politično. Zato je treba odpraviti •tahjansko nenormalno stanje, prevr-Bl® dosedanje težnje k bipolarizmu 'elikih strank, zaradi katerega imata KPI in KD največ glasov.«
In dalje: «KD in KPI sta premoč-Bl. zato hromita politično življenje, takrat ko sta zaveznici in takrat,
k? se spopadata. V bistvu hromita ^■vljenjskost demokratičnega plura-. zm_a. obeneiu pa nista sposobni zajamčiti gospodaisl.ega vzpona ter Poraza nasilja in terorizma.«
To bo torej «leit motiv« socialistične volilne kampanje. V vodstvu V" so glede političnih ciljev zelo vehke razlike in spori, vsi pa so * Craxijem, ko zahteva »več glasov *a PSI» in poudarja vlogo stranke kot »tretje sile«, ki se bo borila Proti «velikima».
Da bi odvrnil od sebe kritike za radi dosedanjega poudarjanja ena *e razdalje do KPI in KD, je Craxi nekoliko omihl svoje kritike proti komunistom, se je pa skrbno izog-nu odgovoru na vprašanje, ki mu ?a je javno postavil Berlinguer na aključku 15. kongresa KPI, ko je n°tel vedeti, rali je PSI pripravljena voditi bitko za odpravo protikomunistične diskriminacije in za skup-r1 vstop enotne levice v vlado demokratične enotnosti«.
Kar zadeva KD je Craxi govoril 1 .frnkličner.i položaju«, ki bi ga knko imela ta stranka v bližnji bo-ocnosti. Kaj je pri tem mislil? Glo-alna alternativa KD je propadla, *neiii Craxi, ker ni mogla preko Prvih zaprek. Med te Craxi prišteje tudi odklonilno stališče komuni-wy. Obenem pa si ni mogoče mi-n* »povratka kJ preteklosti leve edine«. Odprto torej ostaja, po raxijevem mnenju, vprašanje »ena-°Pravnosti» in »enakega dostojan-
vprašanja itahjanske politike, to je možnosti vstopa komunistov v vlado. Pajetta je s tem v zvezi napadel demokrščansko levico, ki «se boji desnice in s svojim početjem, predvsem pa s stalnim vdajanjem, prizadeva italijanski demokraciji težke udarce«.	P. P.
stva«
med KD in PSI. Kaj naj to
P°meni Craxi ni hotel povedati.
sodelavci pa govorijo, da f m*slil najbrž na koalicijo s KD, . ,naJ bi socialista prepustila pred-dstvo vlade in nekatera ključna
mesta.
Riccardo Lombardi pa je bil mne-Ja- da ni dovolj prositi za večje mvilo glasov. Povedati je treba tu-. • čemu naj služijo. Ker ni mogo-i govoriti o takojšnji izvedljivosti Ve alternative, kakršno s’ je PSI
*ačetno
omislila, je treba najti «pot
oh ?R®rnativi», nekakšno »prehodno aobje«. Po njegovem je treba u-vlado ki naj p 'sta Ja
lem
jafternativo demokristjanom« in v
Sed sm*s*u Je potrebno misliti že . aJ vsaj na zavezništvo med le-.arskimi in laično - demokratični-barri'l am‘' Tako, je poudaril Lom-r P*1 je mogoč j izjaloviti poskus , munistov, da bi volitve prikazali ij. ■ Nekakšen «plebiscit» o tem, ali
D s.topi v vlado-hja 6 tj arbno je še drugačnega mne-
lja ‘ °° njegovem je še vedno veje. J?3 !*mja »demokratične solidar-pr^(. m naloga PSI je boriti se antikomunistični diskriminaciji, ki asProtnega mnenja je Landolfi, Vlad mnenja da bi vstop KPI v tish, ^Predstavljal problem prav za pSr s}°je volivcev, od katerih si j. Pričakuj , podporo«, ha anumisti se medtem pripravljajo kjp^^danje centralnega komiteja, za b°do odol rili kandidatne liste Gia®vr,°Pski in državni parlament, s .arl°. Pajetta je \ razgovoru harioi'k;lrji medtem zelo Ootro na-bj r . Predsednika KD Piccolija, ki Prm, ^Premenil . stavo in dosedanji beha n‘ volilni sistem. »Ustave ni Kpj spreminjati,» je dejal voditelj jati ’-*Pa^ Pa jo moramo šele izvabi hr,1/1, Jresničiti, česar KD doslej je ,„ ? storiti.« Po mnenju Pajette di feJ Poraz KD na volitvah tu-hoVl'5OVor silam, ki bi se rade z režimi otresle ključnega
Forlani v Venezueli
CARACAS — Italijanski zunanji minister Forlani, ki je na uradnem obisku v Venezueli, je včeraj začel uradne pogovore z venezuelskim kolegom Zambranom Velascom. V o-spredju razgovorov je bilo vpraša-
nje nafte, ki ga je Forlani uokviril v širši problem novih in pravičnejših gospodarskil. odnosov v svetu.
Policija priprla in nato osvobodila 60 levičarjev
MILAN — Psihološki pritisk na pripadnike levice se nadaljuje: a-genti milanske digos so včeraj priprli, legitimirali in nato izpustili na prostost 61 fantov, potem ko se je v mestu razširila govorica, da se pripadniki avtonomije zbirajo na Trgu Veltro, da bi nato krenili v sprevodu po mestnih ulicah. Vse mladince, ki so po 18. uri prišli na trg, so policisti zato priprli.
uiitmimiiiMiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiimitiiiiiiiiiiinviumiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiimiimimiiiiiiiiiiimuiminiiii
OB VČERAJŠNJEM ZAČETKU ZASEDANJA V BEOGRADU
Poslanica predsednika Tita komiteju za dekolonizacijo
Rasistični režimi še vedno zatirajo narode in grobo kršijo osnovne človekove prayice
BEOGRAD — Komite Združenih i krepitev enakopravnih odnosov med narodov za dekolonizacijo je včeraj j državami in za ohranitev miru v začel večdnevno zasedanje v jugo- j svetu.
slovanski prestolnici Predstavniki | Komite je v popoldanskem nada--4 držav so v središče svoje pozor I ijevanju zasedanja poslušal razpra-nosti postavili predvsem razmere vo poSebnega predstavnika odbo-v Namibiji m Zimbaoveju ter pomoč | ra Združenih narodov za boj proti
V TEDNIKU »RASSEGNA SINCAtALE-
V
Članek Luciana Lame ob obletnici osvoboditve
«Irrorizem zadnjih let nima nič skupnega z našim oboroženim bojem iz let 1943-45,» piše tajnik CfilL
tamkajšnjemu ljudstvu v boju za osvoboditev izpod rasjzipa,
Jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je na začetku zasedanja udeležencem prebral poslanico, ki jim jo je poslal predsednik Tito. Jugoslovanski voditelj je ob tej priložnosti poudaril, da so od ustanovitve Združenih narodov številne države dosegle neodvisnost. vendar rasistični režimi in kolonialni sistem še vedno zatirajo narode in grobo kršijo osnovne človekove pravice ter ogražajo mir v svetu. Odprava kolonializma, kot poudarja Tito, ni samo stvar zavesti človeštva, temveč prvi pogoj za popuščanje napetosti v svetu, za
rasizmu ter poročili predstavnikov sveta Združenih narodov za Namibijo ter Velike Britanije kot administrativne oblasti nad Rodezijo.
RIM — «Terorizem zadnjih let nima nič skupnega z našim oboroženim bojem iz let 1943 - 1945». Tako je zapisal tajnik CGIL v članku, ki ga objavlja tednik «Rasse-gna sindacale« ob obletnici osvoboditve. «Takrat smo se borili za svobodo, za demokracijo, za pravičnejšo in boljšo Italijo, v državi, kjer državljani niso uživali nobene pravice, nobene zakonske zaščite; alternativa naši akciji je bil eksekucijski vod ali vislice. Danes pa se brigadisti bijejo za novo tiranijo in uživajo, kot je sicer prav, vso zaščito, ki jo pravna ureditev države zagotavlja vsem državljanom, tudi tistim, ki so obtoženi najokrut-nejših zločinov«, piše Luciano Lama.
Generalni tajnik CGIL nato prehaja k političnim volitvam in ugotavlja, da je v tej volilni kampanji pomembno, da se pri snovanju bodoče italijanske politike v prvi vrsti misli na zaščito demokracije in svobode pred terorizmom in prevratniškim nasiljem. «če obstaja danes v Italiji nujnostno stanje, je to v veliki meri odvisno od nevarnosti, ki jo preživlja demokracija, ki je podvržena napadu oborožene stranke,« piše Lama in nadaljuje: »Prav zato moramo pri vsem, kar počenjamo v teh dneh, upoštevati to stvarnost. S tem ne bomo ošibili boja za obnovitev delovnih pogodb, ampak ga bomo okrepili in dosegli, kjer je mogoče, konkretne rezultate, ki bodo zadostili potrebam delavcev.«
Lama v nadaljevanju članka piše, da otopelost Confindustrie, ki zavrača načrtovanje in bi hotela prekiniti s pogajanji pripomore k naraščanju napetosti in torej k nevarnosti večje instrumentalizacije volilne kampanje. Le zavesti sindika ta, da je treba najprej odstraniti z mize pogajanj politične predsodke, je treba pripisati dejstvo, da sindikalna federacija še ni sprožila množične akcije delavskega razreda. «Če v svetu < ospodarjev mislijo, da bodo zaključil] s pogajanji šele po volitvah, češ da bo takrat vzdušje primernejše, jim bo
narji Evropske gospodarske skupnosti o aktualnih vprašanjih odnosov Jugoslavije in EGS. Včeraj se je srečal s podpredsednikom izvršne komisije Wilhelmom Haferkampfom, za danes pa so napovedani pogovori s članom izvršne komisije za kmetijska vprašanja Gundelachom.
OSEM DNI PO STRAHOVITEM POTRESU V ČRNOGORSKEM PRIMORJU
Otroci v šolo, odrasli na delo
PEKING — Ostre polemike med Kitajsko in Vietnamom zavirajo mirovna pogajanja med državama, ki so se začela 18. aprila v Hanoiu.
Kitajska je včeraj obtožila Vietnam, da širi lažne vesti in grobo potvarja resnico glede kitajske zunanje in notranje politike. Ob tako ostri polemiki opazovalci menijo, da bodo pogajanja težko napredovala, zlasti ker se je zataknilo ob vprašanju razmejitve teritorialnih voda v Ton-kinškem zalivu.
•MiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiuiiiiiiiiiiiiniiiiiioiiiiiiiiaiiiiBiiiiaiiinuiii,Hlinili, iiiihmii, i, n, m t, i„,, n, imuna umni iruiiiiiiiiiiimtiiiim nimm umni
RASTOČE VZNEMIRJENJE NA BLIŽNJEM VZHODU
Arafat obtožuje Izrael in ZDA zaradi secesije v Libanonu
Begin napoveduje ostrejše nastope proti palestinski gverili Kuvajt in Saudska Arabija prekinili svoje odnose z Egiptom
HAVANA — V kubanskem glav- 1 enotni odgovor delavcev preprečil
nem mestu so se včeraj začeli jugoslovansko - kubanski partijski pogovori. Delegacijo ZKJ vodi član predsedstva dr. Aleksandar Grlič-kov, kubansko pa član politbiroja KP Carlos Rodriguez. V ospredju izmenjave mnenj so najpomembnejša vprašanja iz mednarodnega življenja. svetovnega komunističnega in delavskega gibanja, neuvrščene politike in dvostranskih odnosov.
to utvaro,« se zaključuje članek Luciana Lame. (bbr)
Pogovori S. Andova s funkcionarji EGS
BRUSELJ — član zveznega izvršnega sveta Stojan Andov je včeraj začel pogovore z visokimi funkcio-
iiiiimiimiinmitrtiniiiiiiiiriiiimiiiiiiiiiiiiniimiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiimimimiiiniiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiaiiiiaiiiiiii
BOMBA NA DUNAJSKO SINAGOGO

Prejšnjo noč so neznanci razstrelili pred dunajsko židovsko molilnico peklenski stroj, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo.
javnost je seveda najprej mislila na neonacistične skupine, ki so v Avstriji še kar prisotne in aktiv-
ne, vendar je te vesti demantirala državna policija, ki meni, da so za atentat krivi Palestinci. Za to sicer nima dokazov, vendar povezuje dejavnost «filopalestinskih» ekstremističnih skupin s tem atentatom. Policijski izvedenci so mnenja, da so
„ .*
■***mH:........
t H# i'	________
atentatorji »že na tujem«, iz česar je mogoče sklepati, da jih avstrijska policija ne bo iskala.
Drugačnega mnenja je židovska skupnost, ki je razpisala javno nagrado 20 tisoč šilingov za odkritje atentatorjev.
""""""■■n,m,   minimmiiuiiiMmiiiMNiiiiiiimiimniimi
Sodniki bodo danes zopet zaslišali ideologa avtonomije Tonija Negrija
kfe. ~ Sodnik Achille Gallucci, Uijjorn Polskavo o ugrabitvi in ^ J? Predsednika KD Alda Mora. Pror,faes tretjič in zadnjič zaslišal Ka. takoToniia Negrija, ideolo-totniio0 ™enovanega območja avto-de]nvJa.’ ki je bil obtožen, da je so-
ka
Va* Pri uboju demokrščanske-
ka ..J^lja in da je član strateške Verian?Stva r(tečih brigad. Če naj v Rity,ern° govoricam, ki se širijo 6anasnU’ b°do sodniki oprli svoje *brannJej zasli5evanje na glavne Prejšnj- '"kaze, medtem ko je bil
kleolnsi- t'et*en govor predvsem o nj>hovi 1 vse*Jini Negrijevih del in čil Rodnost i z vsebino sporo-- VT11' brigadistov. je n„,.arieru tiskovnem sporočilu skovalivUCc' Podaril, da bo prei-•h urad v prihodnjih dneh,
komaj bo glavno pravdništvo sporočilo svoje mnenje, odločil o zahtevi branilcev, naj izpusti Negrija in ostale zaprte teroriste na prostost. Zagovorniki voditeljev avtonomije so medtem včeraj vložili na kasa-cijsko sodišče priziv proti zapornima nalogoma, ki sta jih podpisala Gallucci in namestnik javnega tožilca v Padovi Calogero. V utemeljitvi svojega priziva branil ci trdijo, da sta oba ukrepa nezakonita in neveljavna, ker da sod nika nista navedla dokazov za svoje obtožbe in da sta obrambi kratila njene pravice. Poleg tega, po mnenju zagovornikov, je sedanji postopek proti Negriju osnovan le na vsebini njegovih del, zaradi če sar naj bi mu v bistvu sodili zaradi njegovega ideološkega pristopa do
italijanske stvarnosti.
Medtem ko so se v Rimu pripravljali na današnje zasliševanje dr. Negrija ter na zasliševanja ostalih aretiranih pripadnikov avtonomije, ki jih bodo v kratkem premestili v italijansko glavno mesto, so pa-dovskj sodniki začeli s preučevanjem doslej zbranega gradiva. Preiskovalni sodniki Palombarini, Fabiani in Nunziante so prebili jutro na kvesturi, kjer naj bi poslušali magnetofonske posnetke nekaterih telefonskih razgovorov, namestnik državnega pravdnika dr. Calogero pa je pripravil gradivo za nadaljnje delo. Kaže, da bo sodnik, ki je dve leti zbiral dokaze o morebit nem prevratniškem rovarjenju avtonomije, v kratkem odpotoval v Lombardijo, Emilijo, Ligurijo in
Piemont, morda pa se bo podal tudi v ZRN, da bi zbral dokaze o morebitni povezavi med RB in RAF. Sodnik se je le za pol ure zadržal v svojem uradu na državnem pravdništvu in nikakor ni hotel odgovarjati na vprašanja časnikarjev.
Končno gre v okviru preiskave še omeniti, da je med včerajšnjo tiskovno konferenco načelnik milanskega pravdništva dr. Gresti, sicer zelo zavito in posredno, priznal, da se je milansko sodstvo prenaglilo z aretacijo časnikarjev Tiziane Ma-jolo in Stefana Menentija. Prenagljenost sodnikov so včeraj v daljših sporočilih obsodili socialistični poslanec Falco Accame, lombaindijska časnikarska zbornica in predstavniki demokratičnega sodstva.
TEL AVIV — Izraelski premier Menahem Begin se je včeraj popoldne udeležil pogreba dveh deklic in njihovega očeta, ki so bjli ubiti v nedeljo zjutraj med palestinskim napadom v mestu Naharija na severu Izraela. Begin, izredno ganjen, je po pogrebu dejal: »Jasno mora biti, da za vse tiste, k| pobivajo nedolžne otroke v Izraelu, obstaja le en zakon in sicer njihova kri in njihove glave!«
Kot znano, so v nedeljo zgodaj zjutraj palestinski komandosi napadli stanovanjsko zgradbo v mestu Naharija. Pod stopnišče so nastavili eksploziv in takoj za tem začeli streljati. Napadalci so ubili po licista in štiri c;viliste, med katerimi sta bili tudi dve deklici, štiri ljudi pa so hudo ranili.
Včeraj popoldne je bil tudi pogreb ubitega policista, ki se ga je udeležil izraelski obrambni minister Ezer Weizman, ki je odložil, po palestinskem napadu, svoj obisk v Kairo. «Cilj teroristov, je dejal Weiz-man, je vznemirjati naše m rno življenje in to v trenutku, ko skušamo doseči dokončen mir z Egiptom. Tega pa mi ne bomo dovolili in nastopila lx> vojska, ki ne bo dopustila nadaljnjih žrtev.«
Res so izraelske vojne ladje včeraj obstreljevale palestinsko obmorsko oporišče blizu Tripolisa in povzročile, vsaj kot poročajo iz Tel Aviva, tudi »občutno škodo«.
Po nekaj dneh zatišja je tudi v Bejrutu zopet prišlo do močnega topovskega ognja. Izraelski radio je noročal, da je bilo včeraj v spopadih med Palestinci in pripadniki krščanske desničarske milice, kateri poveljuje Saad Hadad, ki je razglasil «svobodni Libanon« in katerega podpira Izrael, ubitih šest oseb.
Razglasitev «svobodnega Libanona« so obsodile vse napredne sile v Libanonu in v svetu. Hadada pa so podprli nekdanji libanonski premier Camille Šamun in libanonske desničarske organizacije.
Tudi vodja PLO Jaser Arafat je obtožil ZDA, da so prispevale razglasitvi »svobodnega Libanona«, medtem ko so nekateri libanonski parlamentarni voditelji predlagali i-zredno zasedanje varnostnega sveta OZN, ki bi moral preprečiti delovanje krščanske desničarske milice, ki jo podpira Izrael.
Izraelci pa so tudi stvarno prisotni v južnem Libanonu in včeraj so iz izvidniških motornih čolnov obstreljevali palestinski obmorski o-porišči Al Bass in Jeli A] Baher v predmestju obmorskega mesta Tir.
Včeraj se je dalje tudi izvedelo, da je Kuvajt prekinil vse diplomatske in gospodarske odnose z Egiptom, pozno zvečer pa je še dospela vest, da se je prav tako ravnala tudi Saudska Arabija, čigar tiskovna agencija pa je poudarila, da gre za prekinitev političnih in diplomatskih odnosov. Kaže torej, da se bodo postopoma vse arabske države ravnale podobno, kar pa, kot kaže, zaenkrat ne pretirano zaskrbljuje Egipta. Vest o prekinitvi odnosov s Kuvajtom je namreč včeraj razglasil sam predsednik Sadat, ki je poudaril, da je Egipt pripravljen na bojkot^ arabskih držav.
Na Dunaju se je včeraj začela tretja konferenca evropskih in a-rabskih tiskovnih agencij, katere pa se le te niso udeležile, saj je svojo prisotnost napovedala egiptovska tiskovna agencija Mena. Še en bojkot torej in dokaz nezadovolj-
stva arabskih držav po podpisu mirovnega sporazuma med Beginam in Sadatom.
V Milanu proces proti S avtonomistom obtoženim umora policista
MILAN — Pred milanskim porotnim sodiščem se je včeraj začel proces proti trem mladim pripadnikom območja avtonomije Mau-rižiu Azzoliniju, Massimu Sandrini-ju in Walterju Grechiju, ki so obtoženi sodelovanja pri umoru policijskega podčastnika Antonina Cu-stre. Custra je bil ubit pred dvema letoma v Milanu med demonstra-
cijami proti aretaciji levičarskih odvetnikov Sergia Spazzalija in Gio-vannija Cappellija.
Trije avtonomisti so bili identificirani in prijavljeni sodišču na o-snovi dramatičnih slik, ki so jih objavili vsi italijanski časopisi in ki prikazujejo zakrinkane mladince, ki držijo samokres z cbema rokama kot poklicni morilci in streljajo proti policiji:
Obdukcija trupla Principesse
RIM — Scdni izvedenci so včeraj opravili obdukcijo trupla komunističnega aktivista Čira Principesse, katerega je v četrtek ubil desničarski skrajnež Claudio Minetti. Izsledki obdukcije so potrdili, da je Pincipessa umrl za posledicami za-bodljaja z nožem.
iiiiiiiiiiuu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiaiiiiiiiiiuHiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiitiiiiiit
NASILJE V IRANU NE PONEHA
Teheran: na ulici ubit bivši poveljnik vojske
Kurdi pozivajo vlado, naj za posrednika pošlje ajatuiaha Taleganija ■ Še devet smrtnih obsodb
TEHERAN — Libijski bivši premier Džalud je prispel v «islamsko republiko«, da bi se srečal s Homeinijem in se pogovoril o odnosih med dvema državama. Toda odnosi s sicer strogo islamsko usmerjeno Libijo niso glavna skrb novih iranskih oblastnikov. V Iranu se namreč množijo primeri nasilja in plamtijo versko-narodnostni spopadi, domala na vseh mejnih področjih. Najhuje je. kot običajno, v Kurdistanu, kjer je vojska ostro nastopila v spooade med Kurdi in Turkmeni ter |x>dprla slednje. Kurdski a.jatulah Hosseini je po telefonu zaprosil člane Bazarganove vlade, naj pride na to področje aja-tulah Talegani kot «zaželeni po srednik«. Znano pa je, da je po nedavni aretaciji (in takojšnji izpustitvi) njegovih sinov prav Talegani odrinjen na rob dogajanja. Krvavi spopadi v Naghadehu pa se nadaljujejo in so terjali, po nepo trjenih vesteh, nekaj sto smrtnih žrtev.
Težko je medtem razumeti, katera skupina je včeraj dopoldne usmrtila v Teheranu bivšega poveljnika glavnega štaba vojske, generala Karanija. Tega .je ob zmagi «islamske revolucije« sredi februarja imenoval za novega poveljnika vojske sam Bazargan s Homeinijevim privoljenjem Odstavili so ga po krvavem zatrtju kurdskega upora v Sanandžabiju Tedaj so listi obtožili generala, da je sodeloval leta 1953 pri strmoglavljenju laično-demokratične vlade Mosade-ka in da je |X)zneje sodeloval s ša-hovimi oblastmi.
Karanija so usmrtili trije teroristi. Pod večer pa se je pred njegovo hišo zbrala skupina vernikov, ki je vzklikala njegovemu spominu in obljubljala maščevanje nad mo rilci.
Medtem pa Homeinijeva »islamska revolucionarna sodišča« nada-
ljujejo s krvavo’rihto. Včeraj so, po uradnih vesteh, ustrelili nadaljnjih devet oseb. v glavnem gre ža poveljnike in častnike šahove policije.
Trenja versko-narodnostnega značaja se nadaljujejo domala povsod. Tako poročajo, da je ajatulah Ali Šabir, verski voditelj arabske skupnosti južnih obmejnih pokrajin, iz Kužistana, zagrozil vladi, da bo zapustil Iran v prihodnjih 15 dneh, če se ne bo nehalo zatiranje arabske manjšine v deželi in če »Homerjevi odbori« ne bodo nehali z ustrahovalnimi akcijami.
Pred kratkim so oblasti poročale tudi o novem žarišču versko-narod-nega trenja v Belučistanu, na tromeji z Afganistanom in Pakistanom, kjer živijo arabske skupno sti. (sts)
BEOGRAD — S Črnogorskega Primorja so včeraj prihajale novice o urejanju življenja in oživljanju gospodarske dejavnosti po katastrofalnem potresu prejšnjo nedeljo. Po osmih dneh so šolarji spet sedli k pouku v skoraj vseh osnovnih in srednjih šolah na prizadetem območju. Pouk seveda poteka na prostem ali pod šotori. Medtem domačini s pomočjo posebnih ekip odstranjujejo ruševine. Prebivalstvu pomagajo delavci gradbenih podjetij iz vse Jugoslavije, tako da bodo posebne komisije lahko čimprej opravile pregle' vseh objektov in preverile, kje je še mogeče živeti brez nevarnosti, katera poslopja je mogoče popraviti in katere stanovanjske in družbene objekte je potres tako prizade), da jih bo treba podreti.
Iz vseh krajev Jugoslavije in i* tujine v prizadeta območja Črnogorskega Primorja še naprej prihaja solidarnostna pomoč, tako da se življenjske razmere za silo, vendar žtospešeno normalizirajo.
