-

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
Glas
Naroda


List slovenskih delavcev v cAmeriki
<y
first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays.


Enter-m as Secqnd Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Štev. 164.	NEW YORK, v četrtek, 1Q. novembra, 1QQ3.	Ueto X.
Nova kolonija.
Nan Domingo bi postala rada tlel Zjedinjenih držav«
Predsednik zamorske republike hoče odstopiti otok
našej republiki.
Tozadetuh prošnja /a sed;ij — a<l acta. — Ameriški mornarji so se izkrcali v San Domingo.
Sna Domingo, IS. nov. Krog mesta se vr>< krvavi l m . j i. Vatašem so ni posrečilo priti v m. sto. Zgube vstašev
Križarka Zji-d. držav "Baltimore" izkrcala je včeraj oddelek mornarjipj v varstvo tukajšnjih ameriških koristi. Ameriški mornarji sedaj stri.žijo ameriško poslaništvo iii agenturo p.»-robrodne družbe "Clyde".
v ostalem je položaj nespremenjen.
Danes zjutraj 5e vladal tukaj popolni mir, vendar je pa pričakovati vsak tri'notek novega napada.
Washington, 19. nov. Zjedinjene držav.- bodo v kratkem dobile nov. ponudbo za povečanje svoje teritorij-ske pi,s.->ti. Predsednik Woz y Gil. »hI republike San Domingo namerava namreč svojo republiko nam odstopiti. A »en t. imenovane republike Giordatii. v New Yorku, kteri je že večkrat dopisoval z državnim oddelkom k1-1.> odstopa Sun Dominga. Vendar -o pa bili ti spisi sestavljeni povsem nedi ploma t Leno, tako. da sej
Newyorska kronika.
Prva d a m a republike-.
Soproga predsednika Koosevclta. prišla je včeraj v H obok en, da pričakuje svojo sestro, gospo Carow, ktera se je po poldruerem letu bivanja v Evropi, vrnila z nizozemskim parnikom "Sta tend am" v Ameriko. Gospa Ko sfeveltova se ie mudila par dni pri sorodnikih v New Yorku.
Varana nevest a.
Slabe in tudi drage skušnje moral, je doživeti zaljubljena Koza Dvorki-nova, 207 Henry St., kar je včeraj sama pred sodnikom Breenoin izpovedala. Ona je namreč tožila Chas. Weissa, 3:} Attorney St. Ob<lolžila g. je, da ni le ranil njeno deviško sree temveč da je tudi njeno denarnico z. $1000 olajšal, kar naravno še bolj bol i nego ranjeno in počeno sree.
Gospodična Dvorkinova jo izjavila, da se je Weiss z njo ženil, in da mu ie ona rekla "da". Da uredi njuno skupno gnezdo, mu je dala najpreje $500, potem $HK) in končno Še $100.
Končno jej je pa Weiss naznanil, da mu nikakor ni mogoče sedaj se ženiti, ker — je že oženji-n in ker s svojo uravo ženo še živi. Preje jej je namreč vedno zatrjeval, da je sodnim potom ločen od svoje soproge.
Radi tega je pa zahtevala svoj denar nazaj, na kar jej je Weiss vročil dve denarni nakaznici glaseči se vsaka na $500. Denarne nakaznice so pa bile navadne men j ice, izplačilni po 8 oziroma 12 mesecih. Med tem ji pa Weiss, kt^i je imel na 8. Ave. trgovino s perilom, svojo prodajalnieo prodal, ali bolje, napovedal konkurs, tako, da sedaj Dvorkinovi ne more plačati dolžne svote.
Pri obravnavi je Weiss priznal, da je od Dvorkinove dobil denar, toda le kot posojilo. Weissa so stavili pod $1500 jamstva. Ker ni imel denarja, moral je ostati v ječi.
Ro dbinska žaloigra.
"Poklekni in opravi tvojo zadnjo molitev, kajti prišla je tvoja zadnja ura 1" Tako je dejal 40letni Avstrijec Christian Catisini, 14 Carmine St., svojej šest let mlajšej soprogi Cotri-ni. Brez svoje volje in nesposobna se braniti ter oslabljena* radi neprestanega pretepanja in pomanjkanja, je airota storila, kar jej je ukazal \sled pijanosti podivjani mož. Reva je pokleknila — in kmalo na to so krvavo ter umirajočo prepeljali v bolnico.
Cotisinovi sosedje trdijo, da je lo pov svojo soorogo vedno pretepal. Bil je pijanec in lenuh. Zakonska sta imela štiri otroke, toda v groznem
državni tajnik Hay saj uradoma ni nanie oziral.
Sedaj s>' je p;! zvedelo, da je pripo-slal nredsednik Woz y Gil istotako ponu.lbo direktno našemu poslaniku ['owellu v Port au Prince, kteri pa ponudbe še ni poslal našej vladi. Ako pa tu ponudba pride, jo bode naša vlada zavrnila.
Predsednik Woz y Gil je v velikih stiskali. Y-taši so ga nagnali v kozji rog in njegovo gospodstvo bode kmalo končano. Vstaši so izjavili, da ne pripoznajo inozemskih dolgov republike San Domingo in da ne bodo niti novčiča plačali. Zjed. države imajo pa tamkaj terjati večjo svoto denarja. Radi tega si je Woz y Gil mislil, tla bodo Zjed. države San Domingo raje anektirale, nego da bi zgubile svoje terjatve. Toda za sedaj imajo v Washingtonu dovolj posla z Panamo.
Cape Haytien, Hayti. 19. nov. Iz Monte Cristi se brzojavlja, da bodeta poslanik Zjed. držav, Powell in doni i n-ki minister inostranih del, Gal-vani, odpotovala v Washington.
času je bil le najmlajši, 41etni deček doma, kteri se je igral pri materi v kuhinji, ko je prišel njegov oče obo-ro. n z revolverjem v kuhinjo. Jedva. da je mati pokleknila, in jedva da je pričelo dete jokaje prositi divjega r. Ta milosti, če je počil prvi strel, k vp-ua krogi j a je pogodila nesrečniki v vrat. S zadnjimi močmi je po-
V ^v je dete in odšla v sobo, toda k.i/i steklena vrata je lopov streljal v .U i." in io pogodil v prsi. Ker je l>"-;ajal vedno slabejša, ostavila je !••• k. r ; mostovžu in odšla do vogala C:- i in Bleecker St., kjer re je onesvestila.
Med tem si je morilec v svojem stanovanju prorezal vrat in ko so ga na s ne je našli, ležal je nezavesten v svojej krvi. Oba sta smrtno ranjena i n so ju odvedli v bolnico.
Tatvina "en g r o s".
Včeraj so obtožili Charles F. Ri-deala, bivšega predsednika banaerot-ue Abbey Press Co., 113, 5. Ave-, da je vkradel 25,000 yardoy blaga za mape. Vrednost blaga se ceni na $19,-000, toda Rideal je blago prodal za $2000.
International Mercantile Marine Company premesti svoje urade v New York.
Naslovna družba nam poroča, da bode v kratkem otvorila svoje glavne urade v New Yorku, da tako uatreže splošnjej ljudskej udobnosti, kakor tudi svojej lastnej ekonomičnej in administrativne j upravi.
Ko se to izvrši, nahajali se bodo uradi imenovane družbe v Empire poslopju na Broadwayu in Rector St. kjer so sedaj nastanjeni uradi American in Red Star Line.
Oskrbnik zaroda za uboge — lopov.
Buffalo, N. Y„ 18. nov. Pri današ-njej izredne j seji državne dobrodelne oblasti sprejeli so zborovalci resolu cijo, vsled ktere bodo naprosili pravnika Cunneena, da pomaga pri preiskavi oskrbovanja zavoda za uboge v county ju Ulster. Potom preiskave bodo odbornike združenih, newyorikih bolnic prisilili, da jim izroče načrte za gradnjo novih bolnic, kakor to določa zakon.
Preiskavo dobrodelnih zavodov countyju Ulster smatrajo komisarji zelo važnim, kajti tamkaj so morali st reža j i radi ukaza oskrbnika neko slaboumno bolnico pretepati.
Panamski prekop.
Obravnave v Washingtonu.
Washington, 19. nov. Glavne določbe nove pogodbe radi gradnje panamskega prekopa so še gotove, kakor je tudi že gotovo, da bodo potrjene. Kedaj bodo pogodbo podpisali (Hay in Varilla) še ni določeno. Pogajanja med imenovanima zastopnikoma obeh republik hitro napredujejo.
Komisija, ktera je dospela iz Paname v New York, da pomaga skle-jpiti pogodbo, ostane najbrže še par dni v New Yorku, kajti tukaj nihče ne potrebuje. Poslanik Varilla je namreč pooblaščen skleniti panamsko pogodbo tako, da bode ugodna za Zjed. države, Najbrže bode komisija ta*koj potem , ko bode pogodba sklenjena, dobila od svoje vlade nalog, da pogodbo takoj potrdi.
Ako colombijski poslanik dr. Iler-ran v kratkem ne dobi kake ves'i od svoje vlade, bode tukajšnje colombij-sko poslaništvo zaprl in se smatral odslovljenim.
Washington, 19. nov. Francoski poslanik Insserand poroča uradu inostranih del, da se je včeraj posvetoval z novim poslanikom republike Paname radi pogodbe za prekop.
Sprejem panamskega poslanika v francoskem poslaništvu ni smatrati kot pripoznanje nove republike.
Colombia ne dobi ničesar.
Washington, 19. nov. Panamska zadeva se izrednohitro razvija in. po-poknuje. Pogodba glede gradnje Panamskega prekopa je že par dni gotova, in komisarji nove republike, kteri so prišli semkaj včeraj zvečer, so morali pogodbo le odobriti, to je bilo vse! V-odobritev so naravno privolili, kajti onih 10 milijonov dolarjev, ktere bi morala dobiti Colombija, dobi sedaj Panama. Ta svota bode Panami dobro došla, da utrdi svojo vladino organizacijo.
Colombija sedaj ničesar ne dobi, dasiravno se je prvotno nameravalo tudi Colombiji dati večjo svoto denarja.
Z ozirom na osobno varnost našega poslanika v Bogoti, so tukaj zopet v skrbeh. Pomožni tajnik Loom is je namreč dejal, da je naša vlada svojemu poslaniku v Bogoti že š ti i ikra t naročila, naj Bogoto ostavi, da pa tega še vedno ni storil. Ko ostavi Bo-goto, potem ne bodo Zjed .drža ve v Colombiji več zastopane.
Washington, 19. nov. Državni oddelek je dobil poročilo iz Paname, da se nameravajo tudi države Cauca in Antioquia pridružiti nove j republiki.
