PRAZNOVANJE OBLETNICE RUSKE REVOLUCIJE DEMONSTRACIJE V NEMČIJI IN V RUSIJI, DOČIM JE VLADAL MIR NA BALKANU rOUNGOV NAČRT PROCES PROTI DRUŽINSKA NI POVŠEČI VENIZELOSU ŠTRAJKARJEM TRAGEDIJA V Nemčiji je bilo tekom spopadov med policijo in demonstrant: ranjenih par oseb, do večjih izgredov pa ni prišlo. — Varnostne odredbe po vs.eh balkanskih mestih. — Skoro vsi delavci so prišli na delo. BERLIN, N emčija, 1. avgusta. — Ko mumsticne demonstracije, ko jih namen je bil demonstrirati proti vojni, so se po vsej deželi razmeroma mirno vrš le. Samo v Berlinu je bilo aretiranih trideset o-se b in nekaj ranjenih v spopadu s policijo. V Hamburgu se je zbralo kljub policijski prepoved i osemsto oseb, ki so se pa na poziv policije mirno razšle. Z Dunaja poročajo, da je vladal tam popolen mir. PARIZ, Francija, 1 . avgusta. — Po vsej Franciji so se vršile komunistične protivojne demonstracije, toda do resnih izgredov ni prišlo. HELSINGSFORS, Finska, I . avgusta. — Notranje ministrstvo je prepovedalo vse demonstracije, toda delavci se niso ozirali na prepoved. MOSKVA, Rusija, i. avgusta. — V Moskvi, Leningradu, Carkovu in drugih mestih Sovjetske Unije so se vršile velike demonstracije. Na zborovanju so bile sprejete resolucije, v katerih so navzoči ob-' sojpli vojno ter obljubljali vladi, da jo bodo podpirali v njenih naporih, da ohrani mir. BUDIMPEŠTA, Madžarska, i. avgusta. — Iz v arnostnih razlogov je bil včeraj aretiran bivši diktator in komunistični voditelj Bela Kun. Do demonstracij ni prišlo. BEOGRAD, Jugoslavija, I . avgusta. — Demonstracije ob priliki obletnice sovjetske revolucije so Lile prepovedane po vsej deželi. Policiji se je posrečilo to prepoved vzdržati. Glavni komunistični voditelji so bili že pred enim tednom spravljeni na varno. SOFIJA, Bolgarska, 1 . avgusta. — Po vsej deželi je vladal mir. Skoro vsi delavci so prišli na delo. Grški ministrski predsednik je dognal, da bo morala plačati Grška petindvajset krat več kot je dobila. RIM, Italija. 1. avgusta. — Elev-terij Venizelos. vedno mladi grški ninistrski predsednik, je cb.net preživel pet ur v Rimu na potu v London, kjer se bo posvetoval z ingleškim zakladnicarjem Suow-lenom ter zunanjim ministrom Andersonom, predno bo odšel na repuracijsko konferenco v Haigu. Tukaj se ?e dalj časa pogovorjal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolmijem. Državnika sta razpravljala o reparacijah, balkanskem vprašanju in drugih mednarodnih zadavah. Niti prvi niti drugi pa ni hotel objaviti vsebine pogovora. Grški ministrski predsednik je javno izrazil svoje nezadovoljstvo nad deležem reparacij, ki ga jc dobila njegova dežela na temelju Youngovega načrta. « — To je skrajno krivično, — j3 rekel. — Dočirn dobe nekatere dežele, z izjemo Anglije toliko od I škodnine kot je morajo plačati' Združenim državam in Angliji za j vojne dolgove, je dobila Grška le j petindvajseti del tega. kar mora plana ti. Na temelju zadolžne uravnave je Grška obljubila plačati nekaj več kot tristo milijonov dolarjev. Na temelju Youngovega načrta bo dobila le nekako dvanajst milijonov dolarjev. Po mojem mnenju je Grška edina dežela, ki je bila tako zapostavljena. Moj namen je predložiti vsa dejstva in račune haaški konferenci. Prepričan sem, da bodo Grški prisodili večji delež. ANGL. KRALJ DOSTI BOLJŠI Angleški kralj Jurij je skoro sposoben za potovanje in zdravniki upajo, da bo v Sandring-hamu popolnoma okreval. LONDON Anglija. 31. julija. -Včeraj jc bilo objavljeno, da jc kralj Jurij dobro napredoval in d;.; bo prihodnji teden najbrž lahke mogel odpotovati v svojo poletne palačo v SandrigViamu. Čeprav 5f ni še majhna rana. povzročena vsled odhajanja abscesa v prsih, za celila, se je vendar glasilo, da sc mu stanje boljša. Zdravniki upajo, da ga bo počitek na deželi popolnoma prerodi," In da se bo koncem poletja zope1 lahko lotil vladarskih poslov v pol-»sm obsegu. Nekaj nevolje so vzbudila v dvornih krogih poročila, objavljena prav posebno v Ameriki, da je stanje krUja skoro brezupno in da je n;eg'>vo »dravje tako kritično, da ni upati na okrevanje. Ne veruje se. da so bila ta poročila malicijozna. a učinek je bil tak, kot da so prišla iz najboljših virov. Vsa tozadevna poročila pa so brea vsake podlage. BREMEN IMA ZOPET REKORD Potovanje proti vzhodu je zavrsil v štirih dneh, sedemnajstih urah in petnajstih minutah. PLYMOUTH, Anglija, 1. avgusta Parnik Severonemškega Liovda Bremen" ima nov rekord glede naglice na Atlantiku. Včeraj se je vrnil s svoje prve vožnje v Ameriko ter se zasidral tukaj včeraj zvečer ob četrt na dva-lajst. Razdaljo med New Yorkom ir tukajšnjim pristaniščem je prevozil v štirih dneh, sedemnajstih u-rah in petnajstih minutal Prejšnji rekord je dosegla "Mau-retania", ki je prevozila isto pot v petih dneh in šestih minutah. Vožnja "Bremena" proti vzhodu i jc bila za celih sedemindvajset minut hitrejša kot pa proti zapadu. Na parnik je prišel tukajšnji ' župan ter čestital zastopniku Severonemškega Lloyda in kapitanu na doseženem uspehu SESTRA BIVŠEGA KAJZERJA V BOARDINGHOUSU BONN, Nemčija, 1. avgusta. — Prejšnja princesinja Viktorija. Frau Supkov, je prodala svojo vilo ter stanuje v boardinghousu. Sestra bivšega kajzerja stanuje v nekem hotelu v Mehleinu. majhnem kraju v bližini tega mesta. Ima le eno služabnico ter stanuje skupaj z rusko plesalko Aleksandro. Z dohodki svojega posestva plačuje najemnino in hrano. Kolinski trgovci z umetninami so dobili pravico, da prodajo njeno pohištvo iz vile. ki bo nato dana v najem. BO 26. AVG. Proces bo vodil sodnik Barnhill, s čemur*sta za-• l dovoljni obe stranki. —' Governer je dovolil cd-( log. Charlotte, N. C.. 1. avgusta. — Solicitor John Carpenter je objav;l danes da ^c nahaja governer Gardner na pr Mitnicah ter je telefor.ično odredil, naj se prične proces proti gastonskim tekstilnim stavkarjem :r linijskim voditeljem, ki so obtoženi umora policijskega načelnika Adeiholta iz Gastonije, dne 26. avgusta. Proccs se bo vršil v tukajšnjem kraju ter mu bo predsedoval sodnik M. B. Barnhill. s čemur sta o-"oe stranki nadvse zadovoljni. Med tem časom se bosta tako o-bramba kot državno pravdništvo temeljito pripravila. Zagovorniki obtoženccv so si svesti zmage. OBLETNICA PIJEVEGA IZLETA V Macugnana, Italija, so praznovali štirideseto obletnico, ko je sedanji papež splezal na Monte Roso. MACUGNANA, Italija, 31. julija. To mesto in vsa okolica je danes proslavila izurjenost in žilavost papeža Pija XI. kot hibolazca. Poteklo je štirideset let, ko je splezal na Monte Rosa sedanji papež in takratni oče Ratti. Krajevno svečeništvo doline An-zasca je započelo idejo, da proslavi obletnico tega izvanrednega čina. Te ideje so se hitro oprijele civilne oblasti. Včeraj so bile vse hiše in prodajalne okrašene s pape-škimi in italijanskimi zastavicami, in posebni plakati so pripovedovali tujcem, kakšen praznik proslavljajo. Papež je potom kardinala Ga-sparrija, svojega državnega tajnika, izrekel zahvalo narodu Macu-gnane in okolice ter mu podelil svoj papeški blagoslov. ADVERTISE in "GLAS NARODA" KOJAKJ, NAROČAJTE 8E N*. "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNlt * AMERIKI RUSKI MUZIKI Možak je skušal obuditi svojo nezavestno ženo, pa je pri tem tako neprevidno ravnal, da jo je zadušil. V sredo je zadavil v Bronxu Mor-r.s Stuttman svojo ženo Saro, katero je dobil nezavestno v kopalni banji. Skušal jo je spraviti k zavesti. pri tem je pa tako neprevidno ravnal, da je umrla. To je ugotovil dr. Kcnard, ki j 2 truplo raztelesil. Mrs. Stuttman je bila stara 31 let ter mati šestletnega sina. Popoldne se je kopala v banji. Ker se le ni oglasila na moževe klice, je slednji vdrl vrata ter jo našel nezavestno. V razburjenju ni najprej pozval zdravnika, ampak ji je hotel sam pomagati. To jc bilo p.1, usodpolno. Toliko časa jo je stiskal za vrat, da jo je zadušil. q ODMEVI ROMUNSKE ZAROTE Dvainštirideset armadnih častnikov se bo moralo septembra meseca zagovarjati pred vojnim sodiščem radi fašistične zarote. BUKAREŠTA. Romunska, 1. avgusta. — Preiskava glede izjalovljene fašistične zarote proti narodni kmetski administraciji ministrskega' predsednika Maniu je bila zaključena. Soglasno s poročili, je bilo vsega skupaj aretiranih dvainštirideset častnikov, ki se bodo morali za- 1 govarjati radi veleizdaje. Dva sta bila izpuščena. Ostali so razdeljeni v dve skupini. Prva je obstajala iz štirih rezervnih častnikov, med katerimi je bil tudi načelnik zarote. Druga skupina pa je obstajala iz osemintridesetih aktivnih častnikov. Njihov namen je bil polastiti se poštnega urada, justične palače in drugih javnih poslopij. Vstaja naj 3i izbruhnila dne 4. julija ter se končala z aretacijo vseh članov /lade. Zarotniki so nosili črne sraj-e. se posluževali tajnih sign-'ov er si prisegli molčečnost. Proccs proti njim se bo pričel meječa septembra. ZAUPNICA BRIANDOVEMU MINISTRSTVU Za Brianda so glasovali tudi Alzačani, d očim so se radikale: vzdržal glasovanja. GOZDNI POŽAR V WISCONSINU Mesto je bilo rešeno pred uničenjem, ker je pričel pihati veter v drugo smer. — Požar divja na razdaljo 20 milj. PARIZ. Farncija. 1. avgusta. — Aristide Briand je bil danes kot francoski ministrski predsednik deležen vse podpore poslanske zbornice, ki je bila sklicana v namenu. da glasuje glede politike nove vlade. Za zaupnico je biio oddanih 325 glasov, proti pa 136. Za zaupnico so glasovali tudi alzaški poslanci. ciočim se je 140 radikalno-socijalističnih poslancev vzdržalo glasovanja. Le socijalisti in komunisti niso izrekli zaupnice Briandovi vladi, a skupina dvajsetih radikalnih soci-jalistov ga je podprla, čeprav je ,>reteža večina stranke izostala or! glasovanja. Alzaški poslanec Walter, ki je ',m->.-iI v imenu svojih tovarišev. lekel. da bodo Alzačani podprii Jrianda, ker soglašajo ž njimi v ljegovih mirovnih prizadevanjih. RANDON. Wis.. 1 avgusta scveroz\padnem koncu Oconto o-kraja se je pojavil dane. vel.!: | gozdni požar, ki divja na razdaljo j kakih dvajsetih milj. Požar *• š»ri i v Forest okraj ter severni jezerm • okraj Wisconslna Pravzapra\ jp izbruhi ;>vt gozdnih požarov vzporedno z North ! Western železnico. Ker ni bilo niti j kapljice dežja ter je veter nepr- -i stano pihal vso noč, se je požar i strašno razširil. To mesto je bilo rešeno ic v^ied t^gn, ker je pričel pihati veter v j drugo smer. Proti ognju se je bo-: rilo več kot tisoč konštablerjev in I prostovoljcev. RUSKI IN KITAJSKI ZASTOPNIK SE POSVETUJETA TOKIO. Japonska. 1. avgusta. — Generalni konzul v Harbinu je dobil poročila, da se je Tsaj Jung Jeng. kitajski komisar za zunanje zadeve, sestal z ruskim pooblaščencem na ruskem ozemlju nasproti Mančuliju. Po daljšem posvetovanju glede položaja se je ruski pooblaščenec Melnikov vrnil v Daurijo. dočim je odpotoval Kitajec v Mančuli. Nato sta oba brzojavila svojima vladama po navodila. Napetost med obema državama je znatno pojenjala. Zato se je v prvi vrsti zahvalil tujim velesilam, ki hočejo na vsak način preprečiti vojno. DEKLICO ISCEJO PO GOZDOVIH OUEBECA BUCKINGHAM. Qur . 21 ' •iI.m ! Skupina kakih peldset <■ ; danes v gozd. ki obdaja Houderas i Lake, iskat Miss Ireno Lamont, ki je izginila iz nekega taborišča ir-kom preteklega £?trtka Sorodniki I Miss Lanjont so prepričam, da .. "*inifc=ar TELEFON: CHELSEA 3878 Entered aa Second Claaa Matter. September 21, 1903. at the Por. Office at New York, N. Y.t under Act of Congreu of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. ISO. — ŠTEV. 1R0. NEW YORK. FRIDAY. AUGUST 2, 1929. — PETF.K. 2. AVGUSTA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. "C LAS NARODA** P" i 'v5*; ■ lilPfi ■- . _ NEW YORK. FRIDAY, AUGUST 2, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY la U. S. A. "Glas Naroda" Novice iz Slovenije. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer « Place of business of the corporation and addresses of above officers: W. 18tb Street, Borough of Manhatan. New York City, N. Y.f SGLAS NARODA** (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ........97,00 in Kanado ............................—$6.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za pol leta.................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto_____.$7.00 Za četrt lete ..............................