Ob organizir anih prizadevanjih za najnujnejšo takojšnjo pomoč so marsikje že stčkle tudi razprave o celovitejšem odpravljanju hudih posledic, ki jih je povzročil katastrofalni potres. Zvezni izvršni svet je, kot so sporočili včeraj, že pripravil predlog za sprejem zakona o pomoči črni gori pri odpravljanju posledic potresa in ga poslal skupščini SFRJ. Predlagal je, da delegati zakon sprejmejo po hitrem postopku, tako da jc mogeče pričakovati, da bo zvezni zbor skupščine, ki je za to pristojen, sklepal o predlogu že v sredo in s sprejetim zakonom omogočil republiki Črni gori pomoč v višini 100 milijonov dinarjev iz stalne proračunske rezerve federacije. Ta sredstva bodo lahko porabili za p’ačilo blaga, ki so ga kot prvo, najnujnejšo pomoč, poslali prizadetim črnogorskim območjem iz stalnih zveznih rezerv, ki jih bo seveda treba dopolniti, sicer pa sredstev Črni gori ne bo treba vrniti.
Solidarnostne akcije dobivajo široke razsežnosti tudi v tujini. Finska vlada je na primer sklenilr, da bo prek Rdečega križa poslala prizadetemu prebivalstvu 100 tisoč dolarjev pomoči. Norveški Rdeči križ pa je poleg vladne pomoči v znesku milijon dolarjev sprožil zbiranje denarnih prispevkov med norveškimi državljani, (vb)
Na zadnji strani objavljamo razgovor z jugoslovanskimi seizmologi o značilnosti potresa.
Miloš Minic dopotoval v SZ
Švicarski parlamentarci na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD — Delegacija federalne skupščine Švicarske federacije se je včeraj v pogovoru z delegati jugoslovanske skupščine seznanila z jugoslovanskim razvojem, samoupravnim socializmom in delegatskim sistemom, švicarski parlamentarci bodo danes iz Beograda dopotovali v Ljubljano, kjer bodo imeli pogovore s predsednikom republiške skupščine Milmom Kučanom, jutri pa i bodo ogledali Postojnsko jamo in se v Kopr- med drugim pogovarjali tudi s predstavniki italijan ske narodnostne skupnosti.
LOME (Togo) — V glavnem mestu Toga se danes začne sestanek ministrov za informacije neuvrščenih držav, ki bodo razpravljali o koordinaciji dela neuvrščenih na področju obveščanja.
MOSKVA — član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Miloš Mi-nič je včeraj dopotoval na tridnevni obisk v Sovjetsko zvezo. Na moskovskem letališču Šeremetjevo ga je sprejel in pozdravil član sovjetskega partijskega politbiroja in zunanji minister Andrej Gromiko. Mi-ničev obisk v Moskvi Tanjug označuje kot »deloven«, kar si je moč razlagati kot napoved, da bodo pogovori z Gromikom i.i morebiti tudi z drugimi sovjetskimi predstavniki vsebinski in vsestranski, brez odvečnih protokolam'i obeležij. Pričakovati pa je, da bo izmenjava mnenj zajela vsa pereča vprašanja, ki v sedanjem mednarodnem trenutku sodijo v ospredje zanimanja Moskve oziroma Beograda, oziroma, ki so v ospredju jugoslovansko - sovjetskih odnosov
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhove, je včeraj popoldne začel uradne pogovore s šeiom nizozemske diplomaci-je Christophom Van Uer Klaauwom, ki je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Zunanja ministra sta največ pozornosti namenila obravnavi mednarodnega položaja in dvostranskih odnosov. V krogih delegacij napovedujejo, da bodo v nadaljevanju pogovorov še posebej spregovorili o popuščanju napetosti odnosih med Vzhodom in Zahodom, evropski varnosti in sodelovanju, kriznih žariščih in mednarodnih gospodarskih I problemih.
LETOŠNJE PRAZNOVANJE DNEVA VSTAJE POD VTISOM NAZADNJAŠKIH MANEVROV
Danes slavnostna seja deželnega sveta ob 34-letnici osvoboditve
Spregovoril bo predsednik Colli - Popoldne v Rižarni spominska svečanost v priredbi občinske in pokrajinske uprave - Jutri dopoldne v Avditoriju proslava s koncertom TPPZ
Danes steče na Tržaškem, kakor drugod v deželi Furlaniji - Julijski krajini in v notranjosti Italije, niz proslav ob 34. obletnici osvoboditve. Letošnje praznovanje dneva vstaje bo potekalo v znamenju naraščajočih poskusov razdvajanja družbene skupnosti. Ti se na vsedržavni ravni odražajo v anahronističnem odklanjanju neposrednejšega komunističnega doprinosa k upravljanju državnega aparata ter v krvavi podpori, ki jo lovcem na čarovnice dajejo s svojimi morilskimi napadi izrazito škvadrističnega kova pod lažno naprednorevolucionamo krinko delujoči teroristi.
V krajevnem in delno deželnem merilu, kolikor zadeva tudi Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino, se ti poizkusi zrcalijo v strupeni protislovenski in protiosim-ski gonji, sploh pa v sistematičnem bojkotiranju vsakršne pobude, ki kolikor toliko diši po naprednem. Te dni so, kot je znano, krogi blizu pisane desničarske, nacionalistične, šovinistične in buržoazno-
konservativne druščine, iz katere je vzklila melonarska Lista za Trst, če že ne celo neposredno sami «li-starji*, šli tako daleč, da so Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru ter njegovemu pokrovitelju VZ Pl - ANPI prepovedali uporabo Ros-settijevega gledališča za koncert TPPZ v počastitev 25. aprila (o tem poročamo na drugem mestu); poleg tega je verjetno sam Ceco-vini odklonil predlog, naj bi na svečanosti v Rižarni sodelovala tudi recitator TPPZ in pevski zbor «F. Venturini* od Dom ja. S tem je občinska uprava v veliki meri izvotlila slavnostni spored njegove najbolj bistvene, globoko demokratične in protifašistične vsebine. Ni pa mogla občinska uprava prepovedati pokrajinskemu odborniku Bojanu Brezigarju, da v nekdanjem u-ničevalnem taborišču pri Sv. Soboti spregovori v materinem jeziku, tako bo slovenska beseda kljub vse
valeč KPI Stojan Spetič, ki v interpelaciji občinskemu odboru je zahteval pojasnilo glede odklonitve Rossettijevih prostorov našemu partizanskemu zboru.
Gornje okoliščine bi morale po vsej logiki najti ustrezen odnev na današnji izredni seji deželnega sveta, ki bo ob 10.30 v proslavitev 34-letnice osvoboditve. Ne sejo so bili povabljeni predstavniki civilnih, vojaških in verskih oblasti, parlamentarci iz naše dežele, zastopniki pokrajinskih in občinskih uprav, partizanskih in protifašističnih organizacij, sindikatov, podjetništva in drugih krogov iz vse Furlanije -Julijske krajine. Slavnostni govor bo imel predsednik sveta Mario Colli.
Prav tako danes, ob 17. uri, bo že omenjena prireditev v Rižarni. Organizirata jo občinska in pokrajinska uprava, ki sta k udeležbi povabili tudi deželo. Spregovorili bo-
mu našla mesto v Rižarni. Proti do župan Cecovini, predsednik po ravnanju šovinističnih sil je vseka- krajine Ghersi, pokrajinski odbornik kor nastopil tržaški občinski sveto-1 Brezigar, predsednik deželnega sve-
Sitim n it itumii mi iii m litin •iiiitt ut .JiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiimitiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiitiiiimtiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Jutri množično v Avditoriji
f

ta Colli in podpredsednik deželnega odbora Coloni. Na vrsti bodo katoliški, pravoslavni in židovski verski obred ter nastop gojencev konservatorija Tartini.
Pokrajinsko zastopstvo bo prisotno z lastnim praporom. Odposlanstvi pokrajinskega odbora in pokrajinskega sveta bosta pred tem, danes dopoldne, položili lovorove vence k spomeniku žrtvam krematorijske peč; v Rižarni ter k pomnikom padlim za svobodo, oziroma žrtvam nacifašističnega terorja na pokopališču pri Sv. Ani, na griču Sv. Justa, v Drevoredu Sonnino, v ulicah D'Azeglio in Pindemonte ter še v Miljah, ob openskem strelišču in na bazovski zmajni. Predstavništvo tržaške pokrajinske uprave se z druge strani udeleži tudi današnje svečanosti ob odkritju spomenika padlim delavcem - borcem tržiške ladjedelnice Italcantieri in jutrišnje proslave TPPZ - VZPI/ ANPI v tržaškem Avditoriju.
Osvoboditev bodo jutri primemo proslavili tudi na glavnem nabrežin-skem trgu. Prireditev bo ob 11. uri v organizaciji občinskega Enotnega antifašističnega odbora, na njej bosta sodelovala domači pevski zbor «1. Gruden* in nabrežinska godba na pihala. Pred tem bo občinska delegacija položila vence na vse spomenike in obeležja padlim po vaseh: polaganje bo ob 8. uri pred vhodom na županstvo, ob 8.15 v Slivnem, ob 8.30 v Medji vasi, ob 8.45 v Devinu, ob 9. uri v Cerov-ljah, ob 9.15 v Mavhinjah, ob 9.30 v Prečniku, ob 9.45 v Trnovci, ob 10. uri v Praprotu in ob 10.15 v Šempolaju.
Svetoivansko prosvetno društvo »Škamperle* bo prav tako jutri, in sicer ob 9.30 položilo venec pred spominsko ploščo padlim domačinom na pročelju bivšega narodnega doma; k svečanosti vabi društvo vse člane in odbornike.
Sledile bodo še druge manifestacije v počastitev spomina na padle za demokracijo in svobodo, tako na primer uradna proslava zgo-niške občinske uprave v nedeljo, 6. maja. Na njih bodo demokratje, Slovenci ter Italijani skupaj, potrdili voljo po zatrtju slehernega poskusa netenja politične nestrpnosti in narodnostne mržnje ter se izrekli za človekoljubno sožitje in celovito zakonsko zaščito slovenske nat>i^xistne'’skupnosti	ltf$jjfc'-^
‘(dg)
Umik trgovin
Zveza trgovcev je sporočila urnik trgovin ob 25. aprilu in prvomajskih praznikih.
SREDA, 25. aprila, dan vstaje: vse trgovine bodo zaprte, tudi pekarne.
SOBOTA, 28. aprila: vse trgovine bodo lahko odprte dopoldne in popoldne, tudi tiste, ki so navadno ob sobotah zaprte.
PONEDELJEK, 30. aprila: vse trgovine bodo, kljub kratkemu tednu, lahko odprte z normalnim urnikom.
TOREK, 1. maja, praznik de lavcev; vse trgovine bodo zaprte.
SREDA, 2. maja: vse trge vine z vsakovrstnim blagom bodo lahko odprte dopoldne in popoldne, tudi mlekarne, pekarne, drogerije in cvetličarne.
SOBOTA, 5. maja: vse trge vine bodo lahko odprte dopoldne in popoldne, tudi tiste, ki so navadno ob sobotah zaprte.
Prijetna slovesnost v Saležu ob odprtju novih prostorov
V Saležu so v nedeljo predali svojemu namenu nove društvene prostore. Dogodek, ki bi lahko šel popolnoma neopazno mimo naše šir še zamejske javnosti. Toda, četudi omejen na ožja krajevna merila, vzbudi v človeku, zlasti v tistem, ki ga je neposredno doživljal, zanimanje in občutek, da je še kako vreden širše pozornosti in da bi moral preseči ozke krajevne okvire. Sprva je mogoče zgolj občutek prešemosti, sad splošnega radostnega vzdušja, ki preveva po svežini dišeče t n moškega petja, duhovitih. pesnikovih verzov ter mrmrajočih izrazov zadovoljstva polne prostore. Ko je vse to mimo, se šele utrdi spoznanje, da odna šaš iz Saleia poleg drobcev prazničnega razpoloženja, novo dragoceno izkustvo.
To je spoznanje, kako občuteno in doživeto dojemamo trenutke na-
šega družbenega življenja, zlasti kadar nam prinašajo nekaj novega, četudi le odprtje prostora, ki bo služil na vasi za duhovne potrebe. To so potrebe po družabnosti, po kulturnem izživljanju, po skupnih pobudah rekreacijskega značaja, skraika potrebe po organiziranem delu, ki ima za cilj ohranjevanje in krepitev narodnostne istovetnosti in socialne zavesti ter izboljšanje tako narodnostnih kot družbenih življenjskih pogojev.
Te misli, ki jih je nekako izrazila v svojem pozdravnem nagovoru ob nedeljskem odprtju novin prostorov tudi predsednica društva zRdeča zvezda* Anica Guštin, so globoko v zavesti naših prosvetnih delavcev, zato je tudi vsak takšen dogodek obogatitev ne le za društvo, ki bo neposredno uživalo koristi novih prostorov, temveč za vso našo skupnost.
■iiiniiiiiliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii**“Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfr«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZADNJE PRIPRAVE PRI SESTAVLJANJU KANDIDATNIH UST
Slovenska skupnost je potrdila sodelovanje s Furlanskim gibanjem
V glavnem je že vse določeno, čeprav niso stranke še uradno potrdile svojih kandidatov - Komunisti prevzeli mesto radikalcem pred sodno palačo
Prva faza priprav za bližnje politične jn evropske volitve se bliža koncu. Gre namreč za sestavo kandidatnih list. V glavnem je že vse določeno, čeprav ni še nobena stranka uradno potrdila svojih kandidatov, Največja tajnost vlada zaenkrat v krogih komunistične partije, kjer ni sicer več nobenih dvomov o tem, da bosta ponovno kandidirala kot nosilca liste posl. Cuf-faro in senatorka Jelka Gerbec, niso pa še znana imena drugih kandidatov. Ravno tako se partija še ni dokončno izrekla o kandida tih za evropski parlament.
Na pokrajinskem vodstvu KD so nam včeraj potrdili, čeprav neuradno, da bosta za poslansko zbornico kandidirala Tombesi in bivši župan Spaccini (ki bo zamenjal Belci ja), poleg njiju pa še načelnik svetovalske skupine na pokrajini Locchi in predsednik ustanove ECA Pietro Agostini. Kandidat za senat je neodvisni občinski svetovalec Cividin, za evropski parlament pa bo kandidiral podpredsednik Coofindustrie Modiano.
»Vihre sovražne pode sp za nami, sonce zakriva nam temen o-blak; vemo, da čakajo težki nas dnevi, vendar kljub vsemu gorje ti — sovrag!* Takole se začenja poljska delavska pesem »Varša-vjanka*, ki je nastala v boju Poljakov in Rusov proti carizmu in po prvi svetovni vojni postala poleg marsejeze ter internacionale najbolj razširjena proletarska himna. In vendar: kako še vedno aktualna je njena vsebina v svetovnem merilu in kako v krajevnem za nas, zamejske Slovence!
To, kakor se številne slovenske in jugoslovanske, italijanske, latinskoameriške, španske in druge partizanske in borbene pesmi slovitin avtorjev, ki gredo od Karola Pahorja, Apiha ir, Sedoja do Gallija, Degeyterja in Šostakoviča, bo izvajal ansambel Tržaškega partizanskega pevskega zbora na jutrišnji proslavi ob 34-letnici osvoboditve (ob 10.30, vstop prost) v tržaškem Avditoriju. Prireditev bo pod pokroviteljstvom VZPI - ANPI.
Ob tej priliki bo TPPZ predstavni svojo tretje repertoarno stvaritev »Zemlja in narodi*, triptih, ki zajema pesmi iz narodnoosvobodilnega boja in odporniškega gibanja, pesmi narodov tretjega sveta, ki si komaj utirajo pot v svobodo in pesmi delavsko-socialne vsebine. Program, ki si ga je omislil dirigent Oskar Kjuder, posveča ansambel narodom, narodnostim in manjšinam, ki so žrtve zatiranja in nasilja.
V prvi vrsti torej tudi slovenski manjšini v Italiji, ki je že mesece tako v tržaški, kot v videmski pokrajin; pa tja do Trbiža tarča gnusnih šovinističnih manevrov iz vrst Liste za Trst in najbolj zakrknjenih nacionalističnih krogov. Z množično udeležbo na koncertu bo mo, Slovenci in Italijani, izpričali svoj gnev nad netilci narodnostne mržnje; dokazali jim bomo pripravljenost vseh demokratičnih množic, da jih kakor koli onesposobijo, hkrati pa najodločneje protestirali proti ravnanju sil okrog občinske uprave, ki so prepovedale našemu zboru nastopiti v Rossettijevem gledališču. Predvsem pa bomo še enkrat zahtevali za Slovence v Italiji celovito zakonsko zaščito.
Slavnostna govornika bosta pokrajinski predsednik VZPI - ANPI Arturo Calabria in pokrajinski tajnik tega združenja Dušan Košuta, za njima pa bo Stojan Spetič predstavil občinstvu triptih »Zemlja in narodi*, (dg)
Konec julija
pokrajinska razstava vin
Letošnja pokrajinska razstava vin, ki bo že osma po vrsti, bo od 27. do 30. julija. Tako je odločila pokrajinska komisija, ki se je tudi domenila, da bo pokrajina letos organizirala konferenco o kmetijstvu v naših krajih. V dneh vinske razstave bo na sporedu tudi o-krogla miza o splošnih tehničnih problemih in o programih kraškega muzeja.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiii iiiiiif iii ihii tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,iii,iiiiiiiiii,iiiiiiiii iiiiii iiiii,ii„iiiitiiii,iiiiiiiiili|ii„,iiiini)|
Delegacija tržaške KPI	v okviru rednih stikov med obema univerzama
na obisku v Ljubljani
Na krajšem prijateljskem obisku v Ljubljani se je mudila delegacija deželnega komiteja italijanske KP za Furlanijo - Julijsko krajino, ki jo je vodil sekretar Antonino Cuf-faro. Dopoldne je imela pogovore s predstavniki Zveze komunistov Slovenije, ki jih je vodil sekretar republiškega centralnega komiteja Franc Šetinc. Govorili so o prihodnjem sodelovanju, pa tudi o sedanjem političnem položaju v Italiji in o rezultatih 15. kongresa KPI. Beseda je stekla tudi o razvoju socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji in o nekaterih perečih mednarodnih vprašanjih. Popoldne so si gostje ogledali gradbišče kulturnega centra Ivan Cankar, zvečer pa jih je sprejel predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit, (jp)
Na prag družine Bogateč je potrkala
MARA
Julki, Dragotu in novorojenki iz srca čestita
TFS »Stu ledi*
Študentje tržaške filozofske fakultete v gosteh pri ljubljanskem vseučilišču
Sodelovanje med tržaško in ljubljansko univerzo pomemben dogodek za celotno prebivalstvo obmejnega območja
Ljubljanski dnevi v Trstu so bili le prvi začetek sodelovanja med filozofskima fakultetama iz Trsta in iz Ljubljane. Predstavniki obeh strani so si tedaj obljubili, da bodo stike redno nadaljevali
Prvi korak v tej smeri je bil narejen prav v soboto, ko je skupina slovenskih in italijanskih študentov filozofske fakultete v Trstu bila gost ljubljanskega vseučilišča. Tržaške študente je najprej pozdravil dekan ljubljanske filozofske fakultete, prof. Matjaž Kmecl, nato pa so si ogledali razstavo »Trideset let slovenske likovne umetnosti*. Razstava zaobjema obdobje od leta 1945 do 1978, najboljši dosežki s podro-
lllllllllllll•n■|llllllll•llmlHllllMHUHlllllllmllllllMlll•llllllum•lla
iimniiiiniiiiiniM
ZDRAVA STEGNENICA POD KIRURŠKIM NOŽEM
Šele med naknadnim radiograf-skim pregledom so se zdravniki na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice zavedli hude napake: priletni Amalii Piccoli Doratti niso operirali zlomljene stegnenice temveč zdravo nogo. Nemudoma so izvedli še en kirurški poseg, vendar se je njeno zdravstveno stanje pričelo hitro slab šati in je kmalu zatem umrla. Ženska je namreč takoj po prvem posegu tožila o hudih bolečinah, stvar pa se je zdravnikom zazdela sumljiva šele potem, ko se po več dneh še vedno ni mogla sploh premakniti in so se ji zaradi nepremičnega ležanja pokazale rane na hrbtu.
O dogodku, ki se je pripetil med marcem in majem pred dvema letoma, je včeraj razpravljalo tržaško kazensko sodišče. Preiskovalni sodnik je namreč obtožil nenamernega umora kirurga dr. Claudia Valente-ja, skupaj z njim pa se je morala zagovarjati tudi 31-letna Silvia Mar-chioli, bolničarka, ki vodi kirurški oddelek: pred vsakim posegom mora namreč osebje pripraviti bolnika, razkužiti in označiti mesto, kjer je treba poseči. Marchiolijeva pa bi morala paziti na te operacije.
Sodni izvedenci so pozneje sicer izključili, da bi smrt zakrivila huda napaka, do katere je prišlo med kirurškim posegom. Javni tožilec dr. Brenči pa je bil včeraj drugačnega mnenja: zaradi napake je morala bolnica zaman preležati dvajset dni v postelji, zaradi česar so s« vne-
le rane na hrbtu. Poleg tega priletna oseba težko prenese dva zaporedna kirurška posega. Zato je za Va-lenteja zahteval dve leti ječe, za Marchiorijevo pa šest mesecev. Pri tem je tudi ppudaril velike težave, na katere so naleteli med preiskavo, ker se je osebje v bolnišnici izmikalo in ni kazalo nobene pripravljenosti na sodelovanje.
Sodni zbor, ki mu je predsedoval dr. Lugnani, pa ni sprejel njegovih zahtev. Prvotno obtožbo o nenamernem umoru je spremenil v nenamerne telesne poškodbe, za ta prekršek pa je predvidena pomilostitev, zato so odredili, da se proti obtožencema ustavi sodni postopek.
Silovit požar na jugoslovanski ladji
Sinoči je na krovu jugoslovanske ladje »Šibenik*, ki je zasidrana ob pomolu VI. v novem pristanišču, izbruhnil močan požar. Na krovu je bilo namreč natovorjenih okrog 1500 sodov natrijevega hidrosulfita in nekateri od teh sodov so zaradi doslej nepojasnenih vzrokov eksplodirali. Gasilcem je uspelo požar za jeziti, nakar so sode začeli razto varjati. Kot so nam povedali na ga silski postaji, bo že danes zjutraj
čja slikarstva, kiparstva, arhitekture, urbanistike, industrijskega o-blikovanja, grafičnega oblikovanja in fotografije so razstavljeni deloma v »Moderni galeriji*, deloma v arhitekturnem muzeju, likovnem razstavišču »Riharda Jakopiča*.
Za tržaške študente, katere je spremljal izvedenec likovne umetnosti, docent na ljubljanski filozofski fakulteti, prof. šumi, je bil ogled razstave pravo doživetje, saj so si lahko ogledali številne dosežke slovenske povojne umetnosti, arhitekture in industrije, od najbolj tradicionalnih, do tistih ki so nastali pod pritiskom najbolj avantgardnih e-vropskih umetnostnih struj.
Razstava, ki je razporejena po kronološkem redu, daje vsakemu o-biskovalcu možnost, da si ustvari pregledno sliko zgodovine slovenske povojne likovne umetnosti ter da se seznani s celotnim ustvarjalnim delom naših najpomembnejših u-metnikov. Poudarili bi še, da so na razstavi izobešena tudi dela zamejskih slikarjev in sicer Avgusta Černigoja, Rudolfa Sakside, Edvarda Zajca in Klavdija Palčiča.
Ogledu razstave je sledilo družabno kosilo, katerega so se udeležili tudi prof. šumi, prof. Paternu in prof. Pogorelčeva, ki so skupno z docenti in študenti iz Trsta poudarili važnost takega sodelovanja
Priznati moramo, da srečanje or-
V	četrtek predavanje prof. B. Gombača
V	avli Ferrero na filozofski fakulteti tržaške univerze bo v četrtek, 26. aprila, ob 18. uri predaval prof. Boris Gombač, zgodovinar na inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pred »val bo o temi •Slovensko nacionalno gibanje v Trstu in njegov odnos z delavskim gibanjem (1842-1914)».
ganizacijsko ni bilo brez pomanjkljivosti, saj je bilo zaradi velikonočnih počitnic pripravljeno nekoliko na hitro, zaradi česar je tudi od-!)adlo srečanje s študenti ljubljanske filozofske fakultete. Obenem pa
noramo poudariti, da je vsak za-pripotoval neki izvedenec podjetja četek težaven. Ta srečanja pa so Montedison, ki bo sodeloval pri pre j nedvomno temelj za širšo sodelo-iskavi.	‘ vanje, saj so se vsi prisotni obve-1 Tudi novoustanovljeni Mladinski kro-
Povsem jasno je tudi v socialističnem taboru. Nosilec liste za poslansko zbornico je Loris Fortuna, poleg njega pa bodo kandidirali Aljoša Volčič, slikarka Tiziana Fantini in tajnik mladinske organizacije Comida. Za senat bosta kandidirala Arduino Agnelli (to ime še ni potrjeno' v prvem in Fulvio Tomizza v drugem okrožju.