Washington, 19. nov. Kakor smo poročali, dobil je državni oddelek naše vlade poročilo iz Paname, da se nameravati colombijski državi Cauca in Antioquia združiti z republiko Panamo. To poročilo, kakor se nad-nadno poroča, ni provzročilo tukaj nikacega iznenadjenja. Obe imenovani državi, kakor tudi država Bolivar, ktere so najbogatejše v Zjedinjenih državah Colombije, plačujejo tretjino vseh colombijskih davkov. Prebivalci države Bolivar so pravi Yankeeji Colombije in so najnapred-neji ljudje v Colombiji. Oni so že dol go vrsto let nezadovoljni z bogotsko politiko, ktera zanemarja njihove koristi. Radi tega je prišlo tamkaj že večkrat do V3taje. Država Cauca bi imela poleg Paname največje koristi od Panamskega prekopa.
"Naročujte in priporočaj t« HQU| Naroda". Za eelo leto sUaa 1« «3.00
Mornarska postaja v Guanta-namo.
Santiago de Cuba, 18. nov. Ameriška križarka "Baltimore" dospela je semkaj iz Guantanamo, kjer je v imenu Zjed. držav vstanovila našo ta-mošnjo postajo mornarice.
"Baltimore" je odpljula sedaj Kingston, Jamaica, od kjer odpljuje v Bahia Houda, pokrajino Pinar del Rio v Brazil, kjer bodo vstanovile Zjed. države postajo svoje vojne mornarice.
Vesti iz Hawaii.
Honolulu, Hawaii, 19. nov. Včeraj dospelo je semkaj uradno potrje-nje governerja Dole zvezinem pokrajinskim sodnikom. Dole je takoj nastopil svojo novo službo. Dolejev naslednik (governer) bdde tajnik Carter. Njegovo potrjen je še ni prišlo.
Porotniki nadaljujejo preiskavo o škandaloznih dogodkih v postavoda-jalstvu. K zaslišanju je povabljenih 29 zastopnikov, kteri bodo dali pojasnilo, o zginolih uradnih listinah..
Washingtonske novosti.
Niso pripoznani.
Washington, 18. nov. Vlada vsta-ške stranke v republiki San Domingo je prosila našo vlado, da bi jo pri-poznala. Semkaj je dospel I. M. Giordan, kot agent vstaške vlade v San Domingo in naprosil vlado, da pri-pozna njegovo vlado, na ktere čelu je general Jiminez. Agentu so pa naznanili, da je bila politika državnega oddelka vedno ta, le de facto vlade pripoznati. Še le potem, akti bode ameriški poslanik Powell v San Domingo prepričal, da so tamošnji vstaši v resnici vstanovili stalno vlado in da zamorejo vzdrževati red, bode nova vlada pripoznana.
Zahtevajo pravice za Cubo.
Washington, 18, nov. V zastopni-škej zborniei se nadaljuje debata o cubanskej reciprocitetnej pogedbi. Prvi govornik je bil Knapp (re,j. N.
kteri je trdil, da tudi ne glede na trarovsko-oolitiene okolnosti, zahteva čast Zjed. držav, da skrbe potom imenovano pogodbe za prospe-riteto Cube. Stevens (rer>. Minil.) je urovoril pol ure nroti pogodbi, češ, da se vsled pogodbe naša trgovina s Cubo ne bode povišala, pač pa pomanjšala ona z druffimi ljudstvi. Naslednji govornik -»e bil demokrat Clark (Mo.), kteri je ironično čestital republikancem, da so končno vendar uvideli potrebo preinačenja tarifa. Republikanei bodo mogoče sedaj demokrate z ozirom na popodbo posilili, toda prihodnja zbornica bod< mogoče demokratska in potem pride ura osvete. V ostalem pa republikanci tudi ne morejo sprejeti pogodbe brez demokratične pomoči. Zajedno je Clark tudi strogo napadal senatorja Mark Hanna.
Potem je govoril newyorski bodoči mayor McClellan, kteri je strogo napadel generala Wooda in je dejal: "Pred dvema leti je bila Cuba na robu bankerota in nikakor ni naša zasluga, da do tega ni prišlo. Da tekom naslednjih dveh let ni prišlo do tega. zahvaliti se morajo Cubanci dvema vzrokoma: promeni vlade in večjej prodaji tobaka in sladkorja. L. 1902 se je moral samohvalni general Wood umakniti štedljivi in pametni upravi predsednika Palma* kteri je izvrstni uradnik. On je upravne izdatke zmanjšal za sedem milijonov na leto. Cuba zamore radi tega tudi v naprej obstati. Ker smo Cubi omogočili z drugimi ljudstvi skleniti zvezo, smo sedaj moralično zavezani, da stopimo z njo v najožjo politično-in trgovsko zvezo. Velika sramota je za nas. da smatramo koristi kacega trusta važnejšim, nego izpolniti častno besedo našega velicega ljudstva.
Admiral Evans
se v r n e.
Washington, 18. nov. Admiral Evans, vrhovni poveljnik našega azijskega brodovja, vrne se v marcu z vojno ladijo "Kentucky" domov v Zjed. države, kamor pride poČetkom maja.
Proti senatorju S m o o t u.
Washington, 18. nov. Protesti proti mormonskemu senatorju Smoo-tu iz Utah se vedno množe. Protesti prihajajo ponajveč od družtev tempe-renčnih žensk in raznih cerkvenih or ganizaeij. Kaj bode senatov odbor o tem ukrenil, še ni znano; ker je pa senator Smoot pri posebnem zasedanju senata v minolem letu vložil uradno prisego, bodo vsi protesti brezvspešni.
V ostalem se pa senator Smoot le malo zmeni za proteste in prav mirno špi. On namreč dobro ve, da je pravica na njegovej strani in da ga nihče ne zamore pregnati iz senata, dasiravno se to od raznih strani sku ša, ker je on Mormonee.
V senatu.
Washington, 18. nov. Senatovo zborovanje je včeraj trajalo le 20 minut. Med vloženimi predlogi naj omenimo onega Keana (rep. N. J.), kteri predlaga zgradbo 17 čevljev globokega prekopa v strugi reke Delaware med Trentonom, N. J., in Phi-ladelphijo, Pa.
Skinner jeva misija.
Washington, 18. nov. Urad \ojne mornarice dobil je poročilo, da je naša topničarka "Machias", s ktero potuje konzul Skinner v Abesinijo k cesarju Meneliku, dospela včeraj v -Tibutil. Potovanje v Adis Abebo in nazaj, bode trajalo tri tedne. "Mach-ias" ostane v Jibutilu, dokler se Skinner ne vrne nakar pljuje v Marseille.
Cehi in Madjari.
Češka obštrnkcija v državnem zboru; Nemci nečejo
popustiti.
TIsza in Koerber.
Dunaj, 19. nov. Vse kaže na to, da avstrijski državni zbor zopet ne bode mogel delovati. Čehi so namreč za trdno sklenili s svojo staro obstruk-cijo zopet nadaljevati, kajti le na ta način jim je mogoče dobiti ustavno zajamčene narodne pravice. Češki poslanec Joršt, stavil je predlog, da se izdela nova ustava. Vsemu svetu je namreč znano, da avstrijska ustava obstoji le na papirju, dočim se via-da po starem, povsem turškem kopitu. Večina avstrijskega ljudstva nima nikake pravice in toraj ni čudno, da se pravica saj v parlamentu zahteva, — kajti drugod se sploh ničesar zahtevati ne sme. Vsak novi zakon je naperjen proti ljudstvu in le manjšina ponemčenih Slovanov in druzih renegatov vživa nekake pravice.
Na ta način škoduje Avstrija sama sebi, kajti radi brezpravnostih avstrijskih za pravo borečih se narod-
nosti, mora gospodarsko vprašanje počivati.
Zajedno z Čehi so pa tudi Nemci sklenili, da od svojih zahtev prvenstva, ne bodo odnehali in tako je sedaj pričakovati tudi nemške obstruk-cije.
Mladočehi so sklenili avstrijsko vlado obtožiti radi vpeljave posebnega davka na 9ladkor, tako, da avstrijski državni zbor ne bode deloval.
Budimpešta. 19. nov. Neki poslanec je včeraj v ogrskem državnemu zboru interpeliral ministerskega predsednika Tisza naj naznani, kako stališče zavzema z ozirom na govor avstrijskega ministerskega predsednika Koerber ja. Tisza je odgovoril, da smatra seovor svojesra avstrijskega tovariša le kot "deletantsko govorjenje kacega uglednega inozemca, kteri ni opravičen, izraziti svoje mnenje o ogrskih zadevah in čegar komentar je brezpomemben."
Razstrelba na nadulični železnici.
Dva ranjenca.
Včeraj zjutraj se je' pripetih« na irogi 6. Ave. newyorške nadulične elezniee blizu 8. ulice razstrelb*. V »ližini je delalo 40 delavcev, kterih se ie polastil nepopisen atrah. Delavec L'harles I. Burns je težko ranjen, do--im je 47letni John tudi težko ranjen ia p-lavi.
Ostali delavci so v smrtnem strahu
splezali po stebrih na ulico. Vee jih
e skočilo prezgodaj na tlak i eo za-lobili večie ali manjše poškodbe.
Delavci so delali na severnej strani tiru. Burns je šel ravno na drugo ?trau tira. Za seboj je vlekel velik železni drog, kteri je prišel v dotiko z električno šino. Takoj na to 60 eks-olodirale električne vžigalke, ktere so v zvezi z električnim tokom.
Burns se ni zamogel premakniti, in je nepremično stal v groznih bolečinah. Ljudje, kteri so se rešili, se niso upali priti mu na pomoč. Naenkrat je padel železni drog iz njegovih rok in nato je nesrečnik padel nezavesten na tla. Še le sedaj so ga tovariši pobrali, pogasili opr--nj na njego-.ei obleki in ga odnesli v bolniško ambulanto. Burns je obžgan od glave io nopr, tako, da bode najbrže vsled zadobljenih ran umrL
Sodno poslopje zgorelo.
Fargo, N. D., 19. nov. Sodno poslopje countyja Cass, je v minolej uo<"i zgorelo. Nekaj Časa so bili tudi bližnji zapori v nevarnosti, tudi hiša šerifa je pričela goreti, vendar so pa ogenj pravočasno pogasili in tako preprečili večjo nesrečo. Škoda znaša $175,000.
Vslužbenci poulične železnice v Pittsburgu nameravajo štrajkati.