$1.50 Za pol leta ..................................43,50 Subscription Yearly $6,00._ _' Advertisement on Agreement. "(lias Naroda" izhaja vsaki dan i^vzemii nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne pciobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", «16 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea $878 . ■... niiiMH^- :''r'i"vr!!-ii».'f'aaw''aw««:!—«a PROCES PROTI TUKI V Bratislavi na (.-ekoslovaškem šc je začel pred par dnevi proces, ki je vzbudil zanimanje vsega civiliziranega sveta. Slovaški rodoljub profesor Vojteli Tuka se mora za" govurjati zastran veleizdajc. Istega zločina sta obtožena tudi njegova dva tovariša. Ves zločin profesorja in njegovih dveh pom a ga če v pa tiči v tem, da so hoteli izvojevati slovaškemu narodu samo: upravo. Še predno je bila čehoslovaška republika ustanovljena sta Masaiyk in Benes Slovakom svečano za jamčila v dveh pogodbah, da bodo uživali v novi republiki svobodo in samostojnost. Celioslovaška republika je bila ustanovljena, praška gospoda ju pa snedla svojo besedo. Razmerja, ki vlada med Cehi in Slovaki, nikakor ni primerjati z razmerjem, ki vlada naprimer med Hrvati in Srbi. V primeri s Slovaki na Cehoslovaškem imajo Hrvatje v Jugoslaviji pravcata nebesa. V profesorju Tuki je poosebljen ves slovaški narod. Ves slovaški narod je tožen veleizdaje. Slovaški narod, ki ne sme niti misliti na prostost. Posledice versaillskc mirovne pogodbe se kažejo na vseh koncih in krajih. Kjerkoli je večina zagospodovala manjšini, se vrši manjšini vneboupijoča krivica. To je opažati v našem Priinorju, na Južnem Tirolskem, v Sleziji, na Rommiskem in povsod drugod. Tipičen vzgled pa nudi Čelioslovaška. V Čelioslovaški republiki je 6,300.000 Čehov, 3,700,000 Nemcev, 1,800,000 Slovakov, 1,100,000 Madžarov ter pai stotisoč Kusinov in Poljakov. Ali je potemtakem mogoče, da bi taka zmesmarodov, It i nimajo skoraj ničesar skupnega, držala skupaj, oziroma, da bi se posvetila konstruktivnemu delu za interes splo-šnosti. Ker ni moglo iti zlepa, -so poskušali Celii zgrda. Slovaki, Kusini, Poljaki, Madžari in Nemci so občutili težko češko pest. Jezik je prepovedan, šole in cerkve odpravljene. Slovaška kri je tekla v potokih. Ni čuda, če se je v srcu duhovnika Hlinke in profesorja Tuke porodil odpor in je v njima vzplametela domovinska ljubezen. J . Slovaki so ustanovili organizacijo, Rodobrano imenovano, ki je štela petduset tisoč mož. To je bilo praški gospodi preveč. Dasi ni bila Rod obrana kriva niti enega nasilnega dejanja, si je nadel praška gospoda, nalogo, da jo iztrebi. Treba je bilo seveda vzroka, treba je bilo pretveze. In izmislili so si, da so Slovaki za hrepeni li po Madžarski tt*r da se ji hočejo pridružiti. Toda, kakor rečeno, to je le jjretveza. Slovaki predobro poznajo Madžare in vedo, koliko so morali prestati pod njimi za časa stare Avstrije. Bas zato, ker so se hoteli enkrat za vselej iznebiti madžarskega jarma, so pozdravili Cehe kot svoje osvoboditelje, toda le prekmalu so se prepričali, da so prišli z dežja pod kap. Pred sodiščem v Bratislavi bodo prišle na dan gorcr stasne stvari. In vlogi se bosta najbrž zamenjali. Prof. Taka bo nastopil kot tožitelj. Tožil bo v imenu ysega slovaškega naroda, verolonmost praške vlade. Velika sleparija. Lesni trgovec Ernest Marine je prodal lani meseca septembra potniku Josipu Murnu iz novomeškega okraja vagon oglja za trgovca Dragoviča v Splitu. Murn je dal na račun 1400 Din, nato pa izginil. Ko se je trgovec Marine obrnil na Dragoviča po mesecih čakanja zaradi plačila, mu je ta odpisal, da je žc ves znesek plačal Murnu. Marine je oškodovan za 6044 Din in je zadevo prijavil policiji. Murna zasleduje s tiralico tudi ljubljansko deželno sodišče radi hudodelstva goljufije, ki jo je zagrešil že poprej. Boj med sorodniki. Stari Tone, vžitk&r iz Poljan je izročil svoje posestvo hčerki Ani in njenemu mož Antonu. Starcu pa je bilo kmalu žal, da jima je prepustil posestvo. Menda so ga huj-skali drugi. Pričeli so se domači prepiri. Dne 30. maca letos je prišel domov sin, mladi Tone, trboveljski rudar, ki je bil na očetovi strani. Takoj se je zopet pričel prepir med sinom in zetom. Sin se pa ni dal kar ugnati, skočil je iz hiše po sekiro. Mati je zaslutila nevarnost in zaklenila vrat*. Tone pa je odbil pri vratih narbo in navalil na svaka. Parkrat je zamahnil nad nJim s sekiro, pa se mu je mož spretno umaknil, da ga ni zadel, saj je razjarjeni Tone mahal kar z ojstrino in če bi svaka zadel, bi ga lahko ubil. Pri tem se je sam udaril na čelo, da mu je pričela teči kri. Ko je videl kri. je še bolj pobesnil in še mahal s sekiro nad svakom. Prihitela je mati in tudi hčerka. Posrečilo se jima je iztrgati fantu sekiro iz rok. Divje je pogledal okoli sebe. Pognal se je v kuhinjo, kjer je pograbil dolg kuhinjski nož in spet navalil na svaka. Zdaj se svak ni mogel dovolj spretno braniti in Tone ga je sunil pod levo laket in v desno koleno. Prerezal mu je ulnarni živec in žilo, da je zadobil dve težki telesni poškodbi. Tone je še dalje rogovilil po hiši. Sestri je razrezal 4 spodnja krila, svaku pa prte in telovnik ter razbil stol. Za vsa ta junaštva bo sedel 8 mesecev v ječi. Tudi očka se je odlikoval. Ves čas je hujskal sina, naj zreže svojega svaka na drobne kosce in ga razseka, pri tem se je udeležil tudi pretepa ter je krepko suval svojega zeta s pestmi. Zaprt bo 4 mesece, da se mu ohladi stara kri. Vasovalcc. "Kaj salamiš, da bi jaz ne znal vasovati in z ognjem pravilno ravnati". se je razhudil tc dni delavec Milan iz Šmarja, ki je bil naznanjen. da je hodil junija neke noč okoli okcnca deklice Micikc in jo klical. Micika je pa bila gluha z? svojega vasovalca, saj je kar zbežala v sosednjo sobo, kjer spi njen oče. "O, ti deklic ti, še povasovati se ne sme pri nji. Lej ,lej, zakaj pa šc drugih vasovalcev ne naznaniš? Jaz vendar vem kaj delam, pri gasilcih sem", se je jezil na sod-liiji pred Miciko Milan. "Toženi ste. da ste prižigali tam okoii vižgalice. Streha je nizka in hiša lesena, pa okno ste ubili pri vasovanju", se je oglasil strogi sodnik. "Joz žc nc. okno je bilo žc ubito. Posvetil sem pa res z vžigalico in gledal, kje je Micika, ki je kar zbežala pred menoj. Nevarnosti pa ni bilo, da bi se vnelo, kajti streha jc dovolj visoka. Pijan sem bil", se jc zagovarjal fant. Tudi Micika je priznala, da jc bilo okno že ubito, menda ga jc ubil kak drugi vasovalec. Milan je bil oproščen. Svetil je res z vžiga-licahii, toda le v sobo. Okvir okna pa je zidan In pač ni bilo nevarnosti požara. se akcija osuševanja jezera še bolj pospešila, se je ustanobila Vodna zadruga s sedežem v Cerknici. Osuševalna dela počasi napredujejo. ker niso dani na razpolago večji krediti. Napravljenih je več prekopov, s katerimi se bo skrajšal tok v velikih vijugah se vijočega Strže-na, urejeni so dalje na nekaterih mestih živi potoki in zlasti so sedaj vsa dela osredotočena na Veliko Karlovco, glavni požiralnik, ki je obenem ena prav interesantnih kraških jam. Odstranjena sta žc dva silona, ki sta ovirala nagel odtok vode. dalje je jama na nekaterih krajih očiščena in bo pri vhodu tako znižana, da bo imela enak nivo kakor potok Cerknišca. Letos je ministrstvo javnih del dovolilo kredit 30.0000 Din za nadaljevanje osuševalnih del. Avtomobilska nesreča na Jesenicah. Te dni je neka nemška obitelj, ki se nahaja na letovanju na Bledu, poslala svojega šoferja z avtom na Jesenice k mehaniku Koritni-ku, da ta izvrši na vozu neka popravila. Ko je bil defekt na avtomobilu popravljen, se je vsedla v avto večja družba, da se popelje proti Kranjski gori in stem preizkusi vozilo, če je dobro popravljeno. Poleg šoferja so v avtu se sedeli Ko-ritnik, njegov pomočnik, ga. Ku-kovica in gdč. Roesnerjeva. Vse je šlo v redu, toda ko so v naglem diru pri vozili do Plaža, se ravno pred gostilno Klinar pričenja tesno ob cesti 75 cm debel in 125 cm visok obcestni zid, katerega je šofer ali prezrl, ali pa je izgubil ravno tedaj oblast nad volanom. Vozilo se je s tako silo zaletelo ot zid. da se je takoj sesulo. Vozile samo je v sprednijem delu popolnoma strto. Šoferja in Roesnerje-vo je sunek vrgel skozi šipo vozila na kup kamenja, kjer je šofer obležal nezavesten v mlaki krvi. Zadobil je znate rane na glavi tudi po rokah ter težje notranje poškodbe Tudi Roesnerjeva je dobila težje poškodbe po glavi in rokah, dočim so ostali pasažirji odnesli le manjše bunke in praske. Prvo pomoč je ponesrečencem nudil poklicani zdravnik dr. Viktor Marčič. Konec tožbe med primarijem dr. Drnovškom in trgovcem Hartin-gerjem. Kakor smo že poročali, je mariborski primarij dr. Janko Drnovšek prizadel trgovcu Hartingerju v bozovlaku lahko telesno poškodbo, ko ga je z roko udaril po levem u-šesu. Ta afrta jc sedaj končana z razsodbo okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, ki zagovoru dr. Drnovška ni verjelo, temveč ga jc obsodilo zaradi prestopka zoper varnost časti in prestopka lahke telesne poškodbe na 350 Din globe, oz. 7 dni zapora ter plačilo stroškov kazenskega ■postopanja in izvršitve. To je konec scene, za katero se je mariborska družba mnogo zanimala. Delovanje mariborske staje rešilne po- len j, 14 rojstev in splavov ter 3 po- 1 skusi samomora. V teh 100 prime-1 rih v katerih je posredoval rešilni cddelek, je bilo 8 s smrtnim izidom Po vseh letošnjih beležkah je delovanje rešilne postaje v prvem polmesec ju julija meseca dosegle nov rekord. Smrten padec otroka. 2-letni nezakonski sin posestniškega sina Šerbinka je bil izročen v varstvo njegovi materi, posestniški hčeri Štefaniji Majer iz Sve-čine. Otrok se je igral na verandi. V trenutku, ko ni nihče pazil nanj, je nenadoma zgubil ravnotežje, padel z verande in obležal takoj mrtev na tleh. Orožniki so na kraju nes "če napravili ovadbo in bo sedaj preiskava dokazala, kdo je zagrešil otrokovo tragično smrt. Brez dokumentov je odšel na potovanje po svetu komaj 15-letni Helmut Schaca i~ Frankfurta ob Renl. Prekoračil je državno mejo. kjer pa ga je mejna straža ustavila in izročila mari-zorski policiji. Ker je najbrž proti volji svojih starišev zapustil dom, ga bodo zopet odposlali v njegovo domovino. Razne nesreče. S senenega voza je padel na cesti ob železnici 52-letni prevoznik Anton Vogel. Pri padcu se je močno poškodoval na čelu. Rešilna postaja mu je nudila prvo pomoč. — Z vlaka je padel 6-letni Albert Globočnik iz Lienza. Tudi to letovišča rsko dete je imelo izredno srečo. Fantek se je poškodoval samo na levem temenu, vendar poškodba ni resnejšega značaja. Rešilni cddelek ga je obvezal in oddal zopet staršem. Smrt pod tovornim avtou . Pri Bresternici je med Bruder-manovo gostilno in Ravniakovo tehtnico nevaren klanec, kjer se je zgodila že cela vrsta večjih in manjših avtomobilskih ter kolesarskih nesreč. Vožnja mora biti tamkaj tem previdnejša, ker je cesta izredno ozka in je zato zlasti izogibanje težavno. Te dni se je pripetila na tem klancu zopet težka avtomobilska nesreča, ki je tem tragičnejša, ker je postal njena žrtev siromašen in skrben družinski oče treh otrok. Šofer znane graščine Viltovž jc peljal s svojim težkim tovornim avtomobilom s precejšnjo naglico po klancu navzdol. Ravno takrat je z veliko hitrostjo privozil za avtom na kolesu graščinski viničar Josip Kupljenik iz Jelovca. Hotel je na ozki cesti prehiteti avtomobil, kar pa se mu ni posrečilo in je plačal svoj poskus s smrtjo. Kako je prav za prav prišel pod tavorni avtomobil. sicer šc ni popolnoma pojas-[ njeno, vendar pa je upravičena domneva, da je prenerodno mani-l puliral s kolesom pri izogibanju, j pri čemur jc zadel ob avto. ki ga i jr podrl na tla. Kupljenik je pri-| šel pri tem pod zadnje desno kolo | avtomobila, ki mu je strlo lobanjo, i Poškodbe so bile tako težke, da jc nesrečnež še v nekaj minutah izdihnil in bi bila tudi vsaka zdravnika pomoč bre? uspeha. O nesre- WBHMHVHMDBHMHP Peter Zgaga MdK&SJtfiXUERC.'W- RSS Iz okolice Fly Creeka, N. Y. To je resnična zgodba. Še meni se cede sline, ko to pišem. Farmar se je bil Jabolčnika na-srkal in se vračal v svojem fordu pozno ponoči domov. Na farmah pa ni tako kot je v mestu. Ce se mesec skrije, ni na ccstah nobene razsvetljave. Če je konj k vozu vprežen. je lahko. Pot do doma se kar sama najde. Toda pomisliti je treba, da ima konj parne* Nacikan farmar in ford sta pa absolutno brez nje. In tako sc je zgodilo, da je bil prepad na desni, stranpot pa na levi strani. D opisi Center, Pa. či je bila takoj obveščena tudi re-v prvi polovici julija izkazuje 100 j šilna postaja v Mariboru, toda rc-primerov, od katerih jc bilo 32 ne- . jilni avto se je moral vrniti pra-zgod pri delu in v prometu. 