Slovenska skupnost je v soboto sklenila, da se bo na političnih volitvah predstavila skupaj s Furlanskim gibanjem. V zvezi s sobotnim sestankom v Doberdobu smo prejeli tiskovno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da je »v prvem delu zasedanja deželni tajnik Štoka podal poročilo o celotnem poteku priprav za skupen nastop narodnih in jezikovnih skupin na volitvah za evropski parlament, s posebnim ozirom na razvoj od zadnjega sestanka manjšinskih strank in avtonomističnih gibanj v Veroni, na katerem je zastopstvo SSk ob solidarni podpori Furlanskega gibanja in Okcitanske skupine zahtevala, naj volilna koalicija pod znakom Union Vaidotair.e odraža predvsem etnične-in-jezikovne skupine, kot sklenjeno na ustanovnem sestanku v Desenzanu poleti 1977.»
»V tem okviru, je rečeno v poročilu, je bilo predvsem izraženo stališče proti pristopu h koaliciji Liste za Trst zaradi njene vztrajne protislovenske gonje. Zato je s posebnim zadovoljstvom vzelo na znanje dokončno odločitev vodstva Union Valdotaine, ki je sprejelo zahtevo SSk in s tem izločilo iz vo-. lilne igre Listo za Trst.*
«V drugem delu, se nadaljuje tiskovno poročilo, je deželni svet SSk obravnaval problem parlamentarnih volitev v Italiji. Po poročilu deželnega tajništva o možnih volilnih povezavah, se je razprava osredotočila na predlog o skupnem nastopu s Furlanskim gibanjem. Deželni svet je po izčrpni diskusiji sprejel sklep, da se SSk na parlamentarnih volitvah 3. junija predstavi skupno s Furlanskim gibanjem, ker se nudi konkretna možnost za izvolitev predstavnika v rimski parlament. V ta namen je nato odobril imena predlaganih kandidatov za poslansko zbornico in senat v vseh okrožjih dežele. Volilni znak bo zato vseboval simbola obeh političnih formacij.*
Medtem ko bosta za evropski parlament kandidirala Drago Štoka in Andrej Bratuž, bodo za italijanski
(IIMUllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIlllllllllHHIIIHIIIIIUIHIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIII
S SOBOTNEGA OBČNEGA ZBORA ZADRUGE
Uspešno delovanje zadruge za Kulturni dom Prosek-Konto vel
zali, da se bodo z vsemi močmi potrudili pri organizaciji naslednjih srečanj in obiskov. V bodonosti mora vse steči kot po olju, saj pomenita sodelovanje in prijateljstvo med tržako in ljubljansko filozofsko fakulteto pomemben dogodek za celotno prebivalstvo obmejnega področja ter poraz šovinističnih sil v Trstu, ki hočejo večkrat celo zanikati obstoj slovenske kulture v našem mestu.
—sp—
• Tržaška pokrajina obvešča, da bo še do 10. maja zaprt del pokrajinske ceste pri Prebenegu za skupnih 650 metrov.
parlament kandidirali po nepotrjenih vesteh Zorko Harej, Rafko Dolhar. Marija Ferletič in Albert Sirk.
Stranke so te dni že vložile volilne znake. Nekatere stranke so v predvidevanjih morebitnih zavezništev vložile več znakov. V tem prednjačijo Pannellovi radikalci, ki so vložili kar 29 različnih znakov v' predvidevanju skupnih nastopov s socialisti, Furlanskim gibanjem, in raznimi drugimi krajevnimi listami. Predloženi so bili tudi znaki raznih čudnih političnih organizacij, kot so cAssociazdone Der la Zona Franca Integrale a Trieste e nella sua Provincia*, «Lega del po-polo Giuliano* in druge.
V okviru predvolilnega boja, ki se je nekako že vnel, naj omenimo dogodek, ki se .je pripetil včeraj ponoči pred sodno palačo. Tu so namreč že od 3. aprila stražili radikalci, ki so si hoteli zagotoviti prvo mesto na glasovnici. Včeraj so jih presenetili komunistični mladinci, ki so izkoristili spanje radikalnih stražarjev ter zasedli vhod.
D a je bila nedeljska slovesnost občutena tudi izven meja zgoniške občine, priča skoraj nenavadna it’ deležba predstavnikov raznih društev od vsepovsod. Bila so prisotna predstavništva iz Nabrežine. Križa, z Repentabra, Opčin, Proseka -Kontovela. iz Trebč, Padrič ter celo iz Doline ter Rovt - Kolonkovca, Poleg nekaterih teh so prinesli pozdrav predstavnik zgoniške občinske uprave Miloš Budin, ki je zagotovil nadaljnjo pomoč uprave, ki je prostore uradila, Slovenske prosvetne zveze Dušan Kalc, športnega društva *Kras» Tamara Blaživa, Mladinskega krožka Prosek • Kontovel Marina Grilanc in taborniške organizacije Vasilij Guštin.
Za dodatno presenečenje je poskrbel obnovljeni pevski zbor, tokrat v moški, dokaj številčni in pomlajeni sestavi pod vodstvom Janka Simoneie Zbor je dejansko odprl slovesnost z Vrabčevo Zdravico in pokazal, da se da v pičlih štirih mesecih vaj že marsikaj pokazati. Zapel je tudi na koncu. Najprej švarovo <‘Dobil sem pisemce* in nato udarno Pahorjevo «Naglo puške*, ki je še posebno vžgala med številnim občinstvom ter •*" terjala ponovitev.
Nedeljski popoldan je bil poln novosti. Tako so predstavili nov društveni grb. Pravzaprav ga ie predstavil sam avtor, to je slikar Franc Vecchiet. ki razstavlja v novi dvorani grafične liste iz svoja zadnje mape. z naslovom «Bela O®" sem*, ki je posvečena Avgustu Černigoju in ki jo je izdal Mednarodni center za grafiko v Benetkah.
Poleg slikarskega intermezza j* bil tudi del, posvečen pesništvu-Gost je bil pesnik Marko Kravos, ki je za svoj šaleški nastop izbral nekaj pesmi, ki izražajo sproščenost in družabnost. Pesmi so dejansko dosegle med občinstvom svoj namen.
Po običajni zakuski se je praznovanje nadaljevalo v bližnji Grilan-čevi gostilni Po starem običaju i** ob zvokih Furlanovega ansambla-
Ljudski praznik združenja Union
Ob dnevu vstaje prireja Združenj® Union danes in jutri ljudski praz-nik v Ljudskem domu v Podlonjer-ju. Danes bodo ob 15. uri odprli razstavo «Dnevi odporništva*, ob lj-uri se bodo udeležili manifestacij® v Rižarni, ob 20.30 bodo predvajal film «All’armi, siam fascisti*. PraZ' nik se bo nadaljeval jutri.
IIIHIHIIIII(HIIIIIHHIHHIHIIHHIIIHIIIHIIIHIHMIIIIIIHIIIHIU«IUIIII|||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI|||||IH|1^
V NEDELJO V KULTURNEM DOMU PROSEK-KONTOVEL
V	Kulturnem domu na Proseku je bil v soboto, 21. t.m. redni občni zbor zadruge za Kulturni dom Prosek - Kontovel,
V	imenu upravnega odbora je podal poročilo Josip Ferfolja, ki je med drugim dejal: »Ob koncu vsakega leta smo uspeli pokazati nekaj novega svojim članom, mislim pa, da bo leto 1978 ostalo v zgodovini Proseka - Kontovela, če pomislimo, da sta si naši vasi prvič v zgodovini priborili svoj kulturni dom in to v veliki meri z lastnimi sredstvi. Zato mislim, da če smo v prejšnjih letih le napovedali naše namene, smo v tem letu dosegli zastavljeni cilj. Kulturni dom je seveda sedaj potreben popravil. V teku leta smo poskrbeli, da smo opravili najnujnejša dela, to je popravilo strehe in postavitev odra, ki je bil neob-hodno potreben za razne prireditve. V domu je bila namreč že predstava ob 100-letnici Amaterskega odra Prosek - Kontovel, Prešernova proslava, gostovali sta dve dramski skupini in revija zborov Primorska poje. Za vse to seveda gre velika zasluga tudi članom, ki podpirajo zadrugo pri vsaki pobudi. Trenutno šteje zadruga 128 članov. Prepričani smo, da bo naš Kulturni dom prosvetno zaživel, posebno še sedaj, ko imamo na Proseku - Konto-velu obnovljeno prosvetno društvo.
žek Prusek - Kontovel zasluži posebno pozornost z naše strani. Zato smo se odločili, da bi se z voditelji mladine sestali in se domenili o uporabi dvorane, za njihove potrebe. Športnemu društvu Primorje pa smo dovolili uporabo zemljišča za treninge mladinskih ekip. Tudi z vsemi ostalimi društvi v vaseh si želi zadruga tesnih odnosov, saj nekatera društva imajo že svoje sedeže v našem domu, druga pa so že zaprosila za uporabo prostorov.
Kar zadeva bodoči program zadruge si prizadevamo predvsem za prepis imovine, nato pa bo treba obnoviti stavbo in njene pritikline, da bi našim kulturnim in športnim organizacijam bilo možno nuditi čim-večje udobnosti za njihovo udejstvovanje.*
Po poročilih blagajnika Vladija Ukmarja in nadzornega odbora A-lojza Starca so prisotni člani soglasno odobrili bilanco za leto 1978. Sledila je živahna razprava, ki se je v glavnem vrtela o zaključnih besedah predsednikovega poročila, se pravi o prepisu imovine in nujnih popravilih stavbe. Člani so pokazali veliko zanimanje, da bi te stvari čimprej rešili z željo, da bi do prihodnjega občnega zbora, na katerem bodo tudi spremenili nekatere člene statuta, že vse premostili.
B. R.
«Lažizdravnik» v priredbi Amaterskega odra «J. Stoka*
Veseloigra je požela mnogo aplavzov od številnega občinstva
Lepo število domačinov si je v nedeljo v Kulturnem domu Prosek - Kontovel ogledalo premiero veseloigre Jake Štoke v dveh dejanjih »Lažizdravnik*, ki so jo predstavili člani Amaterskega odra »Jaka Štoka* s Proseka - Kontovela. Občinstvo je delo dobro sprejelo in ob koncu nagradilo z aplavzi ves trud, ki so ga vložili v pripravo te nove veseloigre.
»Lažizdravnik* v mnogočem spominja na »Tri tičke*, komedijo Jake Štoke, ki so jo amaterji s Proseka in Kontovela igrali v prejšnji sezoni. Dejanje se odvija na podeželju v zdravnikovi ambulanti, kjer sj zdravnikov sluga in njegov prijatelj, v odsotnosti zdravnika, zelo domiselno prislužita denar na račun nekaterih bolnikov.
Člani amaterskega odra so vsi dobro naštudirali svoje vloge in jih podali tudi zelo lagodno. Še najbolj so prišle do izraza zelo karakterne vloge tipičnih kmečkih likov, ki so izzvale med občinstvom precej smeha. V »Lažizdravniku* so nastopili Egon Štoka kot zdravnikov sluga Boštjan, Klavdij Cibic kot Boštjanov prijatelj Lipe, Drago Gerlanc kot zdravnik, Diego Starc kot pismonoša Pivk, Robert Daneu, Darko Rupel, Ilonka Sedmak kot bolniki, Marina Gorjup kot natakarica Rezika in Bruno Sosič kot o-rožnik. šepetalka je bila Betty Daneu, tehnični vodja Marjan Pertot, režijo pa je pripravil Stane Raztresen. (šč)
Protislovenska provokacija v svetoivanskem rajonskem svetu
Sinoči se je čmopolitična kronika obogatila za nov dogodek, kakršnih smo Slovenci kot manjšinci sicer i
že vajeni, ob katerih pa nam ravno zaradi tega že skoraj zmanjkuje besed, da bi jih opredelili, ne da bi zašli v ponavljanja in šablonsko izražanje.
Na seji svetoivanskega rajonskega sveta ni bilo tolmača za slovenski jezik, čeprav je bila pristojna občinska služba pravočasno seznanjena s to sejo. Socialistična skupina je ostro protestirala in z njo tudi komunistični predstavniki tef zastopništvo Slovenske skupnosti' nakar so vsi iz protesta zapustil* dvorano. Pred tem so izglasoval* protestno izjavo, ki jo je podprl tudi predsednik sveta, krščanski demokrat.
Dogodek se pač že sam kot tak komentira, vprašanje, čemu ni bilo na spregled prevajalca, pa preusmerjamo na tržaško občinsko **,' pravo. Pravzaprav pa od nje nit* ne pričakujemo odgovora, ko pa J® naš dnevnik že imel bridke tovrstn® izkušnje s samim melonarskim prv®' kom Cecovinijem. (dg)
JAVNI NATEČAJ
Zgoniška občine je razpisala ni natečaj za mesto redarja - občinskega sluge Rok za predstavit®'’ prošenj zapade 4. maja.
Ob smrti Milke Pertot rojene C®' harija izraža sekcija KPI Devin ‘ Nabrežina iskreno sožalje sinu E®‘ mondu in svojcem.
Sporočamo,
drage
da bo pogreb na^®
Ljudmile Pertot roj. Caharija
danes, 24. t.m., ob 15. uri izpr*^ nabrežinske -erkve.
Dne 22. aprila nas je zapustil naš dragi
EDVARD BANI
(upokojenec bolnišnice)
. , P°6reb bo danes, 24. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v opensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Carolina, ■estra Maria, nečaki in drugi sorodniki
Trst, 24. aprila 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo)
SPDT
prireja v foyerju balkona Kulturnega doma fotografsko razstavo znanega slovenskega fotografa JAKE ČOPA pod naslovom
RAJ POD TRIGLAVOM
Razstava bo ob prisotnosti avtorja odprta danes, 24. t.m., s sledečim urnikom: od 8.30 do 13. ter od 16. do 20. ure.
Vabljeni vsi!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na odprtje razstave
70 portretov slikarja JOŽETA CESARJA
ki bo v petek, 27. aprila 1979, ob 19. uri v galeriji kulturnega doma.
PO NEDAVNEM SKUPNEM SESTANKU
BOGA T PROGRAM DELA PD LONJER-KATINA RA IN DRUŠTVA «ADRIA»
Junija tovariški piknik v Prestranku pri Postojni s sovaščani, ki živijo v Jugoslaviji
Prosvetno društvo «Lonjer-Katina-ra» in Športno društvo «Adria» sta na skupni seji, ki sta jo imela prejšnji teden v društveni gostilni v Lonjerju, izdelala in dopolnila program delovanja za poletne mesece. Po precej bogati zimski sezoni, ko ni bilo v Lonjerju in na Katinari skoraj tedna, da ne bi bilo kaj na sporedu, od predavanj, do filmskih večerov, od šahovskega tečaja do ženske rekreacijske telovadbe, je bil izdelan tudi program prireditev za prihodnje mesece.
PD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA
priredi v petek. 27. aprila, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren proslavo
25. APRILA, DNEVA VSTAJE V ITALIJI in 27. APRILA, USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA
NASTOPAJO:
Gojenci Dijaškega doma «S. Kosovel* iz Trsta z lepljenko, ki prikazuje življenje in smrt heroja Vladimira Gortana; člana SSG Mira Sardoč in Stane Raztresen; mešani pevski zbor «F. Prešeren*.
Slavnostni govornik — BORIS RACE
ANSAMBEL «TAIMS»
prireja ob 10-letnici svojega delovanja
SLAVNOSTNI KONCERT
V KULTURNEM DOMU V TRSTU, UL. PETRONIO 4 DANES, 24. APRILA, OB 20.30
koncertu bodo kot gostje nastopili:
Vokalni KVARTET «DO» iz Ljubljane PETER CVELBAR, znan po sobotnih oddajah na radiu Trst A DANILO TURK (JOCO), gledališki igralec, član Stalnega slovenskega gledališča v Trstu
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 16.00 «Girl friends* (Piu che amiche, piu che compagne, piu che amanti). Režija Klaudia 'Veill. Melanie Mayron, Anita Skjnner, Eli Wallach.	,
Ritz 16.00 «Ecco 1’impero deisensi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00—22.15 «11 segreto di A-gatha Christie*. Dustin Hoffman, Vanessa Redgrave. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Dimenticare Ve-nezia*. M. Melato, E. Giorgi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Animal House*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Penice 15.30—22.00 «11 cacciatore*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Tornando a časa*. Jane Fonda, John Woyght. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
"Pgnon 16.00 «Happy days». (La banda d'i fiori di pesco). H. Winkler, Silvester Stallone. Barvni film.
Pilodrammatico 15.30—22.00 «Blu pomo college*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «La classe operaia va in paradiso». Gian Maria Volontč, Mariangela Melato. Sledi revija; «La febbre del sabato sexy». Pre-Povedan mladini pod 18. letom.
Moderno 1L.30—21.00 «Heidi in citta*. Barvna risanka.
Aurora 16.30 «Lu : vignata*. J. Oury, R. Lanoux. Barvni film.
Eaoitol 13.30 «Letti selvaggi*. Uršula Andress, Laura Antonelli, Silvia Kristel. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «Come perdere una moglie e trovare un’amante». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 24. aprila JURIJ
Sonce vzide ob 5.05 in zatone ob 19.02 — Dolžina dneva 13.58 — Lu-ba vzide ob 4.09 in zatone ob 16.38 Jutri, SREDA, 25. aprila
marko, dan vstaje v italiji
^tome včeraj: najvišja temperatu-16,8 stopinje, najnižja 9,2, ob 13. uri 16,8 stopinj , zračni tlak 1013,1 •bb rahlo pada, vlaga 51-odstotna, bebo 4 desetinke pooblačeno, veter km na uro severovzhodnik, morje rfzgibano, temperatura morja 12,1 Stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Liberth 6, Jfta S. Anna 10, Lonjerska cesta Štev. 172.
t°d 8.30 do 13. in ol 16. do 20.30) Rorzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA ’ EKARN (od 20.30 dalje)
Rorzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: J?1	226 165; Opčine: tel. 211-001;
£rosek: tel. 225 141 Božje polje; £«onik: tel. 225-596; Nabrežina: tel fyi21; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: 213-137; Milje: tel. 271-124.
Zdravstvena decrna služba
Nočna službt za zavarovance {NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: 732 627.
Gledališča
Že 13. maja prirejata obe društvi celodnevni izlet v Istro z ogledom raznih zanimivosti. Vpisovanje poteka v društveni gostilni v Lonjerju vsak dan. Le teden dni kasneje, 19. in 20. maja, bosta na vrsti dve prireditvi: 2. razstava domačih vin, ki sta jo društvi spet organizirali po lanskoletnem usp:hu ter kolesarska dirka cikloamaterjev z mednarodno udeležbo za 13. pokal Lonjer-ja. Teden dni kasneje, 28. maja, ee bodo Lonjerci podali k pobratenemu društvu Kokrica iz Kranja, volitve pa so prekrižale načrte za organizacijo praznika 2. in 3. junija.
Desetega junija pa prirejata lo-njerski društvi tovariški piknik v Prestranku pri Postojni, na katerega so poleg domačinov iz I-onjerja in s Katinrre povabili tudi vse sovaščane, ki so se pred vojno in v povojnih letih izselili v Jugoslavijo. Odziv na vabilo za srečanje, na katerem se bodo nekateri spet srečali po tridesetih in več letih, je številen, celoten piknik pa bosta domači društvi organizirali skupno s KUD Ivan Vadnal iz Prestranka, ki je poskrbel za kulturni spored iri za praktično organizacijo praznika samega. Na srečanju, ki so ga imeli predstavniki iz Lonjerja ter iz Prestranka, so se med drugim domenili, da bodo prestranški kulturni delavci vrnili v poletnih meseci obisk v Lonjerju, in sicer 22. julija.
Tedaj bo na sporedu v Lonjerju vsakoletni vaški praznik s kulturnim in športnim programom, nakar bo dober mesec počitka, do 26. avgusta, ko bo na dvorišču društvene gostilne cilj kolesarskega maratona Kokrica - Lonjer. Poletni program pa se bo zaključil 22. in 23. septembra z razstavo grozdja ter kulturnim in športnim vložkom.
Poleg tega pa nameravajo lonjer-ski prosvetni delavci prirediti v poletnih mesecih med tednom filmske večere na odprtem.
R. Pečar
Z OBČNEGA ZBORA POSOJILNICE V SOVODNJAH
Z zaupanimi sredstvi ustvarili nad 44 milijonov lir dobička
Lani je posojilnica krenila na pot sodobnega finančnega poslovanja - Hranilne vloge narasle na 1.303.024.471 lir
VERDI
V	petek, 27. aprila, ob 20.30 se prične simfonična sezona «Pomlad 1979*. Prvi koncert bo vodil Ralf W^j^ertv namesto'obolelega Lorenza Riccija Mutijg.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 za red «prvi torek* bo Teatro Stabile uprizoril Goldonijevo komedijo «La donna di gar-bo» ob 25. obletnici delovanja.
V	abonmaju: odrezek št. 8.
CIKLUS AUDITORIUM
Danes ob 20.30 Gigi Angelillo in Ludovica Modugno:	«Spostamenti
d’amore di Alfred Jarry*.
Mali oglasi
UGODNO prodam dobri ohranjen Renault 15 TS ’74 letnik. Telefon 212637 od 12. do 13.30 in od 19.30 do 20.30.
PEUGEOT 304 S letnik '73 dobro o-hranjen ugodno prodam. Telefon 212637 od 12. do 13.30 in od 19.30 do 20.30.
IŠČEM osebe za čiščenje. Zanimivo delo na Krasu. Telefonirati na štev. 793655 od 9. do 12.30.
PRODAM Peugeot Break 1100 januarja 1978 s 27.000 km. Telefon 229190 od 8. do 17. ure.
SLOVENSKO podjetje import-export išče uradnico. Ponudbe na p.p. 164 — Trst.
GOSTILNA na Krasu išče osebo za' pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik pou šifro «Gostilna».
PRODAM nov čoln LORD 300, krmni motor Johnson 10 Hp, obvezne varnostne pritikline ter prtljažnik za čoln, Cena 1.500.000 lir. Telefonirati vsak dan ob 13. uri na štev. 422010.
OSMICA — Dušan Rado ič iz Nabrežine 138/<4 toči belo in črno domačo kaDljico.
OSMICA v Križu - Rudolf Košuta, Križ 44, toči belo in črno vino pridelano iz svojih obalnih vinogradov.
IŠČEMO osebje za čiščenje stavb. Javiti se v Ul. sv. Frančiška 4/1, stopnišče B, IV. nadstropje — Faro, v uradnih urah.
UGODNE PRILOŽNOSTI Carli proda 850 '68; 127 '72 *73; alfasud '73: AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 ’68’-71-72, A 112 '70; R 16 '72. AR 1300 '70; 238 furgon '69; ford transit '70; 124 '71. Ogled v Ul. Brigata Casale J.
IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S.
Giovanni 3, tel. 040 - 61-061, 16 -19, išče za s\ je kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena res nost
Izredna seja Sindikata slovenske šole
Za petek, 27. t.m., ob 16. uri je sklicana izredna seja SSŠ. Zaradi važnosti seje prosimo vse člane glav nega odbora, da se je gotovo in točno udeležijo.
Tajništvo SSŠ
Šolske vesti
Fotoreporter Magajna o lepotah Azije in Amerike
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji je priredilo svojim članom uspelo srečanje, na katerem je naš fotoreporter Mario Magajna v zares lepih barvnih slikah-diapozitivih prikazal zanimivosti mnogih krajev in mest daljne in skrivnostne Azije, ter moderne Amerike. Prisotni so pazljivo sledili slikam in se navduševali, zlasti ob gledanju čudovitih, a malo znanih dežel in njih velikih umetniških dragocenosti. Kot v pravljičnem filmu so :e kazale edinstvene budistične pagode, dvorci nekdanjih vladarjev, pisani mestni vrvež, kjer se srečujeta sodobni blesk in bogastvo, ter beda in zaostalost preteklosti, ki pa še vedno traja . ..
Tudi znano havajsko otočje in tamkajšnje slikovitosti smo videli; San Francisco in ogromni New York, •■>a znane Niagarske slapove in še mnogo drugega. Vse prikazano je Mario spremljal s prijetnim pripovedovanjem, ki ga je lepo vpletel v ta, zares zanimiv, venec slik; za vse so se mu navzoči navdušeno zahvalili.
Med razgovori, ki so sledili gledanju, so nekateri člani - upokojenci izrazili željo, da bi društvo še povabilo tega slikarja - umetnika, ker bi kaj podobnega še radi gledali. Seveda, prisotni odborniki društva so jim obljubili, da jih bodo v bližnji bodočnosti spet na podoben način razveselili.
L. P.
• Sekcija ■ KPI Devin - Nabrežina priredi danes ob 19. uri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini r.ktiv komunistov devinsko - nabrežinske občine, na katerem bodo obenem praznovali zaključek včlanjevanja za leto 1979. Vabljeni so \si člani in simpatizerji.