Pittsburg, Pa., 19. nov. Vslužben-ci tukajšnje poulične železnice so po delili izvrševalnemu odboru svoje unije pooblačilo, da v njihovem ime nu zahteva, izboljšanje plače in pripoznanje unije. Ako ravnateljstvo v to ne privoli, bodo vslužbenci potom glasovanja določili, naj li prično s štrajkom ali ne.
Štrajk v Chicagu bode kmaln končan.
Chicago, BI., 18. nov. Včeraj po-poludne se je zvedelo, da so Chicago City Railway Co., in njeni štrajkarji sklenili svoj medsebojni nesporazum poravnati potom razsodišča. Tukaj se je namreč vršila konferenca, ktore so se udeležili mayor Harrison in par železniških ravnateliev, potem poseb ni mirovni odbor, aldermani in predsednik Mahon od Amalgamated Ass.
Kljub temu je pa družba danes zopet skušala pričeti s skabskim pro-1 metom in sicer na Indiana Ave.
Konvencija poljedelcev.
' Washington, 18. nov. Tukaj se je pričela 17. letna konvencija "Ass. of American Agricultural Colleges and
Porta v *tiskah.
Vstaja v Rumeliji in Arabiji.
Carigrad, 19. nov. Ako Turčija do 20. nov. ne odgovori na rusko-avstrij-sko noto, bodeta ruski in avstrijski poslanik zahtevala pri sultanu avdi-jenco, da pri njem osobno zahtevata uvedbo reforme v Macedoniji.
Carigrad, 19. nov. Mohamcdan-ci v okraju Kirk Kilise, 32 milj daleč od Drinopolja, so požgali pet bolgarskih vasi iz osvete, ker so "^o1 -^li napadli mohamedansko vas Zarano. _
Carigrad, 19. nov. Vstaja v vilaje-tu Yemen v Arabiji se neprestano širi proti jugu. Sultanovo vojaštvo se je moralo na potu v Hodeido neprestano bojevati z Arabci, kteri so tur-ke prepodili na vse strani. Potem so Turki skušali obnoviti napad na Arabce iz Mesta Mohka, toda tudi to se jim ni posrečilo, kajti Turki so morali zopet bežati.
Milka Trnina na pota v New York.
Znana hrvatska operna pevka, Milka Trnina, vkrcala se je včeraj v Bremenu na parnik "Kronprinz Wil-helm" in pride drugi teden v našo sredo.
Rojstni dan generala Gomeza.
Havana, Cubat 19. nov. General Maximo Gomez je včeraj praznoval svoj rojstni dan. Tem povodom je dobil nebroj čestitk.
Zastopniku "Ass. Pr." je izjavil, da obstane pri zahtevah, ktere so stavili bivši vstaši cubanskej vladi.
V vladinih krogih pa menijo, da so bodo bivši vstaši zadovoljili s tem, kar bodo dobili.
V Manilo.
San Francisco, Cal., 19. nov. Danes je odpljul ^-irnik "Corea" ^d Pacific Mail Steamship Co. Z njim je odpotoval filipinski komisar Dean C. Worcester, z svojo rodbino, v Manilo. Med drugimi potniki so tudi soproga japonskega poslanika Takahira iz Washin^tona, general McArthur s soprogo, polkovnik Parker West in drugi.
Hranilci v strahu.
Reading, Pa., 18. nov. Iz dosedaj še nepoznanih uzrokov pričeli so včeraj hranilci, kteri imajo svoj denar shranjen v hranilnici Pennsylvania Trust Company, jemati svoj denar iz hranilnice. Prišlo je toliko ljudi, da so morali stati tudi pred vratmi, in sicer kljub slabemu deževnemu vremenu. Družba je dobila iz Phila-delphije $200,000, na kar je nabila na vrata naznanilo, da je povsem sol-ventna, in da bode vsakomur njegov denar kakor hitro mogoče izplačala. Člani tukajšnje Clearing House so sklenili banki pomagati.
Frank Sakserjeva pisarn t, v Cleve-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. PoSilja d ene. r t staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino
Experimental Station«". Zastopane za dnevnik "Glas Naroda" in t} rm so bile vse države republik^	»n» mojo odgovornost.
,,Glas Naroda".
List slovenskih delavcev v Ameriki Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJA VEG. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St.. New York City.
Ka leto velja list za Ameriko . .$3—,
.. pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . »Id- 7.50, „ pol lela . . >ld. 3.75 „	četrt leta . »Id. 1.80
V Evropo pošiljamo list skupno dv< številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
..LX.LAS NARODA"
(..Voice of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase d® 10 vrstic se plač. 80 <9#ntov.
Dopisi brez podpisa in osobnost-se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikom prosimo, da se nam tudi prejšnje bi valiiče naznani, da hitreje najdem^ nat lovni ka.
Dopisom in pošiljatvam naredit* ujmIOT:
„GLAS NARODA",
100 Greenwich St.. New York. City — Telefon 3795 Cortlandt. —
Hitri posli.
Skrajno zanimivo je opažati, kako se vije naša vlada, da pred ljudstvom oltpža svoje panamske »crelie tako, da
jih bi vsakdo zamogel iz mednarod nega stali>ča smatrati kot opravičene in za odpužčenje pripravljene j?rehe Pri tem je pa tudi opažati, da postajajo protislovja v vladinih izvajanjih vedno večja. Prt*dzf?odoviua panamske dog-odbc- namreč dokazuje , d predsednikovi grovori o naših nalogah niso nič družeča nego le lepe besede in prazna slama. Predsednik je raz žalil ljudsko zavest in tudi voljo kon »rresa je vodrl na napačno pot. In se daj je vrhu topa tudi washingtonska gospoda izpostavljena mednarodnem zaničevanju. Ljudstvo se namreč bore malo briga za ono, kar bode Rooseyelt povedal v svojem poročilu, kajti5 on ne bode naznanil, kako so se Riasila njegova zasebna pisma pred re\olu cijo v Panami.
Čudno je tudi, da je naša vlada amazanej panamskej zadevi ravnala tako skrajno neokretno. Pred vsem je nalagala svoje lastno ljudstvo, čes da z revolucijo ni v zvezi. Potem je vlada priznala, da je prišlo nekaj vstašev iz Paname v Washington kjer so profili za podporo, ktere jim pa državni tajnik Hay ni hotel dati. Dva dni pred revolucijo je dobil admiral Glass povelje, — da ne sme v Panami pustiti izkrcati niti colom-bijskemu vojaštvu, niti vstašem. Kljub temu, pa o zadevi ljudstvo ni ničesar v«"delo. Po revoluciji je pred-seduiK priznal, da bi se gradil prekop tudi brez pogodbe. Bil je tudi dovoli previden, da je pravočasno poslal vojne ladije proti Colombiji, da je potem nepopisno hitro pripoznal novo republiko in priporočil novega poslanika. Potem — naenkrat, smo naravno "o vsem tem že preje vedeli", toda "pravica" je bila povsem na mi~t\j strani; namreč ona farnoz-na pogodba iz leta 1846. Radi te pogodbe smo dolžni čuvati suveriniteto republike Colombije, kakor tudi promet na parimskej zemskej ožini. Toda na ono pogodbo se ni treba več ozirati. Čemu? Kakof Le kak norec bi čakal na odgovor.
Rooseveltova vlada ne more pri -kriti svojt-ga programa, kteri je povsem imperi ialisticen in kteri pt zna le pravo močnejšega nad slabejšim-Naša vlada je vzela z brutalno silo ono, i"'cs;ir ni zamotrla doseči z domačo in — colombijsko korupcijo. Predsednik plemenitega značaia in pravih zmožnosti bi nas lahko obva roval svetovne sramote in kljub temu pričel z gradnjo prekopa! Zadostovalo bi le pravočasno groženje Co lombiji. Toda značaj zapadnega jezdeca v politiki je preskočil pravično barijero in jezdi dalje.
lilna pravica, to je: grof Taaffe je hotel pripomoči do volilne pravice tisočem državljanov, kterim je bilo do sedaj vzkračeno to najvišje in najvažnejše politično pravo. Ali tudi temu razširjenju volilne pravice so bile stavljene meje, to je: stavljeni so mu bili nekt«ri pogoji. Grof Taaffe je hotel pripoznati volilno pravico vsem, ne glede na to, da li plačujejo kake davke, ki so: ali stali pred sovražnikom, ali so bili podčastniki, ali morejo dokazati, da so vešči čitanju in pisanju, ali pa morejo dokazati s poselsko ali delavsko knjižico, da so v stalnem delu v kakem določenem poklicu.
Jasno je torej, da volilna reforma, kakor jo je predlagal Krof Taaffe, ni nikakor še ideal socialne demokracije. To pa že zato ne, ker je hotel pridržati princip zastopstva interesov, kar je nerazdružljivo z zahtevo socijalne demokracije in drugih demokratičnih skupin po splošnem in jednakem volilnem pravu. Ali to treba priznati Taaffejevemu načrtu, da je težil po izdatnem razširjenju volilne pravice, da bi bil v veliko pomnožil vrste onih, ki bi mogli sodelovati na volitvah in svojim glasom vpljivati na sestavo centralnega parlamenta. Izdaten korak bi bil to, za kteri se je bil odločil grof Taaffe na večer svojega življenja. Korak na potu do modernizacije veljavnega volilnega reda za avstrijski parlament. Temu bi bila posledica. ta, da bi se dunajski parlament populariziral, to je, da bi postal slika in torišče živih sil, ki delujejo v državi.
Ali zgodilo se je, kar napolnjuje žalostno stran v zgodovini usta-snega življenja v Avstriji: grof Taaffe je ponesrečil 9 svojim načrtom za volilno ~reosnovo. Radi čina, ki je bil res državniški, radi predloge, s Ktero ie pokazal, da ima bistro oko, ki vidi v bodočnost, da mu je pogled bister za potrebe in duh sedanjih dob. in s ktero je hotel nastopiti pot, po kteri jedini more priti do prave, resnične in — vspešne rešitve avstrijskega problema: radi te predloge je — padel. Na večer svojeera življenja is. pri šel s svojo volilno preosnovo, a ta je provzročil njegov političen padec omen'a Tiadec "-rofa Taaffeja, oziro-tizično smrtjo. Po našem u ver jen ju rua ponesrečenje njegovega načrta za volilno preosnovo nesrečo za državo Da je vspel, bila bi — ee tudi ne v polni meri — pa vsaj po velikem delu odpravljena zapreka, ki dela naš parlament nesposobnim za rešenje avstrijskega problema in ki je v tem, da je ta parlament — parlament pri vilegijev, narodnih, gospodarskih in socijalnih. Tudi po načrtu grofa Taafieja bi sestava parlamenta še vedno slonela tudi na privilegijih, ali podstava bi se mu bila razširila v toliko, da ne bi dominirali v njem pri-vilegiranci. kakor dominirajo sedaj, in kterim na vse zadnje tudi ni zameriti toliko, ako sami nočejo pripomoči v to, da bi izgubili svoje privilegije: posamične kaste svoje stanovske, a nemško pleme svoje nacijonal-ne privilegije.