31 obo- i zen, ker je bil Kppljenik že mrtev. Osuševalna Cerkniškem dela na jezera. O Cerkniškem jezeru se je že prav mnogo zanimivega napisalo odVal-vazbrJeVih časov dalje. Mnogi inženirji so se bavili s problemom, kako osušiti prostorno Cerkniško jezero, ki meri 10 km od Obrha pri Oor. Jezeru, kjer prihajajo na dan velike mnoBlne vode iz viSJe stoječe složke doline, pa do Velike Parlovice, jame, ki Je eden največjih požiralnikov. >Po prevratu se Je leta 1931 r. čel hldrotehničnl oddelek v Ljubljani temeljito baviti s problemom regulacije glavnega po sredi jezera se vijočega potoka Striena, nekaterih potokov in zlasti požiralnikov, v prvi vrsti Velike Karlovce pri Dol. Jezeru. Da bi Z MARLJIVIM ŠTEDENJEM DOSE2ETE UDOBNO -BODOČNOST ZA SEBE IN SVOJE Vasi prihranki, naloženi pri nas, Vam do- naša j o obresti na leto. Vloge obrestujemo mesečno. f * Sakser State Bank ♦ 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Ker sc že dolgo t asa ni nihče oglasil i2 te naselbine, bom pa jaz malo poroč&l, kako se kaj imamo Slovenci v tukajšnjem kraju. Kar sc tiče dela, je sc precej dobro. Brezposelnosti tukaj okoli nimamo. Dela se tkoraj s polno paro. Nekateri delajo po tovarnah in po železnicah, precejšnje število icjakov pa dela v premogorovlh, kjer še vedno primanjkuje izurjenih delavcev. Zaslužek je odvisen cd prostora in tudi od delavca. Plača je za dnevne delavce od S4.50 do S5.50 na 8 ur. Za pikom zaslužijo 81c od tone. za strojem pa 54c cd tone. Človek mora jako trdo delati. da se pošteno preživi, posebno. če ima družino. Na društvenem polju napreduje- ( mo bolj srednje. Imamo več društev in vsako stremi po napredku,' kakor pač more. Sedaj so se združila štiri društva. namreč društvo Matere Bož- 1 je Čistega Spočetja, K. S. K. J. na Universal, dr. Združeni bratje. S N. P. J. na Universal, dr. Sv. Barbare. J. S. K. J. in dr. S. S. P. Z. na Center, da povabijo g. Antona Šu-belja, opernega pevca iz Ljubljane, da priredi koncert v nedeljo dne 11. avgusta 1929 ob 4. uri popoldne v slovenski dvorani na Universal, Pa. Omenjena društva uljudno vabijo, rojake in rojakinje iz Universal, Center in Rentona in iz drugih slovenskih naselbin, da se pol-noštcvilno udeležite tega koncerta. Vstopnina bo malenkostna, samo 50 centov za odrasle in 25 centov za otroke. Tako bo dana prilika rojakom in rojakinjam v tej okolici, da bodo lahko slišali naše miie slo- i venske pesmi, ki smo jih prepevali v mladih letih tam daleč v naši stari domovini. Tudi rojakinje se bodo spomnile, da so slišale peti te lepe slovenske pesmi, ko so biie šc mlade ter so jih prepevali fantje ob večerih po vaseh in ce.stah. Zato rojaki in rojakinje, pridite na ta koncert, se ne boste kesali. ker takih koncertov bo le malo v tej naselbini ali pa mogoče nobenega več. Nasvidenje dne 11. avgusta na Universal, Pa. Poročevalec. Luzcrr.c, Pa. Ker skoraj vsak začne z delom, naj tudi jaz. Dela se po 3—5 dni na teden. Nekaj se zdaj sli!i, da se bo delalo vsak dan. Ljudi je pa dosti brez dela. Gleen Olden Company nekaj popravljajo in tako obrat stoji že približno 3 mesece. Rojaki tudi odhajajo odtukaj nazaj v polja mehkega premoga, ker jim tam bolj ugaja. Tega meseca bo imelo nemško društvo piknik. Vabimo rojake iz bližnjih naselbin, da se udeleže te zabave v prosti naravi. Gospa štorklja tudi pride na obisk v našo naselbino. Se je oglasila in pustila pri Mr. in Mrs. John Matičič hčerko, pri Mr. in Mrs. John Baloh hčerko, pri Mr. in Mrs. Stan-dy Mihelič pa sinčka. Materam in malim želim najboljše zdravje. K sklepu pa pozdravljam vse prijatelje in čitatelje tega lista. Poročevalec. Farmar je seveda na desno za-vil. . - ,» Sele drugega dne so ga našli. Vsega pobitega, in raziresarje*-nega. O fordu pa ni bilo skero nobenega sledu. Odvedli so ga v bolnišnico. Tri ure so ga trije zdravniki šivali in ga za silo zašili. Zavedel se je pa šele po enem tednu. Njegova prva slabotna beseda je bila: •Žejen". Ne vem, če je bilo res ali nc. i v da rekli so. da mu je odteklo sedemnajst galon krvi. sama kost in koža sta ga bila. Niti oči ni mogel odpreti, niti / mezincem ganiti, toda volja do življenje je nrpremagljiva. Dvakrat jc mignil z jezikom i« rekel: "Žejen!" Po petih minutah jr ponovil ^vn-jo zahtevo in ker le nič ni bilo. jim je nekoliko jasneje raztolmači! — Tak žejen sem no. prmcjduš! Tak dajte mi no. kaj piti! Kaj pa vendar mislite? Zakaj pa nc daste človeku piti. če je žejen? Če je neznansko in strašno žejen? Zakaj mu ne daste piti, cidus ? Toda nič in nič. Ne dohtarji ne strežniki so niso zmenili zanj. Le žena ki je biia ves čas navzoča. ga je pomilovalno gledala. Tako ji je revež smilil. da bi mu dala vso klet. ves lanski in ves letošnji pridelek, če bi ga imela Farmarju se je začela zadeva že malo preneumna dozdevati m je zašepetai naslednji ultimat: — Umrl bom! Žena je zajokala. Zdravniki so prtvreli \kup. gaz-da-zdravnik Je pa nekaj zašepetai bolniški .strežnici. Deklica je stopila k mizi. vzela velik kozarec, ga napolnila do polovice z mlekom ter dotočila do vrha pristnega starega francoskega konjaka. Strežnici so se cedilc sline in dohtarjem so se cedile in bolnikovi ženi so se cedile. In nikar ne zamerite. drai;L rojaki. če odkrito priznam, da ^e tudi meni cede, ko pišem te vrstice. Oprosti mi, draga čitateljica. Ni lepo. pa je dobro. Ko je bolnik srebnil prve kapljice, se mu je skoro zaletelo. Toda kar med kašljem jc hitel pripovedovati: — Ah. ah, nebeško, nebeško. Umrl sem. Umrl sem. Sem že v nebesih Ko je sunil drugi požirek. sc jc pa žena zavedla in zajokala. — Oh. saj nisi umrl! Oh. saj nisi v nebesih! Nikar nc govori' Rojak jc pocedil do dna, odprl oči, dcbeio pogledal ženo m rekel: — Hudič! Zmotil sem sc. Saj res nisem v nebesih! — Zavedel sc jc. — je proglasil vrhovni zdravnik. — Polagoma bo vse dobro. Vsakdan trikrat mu da te piti to stvar, — jc naročil bolniški strežnici. Pil je mleko h konjakom trinajst dni, štirinajstega dne zjutraj je bil pa toliko krepak, da jc vstal, zahteval svojo obleko, se sam oblekel in jo mahnil proti domu. mamam HlMlKIIMBlWIMIMMWIitULyJi ADVERTISE in "GLAS NARODA" Domov prišcdši. jati farmo: je začel proda- — Kdo da več: za konje, za krave, za svinje, teleta? Za plug bi motiko. kdo da več? Za hišo, za hlev — kdo da več? Samo postelje ne prodam in garaže ne podam, in žene ne prodam dočim je drugo vse naprodaj. Kdo da več? — Znorel je. — je javkala žena, sosedje so pa kupovali in pokupili vse do zadnjega. Ko je bila kupčija sklenjena. Je zatulila žena: — Kam pa greš, za božjo voljo? Z denarjem si je bil namreč žepe nabasal in se ondpravil z doma —Le nikar ne jokaj, Marjanca, nikar ne jokaj — jo je tolažil. — Garaža nama Je še ostala. Avtomobila ne bom nikdar več imel. Zame, zate in za kravo bo pa v garaži dovolj prostora. — Kakšno kravo? — saj si vendar vse prodal, — je ugovarjala žena. — Tisto kravo, ki jo imajo v špi-talu. Tisto kraVd grem kupit, pa naj koš ta, kar hoče...'. ■HMPiMPWMi memmm Rusko - kitajski spor. 2ELEZNI5KA NESREČA F •♦•? ): politika si je ogromno (^etsta '-»fi vo»e propagande \ Aziji Po oni dobi. fcr» se k* popol-iifiht. v 1S6 neuspeh ko- miinisfKnegft ytbcnjs med evropskim cViavstvorr, se je bolj*•!!, ■ k .j ;>:u.lizmu preko F,-, s k nastalo sirom Arije živahna «»b»nje. ki je- vedno r»-eit iiej" in od!> rnejr protjevrop^ko l ;ot; i Zd'k> .•>♦- j< /e, da bo bulj.še-Vf.niii Aziji. hvrdeiiuiej.š' in rodo-\.t.:n .»> ;.>■ m^u je bila Evropa. Pivi. je bi i rt Kitajska, kjer m je \ 1 viški 'teličk čudne kombi-i t-ije komunizma in nacijonaliz-. ma pokazal že v jako veliki meri in zapretll prizadetemu evropskemu svetu. Toda ravno na Kitajskem je prišel prevrat najhitreje in pokazal,; da so bili vsi boljševiški načrti' zgrajeni na napačnih premisah.' Kitajski nacijonalizem je v prvi fazi sprejemal pomoč od sovjetske Rusije v denarju in materijalu in oi ravno na ta način naglo opomogel. Toda ko se je opomogel dodobra, je zatrl komunistično krilo in e postavil popolnoma na lastno moj. Čangkajšekova vlada je po- j kazala že v svoji kratki dobi toliko1 v ažnosti proti sovjetski Rusiji, j !;■■'. katerakoli izmed evropskih dr-! ž*iv. Ah se vec. &e iz dobe, ko se je ! Tuo-'.-m mandžurski gospodar uiui bojeval s Fengjuhsian-oin, «'spod; i rje m PeKinga, je tra- j j :i :j . a -< »vjetska kombinacija i h Kitajskem. Da bi oslabila man- ; d/ur.sko vlado, je Moskva podpira-1 r.i 1 *mrh:fisjanga, zalagala ga večj ■ * t z "i" jen m denarjem in ta! ak.o mv.iiv vaoi krščanski" general; « 11-i< o ebivi posetil rusko presto-j Uro V poatiki je kazal zelo radi-' kaln« n.i/.-re tako da so mu na-pt-tnik! oeitoh komunizem, kar; je sam odločno zanikal. * Ta mož se je pred nekaj meseci' pri C iig Kaj-Šekom in bilo je videti, da oo nova državljanska! vojna j a. deia!.» iako uspešno pri-, "to d«*lo re^.eiu racije v Kini Sovražnosti so se že pričele med oh« tr n taboroma in s tem se je nu-j 'iiij. ^aunja možnost, da se popravi sovjetska pozicija med Kitajci.; Toda — nenadoma je Fengjuh-; slan g sklenil sporazum z Nankin-! "ora, odpovedal v korist njegovi ar-i zuadi vsakršni nadaljni politični j vlogi ter zapustil deželo. S tem je i notranji razdor nehal popolnoma; ; prebujajoča se Kina je bila konč-! no zedinjena, za široko nacijonalno politiko so se odprli potrebni pogoji. Z resignacijo Fengjuhsiana. pa je sovjetska Rusija izgubila v igri zadnjo karto, njen poraz je popoten in je tem fatalnejši, ker je vendar v akcijo vtaknila ogromne vsote. Toda sedaj je pričel še hujši del zgodbe. Mlada nacionalistična Kitajska je dobro spregledala mednarodno-politlčno situacijo ter je pričela sama ž ofenzivo zoper Rusijo. Zakaj njenih samolastnih ukrepov proti ruski upravi na mandžurski železnici ne moremo pojmovati drugače, saj nasprotujejo popolnoma pogodbi iz leta 1923. Vidi se jasno, da hoče nankinška vlada izrabiti ono sovjetom sovražno razpoloženje, ki vlada danes med poglavitnimi svetovnimi silami. Zato si upa nastopiti proti Rusiji na način, kakor bi si nekdaj proti carski Rusiji nikdar ne upala. Brahljalno nail je v sovjetskem poslaništvu, pre-iskavanje v njem in aretacije, že to je bil zelo drzen prestopek mednarodnega prava. To, kar je sledilo na mandžurski železnici, ni nič milejše. Oboje pa kaže, da smatra danes Kina sovjetsko Rusijo za silo, ki je ni treba mnogo upoštevati. Kaj bo spričo tega storila Moskva? časopisne vesti sicer govorijo o zbiranju Čet na mandžurski meji in pripovedujejo, da se sovje-it pripravljajo na vojno. Kaj malo moremo dvomiti, da so te vesti kratkodalo izmišljene. V položaju, v kakršnem je, sovjetska vlada vendar ne bo tvegala vojne za man-dirurske afere, za oni rajon, ki Je Bacili na sadju. Zdravniki opozarjajo na blago- i dej ni vpliv hrane iz svežih snovi, j v kateri so skrivnostni, zdravilni i vtamini. Raziskovalci kar tekmu- 1 jejo v odkrivanju novih čudovitih j učinkov vitaminov, razdelujejo i jih, iščejo nove vrste, odrekajo u- < činkovitost enim in hvalijo učin- i kovitost drugih, a ljudstvo se sko- i ro slepo lovi za vitamini, brez ka- ; terih življenje in zdravje ni mogoče. kakor hrepeni po vsem. kar zdravniki tako toplo priporočajo n hvalijo. Ko je vozil vlak čez prepereli most v Coloradu, se je most nenadoma udri, in par vagonov je padlo v reko. Več oseb je bilo mrtvih, dosti pa ranjenih in poškodovanih. Toda vsaka stvar, posebno če ;e nova, ima tudi svoje posebnosti in poleg dobrih tudi slabše lastnosti. Slavospev na račun vitaminov ie včasi celo navaden trgovski trik, ki prinaša glavni dobiček podjetniku ali trgovcu, občinstvu pa zelo malo ali nič koristi. Tako je n. pr. 2 bananami. S kako po m poz no re-kamo jih priporočajo, češ, kako re-dilne so in koliko je v njih vitaminov in kdove kaj še. Banane so vse, ■ } dobrodošle so vsakemu, pri deci j podpirajo zdravje in dober tek, varujejo jo bolezni in neobhodne so celo bolnikom. Bratislavski kemik Buchta je pa dokazal, da imajo banane, ki prihajajo k nam, onih Nova izkopavanja ob Nilu. in tako so začeli pošiljati k nam pomaranče kar v vagonih, kakor vozijo jeseni sladkorno peso v tovarne. Ker se pa