Sola Glasbene matice vabi na na-itop gojencev, ki bo v četrtek, 26. aprila, ob 18. uri v šolski dvorani «Gallus», Ul. P,. Marna 29.
mulil M
V spomin na drago Zoro Preši daruje Viktorija Skok 10.000 lir za cerkev v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Ignaca Marca daruje skupina šentjakobča-nov 25.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo. V isti namen darujeta družina Gulli 15.000 in družina Marc 10.000 lir.	, •	••
Koncert ansambla BOOMERANG
v soboto, 28. aprila 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Razstave
V	galeriji Tribbio - ReUori je odprta razstava Marina Sormanija.
V	Kraški hiši je odprta razstava Spacalovih del. Razstava je odprta za občinstvo ob nedeljah in praznikih.
V	občinski galeriji Lo squero v Miljah je odprt. razstava umetnikov, pripadnikov treh sindikatov CGIL -CISL UIL.
Na gradu sv. Justa je odprta an tološka razstava slikarja Enrica Fonde ob 50-letnici njegove smrti.
Kljub izredno težkim pogojem gospodarjenja, visoki stopnji inflacije, višjim upravnim stroškom in drugim težavam so pri sovocienj-ski kmečko delavski posojilnici v lanskem letu zabeležili nepričakovano dober uspeh poslovanja. 7. vestnim in veščim načinom upravljanja zaupanih hranilnih vlog domačinov, so namreč dosegli 44 mil. 479.979 lir čistega dobička, ki ga bodo. kakor so soglasno sklenili na nedeljskem uličnem zboru, skoraj v celoti namenili v rezervni sklad. 75 odstotkov bo šlo v redno rezervo, od preostalega pa polovico v izredno rezervo, polovico pa bo razdelil upravni odbor v dobrodelne namene, kakor je to storil že prejšnja leta. Na tem mestu moramo vsekakor omeniti, da je občni zbor tudi soglasno odobril 500.000 lir za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu Črne gore.
Nedeljski občni zbor, ki pomeni mejnik v delovanju sovodenjske za druge, ki je lani slavila 70-letnico obstoja, je potekal v Kulturnem domu, vodil pa ga je dolgoletni predsednik upravnega-sveta Jnžef češčut. že takoj na začetku se je spomnil lani preminulega člana u-pravnega sveta. Franca' Petejana. V uvodnem poročilu pa je nato do udaril, kako je posojilnica v lanskem letu iz utesnjenega načina poslovanja krenila na pot sodobne ga kreditnega poslovanja, z uved bo novih bančnih uslug, predvsem pa z vsakodnevno prisotnostjo. Tako so lani uvedli poslovanje na podlagi tekočih računov, posojilnica je usposobljena za izdajanje jamstvenih posojil kmetom in obrtnikom iz deželnih skladov, začeli so z izdajanjem svojeročnih poso jil, medtem ko je bilo dosedanje poslovanje omejeno v glavnem na izdajanje meničnih posojil. Odločitev, ki jo je potrdil že lanski ob eni zbor, to je glede pristopa k deželni federaciji posojilnic, se je izkazala kot pravilna in zelo koristna. Tako je bilo osebju (od lani sta dva stalna nameščenca, v kratkem pa bo najbrž treba misliti na dodatno zaposlitev) omogočeno stalno spopolnjevanje, kar je po svoje prispevalo k boljšemu poslovanju in kakovostnejšim uslugam in ne nazadnje k ustvaritvi nepričakova no visokega dobička (leto prej ga je bilo samo okrog 6,6 miliiona).
Pogoji za uspešno poslovanje v tekočem in naslednjih letih, predvsem z razširitvijo uslug (tako ra čunajo, da bodo že čez leto dni lahko opravljali tudi operacije zvezi z davkem na dodatno vrednost ter sprejemali vplačila na račun davčnih prijav), so vzpodbu dili upravni odbor, da se je lotil novega smelega načrta. Pred kratkim je namreč -odobril načrt za preureditev in razširitev prostorov in dela so že tudi oddali v zakup.
Zdaj pa kratek vpogled v zaključni račun lanskega . poslovanja. Zaupane hranilne vloge so v lanskem letu poskočile za nadaljnjih 300 milijonov lir in dosegle, s sredstvi iz prejšnjih let, 1.303.024.000. Zvišal se je tudi obseg posojil, predvsem na račun tako imenovanih svojeročnih posojil in posojil na osnovi tekočih računov. 31. dec. 1978 so posojena sredstva znašala 447.405.070 (leto prej pa samo 281 mil. 720.000). Porastek znaša skoraj 59 odstotkov, še zmeraj pa je razmerje med hranilnimi vlogami in posojili dokaj neugodno. Neugodno v smislu, da je za posojila na razpolago še veliko denarja, ki ga je treba zato kako drugače naložiti. Zato je upravni odbor tudi v lanskem letu, spričo razmeroma 'nizkih obresti v bankah, sklenil povečati naložbe v vrednostne papirje.
Poleg bilance je občni zbor odobril še nekaj predlogov upravnega odbora. Soglasno je sklenil potrditi Lojzeta Tomšiča za člana upravnega odbora, na mesto umrlega Franca Petejana. Po daljši in živahni diskusiji pa je občni zbor določil tudi najvišji znesek posojila v tekočem letu. Kvota znaša 30 milijonov lir, čeprav so se nekateri člani ogrevali za znatno višje zneske. Prav tako pa je bilo slišati tudi nekaj predlogov, naj bi zgornjo mejo nosojil dvignili s sedanjih 15, na spmo 20 milijonov lir.
Pa še to. Nedeljskega občnega zbora, ki je potekal ob polnoštevilni udeležbi članov in ki je nedvomno dokaz življenjskosti te ustanove, sta se udeležila tudi predstavnika deželnega združenja posojilnic, inž. Sosič z openske hranilnice in posojilnice ter Giuseppe Ma rangon, ki je podpredsednik uprav nega odbora posojilnice v Ločniku.
V krajši diskusiji, pred iztekom zborovanja, je bilo slišati še hekaj zanimivih predlogov glede nove vloge, ki naj bi jo ta ustanova imela na področju celotne sovodenjske občine ter na južnem območju Štan dreza, ki je sicer zaenkrat izključen iz delokroga, obstajajo pa možnosti (v tem pogledu je Giuseppe Marangon zagotovil vsestransko pomoč združenja), da bo Banca d’I-talia končno le izdala ustrezno dovoljenje.
akciji, ki jo že tri mesece vodijo za obnovo delovne pogodbe, bodo skupine delavcev zasedle veže deželnega sedeža RAI v Trstu in redakcij Piccola in Messaggera Veneta, zastopstva delavcev pa bodo zahtevala pogovor z uredništvi in jim obrazložila pomen borbe za novo delovno pogodbo.
• Drevi, ob 20.30 se bo v Tržiču sestal rajonski svet za območje Romana - Solvay. Na dnevnem redu je razprava o ureditvi nekaterih ulic ter o vprašanjih onesnaževanja okolja, povezanih z obratovanjem elektrarne ENEL.
Jutri samo kruh iu mleko
Ob jutrišnjem prazniku bodo vse trgovine zaprte, z izjemo prodajaln mleka in kruha, ki bodo obratovale do 12. ure.
Avtobusi mestnega podjetja v Gorici bodo vozili ob upoštevanju prazničnega voznega reda, medtem ko bo medkrajevni promet omejen na proge Gorica - Gradež, Gorica - Gradišče - Tržič in Grgdež - Trst.
«Sacco» drevi v Gorici
Drevi ob 21. uri bodo priredili v avditoriju gledališko delo «Sacco». Gledališka igralca Claudio Remondi in Riccardo Caporossi bosta poldrugo uro zabavala občinstvo. Gostovanje je pripravila skupina Micron C iz Gorice. Delo temelji na pantomimi, komičnih situacijah ter na odnosu med mlajšim in starejšim, nasilnim moškim. Gre za odnos mesar - žrtev, gospodar - služabnik.
vsebinsko sorodnemu literarnemu gibanju, Modemi. Nadalje je predavatelj prikazal pogoje, ki so omogočili izjemno izvirno ustvarjanje slavne četverice, Groharja, Jame, Strnena in Jakopiča.
V ta namen je predstavil bistvene značilnosti francoskega impresionizma, njegovih podzvrsti in vplivov, ki ga je ta imel na naše slikarje. Spomnil se je tudi njihovih predhodnikov, tedanje provincialne slovenske kritike in nato prešel k osebnosti in delom četverice. Pri opisovanju tematik si je goriški u-metnostni kritik pomagal tudi s prikazovanjem diapozitivov. S preprostimi prispodobami, anekdotami in v svojem značilnem tonu je res prepričljivo približal predvsem mlademu občinstvu njihov značaj, čutenje in izpovedi.
Kulturni večer je pripravil Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub (SMReKK).
D. D.
ZA DEMOKRACIJO IH PROTI NASIUtt
PROSLAVE 25. APRILA V TRŽIČU IN VIDMU
Danes popoldne bo Ingrao odkril spomenik padlim v ladjedelnici ITC v Tržiču ■ Jutri zborovanje v Vidmu - Program 25. aprila v Doberdobu
Ob navzočnosti predsednika poslanske zbornice Pietra Ingraa bo do danes popoldne pred ladjedelnico Italcantieri v Tržiču sveča no odkrili spomenik 503 kovinarjem nekdanje ladjedelnice CRDA, padlim v narodnoosvobodilnem in odporniškem gibanju. Ob 15.30 bo z zbirnega mesta krenil sprevod na Trg Cosulich, kjer se bo ob 16. uri pričel uradni del svečanosti. V imenu enotnega protifašističnega
blagoslovil kaplan ladjedelnice, napovedoval pa bo Ireos Zanzariello.
Svečanosti se bodo ude'ežiii ladje-delniški delavci, ki bodo delo zaključili nekoliko poprej; delavci nekaterih drugih obratov in občani. Navzoče bodo nadalje delegacije strank in organizacij, sindikatov, borčevske organizacije, javnih u-štanov s prapori, vojske itd
Predsednik zbornice Ingrao bo jutri, 25. aprila, v dopoldanskih
odbora v Italcantieri bo imei urad- urah najprej obiskal županstvo v ni govor Giuseppe	Fabris.	Zupan |	Vidmu, potem	pa bo imel uradni
občine Tržič	Luigi	Blasig	bo po-	govor na Trgu	Liberta. Na Drosla-
zdravil v imenu oblasti, v sloven- j vi dneva odporniškega gibanja in ščini pa bo spregovoril Ger*olet, j osvoboditve bodo navzoče de'e?a-v ladjedelnici zaposleni slovenski j cije furlanski občin, predstavniki delavec. Spomenik ima italijansko | partizanskih formacij, vojske, obla-in slovensko posvetilo. Prireditelji {sti itd. Na manifestaciji v Vidmu so s to odločitvijo hoteli poudari-1 bo spregovoril tudi župan mesta ti bratstvo, ki se je med italijan- i Candolini. Pictro Ingrao bo nato skimi in slovenskimi delavci, za- j odšel v vojašnico «Berghinz», po-poslenimi v	ladjedelnici,	skovalo j	imenovano do	padlem Dartizanu,
v času skupnega oboroženega pro-! odlikovanem z zlato medaljo, k er tifašističnega	boja.	Spomenik bo	se bo poklonil	zastavam odredov.
odkril predsednik zbornice Ingrao,
Predavanje o slovenskem impresionizmu
V okviru ciklusa predavanj o sodobni umetnosti bo drevi, ob 18.30, v palači Torriani v Gradišču predaval Livio Fontana o surrealizmu. Naslednje predavanje bo na sporedu 5. maja in bo posvečeno futurizmu.
Predavanje o surrealizmu
V četrtek, 19. aprila, je predaval v mali dvorani Katoliškega doma profesor Milko Rener o slovenskih impresionističnih ustvarjalcih. Že v uvodu je opredelil njihovo obdobje kot »najbolj organsko poglavje slovenskega likovnega dogajanja* in jih povezal z umetniki, ki pripadajo
iiiiiiiifiiniitimiiiiimiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimimiiiiiiiiiiHiiiiifiniiiHtliiiiiiiiHMiiiiiitiiiiiiM
SKUPŠČINA KONZORCIJA INDUSTRIJSKE CONE
NA DRAŽBI ODDALI GRADNJO KANALIZACIJE IN CEST
Razpravljali so o možnosti priključitve na železniško omrežje
Pod predsedstvom dr. Boža Gruntarja ter predstavnikov krajevnih ustanov so na skupščini konzorcija za industrijsko cono v Gorici odobrili obračun lanskega leta, ki predvideva 997 milijonov lir dobička in prav toliko izdatkov. Predsednik je v svojem govoru oouda-ril, da kgf 93 odstotkov celotnega zneska investirajo in da izplačajo osebju komaj 6,8 odstotka izdat kov. Poglavitni prejemki, s katerimi konzorcij razpolaga, prihajajo od dežele in od krožnega sklada, namenjeni pa so izključno gradnji objektov za urbanizacijo te cone.
Ob tej priložnosti je predsednik, prof. Božo Gruntar sporočil članom konzorcija, da so na dražbi oddali dela za gradnjo kanalizacije in cest v znesku 147 milijonov lir. Dela za ta znesek ter na da linji znesek 283 milijonov lir, ki sodita v drugo fazo, bodo pričeli izvajati čez približno en mesec.
Predsednik je ustanove, ki so članica ' konzorcija, opozoril na finančne obveznosti, zlasti kar zadeva sprotne obveznosti. Konzorcij bo moral namreč zaradi nalog, ki jih je sprejel, povečati število zapos
lenih. Samo na ta način bo lahko izpolnil to, kar od konzorcija pričakujejo goriški industrijski, krogi.
V	razpravi se se priglasili k besedi Delio Lupieri, predsednik trgovinske zbornice, Giannino Ciuffa-rin, predstavnik občine Gorica, pokrajinski odbornik Fabro ter predstavnik sovodenjske Občine Cotič. Razpravljali 30 o spremembi načrta za • izgradnjo proizvodnih objektov ter d možnosti za napeljavo železniške proge na območje industrijske cone,
V	pdek začetek simpozija o varstvu Krasa
V	petek, 27. t.m., se bo v Zagra-ju pričel pod pokroviteljstvom mednarodne jamarske zveze, tridnevni simpozij o ekologiji Krasa. Kakor smo že poročali, pripravljajo strokovno srečanje Avtonomna letovi-ščarska ustanova iz Gradišča in Fo-ijana, deželni odbor za varstvo Krasa, občinska uprava iz Zagraja, pristopila pa je tudi Kraška gorska skupnost. Posvet se bo zaključil v nedeljo, 29. t.m.
NllllflllllllllllHIIIItllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIinilHIIIIIIIIHIIIIIIMMIIIIIIIIIIItlllllllllllllllUIUIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllll
NA NEDELJSKEM POHODU PRUATEUSTVA
Nad 3.000 mladih potrdilo prijateljstvo na obmejnem področju Gorice in Nove Gorice
Udeleženci so prehodili glavne ulice v sosednih mestih ■ Sodelovali so tudi zamejski mladinci - Na Travniku minuta molka za žrtve v Črni gori
" - 7

Kovinarji v borbi za delovno pogodbo
Ob priliki dvodnevne sindikalne akcije 26. in 27. aprila bodo kovinarski delavci pripravili skupine, ki bodo stale pred vsemi kovinarskimi tovarnami v naši deželi, Da bi nekatera sredstva množičnega obveščanja obvestili podrobneje o
ki so se borili v italijanskem osvobodilnem korpusu. V tej vojašnici, kjer bo	predstavnika	poslanske
zbornice soreje! poveljnik videmskega vojaškega okrožja in poveljnik divizije «Mantova», se bo Ingrao srečal tudi z vojaki in starešinami. Pred odhodom v Rim bo obiskal kraje, ki jih je opUstpšU potres, ter se bo v Huminu pogovarjal s	parlamentarci in pred-
stavniki krajevnih oblasti.
V teh	dne-h bodo	delegacije
VZPI - ANPI, zastopniki demokratičnih Strank in organizacij ter o-blasti počastili spomin nadlih za svobodo s polaganjem vencev, zborovanji ter priložnostnimi manifestacijami.	Letošnji 25. april bodo
proslavili v znamenju boja za zavarovanje demokracije, ki io Skušajo nazadnjaške sile spodkopati z nasiljem in terorizmom.
Sekcija VZPI - ANPI v Doberdobu bo priredila proslave 25. aprila s sledečim sporedom: ob 8.30 shod pred občino ter odhod na' Poljane, kjer bo ob 9. uri proslava pred spomenikom padlim z našlo 'om pevskega zbora «Kras* ter recitacijami. Podoben spored z nastopam zbora in z • recitacijami bodo izvedli ob 9.30 v Dolu, od 10.15 na pokopališču v Jamljah ter ob 11. uri ob povratku v Doberdob, kjer se bodo pred spomenikom poklonili spominu padlih. Ob 10. uri bodo v Doberdobu priredili mašo za nadle v NOB.
Včeraj je goriški župan De Simone, v spremstvu odbornika Fantini-ja in občinskega tajnika Sennija priložil vence občmske uprave p ed spominska obeležja in kraje, ki spominjajo na žrtve goričkega prebivalstva; na goriškem gradu, na tu-gu pred postajo, v goriškem zapo-ru, v spominskem parku, na glavnem pokopališču, pred judovskim templjem in na pokopališču v Pevmi.
Jutri spominske svečanosti po naših vaseh
Pokrajinsko vodstvo VZPI - ANPI sporeča, da bodo jutri zjutraj polagali vence pred spomenike in spominska obeležja po sledečem urniku: ob 9. uri v Pevmi, ob 10. uri v števerjanu, ob 10. uri v Podgori, ob 10.15 (z zbirališčem pred Kulturnim domom) v Štandrežu, ob 10.C0 na goriškem pokopališču, nato pa pred spominsko ploščo na goriškem gradu. Na Vrhu bo polaganje venca ob 10. uri, v Sovodnjah pa ob 10.30. V doberdobski občini bodo spominske svečanosti, ki jih prireja občinska uprava v sodelovanju s sekcijo VZPI - ANPI, ob 9. uri na Poljanah, ob 9.30 na Palkišču, ob 10.15 na pokopališču v Jamljah, ob 11. uri pa pred spomenikom v Doberdobu.
Priporoča se udeležba bivših borcev in aktivistov ter mladine.
Razstave
V galeriji R torchio v Gorici razstavljata te dni Vladimir Klanjšček in Silvan Bevčar. Razstava bo odprta do konca meseca.
Kino
Množica mladih na nedeljskem pohodu
Nad tri tisoč navdušenih otrok in mladincev je sodelovalo na nedeljskem pohodu prijateljstva, ki se že četrtič odvija! po ulicah sosednih mest Gorice in Nove Gorice in ki ga prireja tukajšnja organizacija Turismo giovaniie e sociale v sodelovanju s Telesnokul-turno skupnostjo v Novi Gorici. Med tremi tisoči udeležencev jih je okrog petsto bilo iz sosednega jugoslovanskega področja, veliko pa je bilo med udeleženci tudi skupin mladih zamejskih slovenskih šol in društev. Tudi številni odrasli so se pridružili otrokom v njihovem pohodu in niso bili to edinole spremljevaci, marveč že stalni gostje pohodov, ki so nedeljo za nedeljo na sporedu v raznih kra!ih naše dežele.
Prišle so skupine iz Dijaškega doma, slovenske osnovne šole v
šole iz Podgore, skupina iz štan-dreža, skupina osnovne šole iz Pevme in prosvetnega društva «Naš prapor* v Pevmi in še nekaj drugih skupin. Iz Nove Gorice pa so bile prisotne skupine tamkajšnjih osnovnih šol «Kekec», Šempeter, Dobrovo, Nova Gorica in društva «Partizan» iz Nove Gorice. Poleg številnih italijanskih skupin iz Gorice in pokrajine so prišle še skupine iz Furlanije, bile pa so tudi prisotne skupine iz bolj oddaljenih krajev kot so Tolmeč, Rie-se (Padova), Este, Benetke, Bellu-no, Pordenon, Treviso.
Poudariti moramo dejstvo, da so pred odhodom s Travnika, ki je bil za to priliko prenatrpan, mladi z enominutnim molkom počastili spomin žrtev potresa v Črni gori. Tudi to je znak prijateljstva, ki se je ustvarilo ob italijansko-jugcslo-
Ulici Čampi, slovenske osnovne I vanski meji v Gorici. Masa udele-
žencev je potem tekla ali hodila po slikovitih ulicah starega mestnega središča v Gorici. Prestop meje se je izvršil na kraju bodočega prehoda Ulica sv. Gabrijela-Erjav-če.va cesta, tam je igrala godba iz Nove Gorice. Udeleženci so šli zatem po ulicah Nove Gorice in se čez solkanski mejni prehod vrnili nazaj v Italijo. Cilj je bil letos na sedežu TGS v zavodu San Luigi, kjer so vsi dobili spominsko dvojezično kolajno.
Tu je spet igrala godba na pihala iz Nove Gorice, zaplesali pa so tudi folkloristi skupine «Santa Go-rizia* in «Lis Lusignutis* iz Podturna. Ob koncu so najmnožičnejšim skupinam in iz najbolj oddaljenih krajev podelili pokale in druga pri-nzanja. Prisotna sta bila tudi g riški župan De Simone in predsednik novogoriške občinske skupščine šuš-melj.
Goricu
CORSO 17.30—22.00 «Un mercoledi da leoni*. J. M. Vincent in W. Katt.
VERDI 17.15—22.00 «Capricom one*.
Elliott Gouid in Brenda Vaccaro. VITTORIA 17.00-22.00 «La felicitft nel peccato*. A. Ar o. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Easy ri-der*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «L’ingorgo*.
Nora Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Ljubi me Lilly». Francoski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Usodna dirka*. Ameriški filn.
DESKLE 19.30 «Na zmajevi poti*. Hongkonški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in vso noč je v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 835-38.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentoro, Ul. bratov Rosselli, tel. 72 340.
NOGOMET
L ITALIJANSKA LICA
Milan že državni prvak?
Medtem pa se na dnu lestvice bije ogorčen boj za obstanek Zmaga Ata lan te v Firencah in kat astro/a Rome proti Juventusu
Tri kola pred koncem italijanskega nogometnega prvenstva A lige kaže, da je glede novega prvaka že vse odločeno. Na dnu lestvice pa je z izjemo Verone, ki je že iz-, padla, izredna izenačenost, saj imajo tri ekipe po 22 točk, Bologna in Atalanta pa zaostajata za eno oziroma dve.
Nedeljsko 27. kolo je bilo zelo zanimivo. Že obsojena Verona je sredi Milana povedla in veliki tekmec Rivere in tovarišev Perugia je odšla v Catanzaru z igrišča po prvih 45 minutah z vodstvom 1:0. To je pomenilo na samem vrhu lestvice izenačenje, toda odigrati je bilo treba še drugi polčas. V Milanu je najprej Rivera, ki je ponovno stopil na igrišče po štirih mesecih odsotnosti, izenačil in šest minut pred koncem tekme je Novellino postavil končni izid in s tem priboril zlata vredni točki Milanu.
V Catanzaru pa so domačini v nadaljevanju srečanja izenačili z R. Rossijem. Ne glede na remi, pa je Perugia tudi to pot še enkrat potrdila, da je s prikazanim nogometom najbolj konstantna enajsterica prvenstva.
Prav gotovo pa je poskrbela za največje presenečenje kola Atalau.a iz Bergama, ki je slavila s Fioren tino. S to zmago nogometaši iz Ber gama še naprej lahko upajo na obstanek msd najboljšimi. Praznih rok po je ostala Bologna, ki je imela možnost osvojiti točko, toda Pariš je slabo streljal enajstmetrovko, tako da je vratar Napolija Castellini poslal žogo v kot. Vrsta Torina si je izredno prizadevala, da bi trenerju Radiceju poklonila dve točki, toda neverjetno razpoloženi vratar Lazi a Cacciatori je bil tokrat nepremagljiv. Zmagal je tudi Inter na gostovanju v Vicenzi, toda gostje so imeli precej sreče. Domačini so namreč kar trikrat zadeli vratnico in sodnik Michelotti jim je povrhu le razveljavil gol.
Največ golov je v tem kolu padlo na srečanju med Juventusom in Romo. Najprej so domačini povedli z Bet-tego, toda Pruzzo je stanje izenačil.
V nadaljevanju pa sta Fanna dvakrat in Benetti zagotovila svoji e-najsterici visoko zmago.
IZIDI 27. KOLA
I.ecce - Rimini	1:0
Palermo - Sampdoria	1:1
Spal - Udinese	1:1
Ternana - Pistoiese	1:1
LESTVICA
Udinese 41 točk, Cagliari 38, Pescara 36, Pistoiese in Lecge 35, Monza 34, Palermo 32, Brescia 31, Sampdoria 29, Fopgia in Ternana 28, Spal 27, Bari in Sambenedettese 26, Ge-noa 25. Cesena 24, Nocerina in Ta-ranto 23, Varese 20, Rimini 19.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Monza - Nocerina, Palermo - Brescia, Pescara - Lecce, Pistoiese -Bari, Rimini - Spal, Sambenedettese - Genoa, Sampdoria - Cesena, Ta-ranto - Cagliari, Udinese - Ternana, Varese - Foggia.