žili prijatelji in znanci novoporočen-cev. Neprisiljena zabava je trajala v splošni harmoniji ob zvokih Union godbe, obstoječe iz sedmih mož ter ob milih glasovih mešanega pevskega zbora pozno v noč. Gospod ženin kot ;'nan "Coupletensaenger", humorist in "muskontar", nas je zabaval z vsakovrstnimi samospevi, med temi sosebno z "Polončieo". ktero je ta večer prekrstil po svoji nevesti v "Ton-čiko". — N ovoporočencema želimo v zakonskem jarmu vse najbolje. Fortune naj siplje svoje darove v obilni meri srečnima zakonskima in naj popolno pozabi na pelin, kojega tako obilno deli drugim. Da bi bila srečna!
Prijatelji.
Lepi poštni pamik <(Red Star" črte KROONLAND
odpljuje dne 21. nov. ob 10. uri dop. iz New Torka v Antwerpen.
Kranjsko slovensko katoliško
Evropejske in drage vesti.
Avstrijski problem.
7.
Po grofu Taaffe-u predlagana vo lilna reforma še ni segala do splošne in jednake volilne pravice. S to reformo bi se ne bil še odpravil princip zastopstva interesov, na kterega podstavi je zasnovan sedanji volilni red. Veleposestvu in skupini trgov-»kih in obrtnih zbornic bi tudi po Taaffe-jevi reformi ostali prihranjeni mandati. Istotako bi ostale nadalje kurije mest in kmečkih občin in število mandatov teh kuri j bi se ne bilo pomnožilo. Razširila bi se bila pa vo-
Dopisi.
Osobni parnik
CARPATHIA
odpljuje dne 24. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Trst ter velja do do Trsta $38.00.
poij. irnstvo
Najnovejši ekspresni parnik
KAISER WILHELM d. GROSSE
oduljuje dne 24. nov. ob 10. uri dop. is New Yorka v Bremen.
svete Barto
Belgrad, 19. nov. Kralj Peter je sprejel v avdijenco komisarja Crid-lerja od svetovne razstave v St. £oui-*u. Kralj je dejal, da bi mu bilo zelo drapo, ako bi bila tudi Srbija zastopana na razstavi.
Petrograd, 1?. nov. Iz Port Ar-thurja se brzojavlja, da je neki japonski diplomat dejal, da takozvana ruska trdnjava v Yongamfo ni nič druzega, nego hiša ruskih drvarjev.
Petrograd, 19. nov. Vrednost de narja in vrednostnih listin, ktere so zgorele pri požaru postnega voza Pe trojjrad-moskovskega vlaka dne 10. iiov., znaša le par sto rubljev in ne
$3,500,000.
Moskva, 19. nov.' V novejšem času l'e moRoče vsakogar od jetike ozdra-iti. Zdravilo je našel neki Kizil Za ;*oranski, bivši inžener. Ruski zdravstveni svet je privolil v tako zdravljenje. Zagoranski potoval je pred 30 leti v Sibir, kot nadzornik rudnikov. Zdravil tamkaj skoraj ni bilo mogoče dobiti. Ker tudi zdravnikov ni bilo, zdravili so se rudarji medsebojno. Neki star paznik je vedno zdravil le tovariše, kteri so bili bolni na plju-ah. Ko je stari umrl, naznanil je svojo tajnost Zafforanskemu. Slednji je potem ozdravil več jetičnih, tako tudi neko Angležinjo, o kterej so vsi zdravniki trdili, da je zgubljena. Vs led novega zdravila se je številc ba eilov v njenej slini za 10% zmanj Šalo, v 6 tednih se je za 20 funtov zredila, dočim so bacili popolnoma zKinoli. Preje je bila tako slaba, da ni zamogla več hoditi, toda potem je popolnoma ozdravela.
Darmstadt, Nemčija, 19. nov. Kuka carinja je obolela na vnetju všes.
Paris, 19. nov. Republika Ecuador obrnila se je zopet do evropskih dr-' žav v svrho prodaje otočja Galapugos na Pacifiku. Ecuador si hoče obdr- ifi) žati navidezno suveriniteto, toda te-ritorijelne pravice so fia prodaj. (Otočje Galapagos, od leta 1892 na-j dalje Archipelago de Colon, je na Pacifiku ob obeh straneh ravnika. 800 milj jugoistočno od Panamske zem-ske ožine. Preje je bilo otočje domovina največjih želv na svetu, toda inozemski lovci ao vse zatrli. Največji otok je Abemarle.
Paris, 19. nov. V poslanskej zbornici je 12 vplivnih poslancev predlagalo, naj se v nadalje uvaža meso iz Zjed. držav in Canade po minimalnem tarifu. Vsled maksimalnega tarifa je bilo uvažanje mesa iz Amerike
Francijo skoraj nemogoče.
Nizza, 19. nov. Tukajšnja policija je aretirala štiri anarhiste, kttti so na sumu, da pričakujejo po vrat, italijanskega kralja iz Londona.
Huelva, Španska, 19. nov. Štrajk v bakrenih rudnikih ob Rio Tinto, ie končan.
Rim, 19. nov. Tukajšnji "Messa-gero" javlja, da so v Milanu aretirali tri anarhiste, kteri so nameravali usmrtiti švicarskega predsednika dr. Deueher. Iz Lugano se poroča, da je tamkaj neki anarhist naznanil policiji, da bi moral on usmrtiti predsednika, v kar pa nima "korajže'.
Rim, 19. nov. Papež je imenoval svojega "državnega" tajnika, kardinala Merry del Val, prefektom palače. To službo je opravljal za časa Leona drugi duhoven, tako, da novi papež tudi z ozirom na svoje osobje hrani. Včeraj je papež sprejel v avdijenco škofa Espinosa iz Buenos Aires, Argentina.	.
Lepi poštni parnik "Red Star črte*:
ZEELAND
odpljuje dne 28. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Ekspresni parnik "francoske družbe"
LA TOURAINE
odpljuje dne 3. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S • k s e r. 109 Greenwich St.. Now York. Za ekspresne parnik« si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rotom brzojava ali pa nas pokličite m, telefonu: 5795 Csrtlandt. ako ste na kaki postaji v Yorku. Dobro si to zaoommte.
Sorz,
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.40 in k tema še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dn6 31. januarja 1902 v Pennsylranlji.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zaxab, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 47S, Forest City, Pa.
I.	tajnik: Iyan Telbaw, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
II.	tajnik: IvAN Žioan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bttcineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Goeenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Kaeol ZALAR, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa.
John Telban, P. O. Eox 607,
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
KJE STA?
Jurij Butala in Anton Part j a n. Za njun naslov bi rad zvedel vsled prijateljstva: Anton Mervar, Box 42, Mercer, Wis.
SLUŽBO IŠČE
mlad fant, ki zna slovenski, nemški in anpleški jezik, zna dobro igrati harmonike in ima veselje delati v kakem saloonu. Jakob Kraniz, Bov 61, Clinton, Ind.	(19-22-11)
Svira vse vrste glasbe.	(r
(OLll^	J^Stf Učenje kacega inštrumenta je
nepotrebno.	g
Columbia Records.
p- 1 i -iaat	stroj govori razločno.
Pišite po brezplačne cenike v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad: $10 ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat.
Povsem nov! proces. Mnogo bolj trpežen, nego ^ak drug cilinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO., 93 gSsrfSFSS?
liWa^ čfj>ffj; Trfi=g—SS EP	.TT. .TJ! .Tr^-Sr-g^-p3--"-1^
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland. Ohio. C h a s. D e r k a n c , 215 N. Congress St., Kenosha, Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St., Joliet, HI. Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa. Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvu.
Anftležko slovnico imamo zopet * zalogi. Stane 40 centov s poštnino »r ML
Sopris, Colo., 14. nov
Gospod urednih, dovolite mi nekoliko prostora v edinem slovenskem dnevniku. Rojakom je znano, da smo pričeli s štrajkom dne 9. nov. in to po Coloradi, New Mexici, Utah in Wyo-miugu; dober vspeh upamo v Coloradi in New Mexici; po New Mexici tapajo vsi rovi, po Utah in Wycmin pu pa deloma delajo. Tukaj okolu Trinidadia ne delajo v nobenem rovu razven v dveh v Primero in Hastings Na Primero delajo menda sami J a ponci, ki so dobro zavarovani od de-putyjev in enako na Hastings. Tukaj na Sopris ne dela nihče, vsi smo pri stopili k uniji, enako je po drugih krajih in je nas lepo število. Kojakom kteri še niso pristopili k uniji United Mine Workers of America, priporo čam, naj to tem preje store. Le združenju je moč in z združenimi močmi se zamoremo vspešno vojsko vati proti kapitalizmu, našem skup nemu sovražniku. Kakor smo izve deli, štrajk dobro napreduje, lastniki premogokopov F. Ln I. Co. in Victor Co. so se toliko podali, da priznajo osemurno delo in nekoliko povišano plačo pri toni in tudi pri dnevni pla >"i, toda unije se branijo priznati rokami in nogami. Mi delavci pa hočemo v prvej vrsti priznanje unije, potem se še le za drugo zmenimo, tem štrajku se nam ni bati, da bi bili ffladni, kakor je vselej dosedaj bilo vsak mož in družina bode se živežem preskrbljena. Vodja štrajka je John Mitchell, mož ima trdno voljo in upa zmage. Ako bi pa kedr hotel na vsak način delati, imajo uradniki priprav Ijeno delo za več tisoč mež v iztočnih državah. Kojake opozorujem, d«; do kler bode trajal štraj, da naj ne ho ,dijo sem, ker družbe bodo skušale do bjti skabe po raznih agentih. Pozdrav rojakom!	J. T., štrajkar
CleTeland, Ohio, 16. nov.
V četrtek dne 12. t, m. se je poročil tu v Newburgu g. Frank Podles- navedemo). V New Yorku pa ovčiee, nik iz Kadeč pri Zidanem mostu z ki kupijo take listke, zopet čakajo gospico Tončiko Volčanšek iz zele- Judje. Kaj ne, "oberkatoliška" do-nega Štajerja. Temu je sledila obi- movina, za denar se že lahko pajdaši! čajna avatovščina, ktere ao se udele- z Judi? Dobe* tek, Maslar!