pomaranče med prevozom lahko pokvarijo ali ob-tolčejo, če niso zavite in spravlje ie v zaboj, si pomagajo trgovci z žaganjem. listjem in ceio s posušeni -mi živalskimi odpadki. Novine so c-e zgražale nad tem in ta vest, ;e vzbudila ogorčenje zlasti med ljudmi, ki pomaranč ne lupijo, marveč jih jedo kar iz kože. Pa tudi z domačim sadjem re znajo naši producenti in trgovcf ravnati mnogo bolje. Kar poglejte kako ga prinašajo v mesto, kako it v mestu spravljeno in kako je na trgu izloženo na prodaj O zelenjavi, ki jo goje često na sveže gnojenih poljih ter zalivajo z gnojnico in vodo, poino zarodkov raznih bolezni, da hitreje in bolje uspeva, sploh nočem govoriti Potemtakem ni čuda, da se pojavijo po ( raznih vrstah salate številne želodčne in črevesne bolezni ter da se od časa so časa širijo vesti o di-i senteriji in tifisu. To se dogaja po-1 sebno, če naše kuharice niso toliko vestne, da bi na trgu kupljeno zelenjavo pošteno oprale. A kakšno je šele pri naših branjevcih! Na vročem solncu leži v odprtih zabojih tako. da ga pokriva prah z ulice, ki se ga nabere včasi na sad- neposredni bližini posameznih bivališč in z obrazom obrnjenim proti ognjišču, kakor da spada mrtvec še vedno k družini in be udeležuje njenih pojedin. PRO IN CONTRA znameniti vitaminov neprimerno manj, nego je rečeno v reklami in da celo daleč zaostajajo po bogastvu vitaminov za našimi jabolki ali hruškami. Pač pa so zelo drage, a pogosto tudi pokvarjene :n neokusne. Da jih morejo pošiljati k nam v užitnem stanju, jih trgajo nezrele in puste dozoreti med dolgo vožnjo s pomočjo posebnih ju in zelenjavi toliko, da tvori cele plasti. Stoji na dežju in solncu, včasi tudi na mrazu. Že davno j o znano, da so nastali številni primeri kolere, tifuza. disenterije itd. samo zato, ker ljudje jedo na tr- V Kodanju sta se vršila te dni drug za drugim dva mednarodna kongresa, ki sta sicer obravnavala isto vprašanje, toda s popolnoma nasprotujočih si stališč. To vprašanje je bilo: Ali se naj zauživanje alkoholnih pijač prepove ali ne? V neki točki so se bili n-deleženci obeh zborovanj edini, o-boji so namreč poudarjali da je treba nezmernost pobijati, toda an-tiprohibicijonisti, na čelu jim češkoslovaški profesor Stoklasa so skušali znanstveno pribiti, da alkohol v majhnih količinah nikakor ne škoduje in da so torej pretirani ukrepi popolnoma nezmiselni — česar prohibicijonisti seveda ne puste obveljati. Prof. Stoklasa pa je s 301etnim raziskovanjem tega vprašanja vsekakor dokazal, da tvori alkohol v organizmu važen vmesni produkt pri razpadanju o-gljikovih hidratov. gu kupljeno zelenjavo in niso pri napra;v- Kar Pride k nam,Je Cesto^ ^^ previdni Praški zdravnik dr. Hoder je lani bakterijološko preiskal na tr«;u kupljeno sadje, črešnje, jagode, kosmačo, borovnico in hruške je opral v čisti vodi, potem je pa štel bakterije, ki so ostale v vodi. In nezrelo ali pa samo umetno dozorelo sadje, v katerem so snovi, ki našemu organizmu škodujejo prav tako, kakor nezrela kosmača in ribez, ki je strah roditeljev če ga zagledajo v rokah deteta. Po banan an dobre pri nas otroci in odrasli pogosto bolečine v čeljustih, zobobol, diarejo in druge motnje prebave, katerih izvora si često ne znamo razlagati. Naravnost čuditi se moramo, da ima naša mladina tako' dobre prebavne organe, da pri ta rodbina Henyrja Nelmsa, kateri se je rodilo pred nekoliko dnevi 27. dete. Vsi otroci žive in tako je v rodbini s stand 29 ljudi. Angleški časopisi pišejo obširno o Nelmsovi rodbini in oblasti opozarjajo na njo, da bi bila deležna kake podpore. Ta rodbinski rekord je pomemben posebno še za to, ker je danes v Angliji velika nezaposlenost in beda. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki Čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihsjajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkt da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanja smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu •o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO si. (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam, če b posluževati atlasa, morate listati po nJem in predno najdete, kar išie-tc, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM M pa lahko zbere cela družina Id lahko razpravljajo • dnevnih vprašanjih. Na ZEMEUEVJDU lahko natančno ngotove, kje se Je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam Je dospel letalec itd. ■ Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče semljeplaja. a NaS STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približaš MOt kvadratnih Inčev. Dolg Je U. Urok pa 25 inčev. Dostikrat ste ie Stali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, ie bi vedeli, kje se aa-hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi ugoden«. Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs Not zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih dišavah. Zemljevidi PacifižajBi Btojnij otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne edraje se na to, če ie imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo ML sa ne boste dali niti sa pet dolarjev. vas velike važnosti Ko ga NAROČITE GA PKIi SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 Wert 18th Street, New York na svoje roke, pa tudi na roke o-nega, od Ikaterega sadje kupujemo, a končno tudi na sadje samo. Kupujmo in jejmo samo zrelo, zdravo, neobtolčeno, sveže in čisto sadje. Predno ga jcrr.o, ga operimo vsaj enkrat v čisti vodi. Najbolje je oprati ga večkrat. Sigurneje bi ! bilo seveda rabiti kako sredstvo, ki bakterije uničuje. Žal so taka sredstva navadno nevarna tudi našim organom. Pokojni Mlečnikov, slavni ruski učenjak, profesor pariške univerze, je sadje vedno polagal za nekaj sekund v vročo vodo, predno ga je jedel. Tako previden seveda ne more biti vsak človek. Pač pa ni težko sadje oprati v čisti vodi. Treba bi bilo tudi, da se lote tega problema oblasti, ki naj bi prepovedale prodajati sadje v odprtih košarah, ki bi nadzirale skladišča sadja in zdravstveno stanje prodajalcev. Žal Je vse to za naše po-kolenje samo pobožna želja. Kljub temu bi pa moralo naše ljudstvo jesti več sadja in zelenjave, kakor doslej. Pesem o vitaminah morda ni povsem resnična, vendar je pa na nji mnogo dobrega. Moj namen ni bil odsvetovati ljudem sadje in zelenjavo, temveč opozoriti jih, naj bodo previdni. (Prof. dr. V. Chlumsky, Bratislava.) Ta članek velja seveda za razmere v starem kraju. Prodaja sadja v Ameriki mora odgovarjati higijen-' skih predpišem ter je pod strogo in stalno kontrolo. I&CEtt DOC AR JEJ Imamo dosti dobre šume v Loui-siani. Potrebujemo 20 do 30 ljudi za francoske doljre. Plačamo po tisoč 42" $120.00 in plačamo vsak mesec. — Oglasite se na: A. A. Lnehrman, 316 St. John Street, Monroe, La., ali pa na: — Philip Janes, S. 1, Box 8 D, Yicksburg, Miss, (fix Dunajska Akademija znanosti ie poslala "lansko leto znanstveno ek- j špedicijo v Spodnji Egipt, da bi i-' skala v tamošnjih krajih sledov' predzgodovinskega življenja. Najdišča na površini zemlje. Ekspedicija se je omejila na za-padni, puščavni del nilskega ustja In tudi ji ni šlo za prava izkopava-, nja, temveč za najdišča na povr-l sni zemlje. Našla jih je nepriča-! kovano dosti, posebno zanimivi pa so ostanki neolitične naselbine med, Vardanom in Katabo. Tu so ugoto-( vili več plasti z ostanki selišč, ki so ležala drugo nad drugim, najstarejše pa je bilo komaj 220cm pod površino, na prvotnih puščavnih tleh. Vsepovsod so našli sledove o-gnjišč, ostanke lesnega oglja, živalskih kosti in lončenih posod, v bližini pa so bile iz trst j a spletene košare za shranjevanje žita in o-stanki skladišč, ki so imela zidove iz blata. Najrazličnejše orodje ;n orožje iz kremenjaka in kosti je izpopolnjevalo te najdbe. O kakšnih bakrenih ali drugih kovinskih pred metih ni bilo najmanjšega sledu. Poljedelstvo in živinoreja v pred-zgodovinskih časih. Pradavni prebivalci te naselbine so se bavili s poljedelstvom in živinorejo, kar dokazujejo ostanki. Celo vrsto žita bo mogoče dognati,' ki so jih pridelovali, ker se je o- j hranilo v že omenjenih košaran mnogo zrn. Njih domače živali ^o bile govedo, ovce, koze in prešioi. ! Lov jim je izpolnjeval zaloge mesa. i Lovili so povodne konje, želve, več-be ribe. Glavno orožje so jim bili bati, sulice, loki s puščicami. ■ Razlike napram predzgodovinskim kulturam v Gornjem Egiptu. j v Gornjem Egiptu v°^dar je med temi in opisanimi v marsičem velika razlika, kar deloma pojasnjuje poznejše kulturne diference v Goi'-njem in Spodnjem Egiptu. Razlike se kažejo n. pr. že v obliki lončenih posod in kamenitega orodja, najznačilnejša pa je v načinu poko-povanja mrliče v. Dočim so zagre-bali v Gornjem Egiptu v tistih časih mrtvece na posebnih pokopališčih, precej daleč od naselbin, so jih pokopavali .ob nilskem ustju v ROUCNE KNJIGE MOLITVENIKI KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York i i IGRE « i RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLITVENIKI: Marija Varhiaja: * platnu zvezano............ .80 t fino platao ..............1.00 v usnje voza no ............ 1.50 v fino usnje ............» 1.70 Rajski glasovi: ▼ platno rezano ............1.— v fino piatno vezano........ 1.10 ▼ usnje vezano ............ 1.50 ▼ fino usnje vezano........ 1.70 Skrbi za dušo: ▼ platno vezano.............80 v fino platno vezano........ 1.20 v usnje vezano..............1.03 v fino usnje vezano ........ l.feO Sveta Lra (z debelimi trkam!): ▼ platno vezano .............00 v fino platno vezano ...... 1.50 ▼ fino usnje vezano ........ 1.00 Nebesa Nai Dom: v platno vezano ............ 1.— v nujo vem no ............ 150 v fino usnje vezano........ 1.80 Kvišku are« mahi: v platno vezano.............90 v eelold voza no ............ 1.20 T fino usnje vez...........1.50 Hrvatski molitveniki: Utjeha starosti, fina ves.........L— najfinejša vez ..............1.60 Slava I torti r mir ljudem. fina ves 1.54 najflnejS ..ves ..............1.(0 Z footer nebeški, v platno ...... AO fina v« ....................1.— Vlenae. najfinejša ve« ..........1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvil*te platniee vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10 Key af Heavec: v usnje vezano ............. 70 v najfinejše usnje vezano ....1,20 (Za odrasle) Hejr of Heaven: v fino usnje vezano ........ 1.50 Catholic Poeket Manual: v fino ut>nje ve2a.n0........ 1.30 Ave Maria: v fino uanje vezano........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski .............25 Angleško tdoveiisko berilo ........3.00 (Ur. Kernj Amerika in Amerik aaci (Trunk) ..5.— Angeljska služba ail nank kake se naj strele k sv. maši...........10 Angleško-slov. In alev. aogL slovar Boj nalezUivim beleznim .......75 Cerkniško Jezero ...................1.20 Domači iivinozdravnik. trd. vez. ..1.60 Domatl iivinozdravnik. broS. ....1.25 Dunatl zdravnik po Knaipn: broširano ....................1.25 Govedoreja .............i........1.50 Gospodinjstvo....................1.— | Jugoslavija, Melik 1. zvezek ....IJOl 2. zvezek. 1—2 snopič ......1.80; Kubična računlca. — po metenkl meri........................75 Kletarstvo (Skaliekj) ..........2 .00 Kratka srfcaka gramatika....... JO Knjiga o lepem vedenju: broK................ .s...... .86, trdo vezano ................L— Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .Si Kak« ae poslane državljan Z. D. .25 Kaka ae postaae ameriški državljan .15 Knjiga e dostojnem vedenju .... .50 Kat. Katekizem .................60 Liberalizem .....................50 Materija in taerilja ............1.25 Mati: Materinstvo ..............I- Miada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mlekarstvo ......................1— Nem&ko-angle&kl tolma* ........1.40 Najboljša slov. Kuharica, 068 str. lepo vex. (KallnSek) ..........5,— Nasvet £ za hišo In dom, trd. vez. 1.— Naie gobe, a slikami. Navodila za spoznavanje užitnih ia strupenih gob ..........................1.46 Nemščina brez ufttslja: 1: del ...................... .30 2. del ...................... .30 Nemifco slovensko slovar ........L— Slovensko nemški slovar ......... 30 Ojafrn beton ....•••••»••••,••« M Ojrino knjigovodstvo ............230 Pctrotnhtiurstve, trd. ves. ........U0 Perotninarstvo, broft. ............LH Prva čitanka, vez................75 Prva pomoč. Dr. M. Rus ........L— Pravila za oliko ...............65 Prikrojevanja perila po život ni mri s vzorci ..................1,— Psihične motnje na alkohoiski pod-lagi .»