KOLESARSTVO
LIEGE - BASTOGNE - LIEGE
Pomembna zmaga Ihuraua
LIEGE — Zahodni Nemec Thu-rau je zasluženo osvojil^ zadnjo od jesenskih velikih dirk, najstarejše belgijsko tekmovanje Liege - Basto-gne - Liege. Thurau je na cilj do-
spel s 55 sekund prednosti pred skupinico šestih kolesarjev, glavnina pa je zaostala prebližno dv’ minuti.
Zmagovalec je svoj odločilni beg začel že 62 kilometrov pred ciljem. Neposredni zasledovalci so najprej le malo verjeli v ta beg, tako da so prepozno organizirali svoje zasledovanje. Najbolj aktiven je bil prav gotovo Francoz Hinault, ki je tudi tokrat dokazal, da je res velik kolesar. Francoz pa sam ni zmogel ujeti izrednega Thuraua, ki je dokazal odlično formo in predvsem veliko volje do zmage.
L Thurau (ZRN), ki je 242 km prevozil v 6 urah 35”
2.	Hinault (Fr.)	po 55”
3.	Willems (Bel.)	isti čas
4.	Baronchelli (It.)
5.	Scheners (Niz.)
ROKOBORBA
BUKAREŠTA — Na evropskem prvenstvu v rokoborbi prostega sloga so zastopniki SZ osvojili 8 zlatih kolajn, po eno zlato pa so dobili rokoborci Bolgarije in NDR. Med Jugoslovani sta bila Kiro Ristov (do 74 kg) in šaban Sejdi (do 68 kg) četrta, Risto Darlev (do 57 kg) pa se je uvrstil na 6. mesto.
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
Mrtvi tek Hajduka in Dinama
Kaj vse se je ■ v tem tednu pripetilo v jugoslovanskem nogo- 4 metu! Poleg lepe in zaslužene zmage jugoslovanske nogometne MIS reprezentance nad Z RN pa je bilo več, preveč tem-
pustil moštvo Debulah, Spasoje- Na dnu lestvice se nadaljuje kr-vič ni več trener Rijeke, pa tudi čevita borba za obstanek. Na naj-Partizan je odslovil svoj «trener- slabšem je trenutno Zagreb, v ve-ski pan Matekalo - Kovačevič.
jugoslovanskem nogometu. Ljubitelji nogometa v Jugoslaviji se upravičeno navdušujejo nad mrtvim tekom dveh vodilnih ekip, splitskega Hajduka in zagrebškega Dinama.
Spličani so v nedeljo brez posebnih težav in z duhovito igro
ki
se bo seveda morala v preostalih zo in njene voditelje. Gre za «pri- kolih boriti na življenje ali smrt, mer Tomič*, ki je toliko razburil da se reši pred izpadom iz lige. duhove v taborih Dinama in Rije- Nogometaši Dinama pa so v o-ke, pa ne samo v teh. No, v svoji srednji tekmi kola zanesljivo pre-razsodbi je nogometna zveza doka- magali titogradsko Budučnost. Ju-zala vso svojo nepripravljenost, ne-
nih, nejasnih dogodkov, ki zopet odslovili ljubljansko Olimpijo, mečejo v slabo luč nogometno zve
liki nevarnosti pa ostajata grad in Olimpija.	še Beo-
IZIDI 24. KOLA	
Hajduk - Olimpija	3:0
Beograd - Rijeka	2:0
Velež - Zagreb	1:0
Osijek - Sloboda	2:0
Borac - Partizan	0:0
željezničar - Napredak	1:1
Dinamo - Budučnost	3:0
Radnički - C. zvezda	1:1
Vojvodina - Sarajevo	3:4
LESTVICA	
Sinudyne — Antonini 87:72 (48:25)
SINUDYNE: Caglieris 6, Bertolot-ti 21, Villalta 11, čosič 22, Wells 17, Generali 8, Valenti 2, Govoni.
ANTONINI: Quercia 15, Ceccheri-ni 2, Bucci 19, Fernstein 14, Bona-mico 12, Bovone, Giustarini 6, Fal-sini 4.
Antonini iz Siene torej le ni pripravil presenečenja in je tako dal prosto pot bolonjskemu Sinudyneju. Tako so sedaj vsi polfinalisti italijanskega državnega prvenstva znani. V prvi tekmi bosta igrala Emerson in Billy, v drugi pa Arrigoni in Sinudyne.
Sploh pa so prva play off srečanja italijanske prve lige prinesla več nepričakovanih izidov, ki so postavili na glavo vsa predvidevanja. Na papirju je imel najlažjo nalogo Sinudyne, ostali spopadi pa bi se morali odločiti po treh dvobojih. Vse pa se je izteklo prav obratno. Billy j: v dveh spopadih odpravil Perugino in tako pripravil nemajhno presenečenje Emerso je po dveh izenačenih (v Vareseju so bili potrebni tudi podaljški) tekmah premagal Xerox, za pravo senzacijo pa je poskrbel Arrigoni, ki je dvakrat
Hajduk 35, Dinamo 34, Sarajevo 29, C. zvezda, Velež in Budučnost 28, Radnički 26, Željezničar 25, Sloboda, Rijeka in Osijek 22, Partizan in Borac 21, Vojvodina 20, Na-
PRIHODNJE KOLO (29. 4.) Hajduk - Beograd, Olimpija -
nak srečanja je bil Kranjčar, ki sposobnost, če je stanje v zvezi je dosegel vse tri zadetke, žgi, pa
nejasno, nedvomno škodi vsemu ju- je na tej tekmi prišlo tudi do ne- p“dakH<>!'Bwgnribi OltapijVlL goslovanskemu nogometu, med na- športnih dogodkov, za katere je Magreb 16 vijači pa se tako nadaljuje in stop- največji «krivec» nogometaš go- ” njuje negodovanje, nezaupanje. stov Bakrač, ki se mu je nato Sicer pa je na dlani, da bi do pridružil tudi Zagrebčan Musteda-	..	- -
tprimera Tomič» sploh ne prišlo,	nagic.	Bakrač je namreč namerno	Željezničar, Napredak	-	Dinamo,
če bi bila nogometna zveza bolje	udaril	Džonija, nakar je prišlo do	Budučnost - Radnički,	C.	zvezda
urejena, ko bi bili odnosi v njej izgredov, ki so delno zasenčili do- tv°Ia,c’ P^izan - Osijek, Sloboda
,---■	.7.-I--	£|ej odlično nogometno predstavo. yelež. Zagreb - Vojvodina, Sara
jasno je, da sta sedaj Hajduk in Jevo ' B.>ieka.
NAJBOLJŠI STRELCI 18 — Savič (C. zvezda)
Vrsta klubov je namreč zamenjala	ti res	ne vidimo, katera ekipa bi	14 — Halilhodžič (Velež)
svoje trenerje. V Kraševcu je za-	jima lahko prekrižala račune.	12 — Žungul (Hajduk)
jasnejši, bolj prijateljski. . .
Poleg tega klavrnega primera je prišlo v jugoslovanskem nogometu Dinamo najresnejša kandidata za še do drugega neljubega dogodka, osvojitev državnega naslova, kaj-
Košarka*
Prva italijanska liga
Sinudyne zadnji polfinalist
Pagnossinu in Mobiamu spodletelo napredovanje - Pintinox bo zamenjal Canon v prvi ligi
Ascoli - Avellino	2:0
Catanzaro - Perugia	1:1
Fiorentina - Atalanta	0:1
Juventus - Roma	4:1
LR Vicenza - Inter	0:1
Lazio - Torino	0:0
Milan - Verona	2:1
Napoli - Bologna	2:1
LESTVICA
Milan 40, Perugia 37, Inter 36, Juventus in Torino 34, Lazio 28, Na-poli in Fiorentina 27, Catanzaro 26, Ascoli 24, Avellino, Roma in LR Vicenza 22, Bologna 21, Atalanta 20 in Verona 12.
PRIHODNJE KOLO (29. 4.) Ascoli - LR Vicenza, Atalanta -Avellino, Bologna - Torino, Catanzaro - Milan, Inter - Roma, Juventus - Fiorentina, Lazio - Napoli, Verona - Perugia.
STRELCI 17 golov Giordano 15 — Rossi 11 — Bigon
10 — Palanca, Muraro, Altobelli in Pulici
9 — Savoldi, Speggiorin in Gra-ziani
8 — Bettega in Maldera
ITALIJANSKA B LIGA
Idinese igral neodločeno v Ferrari
Udinese je v nedeljskem gostovanju v Ferrari osvojil dragoceno točko proti Spalu in tako napravil nadaljnji korak naprej na poti proti A ligi. Za Videmčan' je bil sredi drugega polčasa uspešen Ulivieri, Spal pa je izenačil le štiri minute pred koncem z Donatijem.
Od njegovih neposrednih zasledovalcev sta bila Cagliari in Lecce uspešna, Pescara in Monza pa sta igrali neodločeno.
IZIDI 29. KOLA
KOŠARKA
KONČALO SE JE PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Jadran se bo boril za prestop v višjo ligo
O napredovanju bosta odločali dodatni tekmi s Ferroviariom in Jeans Cornerjem
Jadranovec Adrijan Sosič se je dobro izkazal v tekmi proti Cartarii
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Cartaria — Jadran 50:104 (26:53)
JADRAN: A. Sosič (k) 20 (2:4), E. Sosič 11 (1:1), Perini 4 (2:2), V. Sosič 12, Kraus 4, B. Vitez 24 (4:7), Ban 15 (1:1), M. Vitez 14 (4:4).
SODNIKA: Brusadin in Zucchi.
Jadranovci so v soboto v zadnjem kolu promocijskega prvenstva z veliko lahkoto premagali v gosteh zadnjega na lestvici Cartario iz Milj in to kljub zelo okrnjeni postavi, v kateri so nastopili zaradi cele serije poškodb, ki so zdesetkarile njihove vrste v zadnjem tednu. S to zmago so si igralci združene slovenske ekipe kljub nekaterim neljubim in povsem nepotrebnim spodrsljajem med tekom prvenstva le priborili va/A-..ost, da v dodatnih tekmah s Ferroviariom in Jeans Cornerjem le posežejo po prvem mestu-.- To pa- bi bilo edino pravilno glede na kakovost, ki so jo posamezne ekipe v prvenstvu pokazale.
O sobotni tekmi ni kaj povedati, saj ni mogoče govoriti niti o kakem koristnem treningu. Nasprotniki so bili namreč za nekaj razredov slabše moštvo in niso nikoli pokazali, da
..................................................................................mtiimiiiiMtiiiiuiuiiiiinniM..................................
NAMIZNI TENIS
V NEDELJ« V KRIŠKEM LJUDSKEM DOMU
Nadvse uspelo tekmovanje za 3. prvomajski turnir
Nastopili so igralci L0NTZ iz Ljubljane, Senigallie, Krasa in Mladine - Po razburljivih dvobojih odličja Ljubljančanom in krasovkam
Bari - Taranto	3:3
Brescia - Pescara	1:1
Cagliari - Nocerina	1:0
Cesena - Monza	0:0
Foggia - Sambenedettese	2:3
Genoa - Varese	2:0
V okviru prvomajskih praznovanj je v nedeljo športno društvo Mladina priredilo v kriškem Ljudskem domu tradicionalni namiznoteniški turnir. Organizator je letos povabil v Križ Ljubljansko območno namiznoteniško zvezo, Sele iz Koroške, i-talijanskega klubskeg prvaka Se-nigallio in zgoniški Kras. Vse ekipe so se odzvale vabilu razen Korošcev, ki so iz tehničnih razlogov odpovedali svojo udeležbo. To je bila obenem edina neg: tivna točka tega tekmovanja, ki je popolnoma u-spelo. Priča smo bili namreč res kvalitetnemu namiznemu tenisu, če-
anilMIIIIlIffllllllllMIIIIIIIIIinillllllllflllllMIIIIIMMIIKlIUllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIMIIIllllIlllIlIllIllllilllIlll
NOGOMET
PRVENSTVO C-l
TRIESTINA PORAŽENA
Premagal jo je Juniorcasale z dvomljivo enajstmetrovko
Juniorcasale — Triestlna 1:0
JUNIORCASALE: Ridolfi, Aimone, Tumelero, Pardini, Fait, Francisca, Legnani, Palladino, Motta, Bracchi, Pozzi (Mozzi).
TRIESTINA: Bartolini, Cei (An-dreis), Prevedini, Daolio, Schiraldi, Maseiieroni, Quadrelli, Fontana, Pa-nozzo, Franca, Lenarduzzi.
STRELEC: v 71. min. Motta iz 11-metrovke.
Triestina se je vrnila poražena iz gostovanja v Casaleju. Domači Juniorcasale jo je premagal s pičlim 1:0 in še ta zadetek so dosegli domačini iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi zelo dvomljivega prekrška prostega branilca Mascheronija nad nasprotnikovem levem krilu Pozzijem. Najstrožjo kazen je nato uspešno streljal Motta.
Varovanci trenerja Tagliavinija se niso v nedeljo posebej izkazali, saj je bila njihova igra vse preveč nepovezana in brez ritma. Tržačani so naleteli tudi na zelo odločnega na •protnika, tako da je ob koncu tek-
me marsikateri igralec v rdečem dresu zapustil igrišče s obtolčenimi nogami.
IZIDI 27. KOLA
Forli - Como	1:1
Juniorcasale - Triestina	1:0
Lecco - Alessandria	3:1
Mantova - Modena	1:1
Piacenza - Parma	1:1*
Reggiana - Padova	1:1
Spezia - Cremonese	1:0
Trento - Novara	0:0
Treviso - Biellese	2:0
LESTVICA Como 40 točk, Reggiana	35, Trie-
stina 34, Novara 33, Parma 32, A-lessandria 29. Piacenza in Biellese 28, Juniorcasale 26, Cremonese in Mantova 24, Treviso. Lecco in Trento 23, Eorli 22, Modena in Spezia 21, Padova 20.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Spezia - Alessandria, Juniorcasale - Forli, Cremonese - Lecco, Como -Mantova, Parma - Modena, Triesti--a Piace iza, Novara - Reggiana, Biellese - Trento, Padova - Treviso,
prav se je tekmovalo le v kategorijah pionirjev in mladink. Gostje iz Ljubljane in Senigallie so prikazali tehnično zelo dovršeno igro, saj so v pionirs*ki konkurenci osvojili vsa odličja. Pri tem pa moramo povedati, da naši igralci nikakor niso zaostajali za'drugimi, poznalo pa se je, da jim nanjka še potrebnih izkušenj. Pozitivno dejstvo, in s tem so soglašali vsi prisotni, predstavlja lepo število mladih perspektivnih pingpongašev, ki jih štejeta slovenski društvi Kras in Mladina, kar je vsekakor garancija za bodoče uspehe tudi v moških disciplinah.
Organizacija je bila tudi tokrat odlična, kar, je v namiznem tenisu pri nas že navada. ŠD Mladina je namreč gostoljubno sprejelo igralce in vodjo iz Senigallie, ki so dospeli v Križ že v soboto in s katerimi je ob tej rriložnc, i na ve- prijateljske stike. Kriški odborniki so gostom orisali dejavnost domačega društva in librati stanje ter programe namiznega tenisa v Križu in zamejstvu. Klub iz Mark se je obvezal, da bo že letos poleti povabil ŠD Mladina in verjetno tudi ŠK Kras v Seniga lio. Organizator je ob priliki letošnjega turnirja izdal u-strezno brošuro s pozdravnim govorom in pregledom društvene dejavnosti, ki je bila namenjena povabljenim klubom.
Če pregledamo rezultate lahko o-pazimo, da so pri pionirjih ekipno slavili Ljubljančani, pri mladinkah pa predstavnice Krasa. Pri posameznikih sta zmagala Miha šorl pred Gregorjem Kališnikom (oba LONTZ Ljubljana) in letošnja pionirska državna podprvakinja Sonja Doljak, ki je v finalu odpravila klubsko soigralko Damjano Sedmak. Rezultati:
PIONIRJI EKIPNO
LONTZ - Mladina «B» 3:0; Seni gallia - Mladina «A» 3:0; LONTZ Mladina «A» 3:0; Senigallia - Mia dina «B» 3:0; LONTZ - SenigaMia 3:0; Mladina «A» Mladina «B» 3,0 MLADINKE EKIPNO Kras «A» Kras «B 3:1; LONTZ Mladina 3:0; Kras «B» - LONTZ
3:0; Kras «A» - Mladina 3:0; Kras «A» - LONTZ 3:0; Kras «B» - Mladina 3:0.
PIONIRJI POSAMEZNO Polfinale
Šorl (LONTZ) - Papalini (Sen.) 2:0 Kališnik (LONTZ) - Vehovec (LONTZ)
Finale
šorl - Kališnik
MLADINKE POSAMEZNO Polfinale
S. Doljak - Špendal (LONTZ) Sedmak - Škrk
Finale
S. Doljak - Sedmak
2:0
2:0
2:0
2:0
2:0
bi kakorkoli ogrozili Jadranovo premoč.
Pozitivna točka tega srečanja je oredvsem igra Adrijana Sosiča, ki je izkazal izjemno točnost, kar dobro obeta pred prihodnjimi odločilnimi spopadi.
DLF Dalla Via — Bor 94:65 (44:21)
BOR: Trevisan, Žerjal 11 (3:6), Koren 10 (0:1), R. Kneipp 1 (1:6), Ražem 15 (3:6), Klobas 13 (3:4), Race 2, Krečič (k) 5 (1:3), B. Kneipp 8 (2:6).
P.M.: 13 na 32 P.O.N.: Žerjal in Race (40) SODNIKA: Pon. ih Policastro iz Trsta.
Bor je v počitniškem vzdušju doživel v zadnji prvenstveni tekmi svoj najhujši poraz sezone in se tako do-j končno uvrstil na' četrto mesto razpredelnice, ki sicer ne izpolnjuje vsa pričakovanja tržaškega društva.. «P!avi» so tokrat res zaigrali porazno in le Koren se je v glavnem nekoliko bolje izkazal. Slaba igra in tudi nekoliko pristransko sojenje sta pripomogla k temu rezultatu.
—fp—
IZIDI 18. KOLA Cartaria - Jadran	50:104
Barcolana - Cus	98:78
Scoglietto - S. Azzurra	£ 39
Ferroviario - Bor	94:65
G. Motori - Jeans	Corner	68:78
KONČNA LESTVICA Jadran, Ferroviario in Jeans Corner 28. Bor 24. Scoglietto in Barcolana 20. Cus 14, Grandi Motori 12, Stella Azzurra 4, Cartaria 2.
Za določitev ekipe, ‘ ki prestopi v naslednjo fazo, bodo potrebne dodatne tekme med Jadranom, Jeans Cornerjem in Ferroviariom.
Marko
1. DIVIZIJA
Bor B — Kontovel 71:93 (40:39)
BOR: Udovič 8, Mesesnel (k) 11 (1:1), Koren 15 (1:3), Male 8, Jančar 11 (1:1), Pegan 2, Canciani 4, Ražem 2 (2:2), Lokar 6, Slobec 4.
KONTOVEL Bratož 2, Ukmar, Ban 23 (1:8), Kerpan 17 (1:3), Da-nev 15 (3:9), Lisjak (k), Luksa, Benčina 18 (4:6), Bukavec 18 (0:4).
V nedeljskem derbiju so se na stadionu «1. ma.i» srečali Kontovelri in Borovci. Visoko so sicer zmagali Kontovelci, a «plavi» si takega poraza še zdaleč niso zaslužili. Prikazali so namreč letos najboljšo i-gro. pokopali sta jiii le nepazljivost Začetek in skoraj ves prvi polčas sta bila V znamenju Bora. Obe ekipi sta namreč branili mož - moža obrambo in Borovci so bili precej uspešnejši. Bolje so zapirali prostor
pod svojim košem, lažje pa prihajali pod nasprotnikov koš. Tako so v deseti minuti povedli za kar 14 točk. Tedaj pa so se Kontovelci zaprli v consko obrambo in za «pla-ve», ki niso imeli srečne roke v metih od daleč, so se vsi upi po zmagi razblinili, že ob koncu prvega polčasa so bili le za eno točko v prednosti; še . ta točka pa je splahnela takoj v začetku druge polovice. Kontovelci so s consko o-brambo namreč še nadaljevali; istočasno pa so bili tudi zelo točni v napadu, kjer je blestel predvsem Ban. Nasprotno pa so bili Borovci netočni in to jih, je tudi dokončno pokopalo. Zanimiva tekma se je tako zaključila pri izidu 71:93 v korist gostujoče ekipe.
Pri Kontovelcih bi pohvalili dobro igro Daneva in Jlenčing v obrambi ter Bana v napadu; med «plavimi» pa so se izkazali prav vsi s še kar razveseljujočo skupinsko igro.
Meko
Bor A — Stella Azzurra 63:95 (26:39)
BOR A: Pegan, Sestan 10, Siega 8 (0:3), Vodopivec 2 (2:2), Lakovič 5 (1:3), Perko 11 (1:1), Oblak 12 (4:4), Kapic 15 (2:4).
SODNIKA: Cian in Perisinotto
PROSTI METI: Bor 10:17, Stella Azzurra 15:24
Borovi veterani niso niti v svoji četrti prvenstveni tekmi prišli ,do zmage. Tokrat pa gre poudariti, da so se lep del tekme, dokler jim je sapa to dovoljevala, uspešno upirali fizično boljše pripravljenim nasprotnikom. Nato pa je prišla na dan utrujenost ter omejeno število menjav predvsem pri višjih igralcih. Kljub končnemu visokemu porazu pa gre tokrat pohvaliti celo ekipo, ki se je enakovredn.- kosala z nasprotniki za dve tretjini tekme.
IZIDI 5. KOLA
Don Bosco - Alabarda	96:95
Bor A - Stella Azzurra	65:95
Saba - Barcolana	58:76
Bor B - Kontovel	73:94
Ser volana lof Kontovel in D6n Bo-! sco 8, Alabard 6, Jnter Milje, Barcolana in.Stella ,Az<!!4Jxa,.4, Bor.B in SGT 2, Bor A in Saba 0.
PRIHODNJE KOLO Bor A - SGT (25. 4. ob 8.30 na stadionu 1. maj); Servolana - Alabarda; Don Bosco - Barcolana; Bor B - Inter Milje (25. 4. ob 10.15 na stadionu «1. maj»); Saba - Stella Azzurra. Počitek: Kontovel.
Marko
premagal velikega favorita za državni naslov Gabetti.
Jutri bodo torej polfinalna srečanja. Pari so dokaj izenačeni, čeprav sta lažje favorizirana Sinudyne in Emerson. Spuščati se v predvidevanja pa postaja sedaj že nevarno.
■K- ft *
Pintinox je zadnja ekipa, ki si je priborila nastop v prvi skupini prvoligaškega prvenstva. Moštvo iz Brescie je namreč nepremagano o-svojilo miniturnir v Reggio Emilii, kjer sta se za napredovanje potegovala še Mobiam in Pagnossin poleg Bancorome.
Napredovanje Salesove peterke je povsem zasluženo, saj je bil Pinti-nox gotovo najboljša ekipa A-2 lige. Vendar zaporedni poškodbi obeh A-meričanov Fleminga in Javaronija sta v drugem delu zelo zaustavili korak te odlične ekipe, ki je tako komaj sedaj prišla na svoj račun. Deželni ekipi pa gotovo plačata vse rivalitete z drugima deželnima ekipama, saj ne smemo pozabiti, da je Pagnossin izgubil napredovanje zaradi porazov s Postalom in Hur-linghamom, Mobiam pa v zadnjem srečanju prav s Pagnossinom.
Pintinox prevzema v prvi skupini mesto Canona iz Benetk, ki je v sobotnem odločilnem spopadu podlegel Scavoliniju 86:71. To bo torej nov derbi za tržaški Hurlingham.
ROKOMET
«LATINSKI POKAL*
Italija druga
RIMINI — Italijanski rokometaši so dosegli doslej največji uspeh v tekmovanju za «Latinski pokal» z osvojitvijo drugega mesta. Domačini so v zadnjem odločilnem nastopu po pričakovanjih izgubili z Romunijo z 32:13 (15:6), to je proti reprezentanci, ki nekaj pomeni tudi v svetovnem merilu, pa čeprav ni več tista velesila kot v preteklosti, ko se je ponašala celo s svetovnim naslovom.
L — 1. Ortegal 2. Patrizio 2. — L Aitoro
2. Evaristo
4.	— L Regulus
2. Fisima
5.	— 1. Idana
2. Aggressore
6.	— L Portok
2. Barbaverde KVOTE
12 — 1.010.200 lir 11 —	45.000 lir
1
X
2
2
1
1
1
2
1
X
X
1
10 —	5.000 lir
■""""""""""‘""""""""'""'""'I"...."""■■»••iiiihiiii.iii.im.......................................
ATLETIKA
V VIDMU IN TRSTU
Serija zelo dobrih rezultatov
Langan 175 cm, Korošec 53"6, Poljšak 5,77 m, Renko 4211
Vrsta odličnih rezultatov je dala pečat atletskemu tednu, ki se je zaključil v nedeljo popoldan na občinskem stadionu v Trstu. Ne gre toliko za nekaj prvih mest, ki so bila bolj plod slabe konkurence, kot za dosežke posameznikov, ki so bili v nekaterih primerih nad pričakovanjem.