/	—OO--^ 1 \n
r Frank Sakser"* S
V 109 Greenwich Street., New
USTANOVLJENO LETA 1893.	USTANOVLJENO LETA 1893.
b c

--„—- j
— Papirnata domovina, vstanovljena z protestantsko - židovskim in žal, tudi slovenskim denarjem se zopet v n^s zaganja. Svoje-časno smo objavili povsem nedolžno anekdoto o nekem duhovnu, kteri se je kopal v pričo raznih krasnih kopalk. V dotičnej notici nismo navedli , je li bil oni duhoven, imenom Greig, katoliški, luteranske ali židovske veroizpovesti, toda kjubu temu se je Maslar v nas zagnal. Rev. Grcig je presbiterijanski duhoven, mestece Roseland se pa nahaja v Cook countyju, država Illinois, o čemur se Maslar tudi lahko prepriča.' Čudno, da se panirnata domovina ni ob nas obregnila, ko smo poročali bu-' dalosti "duhovna" Dowieja. Pa saj vemo, da papirnata domovina, ki je bila vstanovljena s pomočjo prote-stantovsko - čifutskega denarja, še dandanes dela kupčije z Judi; ker sama nima parobrodnih listltov pa iste kupuje pri Judu (imena lahko
▼ i w-v »ij-^ pošiljam najceneje in najhitreje v staro do-I | 1^1 /\	g §—< movino. Milijone kron pošljem vsako leto Sloven-
J -B^ ■	m. M	m 4 cenl jn Hrvatom donm in ni čuti glasu o nepravilnosti 1 Kaka
'fS redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in ]>ošt.


Sedaj pošljem lOO kron za $20.40
3«	^
in IS centov požtarinc, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
D A	I ICTLT? prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-
l IvOOKU'l/i N L*	I IVlT< kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
--mi javi, po kterej železnici- in kedaj pride v
N"w Vork in nas mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen liotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in ]>okliče 3795 GortlancJt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potein se z naini slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštov anjem
FRANK SAICSER,
lOQ GREENWICH ST.,	NEW VORK, IN. V.
Vsakdo naj pazi na hišno Številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon: 3795 Cortlandt
Telefoni 3795 Cortlandt
Jugoslovanska Katol. Jeinota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn, Podpredsednik: John Keežišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L, BROZICH, Ely. Minn. II. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: i van Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. ivan Primožič, P. o. Box 114, Eveletli, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 113 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Juki j B rožič, Ely, Minn.
ter je razbila nekaj oken j. Ker se je nakrat culo, da je Khuen v hotelu ''pri avstrijskem cesarju", podala se je množica tja, kjer je tudi demonstrirala. Od tu je množica šla pred stanovanje podbana Susmanoviča. Med potoma je dobila grofa Erdodv
— Knjige družbe sv. Mohorja so dospele in sicer: 1. Zgodbe sv. pisma 10. snopič; 2. Pamet in vera. II. del; 3. Domači vrtnar; 4.
V Kelmorajn; 5. Slovenske veče^ nice 55. zvezek; 6. Koledar za leto 1904 Vsi ni rojaki, ki so knjige pri nas OHIO, otvoril
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem v CLEVELAXDU,
Ely,
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve liaj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 103, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
Mohorjeve knjige so dobit i za ceno $1.25 v Clevtlandu, O . v Fr. Sakaerjevi podružnici na 177S Si. Clair St.
V Ameriko se je odpeljalo dn< 4. nov. ponori z južnega kolodvora v Ljubljani 10. o.sob. Mestna policija je na kolodvoru prijela nekega moža. ki je hotel štiri fante z napačnimi potnimi listi spraviti v Ameriko, dn bi se ti odtegnili vojaški dolžnosti. Fantje, ki so bili tudi prijeti, so morali temu možu plačati po 20 K za potne liste in po 20 K pa so poslali nekemu agentu v Bremen.
O b e s i 1 a se je 2»-letna slaboumna posestnikova hej, Rozalija Baje iz Višnie, okraj Vipava.
Obesil se je v Vojniku 7G let stari Jožef Bronev, ki je všel iz hiralnice v Vojniku.
P o ž a r. Dne 2. nov. je ogi*nj vni-čil v Račjem -< lu kozolce v Ameriki bivajočih bratov Jakopič. V kozolcu j«* ime! stanovnik Fran Kolčne sahrn-njene svoje poljske pridelke, ki so v>i zgoreli. Škoda znaša več sto kron. ki pa je deloma pokrita z zavarovalnin-.. Ogenj so zanetili otro<-i, ki so se pod kozolcem igrali z užigalieami.
Vžigalice niso za otroke. Jože Erklavc, Črevljar iz Daljneviisi v ljubljanski okolici pustil je dne "0. okt. dopoludne svoja dva otroka, kletnega Jožeka in 4letno Uršiko, bre nadzorstva sama v sobi, med tem. ko je imel on s svojo ženo zunaj hi~t opravka. Kmalo nato zasliši Erklavc pretresljivo kričanje iz sobe. urno teče v hišo in najde svojo hčerko • plamenu. Zgorela je otroku v pravem pomenu besede vsa obleka na životu. V groznih muknh je drugi dan deklica umrla. Otroka sta se igrala z vzi galieami in pri tej priliki se je otre ku krilce vnelo.
——— •
Nesreč a. V Kropi je dne 27. okt. ponesrečil dninar Andrej Skriba pri razstrelitvi neke skale. Močno poškodovanega moža so prepeljali v bolnico v Ljubljano.
Iz C i r k n i e e se piše: Nameravana zgradba železnice Rakek Bab-nopolje bi bila vsem ob cesti ležečim vasem v neprecenljivo škodo, ker zgubili bi vsi kmetje-vozniki svoj zaslužek, brez kterega bi ne mogli obstati, in bi jim ne preostajalo druzega, kot preselitev v Ameriko, vsled tega izgubili bi tudi trgovci, krčmarji in obrtniki mnogo zaslužka, in marsikteri bi bil tudi primoran svojo kupčijo opustiti ter iti s trebuhom za kruhom Radi tega je občinski odbor cirkniški dne 31. okt. jednoglasno sklenil, poslati na merodajno mesto peticijo, da se nameravana zgradba železnice Ra-kek-Babnopolje zabrani in tako obvaruje obstanek tukajšnjih prebivalcev.
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem
sodišču. Pavle Cerar in France Konjar, oba iz Viševka, Janec Petere iz Dol. I -ovre in France Kokalj iz Doline. Janez Fajdiga iz Vinja, France Orehek iz Zej in France Cerar iz Vrha so prišli pozno na večer 8. vel. srpana t. 1. oboroženi v Zgor. Javoršico z namenom, da bi tamošnje fante
man so v Nemškem Rovtu pretepli
sirarja Jožefa Polaka. Medja ga je s steklenico, Jože Rozman pa z nekim lesom po glavi udaril: potem so vsi trije za njim stekli v sirarno, tei mu poškodovali 80 K vredno harmoniko in zadrugi lastno mizo in kotel. Prepir se je baje radi tega pričel, ker je Polak v šali rekel, je on v \rtno lo'io kamen vrgel. Medja je bil obsojen na 10, Janez Rozman na 6, in Fr. Rozman na 5 tednov težke ječe. —Janez Plahutnik, posestnik v Godicu, se je spri s svojim očetom zaradi vžit-ka, vrgel ga je dvakrat na tla in ga z obuto nogo suval. Ker ni hotel oče oroti sinu pričati, ga je sodišče hudodelstva težke telesne poškodbe opro stilo. — Ze večkrat kaznovani brivski pomočnik Anton Kastelic iz Sp. Šiške je v občinskem zaporu v Škofji Loki stražnika, ko sta mu preiskala žepe, z rokami od sebe suval, ter zade jednega redarja rod rebra in mu tudi strgal verižico od ure; sodišče ga je na ti mesecev težke ječe obsodilo.
T i f u s v bolnici. V graški splo--ni bolnici je nastopil tifus epidemi-ui . Devet usmiljenih sester je obolelo.
Od tatinskih lovcev ustreljen. Dne 3. nov. je nesel Ivan Sehweiger iz Loepersdorfa na Šta jerskem svojim delavcem v gozdu ju žii .. Komaj pa je prišel do svojih 1« lav. v. je počil strel, in kmet še je r koleno zadet, zgrudil na tla. Ker ni ■ * •" 1 litre pomoči, je ranjenec v gozdu / irvavel. Sumijo, da so to izvršili
i > <1 lavci, ktere je njegov sin videl
ii;- ti i/, gozda. Orožništvo je zločin-na sledu. — Iz Celovca poro-
di". da je 49 let starega gozdarja
rrot'a Widnianna ustrelil tatinski lo->'• . -.o. ki se je sam naznanil so li-u.
S . m <. 111 o r v Goric i. Dne 4. n-.v. dopoludne se je vrgel z malega a< - i koncem uliee Sv. Klare v glo-110 v Koren okolu 56 let stari me--etar Josip Kolavčič, doma z Vogar--kega. Stanoval je v ulici Stračice št. M. Pri padcu se je seveda ves pobil in polomil, pa vendar so ga prinesli :e živega v bolnišnico.
Zaprli sov Gorici nego Arfnezo K< .zimsko iz ruske Poljske, ki je oble-•eua kot nuna nabirala milodarov po
deželi.
Zopet civilni pogreb t Ric-manjih. Na praznik Vseh svetnikov bil je popoludne v Riemanjih pogreb Petra Kureta, večletnega blagajnika bralnega društva in pevskega dru--tva "Slavec". Pogreb se je vršil, kakor navadno, civilno, ter ga je vodil vaški župan Ivan Berdon.
Ljubljančan obsojen v Tr-<tu. Tistega natakarja iz hotela "južna železnica" v Gorici, po imenu Adolf Mencin, ki si je bil prisvojil ^voto 15S K 60 v., so prijeli v Bregen-ou, kamor je bil prišel iz Italije, ter ga dovedli v Gorico, kjer so ga postavili pred sodnike, ki so mu prisodili tri mesece ječe.
Aretirali so v Brucku na Muri iz Trsta lani pobeglega trgovca Pav,
la Lebana.