..,. «..•». ....... *..«.. .75 Praktični računar .............. Prav« ta revolucija (Pitamic) .. JO Predhodniki In idejni utemelji ruskega idejallzma ..............1.50 ftečnf slov.-nemški in nem&ko-slov. slovar.............. ....... Ji Radio, osnovni pojmi fg Radio teb. n nike, veaano ..................t.— brodi rano ....................L75 Račnaar v kronski In dinarski t*> Ua*l ......................... .78 Solnitaftle........................ jM r Slike iz živalstva, trdo vezana .. JO K Slovenska narodna mladina. K obsega 452 strani .............13« K Slov. italijanak lin italijanski slov. K slovar ........................ M K Srbska začetnica ................40 K Spretna kuharica, trdo vezana ....1.15 L Sveto Pismo stare in novo zaveze, leiH) trdo vezana ..............3.— * Sadno vino .....................40 j Slovenska slovnica (Breznik) trdo rez...................1.20 Učna knjiga in berilo iaškega Jezika ..........................«0 Uvod v Filozofijo (Veberr) ......1.50 c Veliki vsevede* ................ JO ' Veliki slovenski apisovnlk trgovskih in drugih pisem ..........2.25 L, Voščili« knjižica ............... .50 Zdravilna zelišča ...............40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1J0 L Zbirka domačih zdravil .........60 l> Zgodovina Cmetnostl pri Sloven- v cih. Hrvatih in Srbih..........1.90 m Zdravje mladine ................1.25 M Zdravje in bolezen v domači hiši. M 2 z v.......................1.20 m Znanost in vera (Vel*T) ........1.30 yi 31 RAZNE POVESTI in J> M E OMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................65 ^ Agitator (Kersnik) broš. .......80 ^ Andrej Hofer................... .50 ^ Arsene Lupin ...................60 ^ Beneška vedeževalka ............ .35 M Bel graj ski biser ..................35 j, Beil meeesen ....................46 Bele noči, mali Junak ...........60 / Balkansko.Turška vojska .......80 ^ Balkanska vojska, s slikami.....55 N Berač s stopnji« pri sv. Roku .. .50 ^ Blagajna Velikega vojvode.......66 Boy. roman .....................G5 N H ur ska vojska...................40 N Bilke (Marija Kmetova) .......25 N Beatin dnevnik .................60 N Božični darovi.................. .35 Božja pot na Šmarno goro.......20 N Božja pot na Bledu .............26 N Boj in zmaga, povest ...........80 N n Cankar; Bela Krizantema ...... .75 * Grešnik Lenard, broS... .70 jg Mimo življenja .......80 * Cvetke .........................35 ! Cesar Jožef II................. .34 Cveti na Bor o graj ska ............ -50 « Čarovnica .......................35 JJ Črni panter, trd. vez............80 0 broS. .............60 o Čebelica ........,............... .25 F Črtice iz življenja na kmetih .... J5 F Drobiž, salbi car in razne povesti — P spisal Mil«nski ...............60 F Darovana, zgodovinska povest .. id T Dekle Eliza .....................40 p Dalmatinske povesti.............35 p Dolga roka .................... .50 p Do Ohrida in Bitolja...........70 p Deteljica ........................60 Doli z orožjem ................ JM Don Kišot iz La Manhe.......... .40 ' Dve sliki. — Njiva, Starka — j, (Moško) .....................60 Devica Orleanska .............. .56 Duhovni boj ................... it ' Dedek je pravil: Marinka in fikra- p teljčkl........................40 j Elizabeta ...................... J5 l I Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 * arovška ukharica ............... JO Fran Baorn Trenk ............ .35 j ! Filozofska zgodba ...............§0 Fra Dlavolo.................... iO [ Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20, Godčevski katekizem............ .251 Gostilne v stari LJnbljani.......60 I Grška Mitologija .............. L— I .Gusarji ........................ .75 I Had ž i Murat (Tolstoj) ........ .66 Hektorjev meč .................75 Hubad pripovedke .............. .56 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 1 Hedvika........................ J5 1 Helena (Kmetova) .............40 1 Hudo Brezdno (II. rv.^ ........ .25 ' i Humoreske, Groteske In Satire. I vezano ......................80 broširano ...................60 I Iz dežele potresov ...............75 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....00 Iz tajnosti prirode.............. JM j Iz modernega v seta, trdo vaz. 1.60 j Igračke- broširano ............. .80 j Igralec .........................75 y Jagnje .........................36 j Janko in Metka (za otroke) .... it j Jernač Zmagovač. Med plaz«vi.. JO ] • Jutri (Strug) trd. v..............75 broS. ....................... .60 1 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh zO zvezkov, J lepo. vezanih..................16«— Deseti brat ...................................1.25 1 3. zv. trdo vez. j Sosedov sin, broS. .............. .40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broSiraao ..........,....6.. .71 , Juan Miserija (Povesti iz fipnaskega življenja .................... JO _ „ {i .Kako sem se Jas likal j 'i (Alešovec) I. svesek ......... .86 (Kako seas se Jaz likal I (Alešovec) II. zv............. JO > Kako sem se Jas likal I (AleSavec) III. svesek ........ .60 ! I Korejska brata,, povest ta misijo- nov v Koreji .........*.•««*> JI ■ Kruh. trdo vqmqq • ......— brcS. ....................... Jt Krvna osveta .................. JB9> l Kuhinja pri kraljici gosji stfd JM. I Kaj se Je Markaru sanjal«...... Jf' Kara ki ........................ Ji £ Kmetake povest, trda ves....... 1-— 8 Kraljevič berač................. JM 8 K rižev ppt, roman (Bar) trd. ves. 1.10 S Kriiev pot patra KoplJenAos .76 8 Kaj ae Je IzmiaBl dr. Oka.......43 9 Levstikovi shrani sipsi ......... J« 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — g So net je — Ksmsnce. balado in legende — Tolmač (Levstik) ...76 S 2. zv. Otročjo igre f peaeneah — Različne poezije — Zabavljice in s pušice — Jeza na Parnaa, — g Ljudski Gals — Kraljedvorakl ro- s k opis — Tolmač (Levstik) .. .76 g Trdo vezano..........1.— 5. zv. SUka Levstika In njegov« S kritike In polemike............ .7t 8 Ljubljanske slike, HiSnl lastnik, g Trgfvvec, Kuptijskl stražnik. C- g radnik. Jezični doktor. Gostilni- g čar. Klepetulje, Natakarea, Du. bovnilc, Itd....... ........... .66 S Lucifer .........................1.— S Lov na ženo ....................1.— Marjetica ...................... .56 Morski razbojnik.................1.— ^ Mladi gozdar, broi..............50 MoJe življenje.................. .75 Mali Lord .................... JM C Mil jo tiar brez denarja ...........75 S Mrtvo mesto ....................75 Malo življenje ................ .65 g Maron. krščanski deček iz Libanona ...................... .25 Mladih zanikernežov lastni ilvo- topis .........................75 Mlinarjev Janez ................ .50, ' Musolino .......................40 ! Mrtvi Gostač .................. - Mali Klatež .....................76 Mesija ......................... .50 Malenkosti (Iran Albrecht) .... .25 -Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 Na valovih južnega morja.......36 Na različnih potih .............40 Notarjv nos, humoreska ...35 Narod, ki izmira ...............40 j Naša vas. 11. dei. 0 povesti .... JO j * Nova Erotika, trdo vez. ........ .761 Naša leta, trd. vez. ............ JO DroSirano .................. .60 f Na Indijskih otokih ............ .56 Natl ljudje .....................48 k Nekaj iz ruske zgodovin«.......35 Nihilist ........................ .40 i Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojclb pohodov bivSe-ga slovenskega polka ........1J0 Novo življenje ..................60 Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka .25 Onkraj pragozda ............... JO Odkritje Amerike ...............66 * Pasti in zanki ................ J5 Pater Kajetan ..................L— Pingvinski otok .................60 i Povest o sedmih obešenih ...... JO Pravica kladiva .............. JO Pat Irki iz Boža (Albrecht) .... .25 j Pariški zlatar .................. .35 Prihajač, novest .............. .60 Povesti, Berač s stopnji« pri sv. Roku ........................ JO ! i Požigalee ...................... .25 ; Povesti (Kuhar) .................60;, Povesti, i»esmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano.................. 1.— , Plat zvona .................... .40 Po stran klobuk ................ J5 Pri stricu ...................... .60 , Prst božji .................... JO Patri a, povest la Irske JunaSke do- dobe ........................ J6 Po gorah In dolinah ............ JO Pod krivo Jelk«. Povest ls časov ro- I kovnjačev na Kranjskem...... JO 'Pol litra vipavca ...............60 ! Poslednji Mehikanec .......... JO Pravljice H. Majar ............ JO Prrdtržani, PreSern In drugI svet. nlki v gramofonu ............ .25 jprigodbe čebelice Maje, trda vez...L— , Ptice selivke, trda vez.......... 75 Pikova dama (Pufikin) ........ JO Pred nevihto .................. JS Pravljice (Milčinaki) ..........1.— Pravljice in pripovedke (Kočutntk) 1« ZV6Z6k OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 2* ZT6Z6k oooooooooooooooo«« «46 Popotniki •••••••••«•••«•••••••« Pomavn Bogi ••*t«s««sssssss««« »30 Pirlll *oooooo*ooooooooooooo»ooo« POvodenj oooooooooooooooooooeon Praški Judek .................. .25 Prisega Hurooskega glavarja . ..JO Prvič med Indijanci ............ JO, , Preganjanje Indijanskih misjonar- f Jev ...........................Ji i Rinaldo Rinaldini .............. JO Ikakinaog «t............. .60 t Robinson (Orus«»e) •.............1.—j Rahljl, trda vea.................75 j i Rdeča megla ..........................75 Revolucija na Portugalskem .... JO; ; Razkrinkani Hakobnržaai ...... JO Roman zadnjega cesarja Habshur- 1 U§| {Rdeča in bela vrtalen, opvest .. JO Slovooski laUtvoe .............. .40 1 Slovenski Robinzon, trd. ves. .....73 t Sunešld invalid ................ J5 Sosedje......................... .75 t Sodnikovi........................75 Silne« |n srn*«................. .65 » Skozi Uro« Indij« .............. JO - Sanjpk« knji**, mala — JM I Sanjska fcnjga, B«va vcflks ..., JO II Sanjska tatPti AraMkn ..........LN liSpako, hmaoreske, trda vea .... JO r>c.—«—t. aa I Iliri smrti. 4. sv ............... J5 i! IsBit pred kiio ..*...••«■.«.... .65! tksaler v Afriki .............. JM i ^inip f x oilldCj^ ooooooooooooeooo «75 i Ipomla znanega potovalen .... L56 j itritarjeva Aatbolbgija .trda vez JO ; broi ...................... .M tisto Sest«, povest la Abrncev .. JO i iti medvedjega Uvea, Potopisni ro- j man........................ Jf j trie Tomova koča ............. JO itudent naj bo, Y. zr........... iS [veta Genovefa .................35 Iveta Notburga ................ J5 I •redorimci, trd. vez. ............ .66 b roS. ...................... .40 Ipisje, male povesti ............ .35 Ivitanje (Govekar) ............L— tezosledec ..................... JO •opek Samotarke ................ J5 f »veta noč ..................... -30 Ivetlobe in sence.............. L20 HAKESPEAREVA DELA: lachbet. trdo vez. ............ JO ^ broširano....................70, ^ »J1 Mhelo ...........................«0,«] »en Kresne noči .............. .70 i SPLOŠNA KNJIŽICA: ' \ J 1.1. (Ivan Albrecht) Ranjena , gruda, ivzirua povest, 104 str., broširano .................... .35 1 (t. 2. (Ratio Murnik) Na Bledu, izvirna povest. 181 str., broš... JO 1 it. .3. (Ivan Rozmani Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi. 1 105 strani .................... J 1 it. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasjo, izbrane pesmi, 1£4 str., broširano..................... JO ' 5t. U. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina vesflomotev. S. Akt itev. 113...........73 »t. 9. (Univ. prof. dr. Franc We. t»er.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš..........70 St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefua karikatura in minulosti. 