Na kratko smo že omenili Igorja Bigattona, ki je v Vidmu v soboto dosegel v kladivu 49,22 m in s tem izpolnil normo za nastop na državnem mladinskem prvenstvu. V Vidmu je borovec metal bolj umirjeno. čeprav je zanj tekma še ve-
POMACAJMO
ČRNI GORI!
			
KOLESARSTVO
V NEDELJO V DOLINI
Marušič osvojil tretje mesto
Odločilni pobeg v drugem izmed osmih krogov
Z odličnim tretjim mestom se je član lonjerskega kolesarskega kluba Adria Marušič predstavil v nedeljo v Dolini na prvi uradni dirki letošnje sezone v Trstu domačemu občinstvu. Lonjerski kolesar je dokazal, česa je sposoben, saj je o-pravil res odlično delo na 61 km dolgi progi. Krožna dirka v dolinski občini, ko so se morali kolesarji povzpeti osemkrat po vzponu pri gostilni Pri Vodnjaku, a je bila spektakularna in naporna, za to pa so poskrbeli štirje kolesarji, absolutno med najboljšimi. Po raznih sprintih v prvem krogu se je v drugem formirala na čelu dirke skupina petih kolesarjev: Dean, Marušič, Toncich, Cerasari in Santoni, ki je složno nadaljevala do petega kroga, ko je prišlo do razbitja skupinice ubežnikov, ki je vedno imela več kot minuto naskoka pred zasledovalci. Pod močnim diktiranjem tempa s stra-
takt Marušič, ki je nato zasledoval sam poldrugi krog ih v šestem krogu spet ujel trojico na čelu dirke. Tedaj pa je silovito sprintal Dean. ki je kmalu pustil za seboj ostale kolesarje in se sam podal proti cilju, kjer je prispel popolnoma sam z dvema minutama prednosti pred svojimi tovariši na begu. Marušič je tedaj sicer skušal ujeti tržiškega kolesarja, vendar' je bil napor, ki ga je napravil pri zasledovanju, prehud, da bi vzdržal ritem zmagovalca. Tako se je znašel v družbi Ce-rasarija in Toncicha, ki pripadata oba istemu klubu in sta v zadnjem krogu gledala le, da bi presenetila Adriinega kolesarja ter se uvrstila na drugo mesto. Marušič ni mogel nič proti obema Tržačanoma, saj je najprej startal Cerasari, tmodro-belis> kolesar ga je šel ujet, tedaj na je sprintal Toncich in si nabral nekaj metrov prednosti, kar pa je
ni Deana, je najprej omagal Santo- j bilo petsto metrov pred ciljem rav-i ni, kmalu za njim pa je zgubil kon- * no dovolj, da si je zagotovil častno I
drugo mesto, Marušič pa se je moral zadovoljiti s tretjim. Poleg Marušiča pa sta v nedeljo nastopila za Adrio še Ferluga in Macarol. Ferlu-ga Je v polovici dirke preluknjal, potem ko je imel še dovolj moči. da bi se lahko boril za boljša mesta v sprintu zasledovalcev, Macarol pa se je moral na ukaz sodnikov, iz nerazumljivih razlogov, ustaviti, potem ko je nekoliko zaostal v petem krogu skupaj z nekaterimi drugimi kolesarji. Poseg sodniškega zbora je bil res nerazumljiv.
1.	Dean (Italcantieri), ki je 61 km dolgo progo prevozil v 1.43'8” s poprečno hitrostjo 3"h647 km n.u.
2.	Toncich (ACT) 2'10" zaostanka
3.	Marušič (Adria)
4.	Cerasari (ACT)
5.	Pelizon (Cremcaffe) 4’5”. v njegovem času je prispela na cilj glavnina kolesarjev.
dno obremenilni psihološki dejavnik, ki povzroča več preglavic kot atletsko dejanje samo. Poleg Bigattona je napredoval tudi Emil Sedmak, ki doživlja pri 45 letih drugo pomlad z rezultati, ki se približujejo tistim izpred 15 in več let. Sedmak je odlično metal tako kladivo kot disk. Za mladega Sedmaka Gabrijela, je pomenilo tekmovanje v Vidmu korak naprej proti 50 metrom v kopju, ki so prvi cilj letošnje sezone.
V	Trstu so bili na programu v nedelje mnogoboji. Moški so samo preizkusili moči v peteroboju, dekleta pa so v pravem peteroboju že dosegla prve uradne rezultate. Program je napolnilo nekaj panog za posameznike.
Od borovcev je za prvi rezultat poskrbel naraščajnik Langan, ki je v višini skočil kar 1,75 m. Trener in atlet sam sta pričakovala 1,65 m, največ 1,70 m. Dejanski dosežek približuje rekord Bora pri višini 180 cm. Za hiter tek na ^JO ni je poskrbel tudi mladinec Igor Korošec, ki je na tej progi startal prvič. Sprinter je enakomerno razporedil moči in končal v 53”6, tudi on nekoliko bolje od pričakovanj.
Z? odličen tekaški dosežek je po skrbel tudi član Adrie Egon Renko, ki se je na 1500 m s časom 4’21”1 uvrstil v «drugo ligo» tržaški sred-njeprogašev. Pred kratkim je Renko dosegel odličen dosežek tudi na 5.000 m.
Med skakalci je bil zanimiv nastop borovca Davida Poljšaka, ki se je v daljini «pomeril» z lastnim trenerjem Lasičem. «1:0 zame*. je po tekmi zadovoljen pristavil Poljšak. Bolj ga je seveda veselil rezultat 5,77 m, ki ga bo med naraščajniki dobro uvrščal v deželi.
V	peteroboju za naraščajnike sta med seboj tekmovala borovec Pučnik in tekmovalec Adrie Zudek. Za dobrih 160 točk je bil boljši borovec, ki je dobro tekel na 200 m (25”2), napredoval v metu kopja (do 40,32 m) in presenetljivo dobro pre tekel 1500 m (5'06”4), tudi če je i-mel iz zgodnjih jutranjih ur že v nogah nogometno tekmo. Zudek je dobro skakal v daljino (5,47 m in na 200 n, dosegel rekord Adrie (25”1). Slabše mu je šlo v metih in v teku na 1500 m. v katerem je morda celo računal prehiteti Pučnika.
Bor je zabeležil še nekaj dobiii: dosežkov s Petrom Zupančičem, žal
je brez konkurence nastopil v teku na 110 m čez ovire in dosegel 19”1. Bolje mu je šlo v višini. S 160 cm je dopolnil uspeh Langana. Slednji je tudi skakal v daljino in dosegel dobrih 5,41 m, tudi on pred Lasičem (5,30). David Blažina je metal kroglo in dosegel 9,30 m. Za Adrio se je Ruzzier pomeril v peteroboju. Njegov najboljši dosežek je bil tek na 1500 m (4’49”1).
Kot običajno se je na tekmovanju pojavil tudi atletski klub iz Kopra. Ob odsotnosti bolnega Debemadija je 1500 m v dobrem času 4'20” pretekel Mihalič.
Na splošno skromna udeležba je nudila le nekaj vrhunskih rezultatov. V daljini je Piapan dosegel 7,39 m, močno pa je napredoval mladi Furlani, ki je dosegel 7,17 m. Veteran Belladonna je po 2 letih skoraj popolnega mirovanja poletel do 7.10 m! Med posameznimi rezultati peteroboja velja omeniti Martinija, ki je kopje zagnal do 58,10 m.
Boljši izidi:
Daljina: Piapan (Fiamme oro Padova) 7,39; Furlani (CUS) 7,17; Bel-ladopna (CUS) 7,10, Lasič (Bor) 5.30.t
Daljina narašč.: L Cettina (Cividin) 5,59; 2. Poljšak (Bor) 5,77; 3. Langan (Bor) 5,41.
1500 m: 1. Prosch (Cividin) 4’3”7, 6. Mihalič (Koper) 4’20"0, 7. Remo (Adria) 4’21’T, 14. Korenč (Koper) 5’08”5.
H m ovire: L Pagliaro (Cividin) 15”5.
110 m ovire narašč.: 1. Zupančič (Bor) 19' ’1.
Višina narašč.: 1. Toso (NAF) 190: 4. Langan (Bor) 175, 5. Zupančič (Bor) IGO.
Krogla: 1. Ghiotto (Gorica) 12,92 Blažina (Bor) 9,30.
Višina: l. Pittolo (NAF) 200,
400 m: 1. CaHinaro (Gorica) 19”72, 2. Wendler (Cividin) 50”1, Korošec (Bor) 53"6.
100 m: Tarticchio (CUS) 11”1, Lot-to (CUS) 11 ”2, Zuttion (Gorica) U"2.
Peteroboj narašč.: 1. Pučnik (Bor) 2.125 točk (daljina 4,77 m, disk 26.90 m. 200 m 25"2. kopje 40,32 m. 1500 m 5'6”4), 2. Zudek (Adria) 1.963 točk (5.47, 23.26 m. 25”1, 29,54 m. 5’21"7).
Peteroboj: 1. Martini (CUS) 3.239 točk (6.52 m, 37,70 m, 23”8, 58,10 it). 4'47”0). 6. Ruzrier (Adria) 2.350 točk (5.50 m, 26,90 m, 26”3, 43,08 m. 4’49’T).	(kb)
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
24. aprila 1979
NOGOMET
V 26. KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
BREŽANI ODPRAVILI SOLIDNO ENAJSTERICO COSTALUNGE
Pomembno zmago si je priboril tudi Primorec - Juventina nepričakovano podlegla Rudi
Costalunga — Breg 1:3 (0:2)
BREG:	Micor, Poropat, Klun,
uazzara, Ražem, Sovič, Samec (Zon Lovriha. Jež, Strnad, Ciguj. COSTALUNGA: Furlani, Družina, Mačehi, Sciarrone, Chiodini, Coloni,
Sirot'1’hLenardUZZi’ Rovatti’ Bretti’
p-p-: v min. Strnad, v 22. min, Ciguj; d.p.: v 9. min. Lo-VrJtla’ v 46. min. Sovič (avtogol).
Kot priča že sam rezultat je Breg s. precejšnjo lahkoto in povsem zasluzeno premagal ekipo Costalunge, 1 sodi med solidnejše ekipe tega Prvenstva, saj zaseda četrto mesto, lezani so še enkrat dokazali, da 0 res odlična ekipa, ki se lahko Pomeri z vsakim nasprotnikom.
Prvi gol je padel že v 2. min. in opo zaslugi Strnada, ki je lepo iz-edel prosti strel in presenetil vra-arja Furlanija. Golu so sledile še mnoge priložnosti, najzrelejše je i-
Pet zmag v gosteh in dva Tem’ja jasno dokazujejo, da N bilo nedeljsko 11. povratno kolo v nogometnem prvenstvu 2. amaterske lige ugod-1,0 za gostujoče enajsterice, suj so na domačih tleh prišle , zma9e le Campanelle. Izidi nedeljskega zavrtljaja niso še povsem razjasnili položaja, posebno na zgornjem uelu lestvice, kjer imajo teo-votično možnost zmagati kar suri ekipe. Na spodnjem delu lestvice pa po nedeljskem po-razu ostaja upanje Aurisine z® obstanek v ligi minimalno. Verjetno bo prav nabrežinska eJiajsterica (skupaj z Gaja in GMT) nazadovala v 3. AL.
Nedeljsko kolo je bilo povsem uspešno za naše enajste-Pce- Najbolj se je spet iz-kozal Breg. Brežani so osvojili 16 točk v 11 tekmah povratnega dela prvenstva, kar m uspelo nobeni drugi ekipi.
Up pomembne zmage je Prišlo tudi proseško Primo-Tle> ki je v gosteh spravilo na kolena neposrednega tekmeca Giarizzole. Ta uspeh (nmorja je bil osmi v gosteh [n to jasno dokazuje, da (trdeče - rumenim* gre letos boljše v gosteh kot doma. Na pro-seskem igrišču je Primorje o-svojil0 le sedem točk, v gosteh pa kar 18, kar predstavlja pravi rekord.
~ Po treh nedeljah suše so 1 rebenci spet pokazali spretnost svojih napadalcev in s tem zasluženo odnesli obe ocfci, s katerima so sedaj ne-K°iko bolj na varnem.
Z belim izidom se Te mo-rala zadovoljiti bazoviška Za-Ua, ki je imela v gosteh kvo-\irano Sovrano. Za Bazovce N to bil šesti remi v povratnem ~.u .prvenstva, v katerem Za-lo še ni prišla do zmage.
Gaja je doživela še en po-roz (šestnajsti v tem prvenstvu). Gaja se po dveh letih Poslavlja od 2. AL.
r. . IZIDI 26. KOLA j^arizzoie - Primorje ^arja . Sovrana Kurisina • Libertas r°®talunga - Breg p Marco - Zaule p 4T - Primorec ^ampanelle - Gaja "■osandra - Opicina
_ . , LESTVICA Opicina 35; Libertas 34; Zau-,e >>3; Campanelle 31; Rosanda 30; Costalunga in Breg 29; “°vrana 28; Zarja 26; Primork' S. Marco in Primorje 25; piarjzzole 23; Aurisina 19; GMT in Gaja 12.
prihodnje kolo (29.4.)
GMT - Campanelle, Opicina -t ,’arizzole, Zarja - Costalunga, ‘onrtas - Zaule, Primorje Ro-.4 a, Primorec - Gaja, Breg ^Aurisina, Sovrana - S. Mar-
B. R.
0:1
0:0
0:1
1:3
1:2
2:3
4:1
2:2
Bfe Vsekakor Samec. V 22. min. je Beg? s, Cigujem podvojil. Nato so Pada?01 konca polčasa stalno na-s 0 p- domačini pa so odgovarjali VaVni lnapadi. V 30. min. so bili ne-
'T.-i Micor na ia nrllir^nn hranil
Padali Jr Konca
s n» domačini pa so odgovarjali napadi. V 30. min. so bili ne-^icor pa je odlično branil. Za-.?^ koncem polčasa je sodnik 2gai Srobe igre izključil Siroticha. imen Vr>3' min- drugega polčasa so Jejp “[ežani izredno priložnost z *feč^’:- pa ->e zgrešil. V 9. min.
strelom v splošnem začudenju ukanil Maglico.
Trebenci so se zavedali važnosti te tekme in so se zbrali. Začeli so graditi učinkovite akcije, domačini pa niso igrali podrejene vloge. Nasprotno, bili so dokaj nevarni, a na srečo izredno netočni. Primorec se je približal remiju v 35. min., ko je Boris Kralj (sam pred vratarjem) poslal žogo nad prečko. V 40. min. pa je Mauru Kralju 2. u-spelo izkoristiti nesporazum v domači obrambi.
V d p. so Trebenci začeli napadati in si graditi številne priložnosti. V 21. min. je Boris Kralj preigra! svojega branilca in je s točnim strelom povedel. Domačini so sedaj nekoliko reagirali in uspelo jim je remizirati v 29. min. Na visoko žogo se je pognal Maglica, Lionetti ga je zahrbtno porinil, tako da je žoga priletela naravnost na nogo At-tiniju, ki je spravil usnje v mrežo. Zaman so bili protesti pri sicer dobremu sodniku. Maglica je moral celo poškodovan z igrišča in ga je zamenjal Saul. Primorec pa se ni vdal in je z vso vnemo začel zopet napadaH. V 38. min. je Walter Milkovič poslal dolgo žogo pred vratarja GMT, kjer je Križmančiču z glavo uspelo doseči zmagoviti zadetek. Do konca so Trebenci skrbno varovali rezultat in so tako odnesli dragoceni točki za obstanek v ligi.
Bruno Križmančič
Zarja — Sovrana	0:0
ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič Ivo, Mikuš, Sameze, Cecchi, Terčon, Bi-dussi, Fonda, Sulčič, Metlika, 13 Darko Grgič.
SOVRANA:	Parovel, F ontanot,
Verdnik, Ravalico, Godas, Jerman, Visintin, Decalo, Vidonis, Orto, Tauer.
SODNIK: Grassi iz Gorice.
Tudi na tekmi s tržaško Sovrano je Zarja popolnoma zasluženo o-svojila točko. Čeprav je bil izid brez gola, pa smo videli borbeno igro z rahlo premočjo zarjanov, ki se niso nikoli pustili presenetiti v obrambi, kjer je zanesljivo zaigral čistilec Samese. Dobro se je odrezal tudi mladi Fonda, ki je odlično kril na sredini igrišča, ter oba na padalca Metlika in Terčon, ki sta bila stalno trn v peti gostujoči o-Drambi. Zarja si je ustvarila tudi nekaj ugodnih priložnosti, vendar pa je bil vratar Parovel vedno na mestu.
V	drugem polčasu je Zarja pritisnila nekoliko ostreje, toda vsi streli so se končali mimo vrat ali pa so postali lahek plen vratarja. Najlepšo priložnost je imel Metlika, vendar je vratar Parovel z drznim posegom rešil točko. To pa je bila tudi zadnja priložnost.
Ob koncu moramo pohvaliti odlično sojenje Goričana Grassija.
V	sredo, 25. aprila, bo Zarja igrala v Ljubljani proti istoimenski e-kipi. S tem bodo Bazovci vrnili o-bisk izpred nekaj mesecev, ko so Ljubljančani gostovali v Bazovici.
Big.
Juventina — Ruda 1:2 (0:1)
JUVENTINA: Plesničar, Tavčar (Marvin), Zin, Mikluš, čevdek, Me-deot, Panico, Lepore, Radikon, Devetak, Gomišček.
■iiiHiii!iiiuiniiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiitiiiiMifaiMiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii|,IIIIIIIIIIIHmiay|||||
ATLETIKA
NA MLADINSKIH IGRAH
Lep uspeh naših fantov
Gašperlin (Bor) in Saksida ter Brigadini (oba Adria) so se uvrstili v deželno fazo Ml
RUDA: Ulian, Sgubin, Di Bernardo, Ballaminut I., Portelli, Cecot, Tosoratti, Toso, Semolin, Ballaminut II., Laghi.
SODNIK: Gainrosso iz Trsta.
STRELCI: v 42. min. Tosoratti, v 77. min. Cecot, v 88. min. Lepore.
Juventina je v nedeljo zapravila zadnjo možnost, da bi se rešila izpada. Pred domačo publiko je namreč povsem nezasluženo klonila Rudi, ki je prišla v Štandrež z željo, da bi dobila točko, odšla pa je z obema. Rekli smo, da so domačini nezasluženo izgubili, saj so Marso-novi varovanci bili boljši od gostov, ki pa so znali odlično izkoristiti protinapad.
Že od vsega začetka so štandrež ci prevzeli vajeti igre v svoje roke in so prisilili goste v obrambo. Hi La domačinov pa je bila, da niso znali konkretizirati vrste napadalnih akcij, tako da so se vse njihove poteze razblinile v kazenskem
To je prvič, da se kak slovenski atlet udeleži tudi deželne faze. V petek je bilo na občinskem stadionu v Trstu pokrajinsko prvenstvo propagandnega sektorja, združeno s pokrajinsko fazo mladinskih iger za dečke A in B kategorije. Na tekmovanju so nastopile tudi nekatere slovenske šole ter naša tri društva, ki gojijo atletiko: Zaradi izredno velike udeležbe bo sestava končnih lestvic tudi tokrat precej zamudna, kar se slovenskih atletov tiče, pa lahko že sedaj trdimo, da so se vsaj nekateri zelo dobro izkazali.
Predvsem velja omeniti dvojno zmago naših zapiekašev v A in' B kategoriji in sicer borovca Aljoše Gašperlina in člana Adrie Marka Sakside, ki bosta skupno z drugim članom lonjerskega društva, Fa-biom Brigadinijem (drugi v B kategoriji v skoku v višino) nastopila tudi v deželni fazi mladinskih iger v tržaški reprezentanci. Do tega nastopa imajo pravico prvi trije s pokrajinskega tekmovanja, zato moramo omeniti tudi smolo drugega borovca, Igorja Medena, ki je na 80 m dosegel tretji najboljši čas,.a se je moral zaradi rariike dveh mesecev starosti, ki pride v poštev pri enakih časih, zadovoljiti s četrtim mestom. Torej lep uspeh naših predstavnikov, ki se bodo tako lahko prvič pomerili tudi v deželnem merilu mladinskih iger, kjer bodo gotovo dali vse od sebe, da bi se čimbolje uvrstili.
V torek, 24. t.m., pa bo v Trstu spet pokrajinska faza tudi za deklice A in B kategorije.
Končne rezultate vseh tekmovanj bomo objavili takoj po prejemu u-radnih lestvic.	R- F.
NAMIZNI TENIS
PJONGJANG — Italijanska namiznoteniška reprezentanca je včeraj odpotovala iz Pekinga za Pjongjang, kjer bo igrala na SP v namiznem tenisu. Reprezentanca «az-zurrov*, s katero nastopa tudi zamejska igralka Sonja Milič, je namreč deset dni trenirala na Kitajskem v sklopu priprav za bližnje SP.
pi so imeli kolesarji težko nalogo. Progo okoli splitskega Marjana, na kateri bodo vozili tudi na Sredozemskih igrah, so morali prevoziti devetkrat. Od 76 kolesarjev, kolikoh jih je startalo, jih je privozilo skozi cilj samo 39.
iziDM ia so »plavi* potrojili. Nekdo takrjji branilcev Costalunge se je do-i rok ,Ž0Se v kazenskem prostoru tr°vko m7S0dnik J’e dosodil enajstme-strP| ;°j Z bele pike je neubranljivo Ko ipi, pdlični Lovriha in povedel. BrejL .1 rezultat že na varnem, so še v Pl zaigrali mimo, bili pa so Ce,h t 5° nevarni- Prav pred kon-°brač. me ie zaradi medsebojnega hia ipnavanja sodnik izključil Raž-htiti p ™?Vattija. Prav v zadnji mi-Sv0j _,r,Cbanja so domačini dosegli Viča Tn! Sol in to s pomočjo So-’ Kl je nehote zakrivil avtogol. _	S MI
OlVlT
Primorec 2:3 (1:1)
dinj ivr ete,a. Bartoli, Girgi, Nar-®°cčoli 3 Inari> Roberti, Piol, Fertic, pRn!;' ARini, Panelli (Lionetti). ?U,	Maglica (Saul), Hu-
movi* n’ Akren, čuk, Franco Mil-WjM Hpmeo Malalan (Walter Mil-Kraij’5 ,žina, Boris Kralj, Mauro StR^J^mančič.
V 4q GCI: v 1. min. p.p. Panelli, »hin.' h1- Mauro Kralj 2., v 21. Attiaj P- Boris Kralj, v 29. min. GLpn. t m’n- Križmančič.
Za pJ^-EV: približno 100. g°stovar?^norca se je izredno važno Precej n)e. Pri ekipi GMT začelo 80 dot^.5 .• P° desetih sekundah i^hlreč lni ie P°vedli- Panelli je ItajgL nemoteno pritekel z žogo v Prostor in z diagonalnim
ALPIN IZEiyi
Koprski radioamaterji so se povezali z jugoslovansko himalajsko odpravo
Sekcija radioamaterjev koprskega radia in televizije se je povezala s člani jugoslovanske himalajske odprave. Alpinisti so sporočili, da so zdaj na višini 7400 metrov, kjer so postavili četrti tabor v ledu. Gre za zaključne priprave pred naskokom na vrh Mont Everesta. S hrano in opremo nimajo težav, pa tudi zdravstveno stanje članov je zadovoljivo. Vreme se je otopilo, ni vetra in tudi ne padavin. V redu so tudi radijske zveze. Vsi upajo, da bo tako stanje ostalo nekaj časa in jim ne bi nenadne spremembe preprečile izpolniti zastavljenega načrta.
KOLESARSTVO
Jadran v Ljubljani
Jadran bo v okviru priprav na odločilni srečanji s Ferroviariom (v petek ob 20.00 v Ul. della Valle) in Jeans Comerjem (v nedeljo ob 10.00 v Ul. della Valle) odigral v Ljubljani dve trening tekmi. Danes bo igral z Ježico, jutri pa s Triglavom.
Ascoli - Avellinj	1
Catanzaro - Perugia	X
Fiorentina - Atalanta	2
Juventus - Roir	1
L. Vicenza - Inter	2
Lazio - Torino	X
Milan - Verona	1
Napoli - Bologna	1
Bari - Taranto	X
Cesena - Monza ,	X
Spal - Udinese	X
Barletta - Catania	1
Grosseto - Carrarese	2
KVOTE
13 - 15.961.400 lir 12 -	444.600 lir
Villesse je v nedeljo poskrbel za presenečenje. Pred domačim občinstvom je namreč premagal vodeči Seve-gliano, ki je tako v bistvu zapravil vsako možnost za napredovanje, saj ima sedaj 2 točki zaostanka za Romano in Italo. Drugo presenečenje pa je prišlo iz štandreža. Tu je Juventina, po štirih zaporednih zmagah klonila Rudi in s tem praktično zapravila letošnje prvenstvo.