Italijansko vseučilišču v Trstu. Kakor poroča "Piccolo" iz dobro poučenih dunajskih krogov, bo v na-učnem ministerstvu dovršene študije
pretepli, baje zato. ker so jih ti hoteli jo italijanskem vseučilišču. Za rešitev lansko leto pretepsti. Najpreje so na- tega vprašanja so trije predlogi, eden
padli fanta Antona Južno in Antona Grininija, a ta dva sta jim ušla ; nato so pretepli Franceta Pirnata in ga pobili na tla, ter ga na glavi težko poškodovali. Sodišče je vseh sedem fantov krivim spoznalo in obsodilo: Pavla Cerarja na 10, Konjarja na 8, Peterea na 8, Lovreta Kokalj a na 8, Fajdigo na 5, Oreheka na 6 in Franceta Cerarja na 8 tednov težke ječe. —France Media, Janez in Jožef Roz-
izmed teh učiličša.
določa Trst za sedež vse-
— Zopet demonstracije v Zagrebu. Dne 3. nov. dopoludne se je razširila po Zagrebu vest, da je prišel v Zagreb Khuen Hedervary. Pred zbirališčem madjaronske stranke so bile popoludne velike demon-monstracije. Množica, med ktero je bilo mnogo dijakov, je upila "Abzug"
. ^	.. ----------— ■	— — — —	""j'Kc jJii uaa
na, ki je moral čuti mnogo grenkih,	naročili, jih dobe v teku par dni de-! Erdody je bežal Sušmanovo hišo. Do- loma po pošti registrirano, deloma po =
šla policija je aretirala jurista Otona	ekspres. Ako se je kdo med letom pre-
Gavrančiča. Množica je na ves glas	selil, naj nam blagovoli odmah na-
zahtevala, da policija Gavrančiča iz-	znaniti, da ne bodo knjige okolu po-
pusti, ter je grozila, da naskoči poli-	šiljane, ker se rado kaj zgubi in tre-
cijsko poslopje, ktero je obkrožilo po-	ba dvakrat plačati poštarino. licijsko moštvo na konjih. Končno je' Naročili smo 200 iztisov več in jih
množica odšla, ker je Sušmanovič ob-	Prodajamo po $1.30, dokler zaloga ne
ljubil, da bo Gavrančič izpuščen. Vče-	P°ide. Naročitvi je takoj dodati de-
raj dopoludne je bil Gavrančič obso-	nar' to 3e Poštno nakaznico ali ček.
BANČNO PODRUŽNICO
m sicer
jen na 8 dni zapora in za dobo jed-, nega leta izgnan iz Zagreba. Včeraj dopoludne sta bila pozvana na polici- i jo tudi jurista Gogliardi in Duma, a' sta bila po zaslišanju takoj izpušče- ! na. Sotrudnik "Obzora", Hinko Križ- j man. je bil aretiran.
Upravništvo "Glas Naroda".
Iz New Yorka v Trst in Reko
naravnost vozi Cunard družba in ve-— Blažja struja. Odkar je lj.a do Trsta v 3- razredu $38. Par-nastopil vlado sedanji ban, je zavla- nik te družbe odpljuje iz New Yorka dala v političnem življenju hrvatske- dne 24' novembra ob 10. uri dopolu-ga naroda blažja struja. Za bana dne\ Parniki so veliki z 13.500 to-bana Khuena tako pogosti kolitični nami t0yora, na dva vijaka; potniki progoni so prenehali; konfiskacije dobe tudi vino" Zastopnik te družbe opozicijonalnih časopisov so redkejše Je	Sakser, 109 Greenwich St.,
in celo sodnije sodijo blažje, nego so	York in 1778 St- Clair St., Cle- j
1778 ST, GLAIR ST., CLEVELAND, OHIO
Tam me zastopa večletni vslužbenec ter ga vsem toplo priporočam.
gospod ANTON BOBEK
Frank Sakser,
109 Greenwich Street, New York.
do sedaj. Nedavno je zavrgel stol sed inorice prvo obsodbo opozicijonalne-ga časopisa "Narodne Obrane", ki bi bila morala plačati do 1000 K kazni, ter odredil novo obravnavo. Ceio zagrebški državni pravnik je že v marsičem popustil ter pri zadnji obravnavi proti Štefanu Radieu radi za plen jene knjige "Uzničke uspomene" priznal, da so nektera mesta po krivici zaplenjena, a ravno te dni je dobil odlok sodbenega stola tudi urednik Socialističnega lista "Svobodna Rieč" Vilim Bukšeg, da je ustavljena proti njemu preiskava radi motenja javnega miru. In vendar je bil Vilim Bukšeg že dva meseca v preiskovalnem zaporu. Mogoče, da je namignil odnijam sam novi predstojnik pra vosodja, L. Marjanovič, da se blaže ravra, saj je bilo dozdaj že tako preveč ojstrih sodb. Pa ne samo siKinij ske oblasti, nego tudi politične so začele blažje ravnati. Politične skup ščine se zdaj dovoljujejo skoraj povsod brez vsakih zaprek. Seveda se najde še kje kak zagrizen privrženec poprejšnjega Khuenovega sistema, ki zabada v narod toda proti takemu se najde zdaj vendar le zdravilo pri osrednjej vladi, dočim poprej na pomagala v takih zadevah nobena pritožba. Najhuje se še drže Khuenov-ščine v belovarskokriževačkej ž upa niji, toda tudi tukaj je moral popu stiti glasoviti veliki župan Kukulje vič, i zadnji dve veliki skupščini sta pokazali, da khuenovščina vendar le tudi tukaj pojema. S to blažjo t>tru-jo je pobito deloma tudi grdo štreber-stvo, ktero je tako lepo vspevalo pod Khuenovščino, pa je nade, da se sčasoma zapre pot nesposobnim in nevrednim ljudem do boljših služb. Zato bi bil tudi že skrajni čas, kajti khuenovščina je spravila na površje v vseh strokah javnih služb toliko nesposobnih ljudij, da nazaduje vsa uprava. Novi ban je začel čistiti to Augijevo stajo, toda mnogo časa bode še preteklo, da bode popolnoma očiščena. Madjaroniji pa je bila ta štrebenska četa najvažneja podlaga, in dokler se le-ta ne izpodrine, ne bode konca na Hrvatskem tudi madjaroniji, ki je otrovala na Hrvatskem vse politično in socijalno življenje.
—	Srbija se neprestano oboro-žuje. Razun 8 topov s 1000 granatami, ki jih je naročila pri Škodi v Pl-znju, naročila je znova v Pariza tri nove baterije. Nadalje še hoče od Kruppa kupiti 40 brzostrelnih topov z municijo, ako tovarna sprejme plačilne pogoje.
—	Glasovi o volitvah v Bolgariji. Časopisje se obširno bavi z volitvami v bolgarsko sobranje in je soglasno v sodbi, da je imel knez Ferdinand izredno srečo. Zmaga sedanje vladne siranke pomen j a zavezo proti-ruske bolgarske stranke Stambulov-cev. Do tega izida je največ pripomogla nejasnost ruske politike v rna-cedonskem vprašanju. Sedanja vlada je bolgarsko vojsko z velikimi žrtvami reorganizirala, da je pripravljena za vsak slučaj. Knez Ferdinand in njegova vlada skušata zlepa doseči vspehov za Macedonce, ne bodeta pa tudi ne pomišljevala prijeti za orožje ako se evropski diplomaciji ne posreči razvozljati macedonskega vprašanja, kjerega je evropska diplomacija sama pomagala zaplesti.
Razširjenje tržaške luke. V Hamburgu se mude posebna komisija avstrijske vlade, ki proučuje v zadevi razširjenja tržaške luke on-dotno luko.
veland, O. Iz Trsta do New Yorka pa velja listek 3. razreda $36.
NAJTEŽJA SREČA KASTO JE ZDRAVJE.
Kdor je bolan in si želi svoje zdravje pridobiti, naj pazno Čita sledeče vrstice, ker to bode bolniku velike koristi.
Kretaiije parnikov. v New York bo dospeli:
Grosser Kurfuerst, 18. nov. iz Bremena s 1744 pot.
Dospeti imajo:
Teutonic iz Liverpoola. Bordeaux 28: nov. v Havre. Patricia iz Hamburga. Carpathia iz Liverpoola. Lucania iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Zeeland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena.
Odpljuli so:
Main 19. nov. v Bremen. La Savoie 19. nov. v Havre. Fuerst Bismarck 19. nov. v Genovo.
Odpljuli bodo:
Cymric 20. nov. v Liverpool. Kroonland 21. nov. v Antwerpen. Hohenzollern 21. nov. v Genovo. Pennsylvania 21. nov. v Hamburg. Umbria 21. nov. v Liverpool. New York 21. nov. v Southampton. Kaiser Wilhelm der Grosse 24. nov.
v Bremen. Teutonic 25. nov. v Liverpool. Statendam 25. nov. v Rotterdam Grosser Kurfuerst 26. nov v Bremen. La Bretagne 26. nov. v Havre. Zeeland 28. nov. v Antwerpen. Furnesia 28. nov. v Glasgow. Patricia 28. nov. v Hamburg. Bordeaut 28. nov. v Havre. Lucania 28. nov. v Liverpool. St. Paul 28. nov. v Southampton.
$34
velja vožnja iz NEW YORKA do LJUBLJANE. ZAGREBA, KAR-LOVCA, REKE, TRSTA, in to čez Genovo. Parnik odpljuje dne 5. decembra t. 1. Vožnja iz New Yorka do Geifove traja 15—18 dni.
NAZNANILO.
Podporno društvo sv. Barbare št. o-?, J. S. K. J., naznanja vsem društvenim bratom, da se bode služila slovesna služba božja dne 4. decembra t. L, to je na praznik sv. Barbare ob 10. uri, v katoliški cerkvi na Butler St., v Pittsburgu, Pa. Srčni pozdrav!
Tomaž Previč, blag.
Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočam t obilen obisk
ssuloco^.,
v kterem vedno točim sveže Schlitz Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. -
S spoštovanjem
JOS. DEMSHAR, Rock Springs, Wyo,
ROJAKI!
Uljudno ste vabljeni na
VESELICO
ktero priredi
P0DP. DRUŠTVO "SLOVENIJA1
dne 2L nov. 1903. ob A8 uri zvečer v UNION HALL, 1696 St. Clair St. Cleveland 0.
IgTala bode domača godba.
Kdor je zdrav in snažen, zamore biti srečen, kdor pa svoje zdravje zgubi, ni nikdar vesel in zadovoljen. Zato pa je dolžntet vsacega človeka, da se pobriga, da svoje zdravje ohrani, dokler ni prepozno. Več krat bi se dalo nevarno bolezen ozdraviti, ako bi dotiČni takoj iskal pomoč pri dobrem zdravniku. Iz male iskre postane velik ogenj, isto-tako vsled malomarnosti pri človeškem telesu nastane pogubna bolezen.