5o str.. broi5. .........23 Št. 11. (Povel Golia) Peterrkove poslednje sanje, božična i»ovest v 4 .slikah, 84 str., broš....... J5 Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, na r ml na pravljica v 4. dejanjib, 91 str., broš.......... JO št. 13. (V. M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broS......... JO 14. (Ur. Kari KnpLUt Denar, narodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broS. ......................... JO Št. 15. Edmond in Jules de Gon- court, Renee Mauperin.........40 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, i pesmi, 112 str., broS. ........ .45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str............. .30 Št. 18. (Jarosl. Vrchllcky) Oporoka lukovikega grajdčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., broi. .. .25 St. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., broS. ...... JO St. 20. (Jul. Zever) Gompači ln Komurasaki, japonski roman. Iz Češčkie prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45 Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočaanih zgodbic, II., 73 str. broS. .........................25 St. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____ sonata ........................60 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 00 str., broSirano .................... J6 Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str.. Št. 23. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... JO Št. 20. (L. Andrejev) Črne maske. poslov. Josip Vidmar, 82 str. broS. ........................ J5 Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-sehmst in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš....... .35 Št. 29. Tarzan sin opico ...... -90 Št. 31. Reka roko .............. «2o St. 32. Živeti .................. .25 Št. 35. (Goj Salustlj Krlsp) Vej- ~ na x Jugurto. poslov. Ant. Dokler. 123 strani, broš. .......... JO Št 36. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani .................. .65 Št. 37. Doamč« živaU .......... JO št 38. Tarzan in svet ..........L— štev. 39. In Bohcme .......... JO št. 46. Magda .401 Št 47. Mistcrli dni«............L— Štev. 48. Tarzanov« živali .... JO Štev. 49. Taržanov sin ........ JO Št. G0l Slika De Grajre..........l20 Št 51. Slav. h sladu in romanc« JO št 62. SnoAn ..................L50 Št 64. V m**w................L— Št 55. Namlfijen Mrik...... JO št. 66. ^Mniii^M« .... J0 fttnv. K6. GU (Hamsnn) .... JO & OH. (Dontajevskl) TaplJil Is tev. 00. (Dostojevski) Zapiski iz t mrtvega doma, II. del ........L— t. 61. (Golar) Bratje ia oeotro .75 I t 62. Idij«t L del. (Dostojevski) JO 1 t. 63. Idijot. II. del .......... JO t. 64. Idijot. III. del.......... JO V tev. 63. Idijot, IV. del ...... JO Z Vsi 4 deli ..............3J5 t. 66. Kamela.1 skozi oba ti van- I k% veseloigra .................45 I lovenski pisatelji. I. zv. — K Fr. Masel Podlim barski. Slike '5 in črtice. Gorski potoki, T«va- 1 j ris Damjan ..................................2J0 Z lovenski pisatelji II. sv. ' .3 Potresna povest Moravske s! i- I ke, Vojvoda Pero I Perica, Črtic« ........................ 2 JO 1 lovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni 1 bog. Pomlad ...............JJ0' o Ik za fronto ...................70 ~ ntič, (Bevk), trd. vez..........75' ri indijanske p«vesti...........30 unci, hoc. roman............ ...1.20 ] renutki oddiha ................ JO, torki pred Dunajem .......... JO i igrovi zobje ................ 1.—) *ri legende o razpelu, trd. vez. .65 A lra z angeli ....................1.20 I ' robstvu (MatičiC) ..............1.25 I " gorskem zakotju .............35 | ' oklopnjaku okrog sveta, 1. del JO, 2. del .......................90 'eeema pisma, Marija Kmetova . .75 f Hadar .........................75 ojska na Turškem .............60 I reliki inkvizitor ................1.— j era (Waldova), broS..........35 j "išnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 j ojni, mir ali poganstvo. I. zv... .35 j i ptOdir je Sli^ III. zv ...... J5 j 'rtnar, (Rablndranath Tagore), f trdo vezano .................75 | broširano ...................60 \ 'ojska na Balkanu, s slikami .. .23j oik spokornik in druge povesti 1.— | Trdo vezani* _..................1.23 aletln Vodnika Izbrani spisi .. .30 1 r'odnik svojemu narodu .........35' odnikova pratika L 1027...... '0 < roduikova pratika I. 1928.......50 j 'odniki in preporeki ...........60 rladka in Metka ...............50 'aroka o polnoči .............. JO 'ločin in kazen (2 knjigi > ......1.60 ' Smisel smrti .................. JO ' Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .00 j !a kruhom, povest ............ Ji51' tadnja kmečka vojska...........75' Zadnja pravda, broS........... .50 Zgodba Napoleonovega Huzarja ..1.— i Zgodovina o nevidnem človeku .. .33 (maj iz Bosne ................ .70 Clatarjevo zlato ................ .90 ia mitjoni .................... .90 Ea miijoni ....................65 življenje slov. trpina, izbrani spisi Aledovec, 3. zv. skupaj ........1.50 Evesti sin. povest .............. .25 ilatokopi ........................ .20 Kolini nafie Koprnelo ...........45! Smote in konec gdč. Pavle...... .45 Zlata vas ...................... JO Sbirka narodnih pripovedk: I. del......................... .40 Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................40 Enamenje Štirih (Doyle) ....... JO Zgodovinske anekdote .......... JO E ognjem in mečem .........••••.3.— Zaročenca, milanska zgodba la 15. stoletja .......................3.— Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Zvestaka do grabs ..............1.60 Z naših gora ...................1.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI I sv. V«jn«mlr.alJ pogaaotvo .... .35 1. zv. Hudo brezdno .......... .35 3. sv. Vesele povesti ............ .35 4. v z. Povesti ln slik«....................J5 5. zv. Študent naj b«. Na« vsakdanji kruh............................................J5 SPISI ZA MLADINO: fGANGL) 2. sv. trdo veaana Pripovedke in pesmi ........................ JO 3. zv. trdo veaana Vsebuje 12 po- T6Sti 0*000000000000000*«00000 oM 4u zr. trdo ?Mtna Vsebuje 1 po- T6Stl # o • • o • o o o o o o o o m o o o • • • • 5. zv. trdo vosana Vinski brat .. JO j 6. zv. trdo vezana Vsebuje 10 po- - I vesti......................... JO. Umetniške knjig« s slikami za mladino:] Pepelka; pravljica s slikami ....1^60. Rdeča kapica; pravljica s slikami 1^—1 Sneguljčlca; pravljica s slikami L—' Mlada greda ................ Trnoljčica. pravljica s slikami ..t.*— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar .................... .75 Slike is pravljie .............. .75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna s barvami In navodilom: Mladi umetnik ..................L20 Otroki vrtec ...................1.20 Zaklad za otroka................L20 IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj JO Cyran de Pergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo veaano ..........................L70 MfK drama v 4. dej. .......... JO Maria, Semenj v Ridunoodo. 4 dejanja ...................... M gb njd/. Iprakss v Ottrth sMkah j| čer .Mladinska Igra « petjem t 8. dejanjik .................. M L L' .R. drama v 3 dejanjih s pred- ; igro, (Capek). rez ...........4S tevlzor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 'jetnik care vine, veseloigra v 2. ( dejanjih .....................30 'eronlka Deseniška. trda vez____1.50 a križ in svobodo. Igrokaž v 5. dejanjih ...................... J5 Judski oder: 1 . zv. Tihotapec, 5. dejanj.....Gt 1 . zv. Po 12 letih. 4 dejanja .. .60 , iblrka ljudskih iger: 3 naših gora ..................1.— . snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža, Sanje ...................60 3. snopič. Ventaika, Smrt Marije device, Marijin otrok .........30 4. snopič. Sv. Božtjan, Jnna&ka deklica. Materia blagoslov ____ JO 5. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola la Ncia ............ JO 0. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30 PESMI IN POEZIJE: Lkropoils in Piramide .........80 broSirano....................86 1 izazel, trdo vez.................1._ lalade in romance, tnla vez......1.25 Sob za mladi sob. trda voz.....40 Gregorčičeve poezije .............50 >odee: Pored narodnih pravic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano ................75 tetejeve poezije .trda vez........1.10 iraguljčki (L'tva) .............63 trdo rezano .................RO >Ioje obzorje. (Cangi) ............1.23 Narodna pesmarica .............40 Varies (Gruden), broft............30 'rimorske pesmi, (Gruden), vez. .35 Slut ne (Albreht > broS........... JO Pohorske poti (Glnser) broš......30 ?esmi Ivana Zormana: Originalne slovanske pesmi ln prevodi zuanih slovenskih pesmi v angieSčini ...................1.25 Prešernove poezije ............. .GO' Dion Zupančič: Ciciban, trd. vez..............50 Sto ngank ....................50 t' zarje Vidove, trd. vez........90 1'ijolica. Pesmi za mladost.....60 Zvončki. Zbirka pefnij za slovensko mladino. Trdo vezano.....90 Zlaterog, pravljice, trda vez.....60 PESMI Z KOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBOB Priložnostne pesmi (Grom) ....1.10 Slovenski akordi (Adami?): ..I. zvezek .....................751 II. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak ........................45 1 Ameriika slovenska Ura (Uolmar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 moških in mežanlh zborov — (Adamič) ...................45. MOŠKI ZBOB Trije me&ki zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagrobnlca (Pavčič) .. J5' Gorski «dmevi (Laharnar) 2. zv. .45 SAMOSPEVI: Nočne pesmi, Adamič) .........1.25 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ...................... AS Naši lunini ..................... JO MEŠANI ZBORI: Planinske. II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mebani zbori. Izdala Glasbena Matica ....................45 RAZNE PESMI S SPBEMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester) ............ .41» Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rndečih rož. moikl zbor s bariton solom ln priredbo za d vospev ...................... JO V pepelnični noči (Sattner), kan-tan ta aa soli, zbor ln orkester, izdala Glasbena Matica.......75 Dve pesmi (Prelovec), za moški zbor in bariton solo........v... JO Kupleti (Grum). Učeni Mihce,— 1 • Kranjske šege in na ade. Ne-tadovljstvo, 3 zvezki kupa] ..t— PESMARICE GLASBENE MATICE i I 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 ' 4.. Koroške slovenske narodne . pesmi (SvikarSič) 1., 2., in 3. zv. skupaj ...................L,— MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himno .. 1J Št la. Št« čutii, Srbine tnžni .. .15 , Št. 2. Zriajski Frsakopan........U ; Št. 10. Nn pbmino ...............13 SL 11. Zvečer ................... .la Št. 12. Vasovalec ...............15 » Narodne prsmi aa mladina (Žirom ik) 3 zvezki skupaj ........ Si Savček. sbbrtm iefefcfli peeml (Medved) .................... JJ Vajačke nsridae peenri .. JI Narodne vojaflu (FerjanSč) .. JI (PregeU) .....................L- Lira, sreolska. 2. zrezka akti- P«j ...........................2.— Troglaani mladinski »beri: Mešani In moftki zbori. (Aljafi) — 3. zvezek: P sal m 118; TI veselo poj; Na dan; lilvoa noč.........49 5. zvezek: Job: V mraku: Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......46 6. zTezek : Opomin k veselju; Rve-ta noč; Stražniki; Hvalite Go-spoomnrodiia iskrica: Pri svadbt; Pri mrtvaškem sprnvodu: »ie^lo .40 8. r.vcrrt: TI cntre«'-lti jo hotl i mešan zbor); Prijatelji in senca (mcSnn zbor) ; Stoji, polnilce stoj: Kmetskl hiSl.............40 CERKVENE PESm: Domači gbuu. Cerkvene iiesmi za meJan zlx>r ....................I.— 12. Tantuni F.rgo. (Premrli ____ M Mairw pesmi za mešan zbor. — (Haltuer) ................... JO 15 Pause Lingua Tantuni Ergo Geni tori. erster> ............ JO 12 Pange IJngua Tantum Ei-go Ge-nitori (Gerblč) .............. JO Hvalite (iospoda v njegovih svetnikih. 20 jiexm! na /'ast sretnl- kom. 1 Premrli .................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. Hiruru i ...... J15 Mina in honorem Si. Jooepfel — (Pogaehnik) ...................40 Kyrie .......................... JO K svetemu ReAnjemu telesu — (Foer^ter) ....................40 Sv. Nikolaj ......................60 NOTE ZA CITBE: Buri pridejo, koračnica...........25 Sarafan, ruska pesem. (WHfani.. .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tambu- raški 7bor in petje. (Itajuk) ..1J0 Bom šel na planinec. 1'odpuri hiov. uar. pesmi. (Hajuk) ..........1.