Možnosti Juventine visijo na zelo tenki niti. Marsonovi varovanci bi morali zmagati v obeh ostalih srečanjih (v Gradišču proti Torriani, ter doma proti Seveglianu) ter računati predvsem na nezgode drugih (beri Malisana in Terza). Če so te možnosti na papirju še uresničljive, so v resnici skoraj nemogoče. Sicer je žoga okrogla...
IZIDI 28. KOLA Romana - Tomana	2:0
Juventina - Ruda	1:2
Villesse - Sevegliano 1:0 Itala - Terzo	1:0
Aiello - Staranzano	0:5
Audax - Moraro	0:1
Malisana - Torre	0:0
Fiumicello - Pro Romans 1:2 LESTVICA
Romana, Itala 39; Sevegliano 37; Fiumicello 36; Torria-na, Staranzano 35; Pro Romans, Moraro 28; Ruda 27; Torre, Villesse 26; Terzo 25; Malisana 24; Juventina 22; Aiello 12; Audax 7.
PARI PRIHODNJEGA KOLA
Staranzano - Itala, Terzo -Aiello, Torre - Fiumicello, Tor-riana -''Juventina, Ruda - Au-dax, Sevegliano - Romana, Pro Romans - Malisana, Moraro -Villesse.
(pr)
prostoru. Ko pa so juventinci najbolj napadali, je prišlo v protinapadu do zadetka gostov.
V drugem polčasu igra Štandrež-cev ni bila več tako učinkovita. Ruda pa je igrala dobro v obrambi, kjer se je izkazal izkušeni Ballaminut I. V 77. minuti so gostje podvojili s prostim strelom. Zadetek je seveda vzel vse moči štandrež-cem, ki so izgubili povezovalno nit igre. Dve minuti pred koncem je Lepore dosegel gol, ki seveda ni več dosti pomenil.
Ob koncu naj navedemo povsem neutemeljen «podvig» čevdeka v drugem polčasu, ko je brcnil Semo-lina, zaradi česar ga je sodnik izključil.
(pr)
Campanelle — Gaja 4:1 (1:0)
GAJA: Kante, Iztok Grgič (Čermelj), Olenik, Maks Grgič, Gabriel-li, Vrše, Branko Grgič, Rismondo, Bržan, Saule, Križmančič, 14 Milkovič.
CAMPANELLE:	Medi, Ribarič,
Faniglioulo, Castellano, Consenti, Raguso, Pischianz, Bon, Prada, Zor-zut, Messi.
STRELCI: v 25. min. p.p. Raguso, v 10. min. d.p. Prada, v 21. min. d.p. Castellano, v 26. min. d.p. Messi in v 44. min. d.p. Gabrielli.
SODNIK: Vignarelli iz Trsta.
Gaja je spet visoko klonila na gostovanju proti ekipi Campanell. Sodeč po rezultatu so gajevci zadovoljili le v prvih 45. minutah, potem pa so v nadaljevanju popustili, in to so izkoristili domačini, ki so nizali napad za napadom ter zasuli Kantejevo mrežo.
Demoralizirani varovanci trenerja Kozine, ki so že pripravljeni na izpad, so zaigrali «opravičljivo» le v začetku tekme in so tudi sprožili kak nevaren napad, potem pa so domačini le prišli v vodstvo z lepim golom Ragusa, ki je z močnim strelom od daleč premagal vratarja Kanteja. Ga.ia je sicer dobro reagirala, toda domačini so bili potem spet nevarni in le prečka je rešila Kantejeva vrata.
Pravi polom je Gaja doživela po odmoru, saj so bili domačini vseskozi boljši, gostje pa so prišli do častnega zadetka le minuto pred koncem tekme in to z enajstmetrovko, ki jo je realiziral prisebni mladi Gabrielli, ki je bil tudi najboljši v vrstah Gaje in edini, ki se je izkazal.
d. gr.
ZDAJ ŠE V BENEČIJI
Kot vse kaže, se je zdaj navada žaliti športnike slovenskega rodu prenesla s Tržaškega in iz Goriške še na Beneško Slovenijo.
V nedeljo je namreč nastopila nogometna ekipa iz Podbo-nesca, v kateri igrajo skoraj sami slovenski igralci, nasprotniki pa so naše fante med tekmo nesramno žalili s šovinistično psovko «sclav». Ker pri vsem tem sodnik sploh ni posegel in preprečil teh popolnoma nesprejemljivih in vse obsodbe vrednih izpadov, je ekipa ir Podbonesca iz protesta zapustila igrišče. Predsednik pod-boneške ekipe je označil ravnanje igralcev Fulgorja kot skrajno šovinistično ter žaljivo in je napovedal, da bo v imenu svojega društva vložil pritožbo na italijansko nogometno zvezo.
Ker ti izpadi na naše igralce nikakor niso osamljen pojav (prav danes o podobnem pojavu poročamo na drugem mestu) se z vso upravičenostjo vprašamo, zakaj nogometna zveza enkrat za vselej odločno ne poseže vmes in s primernim postopkom ukrepa tako, da bi enkrat za vselej preprečila te pojave, ki ne služijo ničemur drugemu, kot vnašanju razdora v sožitje med italijansko in slovensko športno mladino na tem ozemlju, kjer družno živimo in se udejstvujemo. Do kdaj bomo lahko prenašali to mlačnost oblasti, športnih forumov ter ind'ferenco sodnikov na igrišču?
Do kdaj?
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
Prata — Hrast	3:0
Julia — Kontovel	0:3
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Intrepida — Dom	3:2
ODBOJKA
V ŽENSKI B LIGI
Borovke ne izpadejo
V ŽCL pa se je morala Sloga posloviti od tega prvenstva
ŽENSKA B LIGA
Libertas Schio — Bor 2:3 (15:11, 7:15, 15:4, 14:16, 10:15)
BOR: Bolčina, Debenjak, Fičur, Hrovatin, Kalan, Kus, Mesesnel, Zupančič.
V soboto je na zahtevnem gostovanju v Schiu Borova ekipa osvojila pomembno zmago, s katero si je tudi z matematično gotovostjo za gotovila obstanek v drugi ligi in verjetno tudi mesto na sredini lestvice.
Tekma sama se za borovke ni za čela ravno spodbudno. Posebno slabo so igrale predvsem v tretjem nizu, ko so povsem apatično sprejemale pobudo domačink. Kazalo je že, da se bo tekma za «plave» slabo končala, saj je Schio v četrtem setu vodil že s 14:11. Tedaj pa je Bor z izredno zanesljivo igro na doknadil zamujeno in niz tudi o-svojil.
Vso pohvalo pa zaslužijo borovke za svojo igro v odločilnem nizu. Začetne točke so sicer pripadle Schiu, saj je bilo stanje ob menjavi igri šča 8:4 v njegovo korist. Odtlej pa so se borovke dobesedno razigrale: izredno točen sprejem je omogočil učinkovito igro, proti kateri je bila domača ekipa dobesedno brez moči. V tem nizu je Bor predvajal tako odbojko, kot bi jo od njega lahko upravičeno pričakovali v vsem prvenstvu in ki daje tudi dobra u-panja za uspešno igranje v zadnjih dveh kolih.
OSTALI IZIDI 16. KOLA.
Fascina - Sokol	3:1
Libertas PN - Mantova	0:3
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiriiiiiiim|iii>iiiiiii«iiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
V NEDELJSKEM ZAVRTLJAJU 3. AMATERSKE LIGE
Derbi Sovodnje-Mladost brez zmagovalca
Tudi Vesna osvojila pol izkupička - Zopet šovinistične žaljivke med nastopom Krasa
Spvodnje — Mladost 1:1 (0:1)
SOVODNJE: Uršič, Selva, Ferfo-lja, Bagon, Kovic, Florenin, Butko-vič, Petejan, Marson, Vižintin in Sambo.
MLADOST: S. Gergolet, M. Ger-golet, Pahor, Barbana, Ulian, Ma-rizza, G. Ferfolja, Šuligoj, Rosin, D. Gergolet in K. Gergolet.
SODNIK: Rosina iz Gorice.
STRELCI: V 41! niin. Karel Ferfolja; V ‘ 67. 'Miri. M: Gehgolet (avtogol).
GLEDALCEV: približno 300.
Moramo povedati, da bi Dober-dobci gotovo zaslužili več, saj so bili vseskozi boljša ekipa na igrišču. V sovodenjsko vrsto se je tokrat po večtedenskem «počitku* vrnil odličen branilec Kovic, tako da je lahko trener Valle poslal na igri šče svojo najboljšo postavo. Več težav pa je imel pri sestavi svoje enajsterice trener Barbana, ki ni mogel tokrat računati na Edija Ger-goleta in poškodovanega Evgena Ferfoljo.
V uvodnih potezah sta se ekipi spoprijeli predvsem na sredini igrišča. Od 10. min. dalje so Dober-dobci zgradili večje število nevarnejših akcij. Pri tem se je izkazala izredna dvojica Karel in Gabrijel Ferfolja. Doberdobci so ves polčas ogrožali vrata odličnega Uršiča, ki je večkrat z odličnimi posegi rešil lastna vrata. V 41. min. je Gabrijel Ferfolja dobro podal Karlu
NiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiniimmiHiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
ODBOJKA
REVIVAL 79 JE V POLNEM TEKU
Skupno nastopa dvajset šest er k
Odigrali bodo tudi povratno kolo -Tekmovanje bo trajalo do 10. junija
Zmaga Ropreta
SPLIT — Kolesar kranjske Save Bojan Ropret si je z zmago v 3. o-ziroma zadnji etapi 19. kolesarske dirke po »Jadranski magistrali* priboril zmago v končnem vrstnem redu. Veliko pa je prispeval tudi h končni zmagi Save v ekipni konkurenci.
V zadnji, 104 kilometre dolgi eta-
Pretekli teden se je začelo letošnje odbojkarsko prvenstvo za rekreativce «Revival 79*.
Tudi letos so se ekipe lahko prijavile v moški, ženski in mešani skupini. Ker pa se je v mešano skupina prijavila samo lonjerska A-dria, nastopa ta v ženski kategoriji, izven konkurence. Vključili so jo v skupino A, kjer bodo poleg nje nastopale še Kras, Pupe Funny jeans in Mladina. V B skupino pa so vključili Kras A, Muce copatarice, Ekipo 10 in Slogo. V dve skupini so razdelili tudi ekipe v moški konkurenci. V prvi nastopajo Breg A, Fancli z dušu, Kras, Mladina, Sloga Funny jeans in Sokol, v B skupini pa Breg B, Hranilnica, Nebojsega, Piprje, Sloga B in Yamaha. Čeprav gre za tekmovanje rekreativcev, bo v marsikateri tekmi odločilnega pomena telesna pripravljenost igralcev, saj bosta na primer v moški skupini na sporedu vsak teden kar dve koli.
Novost letošnjega revivala je v tem, da bodo odigrali tudi povratno kolo. Prvi dve ekipi vsake skupine si bosta priborili pravico do nastopanja v finalnem delu tekmovanja, ki bo 10. junija.
Oglejmo si sedaj rezultate prvih kol.
MOŠKI
SKUPINA A
V moški konkurenci so v tem tednu v obeh skupinah odigrali že prvi dve koli. Prvo je bilo na sporedu v torek in vse ekipe so zmagale brez težav.
Izidi: Breg A - Sokol 3:0, Sloga A Funny jeans - Fancli z dušu 3:0; Mladina • Kras 3:1.
V drugem kolu so se morale e-kipe precej več potruditi. Breg A, glavni favorit za osvojitev prvega mesta, je verjetno preveč podcenjeval svojega nasprotnika, ki ga je premagal šele po petih setih igre. Zelo »vroče* je bilo tudi na Konto-velu, kjer so po izredno razburljivi tekmi zmagali domači Fancli, potem ko je Mladina že vodila z 2:0. V telovadnici pri Banih pa je v petek, prav tako po izredno izenačeni, pa tudi kvalitetni tekmi, Sloga A Funny jeans premagala Sokol s 3:1.
Izidi: Sloga A Funny jeans - Sokol 3:1, Fancli z dušu - Mladina 3-2, Kras - Breg A 2:3.
Lestvica: Sloga Funny jeans in Breg 4, Fancli z dušu in Mladina 2, Sokol in Kras 0.
SKUPINA B
Tudi v tej skupini so se prve tekme končale po treh setih igre, saj sta tako Piprje kot Nebojsega zmagali brez težav. Tekmo Sloga B -Yamaha pa so preložili na kasnejši datum.
DANES
Danes bodo v okviru »Revi rala 79» na sporedu naslednje tekme:
MOŠKI — skupina A 21.15 v Dolini Breg A — Fancli z dušu Skupina B
20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
Nebojsega — Yamaha
21.15 v šolski telovadnici na
Opčinah
Piprje — Breg B
Bolj razgibane so bile tekme drugega kola. Hranilnica je premagala Yamaho na Opčinah s 3:0, Nebojsega pa v ogorčenem derbiju Piprje s 3:1. Najbolj izenačena je bila tek ma v petek pri Banih, kjer je po petih napetih setih Breg B premagal Slogo B s 3:2.
Izidi obeh kol: Nebojsega - Breg B 3:0, Hranilnica - Piprje 0:3, Sloga B - Breg B 2:3, Yamaha - Hranilnica 0:3, Piprje - Nebojsega 1:3.
Lestvica: Nebojsega 4, Breg B, Piprje in Hranilnica 2, Sloga B in Ya-raaha (oba s tekmo manj) 0.
ŽENSKE
SKUPINA A
V	ženski konkurenci so doslej odigrali samo eno kolo, zaradi tega pa tudi razmerje sil med posameznimi ekipami ni še povsem jasno.
Prvo tekmo so odigrali v četrtek, ko je v Zgoniku mešana ekipa A-drie po štirih setih igre premagala Kras. V isti skupini je ekipa Pupe Funny jeans premagala kriško Mladino.
Rezultata: Kras - Adria 1:3, Pupe Funny jeans - Mladina 3:0.
Lestvica: Pupe Funny jeans in Adria 2, Kras in Mladina 0.
SKUPINA B
V	prvem kolu je bilo najbolj zanimivo srečanje v sredo, ko sta se na stadionu «1. maj* srečali Ekipa 10 in Sloga. Po lepi tekmi so zmagale domačinke s 3:1. V petek pa je v Zgoniku domači Kras A bil boljši od Muc copataric.
Izida: Kras A - Muce copatarice 3:1, Ekipa 10 - Sloga 3:1.
Lestvica: Kras A in Ekipa 10 2, Sloga in Muce copatarice 0.
INKA
Ferfolji, ki je s točnim strelom premagal nasprotnikovega vratarja.
Fiziognomija igre se ni spremenila niti v prvih minutah drugega dela srečanja, po 15 minutah pa so se Doberdobci umaknili na sredino igrišča ter vajeti igre prepustili izkušenemu in zato nevarnemu nasprotniku. So voden jci so tudi” tokrat potrdili svoj sloves izkušene ekipe, saj so z edino omembe vredno akcijo prišli do izenačenja. čeprav-so gostje v zadnjih minutah izvedli «forsing» niso uspeli drugič zatresti domače mreže.
Ne glede na končni izid dvoboja, pa so prišli tokrat številni gledalci na svoj račun, saj je bila tekma vseskozi izredno zanimiva in na zadovoljivi tehnični ravni.
Kras — Esperia SA 2:4 (2:2)
KRAS: Bogateč, Rebula, Škabar, Verša, Šegina, Dilič, Ljubo Milič, Miloš Milič, Race (Žužič); Blažina, Colja, rezervni vratar Frfolja.
ESPERIA: Crocetti, Pinzin, De-laurentis, Demenia, Pregara, Bissel kapetan, Boschian, Buzzin, Zution, Maizen, Favento, rezervni vratar Maluza, 13 Castellano.
STRELCI: v 12. minuti p.p. Miloš Milič, v 20. min. p.p. Boscian, v 25. min. p.p Miloš Milič, v 40. min. p.p. Zution, v 30. min. d.p. Zution v 41. min. d.p. Zution.
KOTI: 7:7.
Po enotedenskem premoru se je Kras v nedeljo pomeril z Esperio od Sv. Alojzija, nad katero je v prvem delu prvenstva slavil zmago s klasičnim izidom. V 12. minuti so imeli «rdeče-beli» na razpolago prosti strel izven 16-metrskega prostora, zaradi prekrška nad Coljo. Streljal je izkušeni Miloš iz težkega položaja in je z neubranljivim strelom poslal žogo v mrežo. V 20. min. je Esperia remizirala. Takoj nato pa je domačinom uspelo preiti krasnim golom Miloša Miliča v vodstvo. Slednji je dobil žogo nekaj metrov izven kazenskega prostora in brez oklevanja streljal. Žoga je zadela spodnji del prečke in skonča-la na dnu mreže. V 40. minuti .je Zution rezultat zopet uravnovesil.
V drugem delu srečanja so kra-sovci nekoliko popustili in dovolili gostom, da so večkrat ogrožali domača vrata, a vratar se ni pustil presenetiti. 15. minut pred zaključkom je Esperiin napadalec iz težkega položaja preusmeril žogo v zgornji levi kot vrat. Pred koncem srečanja je isti igralec zapečatil končni izid.
Naj še povemo, da je med tekmo neki Esperiin navijač izrekel našemu igralcu žaljivko »sciavo*. Prisotni so nemudoma reagirali in poseči je moralo celo osebje javne varnosti, da je pomirilo duhove. U parno, da v prihodnosti ne bomo več priča takim žalostnim dogodkom.
Skupek Zdravko
Edera — Vesna	0:0
VESNA: D. Košuta, I., D. Košuta II., B. Tence, Miniussi, Pribac, Vecchio, Botti, Giacchini, Querci, Bortolotti, Zucca.
EDERA: Ulisse, Bassanese, Gar-doc, Zacchinia, Gardel, Demarchi, Benčič, Staracel, Lanteri, Starace II., Decaneva.
Vesna je v nedeljskem neposrednem spopadu s tretje uvrščeno E-dero dosegla zastavljeni cilj: s težkega gostovanja v Trstu je odnesla dragoceno točko. Domačini so bili vseskozi trd oreh, kljub temu so jih Križani dobro nadzirali. Z lepo in urejeno igro, ki je spominjala na srečanje z Rojanesejem v prejšnjem kolu, so »plavi* sistematično
rušili napadalne taktične sheme E-dere. Kar je prj Križanih ustvarila sredina igrišča, pa ni izrabil napad. Marsikatera žoga je vseh 90 minut poskušala priti v mrežo domačinov; nespetnost kriškega napada (ki je v letošnjem prvenstvu z goli razmeroma skop), pa je o-pravila svoje. Vesni ostaja tako točka, prvo mesto v tej skupini tretje amaterske lige in nepremagljivost, ki traja vse' od začetka prvenstva.
V pričakovanju druge amaterske lige je to še kar spodbudno.
M. K.
KOŠARKA
Mladi Jugoslovani premagali ZDA in SZ
MANNHEIM — Mladi jugoslovanski košarkarji so zmagali na mednarodnem mladinskem turnirju za ookal «Alberta Schweizerja», na katerem je nastopilo 16 reprezentanc, med njimi tudi selekcija ZDA.
Potem, ko so »plavi* v polfinalni skupini zmagali in dobili tudi tekmo z ZDA, so v polfinalu premagali Sovjetsko zvezo z 81:78, nato pa v finalu še Španijo s 106:91. S to zmago so seveda osvojili dragoceno lovoriko. S tem so tudi potrdili upravičenost brazilskega povabila na, prvo svetovno prvenstvo, na katero se sicer niso uvrstili po redni poti. Drugo mesto je osvojila Španija, ki je v polfinalu premagala ZDA z 82:79, v boju za tretje mesto pa so nato ZDA premagale SZ z 98:82.
ROKOMET
JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO
Cenate Sotto - Treviso	1:3
Castelgomberto - Barribi	3-0
LESTVICA
Fascina 30, Castelgomberto 26, Treviso 24, Cenate Sotto 22, Bor 16, Barribi 14, Mantova 12, Schio 10, Sokol 6, Libertas PN 0.
INKA
ŽENSKA C LIGA Sloga — Spinea 0:3 (14:16, 9:15, 5:15)
SLOGA: čuk, Mira, Neva in Suzana Grgič, Hrovatin, Milena in Ti-cijana Križmančič, Nascig, Ražem.
SPINEA: Donati, Favaro, Salvia-to, Filippa, Coccato, Lugato, Samarin, Muršiča.
Čeprav se je prvenstvo v C ligi končalo že pred tednom dni je Sloga odigrala svojo zadnjo tekmo šele v soboto. V goste ji je prišla odlična ekipa iz Spinee, ki je nedvomno najboljša ekipa tega prvenstva: izgubila ni namreč niti enega srečanja in je tako zasluženo prestopila v drugo ligo.
Sloga je, kljub temu, da je bilo prvenstva zanjo praktično konec že par kol pred koncem, res dobro igrala in tako prijetno presenetila svoje zveste navijače. Posebno v prvem nizu se je objektivno boljšemu nasprotniku povsem enakovredno upirala in bi lahko z malo več športne sreče osvojila set. Tudi v nadaljevanju nas slogašice nikakor niso razočarale, saj so odigrale nedvomno eno svojih letošnjih boljših tekem.
Sloga je tako izpadla iz tretje lige. Prvenstvo je bilo za našo ekipo vseskozi zelo zahtevno, posebno če pomislimo, da so ekipo sestavljale zelo mlade in neizkušene igralke. Izpada zato ne moremo jemati tragično, saj so si kljub temu igralke v tem prvenstvu nabrale vrsto potrebnih izkušenj, ki jim bodo prav prišle že v prihodnji sezoni, ko bodo igrale v nižji ligi.
OSTALI IZIDI ZADNJEGA KOLA
Mogliano - Bolzano	3:0
Azzurra - AGI	3:2
Corridoni - La Scarpoteca	1:3
LESTVICA
Spinea 28, Mogliano Veneto in Azzurra 22, AGI in La Scarpoteca 14, Corridoni 8, Sloga 4, Bolzano 2.
INKA
MLADINSKE IGRE
Danes v Gorici plavalno tekmovanje
Danes, s pričetkom ob 8.30. bo v goriškem bazenu občinsko prvenstvo v plavanju v okviru mladinskih iger. Najboljši tekmovalci se bodo udeležili pokrajinskega dela, ki bo v naslednjih dneh.
Remi Slovana poraz Celjanov
Tekma na Reki ned Kolinsko Slovanom in domačim Partizane.n se je končala z incidentom in remijem. Vsekakor pa je potrebno o-meniti, da so bili Ljubljančani bližje zmagi. Celjani so vnovič prepričljivo izgubili, ta’ / da se bodo morali v končnici prvenstva celo boriti za obstanek v ligi. Nepričakovano visoko zmago je dosegel bjelovarski Partizan v gosteh s Crvenko. Veliko presenečenje pa je pripravila Crvena zvezda, ki je v Sarajevu odščipnila točko enemu izmed kandidatov za našlo" prvaka — Železničarju.
IZIDI 19. KOLA
Partizan (Ri) - Kolinska Slovan 25:25; Dubočica - Aero Celje 31:25, Željezničar (S) - Crvena zvezda 25 proti 25, Medveščak - Metalop'asti-ka 22:20, Crvenka - Partizan (Bj) 22:30, Borac (BL) - Železničar (N) 27:27, Krivaja - Borac (U) 21:21.
LESTVICA
Partizan (B) 25, Željezničar (S) 23, Kolinska Slovan in Krivaja 22, Medveščak 21, Crvenka 20, Dubočica 19, Crvena zvezda in Borac (Bj) 18, Aero Celje 17, Borac (U) in Me-taloplastika 16, Železničar (N) 15, Pn-H/an 'Ri) 14
BOKS
KONČANO PRVENSTVO SFRJ
Modriča in C. zvezda letošnja prvaka
Jugoslovansko odbojkarsko prvenstvo 1. zvezne lige tako v moški kot tudi v ženski konkurenci je končana. Pri moških je novi prvak Modriča. To je prvi naslov državnega prvaka, ki odhaja v ta kraj. V ženski konkurenci pa je Crvena zvezda še enkrat potrdila, da je najboljša v državi in to povsem upravičeno in tudi pričakovano.
Družbo najboljših bodo morali zapustiti odbojkarji Rijeke in Vojvodine ter Gradačac in Kaštela v ženski konkurenci.
MOŠKI — izidi 22. kola Vojvodina - Modriča 3:1, Vardar -VGSK 3:0, GIK Banat - Ribnica 3:0, Mladost Monret - Crvena zvezda 3:0, Partizan - Bosna 3:1, Rijeka - Ra-botnički 1:3.
KONČNA LESTVICA Modriča in Partizan 30, Mladost Monter in VGSK 28, Vardar in Bosna 22, Ribnica, Rabotnički, GIK Banat in Crvena zvezda 20, Vojvodina 18, Rijeka 4.
ŽENSKE - izidi 18. kola Mladost-Monter - Vukovar 3:2, Gradačac - Kaštela 3:0, Partizan -IMT 3:1, Crvena zvezda - Rijeka 3:2, Stevan Sremac - Radnički 3:2.