Slabi ali pa popolnoma neizkušeni zdravniki spravijo cvetočega člove i ka v grob, ker ti zdravniki zdravijo ; bolnika brez izkušnje v tej stroki. Ako je že bolezen zastarela, je umevno, da temu ni mogoče priti v okom.
Ako ste nevarno bolni, potem pišite popolno zaupno: Dr. Drake, predstojniku Nationai Medical Association, 34 W. 26th St., New York. Ta zdravnik vas bode popolnoma ozdravil, dasiravno bi morda kaki : drugi nad vašo boleznijo obupal. Dr. Drake povrnil je zdravje ne samo enemu, ampak tisočerim, če , ravno drugi zdravniki niso mogli j pomagati; dr. Drake nikdar ni mi-j sli I, da mu je mogoče vras ozdraviti, j ali on s pomočjo svojih asistentov (specijalistov) vašo bolezen točno pregleda in potem, ko se uveri, da ozdravite, lahko prevzame garancijo za popolno ozdravljenje.
Dr. Drake ne obljubuje samo, ampak kar obljubi, tudi izpolni. On se pismeno zaveže, da hoče vsako bolezen ozdraviti in tudi za to jam či. Bolniku ni potreba priti osobno v New York, zadostuje, da bolnik točno in vestno svojo bolezen po piše v svojem materinem jeziku.
Pošljite to Dr. Drake-ju in on vam bode odpisal ter natančno naznanil vašo bolezen, tako da zamo-rete biti sigurni, da vas bode popolnoma ozdravil.
Ženske bolezni, vsakovrstne otročje bolezni, bolezen srca, pljuč, jeter, ošpice, početek jetike, bol v mehurju, slabokrvnost, krvotok, bol v črevah, razni katari, zastrupljena kri, božjast, lišaji, črvi, rumenico, revmatizem v glavi, bolezen v ko Stih, zlata žila, krč, srbenje, rak,
nervoznost, bolezen v obistih, bolezen v ušesih, nezdravo potenje, tifus, gliste, kapavica, težko dihanje, bolezen v ledjah, tajne druge bolezni itd.
Vse te bolezni ozdravi dr. Drake popolnoma vestno in v kratkem času.
JAVNE ZAHVALE.
Steelton, Pa., 17. sept. 1903. Spoštovani g. dr. Drake; —
To pismo izvolite obelodaniti v časopisu, da bi mojim rojakom služilo za vzgled. Jaz sem bil bolan na pljučah, a vsaki dan sem bil sla-beji. Vsi zdravniki, na ktere sem se obrnil, so nad menoj obupali. Končno sem se obrnil na dr. Drake-ja, kteri mi je poslal medicine in iste so mi pomagale. Tekom Šest tednov sem bil popolnoma zdrav.
To je gola resnica in vsojam si imenovanega zdravnika vsem toplo priporočati.
Spoštovanjem
F r a n j o M o š a t, 353 Frederick St., Steelton, Pa.
Blagorodni.g. dr. Drake:
Čital sem v časopisu mnogo o Vas, veliko denarja sem potrošil, ali nihče mi ni pomagal. Obrnil sem se na Vas in medicine jemal, kakor ste mi naročili. Pomagale so mi. Skoro gotovo bi jaz umrl, ako bi Vas ne našel. Priporočam Vas toplo mojim sotrpinom. Spoštovanjem
Andreas Doviega, P. O. Box 15, Center Rutland, R. I.
Slavni dr. Drake: —
Jaz Andrija Resničky pripoznam Vas za pravega zdravnika. NajsrČ-neje se Vam zahvaljujem za medicino, ktera me je popolnoma ozdravila. Imel sem hudo bolezen v hrbtu več nego devet let, ali hvala Bogu, ozdravil sem popolnoma. Lverjen sem, da ste najboljši zdravnik. Bog vsegamogočni naj Vam to, kar sfe mi storili, stotero povrne. Z veleštovanjem
Andrija Resničky,
Dudley, Pa.
Zavod je odprt: Od 10. ure dopoludne do 5. ure popoludne in od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. ure dopoludne do 1. ure popoludne.
Pisma treba nasloviti*
DR. E. G. DRAKE,
national me d cal association,
34 West- 36th street,	New York City, N. V.
POZOR ROJAKI !
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otvoril na
Rojaki so vstopnine prosti.
ODBOR. 285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
" tretja hiša od vogla St. Clair St„ pri Germani a Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom
POZOR !
Rojakom v Minnesoti naznanjam, da nemam nikake zvaze z Maks Severjem v Duluth-u, Minn.,
in ako to pretvezo uporablja. «lo-	- ____________
rabi moje ime in svarim rojake	Piiač ter gorkih in mrslih jedil
se za moje dobro ime s tem človekom	vsakem času tudi na razpolago
"GOSTILNA PRI SOKOLr,
kjer imam razun raznovrstnih izbor-
spuščati v kako kupčijo, ker nisem za prav nič odgovoren in ne sprejmem nobene odgovornosti za njegovo delovanje; mož je bil pač nekaj časa v moji službi, a bil odslovljen. Moj edini zastopnik v Duluthu, Minn., je gospod Josip Scharabon, 217 West Superior St.
Prank Sakser.
prostorno prenočišče
Ameriki
ali
za rojake potujoče po novodošle iz Evrope.
Postrežba vsestransko solidna in točna.
Za obilen obisk se priporoča ■ i	John Meden,
285 Willaon Ar«.. Ctareiutd. O.
POZOR!
Slovenci, kteri bi radi pristopili k novemu slovenskemu podpornemu društvo, ktero bode v zvezi z Jugoslovansko Kat. Jednoto, so vabljeni v nedeljo, dne 2 2. novembra t. 1 popoludne ob 3. uri v Hotel Vienna (Neumayerjevo gostilno),- Štev. 89 Second Ave., New York.
Začasni odbor.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1904 se marljivo tiska in bode zelo zanimiv; obilo gradiva in slik bode imel. Slovenske trgovce, obrtnike, saloonerje in druge opozorujemo, da bi dali naznanila- Koledar bode obširen; vsako leto ga prodamo nad 2000 izvodov, vse leto ga narod hrani in je dobro sradstro za reklamo.
Xj±si3o3si-
Pomladanski vetrovi.
pinov so se prej sovražno borili, toda v teh mirnih dvoranah je potihnol vojni hrup; sliši se le šepetanje strežnic, ukazovanje zdravnikov in kak bolesten vzdih trpečega vojnika. _	.	„	I . . Zaradi preobilejfa moštva bolnikov
Povest iz časov francoskih vojsk. «jelo je c.estokrat potrebne postrežbe,
osobito pa zdravilnih in okrepčcval-nih jedij pomanjkovati. Mestni sta-novniki in okoličani so torej mnogo potrebnih rečij sami darovali ter jih radovoljni v bolnišnice pošiljali. Najbolj vneta dobrotnica je bila gospa Dobrinova, njo pa je k bolnikom s polno posodo milodarov vedno spremljala njena nova družica Ljudmila. Tudi danes ste oddali mnogo bogatih darov. Pozvedeli ste o vseh novostih in novejših naredbah v bolnišnici, povprašali ste še po nekterih že znanih bolnikih, nato ste pa hoteli zopet oditi. Usmiljena sestra ju je spremljala. Pri vratih pa jih dohiti neka strežnica ter odda sestri majhno knji-žieO. "Sestra Lucija! Zdravnik Je ve-
(Dalje.)
"Da, da, moji vnuki so moje edino veselje v starosti", nadaljuje ženica z veselejšim glasom ter otrokom, ki so ^e k njej stiskali, lice gladi in lasce ravna. "Moja hčerka je vzela nekega vojaškega zdravnika, dobrega moži:, s kterim je po mestih dolgo srečno živela, a tudi ona je že davno zgodaj, prezgodaj umrla. Sedaj sem ostala sama. Moj zet ima zadnja leta, odkar so vojske nastale, po bolnišnicah in na bojnem polji premnogo težavnega službovanja. Poslal je toraj otroke k meni; saj so pri meni v najboljšem varstvu. Meni je pa tudi najljubša zabava oskrbovanje teh gojen cev, kteri so mi izmed vseh sorodnikov edini še ostali na svetu. Ce pa Vam, moja ljuba varovanka, gledam v oči, zdi se mi, da mi moja omrla hči sedi na strani. Da, da, draga Ljudmila!" nadaljuje živejše stara ženica ter stiska goreče Ljudmili roke, "ostanite Vi še dolgo, ostanite vedno pri meni! Saj ste Vi tako dobra, tako mila, kakor je bila moja pokojna Micika."
Kako dobro de nesrečnemu človeku v žalosti sočutno in zvesto prijateljsko srce. Gospa Dobrinova je bila Ljudmili iz celega STea udana prijateljica in neutrudljiva tolažnica. Ljudmila je imela pri njej v svojej stiski mirno zavetje, in nerada bi s* sedaj ločila od svoje dobrotnice ** domači kraj, kjer bi na mestu toliko sladkih in grenkih spominov, na mestu svoje izgubljene sreče še bridkej-še čutila svojo revno osamelost. Pri enakih izjavah sočutnosti ni odgovarjala svojej starej prijateljici, a hva-ležno-milo je uprla svoj pogled v njene dobrotne oči, na njenih prsih je utešila izvir svoje dušne bolesti. H išna gospa se je pa z nenavadno živahnostjo, ktero bi kdo komaj njenim letom prisojal, in z neko otročjo po-strežljivostjo kretala okoli nje, da bi jo le nekoliko razvedrila.
"Cujte, Ljudmila, draga Ljudmila! Kaj Vam moram še povedati! Težko sein Vas že iz mirodvora pričakovala, ko ste pa prišli, mi ni več na misel prišlo. Moja stara glava vse pozabi in spomin me od dne do dne znatno zapušča. Poslušajte toraj, kake lepo sanje sem danes imela. Moj sin se je k meni vrnol, z njim pa je prišel Vaš mož. Videti je bilo, da sta dobra znanca, in da sta že dolgo časa v svojem življenji v enem kraji prijatelj sko skupaj živela. Da združena, za roko se držeč sta stopila pred naju. O Ljudmila, kako nenadno svidenje, kaka neskončna radost! Z detetom v naročji ste hiteli svojemu Vinku nasproti, on pa veselja razvnet ni mogel spregovoriti: jokaje je Vas milil, smehljaje je sinka ljubkoval, ki mu je svoje slabotne ročice kvišku molil. To je bilo veselje, in jaz nisem še nikakor obupala, da vse to še v resnici učakave."
"Sanje, prazne sanje, ki nam spanji vse to rišejo in upodobujejo kar po dnevu navadno mislimo in po čem hrepenimo. Se ve, da vsak rad to upa in veruje, kar želi."
"Pa vzamite človeku upanje, in on postane najnesrečnejša stvar na svfc tu. Poglejte moje sive lase! Dokaj prevar in bridkostij sem že preživela, dolgo že pričakujem vrnitve svojega sina, a neki notranji glas mi vedno govori, da ga bodem še pred smrtjo videla. Ljudmila! Ne hudujte se nad mano, če Vas morebiti žalim. A ven dar ne morem zamolčati, da mi Vaše berzupno žalovanje ni všeč, kakor da bi že imeli zanesljivo poročilo o mo-ževej smrti. Ljudje so s prva res za-vpili, da so Francozi med drugimi tudi Vašega moža usmrtili, toda pozneje smo zvedeli, da so ga pač k smrti obsodili, nato pa vendar živega in zdravega iz Novega mesta odpeljali. Jaz mislim, da so mu prizanesli ; ko bi ga hoteli umoriti, bilo bi se to že v Novem mestu zgodilo, kjer so tudi druge ujetnike takoj postrelili."
"Vendar pa kliubu skrbnemu prizadevanju ne moremo zvedeti, kje naj bi sedaj bival."
"Pomislite na sedanje vojne razmere! Francozi so se iz Dolenjskega in skoro že iz Kranjske umaknoli, svoje ujetnike so pa že prej ven iz dežele v svoje utrjene trdnjave poslali. Kdo bi zamogel od sovražnika v vojnem času pozvediti, v kterej ječi ima svoje ujetnike! Počakajte prihodnjega premirja! Med tem pa skrbi ve, da po naših bolnišni^Sfc bolnikom in ranjencem, bodisi domačim ali pa Francozom, kolikor mogoče po-laj save njih bridko osodo; kajti kar jim mi darujemo, to prejemajo morebiti naši rojaki in sorodniki na tujem iz milostne tujčeve roke." —
Popoludne istega dne še gre Ljudmili! s svojo gospodinjo v mestno bolnišnico, kamor je tudi prej rada zahajala.
V velikih dvoranah so stale v dolgih vrstah bolniške postelje. Vse je bilo natlačeno ranjenih vojakov vseh avstrijskih narodov, med njimi je bilo tudi nekoliko Francozov, ki so tu na sovražnih tleh od usmiljenih lju dij pričakovali olajšanja svojih mak. Z marsikterimi svojih sedanjih eotr-
lel, da bi onemu francoskemu častniku, ki je nedavno prišel, to knjigo odvzeli. Kajti vselej, kadar to knjigo zaprleda in jo odpre, prične blesti in
vpiti, da je groza. Pri tem se pa sila muči in tako utrudi, da bi razvnet utegnol vsah hip umreti; saj je le še malo živ. Morebiti knjižice še zgrešil ne bode."
"To je tisti francoski častnik, o katerem sem Vam že pravila", poreče sestra Lucija svojima gospema. 'Pred tremi dnemi so ga pripeljali k nam. Pri Višnjej gori so ga naši ujeli. Ujet se je še vedno branil ter se skušal svojih napadnikov iznebiti. Pri tem je bil pa tako hudo ranjen na prsi in na noge, da ne bode nikdar več ozdravel."
"Saj pa tudi sam ne upa več zdravja", pristavi strežnica.
"Včeraj m§. je poprosil, da naj to knjižico po njegovej smrti v zavitku na pošto oddam. Napis je sam na neki listič zapisal, kterega je v knjigo pridejal."
Sestra Lucija odpre knjigo ter na dotičnem lističu prebere napis, kteri je bil z onemoglo tresočo se roko napisan : "Gospa Ljudmila Rojar na Lipnici."
Ljudmila se iznenadjena zgane, njena gospodinja pa je začela v enej sapi povpraševati, kaj to pomeni:
"Kdo jeto pisal ? Kdo Vas tu pozna ?"
"Major Besson. On mora tukaj biti", odgovori hladno Ljudmila. Knjižico je odprla, v njej je pa našla ne samo napis nase, ampak tudi oni osodepolni listek, kterega je bila na Lipnici poslala majorju. Major se jej je smilil, a rada bi se ga bilavendar sedaj ognola zaradi neljubih spominov preteklih dni j. Njena gospodinja je bila pa bolj radovedna. Želela je majorja videti, o kterem je že marsikaj po Ljudmili slišala. Obe ženski | šiljajo l>od naslovom: je prijela za roki ter ju je peljala v bližnjo sobo, v kterej je major na nasprotnem koncu v postelji pri oknu ležal in spal. Ljudmila je pri mizi pri vratih obsedela, kjer je major ni mogel videti. Iznenadno svidenje bi njemu bilo škodljivo^ njej samej bi pa tudi ne bilo ljubo. Pri mizi sede je svojo gospodinjo pričakovala; odprla knjižico, majorjev dnevnik, ter jela iz nje čitati. Nektere liste je malomarno prevrnola, drugod je površno brala, marsikje se je pa globlje utopila v prejšnje srečne čase; premišljevala je in povdarjala, jela je misliti, ali ni tega moža v nekterih ozi-rih vendar preostro sodila.
CDalje prihodnjič.)
International Manufacturing Company
Box 948, New York City, N. Y.
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim d« uživam svojo jjogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za. slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega ieleza (Seal Press), žepnih pečatov (I'ocket Sea' Press), gumas ih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, rerižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj»m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od $2.00 dalje.
Grafofoni, fonografi, ams teur-fotografični ararati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modern h jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.
|U AflV telefon kadar dospe* na kako postajo v New York in ne K jI III veš kako priti k Fr. Saetsebjtt. Pokliči številko 3795 MULJJ1 Cortland in govori slovensko.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobijo ! Kupi ter postreži svojemu mož1! z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršiču,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo.
Telefon: 439 Union.
CUP Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojake in drugim bratom Slovanom	Martin Geršič, lastni;
Ccmoagnie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKJ SO i
,,La Lorraine", na dva vijak*.................. 12.000 ton, 25.000 konjikih moftt.
Sa»oie", „ „ „ ----------------- 13.000 ,,	35.000 ,, ,,
frLa Touraine*', „ „ „ ................. io.oco „	12.000 „ „
,,L'Aquitainc", ,, ,, ,, ....................10.000	,,	16.000	,,	,,
t.La Bretagne"................................. 8.000	9.000	„	,,
„La Champagne"...........................................8.000	,	9.000	,,	,,
„La Gawogne",........................................8.000	„	9.000 ,,	,,
tJtF" Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob to.
ari dopoludne.
Pa-rniki odpijnjajo ii priiUniiča Sty 42 North River, ob Morton Street:
La Bretagne	26. nov. 1903.	*La Touraine	31. dec. 1903
*La Touraine	3. dec. 1903	La Champagne	. 7. jan. 1904.
La Champagne	10. dec. 1903.	*La Savoie	14. jan. 1904.
*La Savoie	17. dee. 1903.	La Bretagne	21. jan. 1904.
La Bretagne	24. dec. 1903.	*La Touraine	28. jan. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Glivia ageieijt: it BROADWAY, NEW YORK.
Matija Pogorele,
prodajalec
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
APBF* ^Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnim* prosto. Tiste ponj
Cene uram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels	$ 3.— Boss case 20 let garancije :
15 Jewels Waltham	89.— 16 Size 7 Jewels	§15.—
Srebrne ure z enim pokro-	„ ,, 15 „	$18.—
vom	S12.— Boss case 25 let garancije:
Srebrne ure z 2 pokrovoma 810.— 16 Size 7 Jewels	$25.—
in višje.	„17 „	§30.—
Opomba. Vse zlate ^^^e so z a vojnim ]>okrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Walthaiii^ kakoršnega kdo želi. Blago poši-( 2jam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razpr«»dajalcem knjig ( dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Xaslov v naročbo knjig je napraviti:
M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Midi.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se oil sedaj naprej po-
Nad 30 let^g y se je obnašal r Dr. RICHTERJEV 1
SVBTOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P0K03TSTIC0, PODAGRO itd.
in razne reumatične nepriiike.
SAflOs 2Set. In 5Oct. v vseh lekarnah "	aH pri
F. A^ Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
NAZNANILO.
Rojaki! Kdor želi dobro Miller j e-vo Milwaukee pivo piti, pri domačem vinu se veseliti, z najboljšim whiskeyem se pojrreti, kubanske smodke smoditi in viržinke kaditi, oni se mora k
IVANU KRUŠIČU zaleteti, na 4. ulici, severno od katoliške cerkve v Frontenac, Kansas. (5nv-31dc)
Cenjenim rojakom naznanjam, da so
HARMONIKE,
ktere jaz izdelujem, v Washington an patentirane za Ameriko. Belo je izvrstno in solidno. Cene so zelo oiake in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča
John Golob. «03 Bridge St., Juliet, 111,
HI. Pogorele^
Care of B. Schuette, 52 State St., Chicago, 111.
J"slooTO S^ozexiolbx,
89 E. Madison Str-eet, -	Cliiea^o, 111.
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel nra........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrnr '^ra......
z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 Jet: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da*ne ? kamnov........$14.00
Opomba: Vse ore s«-, najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob Stoniclip
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-docku. Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani M.r. Kečmajerja. Rankin Pennsylvania.
Za tekooe leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley. Braddočk, Pa.; MatevJ Kikil. podpredsednikom, 854 Cherry Alley. Rraddoek, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II. tajnikom. Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom. Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zpronc. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali-' Ivan Troha. Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo sv^i dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker in&ce jih mora društvo suspendirati.
DruŠtveniki a«itirajte v prid dra-itvm!	ODBOR
4 apr 0£
Holland-America Line
(HOLLAXD-AMERlfSKA ČUTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošta Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-sur-Mer.
N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,50(1 ton.
STAT EN DAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
& Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Iiadi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: i
DUNAJ, I. Kolowratring io.|INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
Parniki o d p 1 j u j e j o: Tz ROTTER DAMA vsak četrtek in iz NEW YORK A vsako sredo
ol> 10. uri zjutraj.	—
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
RJE® STAR LINE
(IVefc o morska, parobrodna družba „Kudeča zvezda")
posreduj o redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, * + + * * + * + + + Philadelphia in Antwerpenomv
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Radeče vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam sknpaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom je priložiti denar.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAN0 dva vijaka 11899ton. KROONLAND.......... 12760ton.
LEELANB............ 11905ton. FINNLAND- .......... 12760ton.
Pri cenah za m dkrovje so vpostete vse potrebščin^ dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot *Vz Anfrwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrjjo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in urnge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA od pljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola š^ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji b listkov se je obrniti na:
Office, 23 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts-ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.