KONČNA LESTVICA Crvena zvezda 34, Radnički 28, IMT 24, Rijeka in Vukovar 20, Mladost - Monter in Partizan 16, Stevan, Sremac in Gradačac 8, Kaštela 6.
NAMIZNI TENIS
V MOŠKI PROMOCIJSKI LIGI
INDIANAPOLIS — Američan Mat-thew Franklin j: osvojil svetovni naslov v boksarski poltežki kategoriji (verzija WB' S tehničnim k.o. je v osmem krogu Franklin premagal rojaka Marvina Jrhnsona, ki je pred štirimi meseci odvzel naslov Jugoslovanu Mateju Parlovu.
Izreden nastop Ervina Žerjala
Grandi Motori — Bor 2:5
Vztrajno delo in postopno dozorevanje Borovih igralcev sta omogočila lep uspeh: Bor je dosegel prvo moštveno zmago v letošnji sezoni. Če pomislimo, da je namiznoteniška sekcija pri Boru šele v razvojni fazi, je ta uspeh pravo presenečenje. Zasluga za ta uspeh pripada na prvem mestu izrednemu nastopu Ervina Žerjala, ki se polagoma uveljavlja med igralci tega turnirja. Premagal je vse tri nasprotnike, kljub številnim nepotrebnim napakam: ob večjem samoobvladanju in izkušenosti lahko pričakujemo od te-r>3 uigralca ae vidnejše rezultate. Dobro se je izkazala tudi izkušenost Karla Tomšiča, ki je z razumno, rezano igro popolnoma zmedel mlajša nasprotnika, ki sta vajena voditi z ostro, napadalno igro.
Rezultati Tomšič A. — Iacono Žerjal E. — Milocco Tomšič K. — Warbinek Žerjal E. — Iacono Tomšič A. — Warbinek Tomšič K. — Milocco Žerjal E. — Warbinek
0:2
2:0
2:0
2:0
0:2
2:0
!:.»
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotno 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija tDAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din
Poštni tekoč) račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 (tAOITs - DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine . v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član Italijanske
24. aprila 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja I Irt tiska f
zn*
|Trst
zveze časopisnih Založnikov FIEG
AKCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Pomagajmo Črni gori!
Objavljamo šesti seznam darovalcev, ki so se odzvali na akcijo Primorskega dnevnika za pomoč prebivalstvu črne gore:
Založništvo tržaškega tiska 1.000.000 lir.
Zbrano v tržaškem uredništvu Primorskega dnevnika: družina Vrtovec - Bertini 20.000 lir, Franc Žagar 5.000, Olga Petelin 10.000, Cvetko in Pepka Verginella 15.000, Vladimir Stepančič 5.000, Peter Giacomini (Oreh) 15.000, družina Basilio Gombač 15.000, Jože Sodnik (Dolina 16) 50.000, družina Pregare (Ricmanje 118) 20.000, Silvester in Pavel Malalan 20.000, Ileana Hrvatič 10.000, družina Ščurek 10.000, Marija Slavec 10.000, Franc Zakrajšek in Zora Čok 100.000, Ljubomir Cunja 20.000, Olga Budin 20.000, Valerjo in Elvira Majer (Podlonjerska 230) 15.000, Gabrijela Orel Hedman 10 tisoč, družina Ferlat 20.000, družina Kralj (Trebče 21) 10.000, družina Kalc (Gropada 73) 10.000, Bernarda Želodec 5.000, Maria Antoni in Danila Donolato 15.000, Vinicio Fontanot - Tržič 50.000 lir.
Ema Tomažič 200.000 lir (pomotoma objavljeno v Primorskem dnevniku 22. aprila Erna Tomažič 200.000 lir).
V spomin na ženo Alojzijo Čehovin daruje mož Anton Gec 10.000 lir. Ob 12. obletnici smrti drage mame darujeta hčerki Angela in Karla Bizjak 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Borisa Višnjevca darujeta Elvira in Bruno Prašelj iz Doline 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Borisa Višnjevca daruje Pepi Sancin (Dolina 112) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ljudmile Pertot roj. Caharija darujeta Milko in Dana Bole 15.000 lir.
Nakazano na tekoči račun št. 2409/74 pri Tržaški kreditni banki:
Milan Cebulec 100.000 lir, Milena Sila Lipovec 20.000, Marij Fur lan 20.000, Sonja Toros 10.000, David Mikulus 10.000, Tatjana šiško-vič 10.000, Andrej Renar 200.000, Aljoša Žerjal 100.000, družine Daneu, Kopušar in Normali 15.000, Antonija in Stanko Simonič 20.000, Ivana Golob 10.000, Federico Stbhr 5.000, N.N. 100.000 lir.
Zbrano na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju: Mi-
riam Colja por. Picciulin 10.000, družina Ostrouška 50.000, Federico Bersciani 20.000, Sava Kraševec - Purger 15.000 lir.
Včeraj smo zbrali: 1.730.000 lir Prejšnji znesek: 55.105.560 lir in 500 N D
SKUPNO: 56.835.560 lir in 500 ND
RAZGOVOR S SKUPINO JUGOSLOVANSKIH SEIZMOLOGOV
S protipotresnimi gradnjami lahko preprečimo da bi potresi povzročali katastrofalno škodo
Svojevrsten značaj potresa v Črnogorskem Primorju - Znanstveniki izključujejo možnost novih katastrofalnih sunkov, ker silovitost potresa dokazuje, da se je energija zaenkrat izčrpala
Posledice potresa na viadukta na Petrovački gori
ŠTEVILNE ARETACIJE V TOSKANI PO PRIZNANJU SKESANEGA UGRABITELJA
V vodnjaku na neobljudenem področju truplo ugrabljenega P. Baldassinija
Pri Catanii aretiran ugrabitelj 16-letnega Salvatoreja Scilia Pri Olbii je sin znanega odvetnika ušel ugrabiteijski tolpi
FIRENCE - Zid mafijske molčečnosti je končno prebit. Vsaj tako kaže, sodeč po aretacijah, ki jih je včeraj izvedla policija v krogih ljudi, ki so na en ali drugi način zapleteni v številne ugrabitve na področju Toskane. Eden od 21 domnevnih ugrabiteljev Baldassinija, De Sayonsa in Pierozzija, ki se zagovarjajo pred florentinskim sodiščem. je spregovoril in rezultat je bil takoj viden: policija je od krila vodnjak, v katerem so bili
pc
let
etnega industnjca Piera Baldassinija. Odkritju vodnjaka so sledile aretacije štirih osumljencev, med katerimi sta dva Sardinca s stalnim bivališčem v Toskani.
Ko so 10. novembra 1975. leta uurabili Baldassinija, je bilo takoj jasno, da ie postal žrtev «tolpe Sardincev*. Z dolgimi preiskavami in aretacijami so tolpo zdesetkali in aretirane predali porotnemu sodišču, vendar o ugrabljenih ni bilo ne duha ne sluha.
Medtem ko sr> potegovali iz vodnjaka na samotnem področju ob napol podrti domačiji ostanke ne srečnega, so drugi agenti prešle dovali okolico v upanju, da bodo našli tudi grobove drugih ugranlje nih. Tolpa je namreč od poletja 1975. leta ugrabila več premožnih oseb. od katerih se še ne ve kak šna usoda je doletela De Sayonsa, Pierozzija, Malenottija, Nerija in Ostmi ja.
Domnevajo, da so Baldassinija ubili komaj 24 ur po ugrabitvi. Mož je pisal pismo svojcem, a ker je bil verjetno ranjen, ugrabitelji niso hoteli tvegati in so ga ubili ter vrgli v vodnjak. Kljub temu pa se niso odpovedali odkupnini in niso mirovali, dokler niso vnovčili z obljubo, da bedo ugrabljenega izpustili, 700 milijonov lir.
Tudi v Giarreju pri Catanii je padel v roke policiji ugrabitelj 16 letnega dijaka Salvatoreja Scilia Fanta je zvabil iz šole v mestnega redarja oblečen mladenič z izgovorom da njegov resno ranjen oče rabi njegovo kri. Sciliovega očeta je ugrabitev sina spravila zaradi srčne kapi v prerani grob. Po izplačilu odkupnine se je fant 11 dni po ugrabitvi vrnil domov. Na pod; lagi njegovih izjav, se je policiji posrečilo identificirati ugrabitelja 22 letnega Catena Zappaleja, ki je zelo znam. saj je kot disk joekey sodeloval pri dveh krajevnih radij skih postajah. Kaže. da je Zappala izvedel ugrabitev sam. Policija je zaslišala Zappalajevo prijateljico, finskega vodu. vendar proti njej, ki se je te dni vrnila s počitnic pri svojih starših, nimajo nobenih dokazov. V zadnjih dneh je Za p pala trošil precej denarja, kar pa ni presenečale, ker fant izhaja iz premožne družine, vrhutega je stal no krožil z dragimi avtomobili, s katerimi se je celo udeleževal av tomobilskih dirk. Fant je dejanje prizna! in tudi odkupnino je poli eija našla pri njem.
Pri Olbii ,ia je izpraznjena zrač niča avtomobila zagodla skupini neznancev, ki so prejšnjo noč ugra bili 16 letnega študenta Carla Con-tuja. sina znanega odvetnika Silvia. Fanta so z vso hitrostjo od peljali proti »smaragdni obali*, a ker se jim je izpraznila zračnica, so se morali ustaviti. Med tem ko
so menjavali kolo, je Contj izkoristil njihovo nepazljivost in jim zbežal. Ugrabitelji so sicer stekli za njim, vendar jim je urnejši fant izginil izpred oči in pri prvi hiši, v kateri stanujejo njegovi prijatelji, je sprožil alarm. Kljub takojšnjemu posegu policije, za razočaranimi ugrabitelji ni bilo sledu.
3 mrtvi in 4 ranjeni v nesreči pri Perugii
PERUGIA — Trije mrtvi in štirje ranjeni je obračun hude prometne nesreče na supercesti E 7 nedaleč od Perugie, kjer je tovornjak treščil v zadnji del fiata 126 in ga dobesedno pognal na drugo stran ceste v trenutku, ko je z nasprotne strani privozila giulia neapeljske registracije. Vsi trije potniki malega avtomobila so bili mrtvi, v ne-
elVrem vozilu pa štirje ranjeni, od katerih je eden v resnem stanju. šoferja tovornjaka, doma iz Modene, so priprli.
Primorska za Črno goro
v
KOPER — Po vseh primorskih občinah se nadaljuje akcija za pomoč prizadetemu prebivalstvu v Črni gori. Vsepovsod zbirajo šotore, stanovanjske prikolice in razno o-premo ter denar. S koprske železniške postaje je odpeljala posebna kompozicija 60 stanovanjskih prikolic, v Izoli pa pričakujejo 30 otrok s prizadetega področja, ki bodo o-stali na obali, dokler se ne uredijo razmere v domačih krajih. Iz severnih primorskih in iz kraško notranjskih občin prav tako poročajo o velikih pošiljkah šotorov, prikolic in razne opreme. Mnogi kolektivi so se odpovedali tudi enodnevnemu zaslužku v korist prizadetim. V manjših občinah znaša vrednost zbrane pomoči (oprema in denar) doslej že okrog 500 tisoč dinarjev, v večjih pa že nad 800 tisoč dinarjev.	L. O.
V VIDMU
Posobna pokrajinska komisija razpravljala o vprašanju manjšin
VIDEM — Na sedežu pokrajinskega sveta v palači Belgrado se je v sredo sestala posebna komisija za etnično - jezikovne skupine, da bi proučila dokument pokrajinskega sveta o narodnostnih skupnostih v Furlaniji.
Posamezne politične skupine so predložile več dokumentov tako o furlanskem jeziku in kulturi, kot tudi o vprašanju slovenske narod nostne skupnosti v Italiji. Na se Stanku pa so prišla na dan tudi raz lična stališča političnih strank gle de tega problema. Medtem ko je pre ce.jšnja strnjenost in složnost pogle dov na perspektive furlanske kultu re, pa so stališča do globalne zašči ie slovenske narodnostne skupnosti dokaj različna. To je predvsem po sledica večinske resolucije KD in PSDI, ki zreducira celotno sloven-
sko problematiko na zgolj obstoj Slovencev in valorizacijo njihove tradicije. Sicer pa je ta demokrščan-ska resolucija že preživela, kot je tudi izjavil slovenski pokrajinski svetovalec KD Chiabudini, deležna pa je podpore MSI.
Prav zaradi kompleksnosti, ki skorajda onemogoča poenotenje stališč, so razpravo o tem preložili na kasnejši datum, komunistični svetovalec Petricig pa je predlagal, naj bi izdelali tako resolucijo, ki bi slonela na izsledkih dokumenta, ki so ga demokratične stranke podpisale 2. marca letos v Špetru.
ČEDAD — Vaščani Podbamasa so obvestili občinske, pokrajinske in deželne oblasti o nevzdržnem stanju, v katerem se nahaja cesta, ki pelje iz Kočevarov v Kosto. Predvsem protestirajo nad tem, da niso še popravili odseka ceste, ki ga je že pred časom poškodoval zemeljski usad, poleg tega pa zahtevajo, naj pristojni uredijo poti znotraj vasi samih.
V svojem protestnem pismu se nadalje vaščani Podbarnasa pritožujejo, da je dotok vode v hiše nezadovoljiv, zato pa naj oblasti čim-prej rešijo tudi to vprašanje.
Vsak potres je dejansko pojav zase. To jasno izhaja iz razgovora z izvedenci in znanstveniki, ki so prišli iz vseh jugoslovanskih seizmoloških zavodov, da bi na terenu neposredno sledili poteku potresa, ki je pred desetimi dnevi opustošil Črnogorsko Primorje. Ta potres pa je dobil še posebne svojstvene značilnosti zaradi izredne raznolikosti in geološke konjormacije Črne gore.
Ekipe, ki so v enem tednu razpredle po vsem prizadetem območju vrsto premičnih seizmoloških opazovalnic in znanstvenih naprav, se pri delu izmenjujejo, vendar tako, da je sleherni dan vsaj ena skupina prisotna in z vseh vidikov sledi poteku pojava. Kot so nam v daljšem rdžgttvtrru pajasrtiH ‘ izvedenec titograjskega seizmološkega inštituta Veliša Šupič, inž. Rade Ba-šovič iz beograjskega geofizičnega zavoda, direktor beograjskega seizmološkega zavoda dr. Boris Siko-šek in dr. Miodrag Vidovič iz rudarskega inštituta iz Tuzle, znanstveniki zasledujejo predvsem dva cilja: zbrati kar največ podatkov o potresu za bolj podrobno poznavanje pojava tudi v vidiku preventive, saj o prognozi zaenkrat ni mogoče govoriti, ter ugotavljati, kako je človeški poseg vplival na posledice naravnega pojava. Tu gre predvsem za proučevanje morebitnih napak pri načrtovanju gradenj, iskanja morebitnih vrzeli in pomanjkljivosti v tehniški normativi protipotresnih gradenj in podobno.
Iz podatkov, ki so jih znanstveniki zbrali z enotedenskim delom, je razvidno, da je potres v hipocentral-ni coni dosegel jakost od 6,5 do 6,S stopnje po Richterjevi lestvici, kar ustreza približno 9. stopnji Mercallijeve lestvice na površju. Posebnost tega potresa je bila, da ni imel točno definiranih hipocentra in epicentra; znanstveniki namreč govorijo o hipocentralni in epicentralni
coni eliptične oblike, katere daljša os je bila skorajda vzporedna črnogorski obali. Potres je nastal na geološko zelo mobilnem področju, na stičišču treh velikih silnic. S severozahoda pritiska dinaridski sistem, z juga proti severu helenidski sistem z jugozahoda proti severovzhodu pa jadranska ploščad, ki se vriva pod oba omenjena sistema. Vzajemni vpliv teh treh silnic ima kot posledico vrsto potresnih žarišč, v katerih se energija kopiči in sprošča s posebno periodo. Tokrat je bil sunek tako močan, da je povzročil neke vrsto verižno reakcijo in je aktiviral vsa žarišča, podobno kot pri svinčenih vojačkih, kjer padec prvega povzroči padec cele vrste. Geološka konformacija tal pa lahko ali okrepi ali ublaži potresne valove, zaradi česar so ponekod sunki bolj zaznavni in imajo katastrofalne posledice, drugje, lahko tudi zelo blizu, pa so sunki znatno manj občutni.
Kar zadeva katastrofalni potres, ki je opustošil Črnogorsko Primorje so bili znanstveniki mnenja, da je dosegel maksimalno možno stopnjo in da na tem področju niso možni potresi z večjo jakostjo. Sproščena energija pa je bila tolikšna, da je izčrpala vsaj za nekaj časa ves potencial črnogorskih potresnih žarišč, tako da nikakor ni pričakovati novih katastrofalnih sunkov. Tisti, ki jih beležijo v teh dneh sodijo v normalen potek vsakega potresa, ko glavnemu sunku sledi cela vrsta tako imenovanih iaf-ter shokov*.
Kot rečeno, znanstveniki skušajo s poglobljeno analizo značilnosti in posledic potresa ugotoviti tudi vpliv, ki ga je človeški poseg imel na posledice potresa. Preprosto povedano, skušajo dognati, ali sedanja protipotresna normativa pri gradnjah ustreza potrebam in stanju ali pa jo je treba delno spremeniti in
BILANCA
1978
Generalni svet zavoda Baneo di Sicllia, ki se je sestal na rednem občnem zboru 23. aprila 1979, je odobril bilanco poslovnega leta 1978, ki se je zaključilo s čistim dobičkom v znesku 2.357 milijonov lir; pred tem so že dodelili za amortizacije, razvrednotenje in v druge sklade 46.308 milijonov lir — odšteta je uporaba sredstev iz posameznih skladov.
Predsednik prof. Giannino Parravicini, po prisrčnem pozdravu dr. Čiru de Martinu, predsedniku zavoda od leta 1965 do 1979 in obširnem pregledu položaja in ekonomsko-finančnih perspektiv je prikazal rezultate bančne ustanove in posebnih oddelkov industrijskega, agrarnega, ribiškega, rudarskega, zemljiškega kredita in javnih del, ki se na kratko izražajo v povečanju sredstev za 1.653 milijard, ki so tako dosegli 7.907 milijard in v povečanju kreditnih naložb za 1.412 milijard ter vrednostnih papirjev, ki so dosegli 7.287 milijard.
IZ BILANCE NA DAN 31. DECEMBRA 1978		
UPRAVLJANA SREDSTVA ......		
NALOŽBE BANČNE USTANOVE ....		, »»
NALOŽBE POSEBNIH ODDELKOV . .	. . . 1.953	»*
NALOŽBE V VREDNOSTNIH PAPIRJIH	, . . 2.207	II
OBVEZE IN JAMSTVENA POSOJILA . .		II
Baneo di Sicilia
Istituto di Credito di Diritto Pubblico Presidenza e Amministrazione Centrale in Palermo Patrimonio: L. 217.087.859.772 It
izpopolniti. Pri tem izhajajo iz predpostavke, da se na potresno aktivnih področjih lahko živi normalno življenje brez vsake nevarnosti, le zgradbe je treba ustrezno načrtovati in gradili. To sodobna tehnika brez dvoma omogoča, vprašanje je le, če so bila določila normative doslej dovolj strogo spoštovana. Po prvih in nedokončnih zaključkih znanstvenikov sedanja jugoslovanska je protipotresna normativa dovolj popolna, morda je treba le paziti, da jo pri gradnji strogo spoštujejo in pred začetkom gradnje opravijo vse potrebne geološke analize. Glede na kopico doslej zbranih podatkov in širokopotezno zasnovano znanstveno raziskovalno delo bo črnogorski potres dragocena izkušnja za nadaljnje delo.
Ub seaanji stopnji znanstvenega in tehnološkega razvoja je po besedah dr. Sikošeka in ostalih znanstvenikov vsakršna prognoza potresa zelo tvegana; predhodno delo zahteva izredna finančna sredstva, odstotek uspešnih napovedi pa je tako majhen, da dejansko ne opravičuje naložb. Veliko bolje je u-brati, pot preventive in graditi stanovanjska ter vsa ostala poslopja in gospodarske objekte tako, da zdržijo potresne sunke z majhnimi in nebistvenimi poškodbami. Škoda, ki jo povzroči potres na novo grajenih protipotresnih stavbah ne bi smela v nobenem primeru presegati 10 odstotkov vrednosti objekta. «Doseči moramo — je poudaril dr. Sikošek — da bo na tem področju potres postal zgolj turistična atrakcija in da bomo vabili v naše hotele goste, češ pridite, doživeli boste lahko potres, ne da bi karkoli tvegal i.»
I. FISCHER - V. TAVČAR
Pomoč koroških Slovencev Črnogorskemu Primorju
CELOVEC — Člani novega vodstva Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, izvoljeni na občnem zboru, 7. aprila, so včeraj obiskali generalni konzulat SFRJ v Celovcu.
Ob tej priložnosti so izrekli solidarnost Slovencev v Avstriji spričo potresa v Črnogorskem Primorju ter predstavnike generalnega konzulata informirali o akciji za zbiranje pomoči. Zveza slovenskih organizacij je kot prvo pomoč že nakazala vsoto 20.000 šilingov na račun, ki ga je odprlo veleposlaništvo SFRJ na Dunaju.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti: Indijanska umetnost
13.00	Kulturne aktualnosti Dnevnika l
13.30	DNEVNIK
17.00	Anna Proclemer 17.10 Giottov «0»
17.35 Malican oče in sin - TV film
18.00	Argumenti
Poti srednjega veka
13.30	Filo diretto
Na strani potrošnika
19.00	Glasbena oddaja 19.20 Vesolje 1999
Luton — 2. del
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Preživeli, 6. nadaljevanje
22.00	Program o šolstvu
Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Dogodki in osebnosti italijan-
clrp^cTp Tiitfo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Zgodovinske poti: Arheologija Program za mladino:
17.00	Na čudežni preprogi - TV film
Kraljica otoka — 2. del 17.25 Mladih trideset minut Aktualni tednik
18.00	Otroštvo danes
18.30	Dnevnik 2 — Šport 18.50 Dober večer z ...
Rita v cirkusu
vmes TV film iz serije Capi-tan Harlock
19.45	Dnevnik 2 - Odprti studio
20.40	Dnevnik 2 — Gulliver
21.30	Prizori iz šestdesetih let Kdor dela, je pogubljen — film
Filmske novosti Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45,10.00 in 14.45 TV v šoli
16.25	Šolska TV
17.30	POROČILA
17.35	Pevski tabor Šentvid 18.05 Mali svet
18.35	Obzornik
18.45	Mostovi, oddaja v madžarščini
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00 Mednarodna obzorja:
Odprta vprašanja evrokomu-nizma
20.55 A. Decaux: Rosenberga ne smeta umreti, nadaljevanka 20.10 DNEVNIK
22.25	Iz koncertnih dvoran
Koper
19.30	Odprta meja 19.50 Stičišče
20.00	Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	Maja z Viharnega otoka — 3. nadalj.
21.30	Aktualna tema
22.00	Puntarska pesem - 6. nadalj
22.40	Stičišče (ponovitev)
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro;
8.05	ženska stran neba; 9.05 Orkestri in zbori; 9.30 Slovenski naravni dragulji; 9.40 Disco mušic;
10.05	Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Glasba v baroku; 10.30 Neposreden prenos izrednega zasedanja deželnega sveta F-JK; 11.00 Naš podlistek: «Nemeza» — L del; 11.35 Plesi XX. stoletja; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Vokalna glasba; 14.10 Roman v nadaljevanjih: «Igralec» — 2. del; 14.30 Od prvih uspehov do danes; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 16.45 Spirituals; 17.05 Mi in glasba; 17.45 Melodije od tu in tam; 18.05 Kulturpi prostor; 18.20 Ameriški mojstri lahke glasbe.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30,
18.30,	19.30, 20.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Orkester Roberta Denvera; 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dne-
va; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Jezikovna pravila; 14.10 Plošče; 14.33 Simfonična glasba: 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Folk glasba: 15.40 Jugoslovanski motivi; 16.05 Edig Gal-letti; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.32 Komorna glasba; 22.45 Lahka glasba.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00 19.00'Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače: 1300 Danes do 13.00;
13.30	Priporočajo vam...; 15.30 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Franz Schubert: Rondeau brillant; 18.15 Peter Iljič Čajkovski: »Trnuljčica*; 18.35 Stevan Mokranjac — Rukoveti; 19.35 Lahko noč, o-trocil; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
%Uh
JsdsufUkko po polovičniosni
Sobota popoldan, nedelja, to je od vedno čas miru in počitka, ko se človek počuti svobodnejši, gospodar svojega prostega časa.
To je tudi primeren trenutek za neposredne medkrajevne pozive po vsej Italiji.
Od 14.30 ob sobotah do 8.00 ob ponedeljkih so ti pozivi po polovični ceni. To velja tudi vsak delavnik po 21.30 do 8.00 zjutraj; in vsak praznik celih 24 ur.
Če se zna uporabljati neposredne medkrajevne telefonske pozive, se lahko prihrani na denarju in se obenem prepreči prenasičenje telefonskih linij v najbolj zaposlenih urah.
Če hočeš zvedeti kaj več o neposrednih medkrajevnih zvezah, poglej na prve strani telefonskega imenika.