— Na Gorenjskem je fletno.......... NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ..................1.— (RAZGLEDNICE: j Zabavne. Različne, ducat .......40 NewyoiSke. Kazlične. ducat .....10 Velikonočne, božične in novoletne I ducat...........................40 Ir raznih slovenskih krajev, duosamezne i»o .................05 PROROKOVALNE KARTE — $1.— I j ZEMLJEVIDI: I Zemljepisni Atlas Jugoslavija ____1J0 Stenski zemljevid Slovenije 'ia moč-| nlui papirju s platx>ene!mi pregl-| 1» ............................7 JO , Zemljevid Jugoslavije .......... JO ' Zemljevid: Slovenske dežele ln.... \ Istra ........................ JO Pregledna Karta Slovenija.......40 ! P okrajni ročni zrml je\1di: Gorenjska .................... JO I Slovenske Gorice, dravsko ptnj> skopolje ..................... JO ljubljanske in mariborske oblasti JO Pohorje. Kosjak .............. JO || Celjska kotlina. Spodnje sIoven> sko posavje ...................90 Prekmurje ln Medumurje .... JO Kamniftke planine. Gorenjska ravnina ia ljubljansko polje .. JO Canada ........................ .40 t Združenih držav, veliki .........40 >' Mall ..........................U Nova Evropa .................. JO Alabama. Arkansas, Arizona, i j Colorado. Kansas. Kentucky In Tennessee, Oklahoma. Indiana. i Montana. Mississippi, Washing-. ton, WvomLng. vsaki po ...... .25 ZmljevwB: . Illinois. Pennsylvania. Minaeoo-, la, Michigan. Wisconsin. Weot j Virginia, Ohio, New York — vsa- I ki po ........................ JO j Velika stenska mapa Evropa ....t— J Naročilom je prUoiit C de nar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne tnamke po 1 ali 2 centa. ' posljeie gotovino, rekomandirajt« ■j pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni p - ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto j "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York I ; 5; i PRAV VSAKDO — | s| I kdor kaj iice? kdet 1 I kaj ponuja; kdor kaj Z ; i kupuje; kdor kaj pro- I J daja: prav vsakdo I 4 | priznava, da imajo Z i-čudovit ucpeH — ;}| MALI OGLASI I J| tXu.N«Toai*|| — . . , ______;___ "GLAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 2, 1829 The LARGEST SLOVENE DAILY la t?. 8. A. ■__IK . ■ ■ ■ JU-JJ-> KRATKA DNEVNA ZGODBA IIAMZA HUMO: ODLOMEK PRIPRAVE ZA VOJNO Iz novelice "Pod koraclma vre-;va noč in zdi se mi, da je to Mev-mena". Hamza Humo jc Her- lin smeh. Nekje v orehu 3e je raz-cegovec in naš najboljši prozni pel slavček kriki Mevline lirik. Arifaga jc žalosten in človek bi rekel manjšo od makovega zrna. Tudi usodo je nehal preklinjati.— Uboštvo je ubilo samozavest in ponos v njem; pokosilo ga je ko nevihta hrast. Da. Čas je pohodil Ari-rago Aganliča. In nihče ne more vrniti starih časov In pregnati temo lz njegove duše. Zastonj cveto češnje po ogradah. Zastonj zvoni zvon Alija Sevdalije nad Roginimi klanci. Vsako veselje mu izzove žalost, vsaka pesem bol. Arifaginica po skrivaj hodi po sobah ali molče sedi v dvorišču pod murvo z glavo v rokah. Ko da so jo živo pokopali. Samo v Mevli klije mladost in moč in pesem je v nji, ki ji zmanjšuje žalost. Bezeg cvete po vrtovih in jasmin po dvoriščih. Pesem "Dragi dragoj sitnu knjigu piše" odzveneva v to so vroče mladosti. In tako naprej ;a dneva v noč. Včeraj sem jo videl v vrtu in ji 3 okna pomahal. Skrila se je pod smokvo in zanemela ko splašena ti-ca v skrivališču. Pisemce sem vrgel čez zid, pa ga ni nihče pobral. Šele zvečer sem opazil, da ga ni več tam. Tako-le sem ji bil pisal: ,:Mev-la, zakaj se skrivaš pred menoj ko pred sovražnikom? Po cele dneve mislim nate in fia najino mladost. Kaj te ne boli v duši sa menoj, kaj me prav nič ne ljubiš? Darov sem ti bil prinesel iz tujine, pa v skrinji samevajo. Najlepše pesmi sem tebi izpel, pa nisi niti slišala zanje. Po svetu sem nesel tvoje i-me, a ti ko jetnica živiš. — V tujem svetu sem mislil nate, ko sem bil žalosten in ko sem bil vesel. Mevla, nocoj te pričakujem -ia vrtnih vratih. Ko bo mladi mesec v murvo sedel, bom odklenil zarjavelo ključavnico in te na panju tiho čakal in štel udarce svojega srca." Torej pismo je vzela. Moj Bog. samo kdo ji ga bo prebral Mesec je sedel na murvo, a vame nemir. Ključavnico odklepam na vratih in sedam na panj. In čakam. čakam, ali nihče ne pride. Nekaj zašije v zelen ju.'Me via! Mevla! kličem šepetaje, pa se nihče ne odzove. Nočne sence se igrajo z mesecem v murvah. Neki glas je teknil skozi noč, a jaz še čakam. Potem so za-j peli petelini in sem se vzdraihil. O j samelec, sem si rekel, kdor ti jej plevela dušo nasejal In ti življenje prazno napravil, naj bo na tem onem svetu preklet! Jutro je prišlo, razdanilo se je, a jaz še vedno sedim v svojem skri-; vališču. Nekdo trka na vrata, a jaz ne verjamem lastnim ušesom. I "Kdo trka?" vpijem ko iz spanja in grem proti konjskim hlevom. Odpiram vrata, pa ne vidim nikogar. Drobno pisemce mi leži ob nogah: "Dragec moj. vse sem mamici povedala, a ona je samo jokala. 'Naj ti Bog pomaga', mi je rekla, 'in »če naj nič ne ve o tem. Zvečer, ko bo on v mestu, bodi na vratih*." ( Teta Zarifhanuma me je brati in pisati naučila. Tudi ona te pozdravlja. Pravi, da te je nedavno v mestu videla. Oče je slab in nas vse enako muči. Niti slišati noče zate. Kaj, da bi s Turki razgovarjal v lastni hiši, pravi. A jaz pogosto, po-. gosto jokam, ko v sobi vezem in mi je strašno težko. Do snidenja, dru-j gec moj!" — SMRT SLOVENCA V LUX- : TAT V VSEUČBJŠKI EMBURGHU KNJIŽNICI Mlade ruske žcnck na vcžbališču. kjer jih uče, kako ranjencem prvo pomoč. morajo nudili TRAGIČNA SMRT REVEŽA UMETNIKI OKUSA Te dni so našli pri Ponovkah nekega utopljenca, ki ga je Sava naplavila na splno. Že proti večeru sc otroci železniškega čuvaja Žaklja ko so nabirali drva ob Savi, opazili na spini neko temno stvar. Mislili so, da je Sava vrgla na prod kak hlod in so to tudi doma povedali. Drugi dan je šel Žakljev sin Edvard domnevni hlod gledat, pa je prestrašen opazil mesto hloda mrtvega moža. Obvestil je takoj o-rožništvo v Litiji, ki je odredilo, da se truplo cdp?lje v mrtvašnico na Savo. Utopljenec jc bil še dosti dobro oblečen in obut, v žepu je imel 27 dinarjev, kuverto, naslovljeno na Stara kronika iz leta 1696. poroča o neki zamorki. ki je bila sposobna jesti z očmi. V skrinjo so zaprli kup melon, ki so jo spet odprli Po nesrečnem naključju je izgubil življenje Franc Maurič. dober zidar, ki je delal v tujini, zlasti v Luxenburgu, le čast slovenskim delavcem. S prijateljem in ro-jakem Alojzijem Bučarjem sta se iz Luxenburga z motornim kolesom cdpeljala na izlet v okolico. Vozil je Bučar ket lzvežban vozač, Maurič pr je sedel zadaj na zasilnem sedežu. Veselo sta se odpeljala v lep dan. ki je končal s smrtno nesrečo. * Kc sta bila že zunaj mesta, se je Bučorju čudno zdelo, da ga prijatelj še ni ničesar vprašal in da sedi tako čudno mirno za njegovim hrbtom. Ozrl sc je ter ves začuden videl, da prijatelja ni. Mislil jc takoj na nesrečo ter se odpeljal par sto rfletrov nazaj. Na cesti jc zagledal gručo ljudi in ko jc stopil med njo, so sc vse zle slutije v največji meri uresničile. Na tleh jc za • gledal težko ranjenega prijatelja ki so mu skušali dobri ljudje pomagati, kakor so vedeli in znali Maurič je bil težko ranjen na glavi. Odpeljali so ga v bolnico, kjci so ga šc isti večer operirali, a je bilo, žal, prepozno. Nesrečnež jc v hudih mukah podlegel težki poškodbi. Kako jc padci, rc ni moglo dognati. Take vožnje najbrž ni bil vajen. ali pa jc po nesrečnem naključju pritisnil na zavoro sprednjega golesa. Živali kot vremenski preroki. predmestje. Ali Mevla niti brati ne zna. Kako naj ji pišem, kako naj jo potolažm? In če bi ji pisal, ali bi me prav razumela? Saj je samo velik otrok; otrok in nič več. Mraka lega. Violino jemljem in igram ob oknu. Lastovke preletavajo in cvrkotajo in moder dim tiho niha nad pločastimi strehami. Jaz pa igram in sam ne vem. kaj. Moj Bog, kaj to igram? Pesem o Mevli in o lastovkah v predmestju; pesem o svoji in o njeni mladosti in o svoji mamici. Žalostna je pesem in najraje bi jo pozabil. Ali komu je dano, da trga lastno telo; pokažite mi ga. da mu častitam! Zdi se mi, da so tudi lastovke it-tihnile. da je vse umrlo, poslušajoč mojo pesem. Tudi Mevla prisluškuje za zamreženim oknom :n Arifaginica neslišno plaka pod murvo v dvorišču. Samo on, Arifaga hodi mrko po svoji sobi ko strah in trepet, ko ponorel in z razburkane dušo. V maščevanju gori in tristo bolečin in zagat mi pripravlja. Da. vse to jaz vem! Odzgoraj s svojega okna vidim celo hišo Afrige Aganliča. Tudi vrt in dvorišče in okno Mevline sobe, zaraslo z bršljinom. In vse to drhti na moji struni in joka radi grenke usode. Tudi Mevla, zaprta tica in Arifagica, k večno vzdihuje in strašni Arifaga In njegov obup. O, vse mi jc znano! Ko pade noč, dolgo na oknu sedim in sc z Bogom pogovarjam in z njegovo pomladansko nočjo. O-plja me njegov dih in mislim, do so to Mcvlini vzdihi. Blesti njego- naslovljeno na župnika v Čatežu pri Sv. Križu, drugače pa nikakih dokumentov. Med mnogimi, ki so hodili gledat utopljenca, je bil tudi oskrbnik posestva oblastnega odbora v Pono-vičah, kateremu se je utopljenec takoj na videz zdel znan. Spoznal je v njem moža, ki je bil še nedavno nekje na Dolenjskem zaposlen kot pisar. Zadnji čas je bil brez službe in ko je potrt taval naokrog, je šel mogoče sam v smrt, ali pa se je ponesrečil. Star je bil okoli 45 let. Njegova identiteta še ni popolnoma ugotovljena. Tragična smrt nesrečneža jc prebivalstvo močno pretresla, mnogi pa so se tudi zgražali, ker revež ni bil deležen cerkvenega pogreba Zvečer so ga pokopali brez zvonc-nja poleg mrtvašnice. Dcslej je bil običaj, da so utopljence pokopavali po cerkvenem o-bredu, zlasti če je bilo tako. kakor v tem primeru, negotovo, p.li je nesreča ali pa samomor. Po pravici ljudstvo obsoja, da se je pri tem revežu napravila taka izjema. so bile na videz nedotaknjene. Toda če so jih prerezali, so morali u-gotoviti, da so bile čisto izpraznjene. Zamorka pa je bila sita. Na isti način je imela navado postopati $ svojimi sovražniki. Samo pogledala jih je, pa so padli mrtvi vznak. Č2 so jim odprli telesa, pa so morali ugotoviti, da jim nedostaje srca in drugih plemenitih notranjih organov. Vešča jim jih je bila pojedla, ne da usta niti odprla. Razume se, da gre pritem poročilu samo za slučaj lahkovernosti, kakršnih si bile vse stare kronike vedno polne. No. pa tudi mimo tega nam ve zgodovina povedati mnogo zanimivega iz področja jedilne' umetnosti in umetnosti okusa. Tako je vedel neki francoski zdravnik! povedati o vsaki vodi samo po njenem okusu, od kod izvira. Nekdo | drugi je poznal okus vseh vrst zem- j lje in je n. pr. trdil, da ima špan-: ska zemlja okus po trdih jajcih J francosko zemlja po slanem, nem-; ška po grenkem, laška po sladkem! itd. Neki angleški podeželski duhovnik je okušal celo zrak in je po njegovem okusu napovedoval leno j ali slabo vreme, solnce, vihar ali | nevihto. Pravi gurman pa je bil iz-! umitelj "klavirja za okus". Vzel je! gladke plošičee iz slonovine, pa polil vsako s sokom raznega okusa ! Ko so se soki posušili, je dal vsaki! ploščici ime kakšnega glasbenega | tona, jih razporedil kakor tipke na| klavirju, vzel note kakšne počas- COLORADO nejše skladbe v roke »n pričel i-grati — z jezikom po ploščicah. Tr- V Gradcu so aretirali dr. phll. Jožefa Urdycha. uradnika v tam oš -ni vseučiliški knjižnici. Urdycn. ~>m bivšega računskega ravnatelja pri nekdanjem avstrijskem namestnS-štvu v Zadru, je odnašal iz knjižnice dragocene stare knjige in sploh vse. ki so mu prišle v roke. ter jih prodajal. Eno samO knjigo, Turoczevo "Chronica Hunga-rorum" iz 15. stoletia. cenijo PO tisoč Din v jugosl. denarju. Predajal jih je seveda pod ceno in najrajši v inostranstvo. Poleg tega si je znal prisvojiti knjige, ki so jih pošiljali iz vsega sveta za vseučilk-| ško knjižnico. Baš na eni takšnih j pošiljk iz Anglije so ga uleli. Bila je naslovljena na njegovo ime, pa i so jo pomotoma oddali naravnost 1 knjižnici, kateri jc bila tudi v resnici namenjena, kakor sc je kmalu izkazalo. Koliko škode je Urdycn napravil, ni znano, ker razpolaga j knjižnica z okroglo 3&0.000 knjig in 2000 dragocenih rokopisov, a se revizije vršijo it v dolgih presledkih, kar je pri tem ogromnem številu knjig vrlo razumljivo. Ugotovili pa ; so, da ima Urdych, ki je živel ob po_' svoji plači precej skromno, v neti banki naloženo veliko vsoto denarja. Pravkar so ga menili staino spce jeti v službo, ko so prišle njegove nečedne manipulacije na dan. Svojih grehov se ni hotel spovedati in ključ ju pritisnil na zavoro spred- je napraVil sploh vtis patologične^a njega golesa. Kako priljubljen je bil. se jc videlo na njegovem pogrebu. Na zadnji poti ga je spremljala skoro vsa slovenska kolonija. Rojaki postavijo svojemu dragemu Francetu lep spomenik s slovenskim napisom. Pokojni Franc Maurič je bil doma i2 Male vasice na Goriškem. lažnivca. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, jc razvidno, kdaj Vam jc naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja,; temveč obnovite naročnino ali direktno, aH p a^jri enem sledečih naših zastopnikov. NEW YORK Gowanda, Karl Stemisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton. John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobefc, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Kum.ša Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton Kikelj. V ZRAKU ARETIRAN LETALEC CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin Denver, J. Schuttc Pueblo, Peter Culig, John Germ, dil je, da čuti v ustih muzikalne: Frank Janesh, A. Saftič. harmonije in jc sam začel kompo-nirati — skladbe za jezik in grlo.. POŽAR V RODICI Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. i INDIANA Indianapolis, Louis Banich OREGON Oregon City, J. PENNSYLVANIA: Koblar. ILLINOIS NAPRODAJ KMETIJA obsegajoča 1« AKROV, jako dobra zemlja z dobrim poslopjem. Hiša, Stala, koko&njak in vsa druga poslopja spadajoča h kmetiji. Kmetija Je samo 2 milje od mesta. — Za na-daljna pojasnila se obrnite na lastnika: Anna Sajmovc, Coopers town, N. ¥. <2x 2&3) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. OB CENE 2A OGLASE SO ZMERNE • * s ;ijalist za vreme. Stari ljudje pravijo. da ga napoveduje že 10 — i4 dni prej. Najbolje ga je opazovati kako se vede okrog 10. zjutraj. Paziti je treba, ali je kaj znatno razširil svojo mrežo. Čim dalje sedi nI svojega gnezda < lijakastega stranskega tkiva večinoma nad mrežo) in čim bolj je raztegnil svoje noge od sebe. tem dalje bo trajalo lepe vreme. Če sedi sredi mreže, bo dan lep. Če se skrije, sem nam obeta slaba. Čim »daljše niti, ki jih prede. tem lepše vreme; čim krajše, tem slabše. Ob lepem vremenu je pridne je na delu nego pred slabim. Samo to napako ima pajek, da pozimi kot vremenski prerok čisto odpove. Takrat se skrije bogve kam. Ribe so odlični meteorologi. Posebno piškur jo pihne. V stekleni posodi kaže vreme že za 24 ur naprej. Če grozi dež ali nevihta, plava ob površini vode, drugače se drži bolj pri dnu. Seveda pa se dado druge živali isto tako uporabiti za vremenska opazovanja. Pred dežjem se prikažejo močeradi, krastače in salamaa-dri iz svojih skrivališč, lastavke letijo nizko nad polji in vodovjem in če je dež prav blizu, glasno čvr-čijo, pavi močno kričijo, mačke ce neprestano čedijo, krti mečejo visoke kupe prsti, ribe skačejo pogosto iz vode, čebele se vračajo v panje. komarji in muhe močno pikajo. Če bežijo lastavke v svoja gnezda, se pripravlja vihar. Trajno lepo vreme pa bo, če letijo visoko. To velja tudi za škrjančke. če se dvignejo zgodaj zjutraj z veselim žvrgolenjem visoko v zrak. Če plešejo komarji in muhe visoko v solnčnih žarkih in če svetijo kresnice zvečer zelo jako, bo drugega dne najlepši božji dan. BIVŠI KRALJ - UMONAR Pred sodiščem na Cipru je stal te dni Husein bivši vladar Hedžasa, Vi so ga bih Angleži odstavili. Tožili so ga upniki, da jim noče plačali. Husein se je branil, da ne more nikamor naprej s citronami, ki jih jc začel prodajati po svoj odstavitvi. Sodišče je razsodilo, da mora napovedati konkurz. Bivši kralj 1-ma dva sina vladarja, v Iraku m v Transjordaniji. Ta dva ga pa na angleško povelje ne smeta podpirati. Pred vojnim sodiščem se bo moral zagovarjati 231etni angleški vo-' jaški pilot Stanley Baldwin, po i-! menu dvojnik bivšega ministrsko-; ga predsednika. Baldwin si je naprtil kopico grehov na prav zani-, miv način. Svojim prijateljem je, bil že prej večkrat izjavi, da bi rad z letalom preko oceana. Te dni ie je dvignil na vpjaškem letališču j Worthy Downu pri Manchestru si težkim bombnim letalom hipoma " zrak in hotel čez veliko lužo v Ameriko. Nakano pa so mu preprečili, ker so poslali za njim takoj bro-dovje vojnih letal, ki so ga obkrožila v višini 3000 m in ga prisilila lepo k povratku. Pri pristanku - "e je pripetila še majhna nesreča. Letalo se je zadelo z nosom v tla in se malo poškodovalo. Baldwinu ie za srečo ni nič zgodilo. Samo pred vojnim sodiščem se bo moral zagovarjati radi insubordinacije, samovoljen prilastitve aparata in njegove poškodbe pa radi nepotrebnega ogrožanja lastnega življenja. ___s_ STAREC, KI JE VEDNO j KADIL V rimskem sanatoriju Umberto I. živi 1051etni Pietro Schina. Počuti se dobro, vidi dobro in spomin ga še ne zapušča. Bil je poljedelec, ' 90 let je preživel na polju. V zavo-' du živi zadovoljno, samo kadar se spomni življenja in dela na polju, ga prime otožnost. Zelenja in narave pogreša. Schina je kadil vedno pa mnogo vse svoje življenje | In tudi sedaj v visoki starosti kadi neprestano, da ga v sanatoriju * komaj sproti zalagajo s tobakom. w Pogrešajo posestnika Iv. Pukšiča od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Odšel je z doma s tremi otroci svoje druge žene, katerim je bU očim in se od tedaj ni vrnil. Tudi o usodi otrok nI ničesar znano. 18. julija ob dveh so nas prebudile sirene tovarn, ki so naznanjale velik ogenj. V vasi Rodica, oddaljeni 10 minut od Domžal, jc gorela Šmonova žaga. Cesta na Ro-dico je bila vsa živa kolesarjev in pešcev, ki so tekli svojemu bližnjemu na pomoč. Kmalu so bili na mestu nesreoc tudi gasilci. Prvo jc bilo na pogorišču gasilno društvo iz Vira. ki je takoj stopilo v akcijo. Nato so še prišli Domžalčani z motorno brizgalno in Stcbljani. Ko bi bili gasilci prišli samo kakih 10 minut pozneje, bi bili v plamenih že sosednji objekti, posebno hiša Šmona Franca, ki je že pričela goreti. Žaga in mnogo lesa je pogorelo, tako da gre škoda v milijone. Tudi vsi stroji so nerabni. Požar je nastal, ker so se vneli "logarji". Že popoldne so to opazili, nakar so napako pooravili. Na- j Kitzmiller, Fr. Vodopivec. to pa so se najbrže še enkrat vneli in tega ni nihče opazil. Ob 9. zvečer so delavci šli domov. V i3tem času pa je gotovo začelo tleti žaganje ali les in posledica je bila — pužar. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezich MINNESOTA P01NCARE ODŠEL V KLINIKO PARIZ. Francija, 31. julija. — Prejšnji ministrski predsednik, R. Poincare, je včeraj pozno popoldne zapustil svoj dom ter se napotil v neko kliniko na Rue de la Paix, kjer bo operiran radi bolezni, ki je ./silila njegov odstop. Operacija bo izvršena proti koncu tega tedna, mogoče še jutri. Njegova žena ga je spremljala. ADVERTISE komaj sproti zalagajo s tobakom, in "GLAS NARODA*' Chisholmn, Frank Gouže, A nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frank Hrvatich. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick, Pa- Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tushar, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Supan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okoUco, Frank Fe-renchack. Irwin, I,tike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprivšek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pczdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock. J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene, Sheboygan, John Zorman. West Ailis, Frank Skok. '—ay WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. . c v: i $ -r Vsak zastopnik izda potrdilo 7a svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7, celo tete. Naročnina sa Evropo je $7. za celo leto. » i ■ / . . Kdor se podaja dandanes na izlet, gotovo ne bo pozabil pogledati na barometer ali v časnik, kakšno vreme se obeta. Naši predniki pred 50. pred 100 let barometra niso poznali, ali pa ga niso imeli, vendar jim ni manjkalo zanesljivih vremenskih prerokov. Obračali so se do narave same. Če so jim služile že revne, o-zebline in kurja očesa za nepogreš-na meteorologična napovr-'anja, ne more presenetiti, da so jim tudi živali igrale v tem pogledu veliko ii-logo. Žival je že po svoji naravi veliko bolj občutljva za vremenske spremembe, za spremembe temperature, vlage in zračnega tlaka neko človek. Še dandanes se torej lahko zanesemo nanje in faktično jih uporablja še marsikakšen pre-! prost človek kot napovedovalke I vremena. Seveda je treba dolgotruj i nega opazovanja in nekaj dobrega j instinkta za življenje v naravi. , V vseh časih je zavzemala zelena žaba rega najodličnejše mesto | med živalskimi vremcnoslovci. Stari ljudje jo držijo kaj radi v večji | stekleni posodi ob oknu, ki je do polovice napolnjena z vodo in ob dnu s travo in, ki* i i moli iz vode lestvica. Pravijo, da se drži rega za lepega vremena v tej posodi zunaj, ob deževnem vremenu se potopi v vodo, a v viharju se skrije v travo. Rjave vrtne žabe imajo navado. da se pojavijo pred dežjem v velikih množinah na suhem. Bab-, jevernost je zato nekoč trdila, da 1 so zdeževale iz oblakov. , Tudi pajek je baje zanesljiv sp j- Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit,/J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. čeme. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. Mlada ljubezen ROMAN Za Glas Naroda priredil G. P. ČASOVNA RAZDALJA SE KRAJŠA. . . (Nadaljevanje.) — Kako slovesno zveni to! Človek bi skoro mislil, da hočete pričeti pridigo. No, ni ravno pridiga, vendar pa nekaj zelo važnega! Aicaj se jc oi.i ia.o.Uik abeju v odraz, in njegove sive. peko* c oči so jra skoio piesunjale. — Laroquov tobak ni vreden niti ficka! — si jc mislil duhovnik, ki si jc fc.se^cl z loko preko ccla. -- Govspod Roumigas, jaz sem v zadnjih par dneh dosti razmišljal to; ..ii^ti ^ajibt*, oo skupa, ca je poroka med mojo nečakinjo ter vfc-Aii.i sinom neri ogo«~a.. Pri teh besedah se jc čarovnik stresel. Iva j piaviie rcucka jc nemogoča? Kako, gospod župnite? Za Laj Prosim vas lepo! » itu-in a jc mo no kihanje pretreslo duhovnikove mož- gane. — Sedaj prihaja! Že vem! - si je mislil^varuh Jakobine. ko ^e j posluževal svojega reba. — Sedaj bo šlo vse gladko! — Bog pomagaj, gospod župnik! Hvala! Kot sem že hotel reči, moj dragi sosed, sc je položaj mo je nečakinje \ zaonjem mesecu zelo izpremenil. Vi veste, da je Jako bin a brez premoženja in jaz sem dosedaj skrbel za njeno vzgojo. On: Fmc računati z majhno doto. katero ji bom zapustil nekega dne in v uganete brez dvoma, da jc moj žep v zadnjem času močno trpel. — Kako? — Slapa nimam več. gospod Roumigas, saj veste! — Hm. seveda! Slap jc vzel vrag, to je nesreča! Ostalo pa vam je va.šc zemljišče! To Je komaj besede vredno! Kaj? Komaj besede vredno? Vaša hiša v Gargosu? Vaša vila v Argelezu in vaš lestavrant df1 le Paix v Aigues-Vives? — Zemljišča so zelo padla v vrednosti. Skoro nič več ne prinašajo Vsa moja posestva skupaj ne predstavljajo niti dveh tisocev franko\ rente! — VI jih zelo podcenjujete! Ne, jaz vem. pri čem sem. Prisiljen bom prodati prihodnje leto svojo vilo v Argelezu in restavrant bo šel v dvajsetih letih, če bom še živ, po isti poti. Zakaj neki? Vi ne boste prav ničesar prodali, to vem zagotovo. Z dvema ali tremi tisoč Iraniki je že mogoče živeti v Gargosu. V splošnem pa vam moram priznati,g ospod župnik, da nisva niti mi-slilp na to, da bi napravila denarno poroko. Za kaj takega misli moj tin preveč plemenit. Fant ima plomenito srce in jaz tudi! Vsak drugi to vein, bi vam rekel sedaj, ko vas je zadela nesreča: — Vzemite Jakobino nazaj! Mi pa nismo ljudje takega kova ter no pozabimo svojih prijateljev v nesreči! Moj Gaston ima tako kot prej pričakovati sto tisoč frankov in če bi celo dvesto tisoč! Vsled tega bi sc vendar poročil z vašo nečakino. čeprav brez najmanjše dote. Vaši pomisleki vam delajo vso čast. gospod župnik. Pri ljudeh, kot Miio mi, pa na srečo nls opotrebni. Pomirite se vsled tega! Če je dal Honumigas svojo besedo, lahko računate ž njo! Abrj ni rekel ničesar. Za trenutek je zrl v tla ter si nato znova nasul tobaka v nos. — Dragi mož, — jc pričel. — če sc lahko računa z besedo Rou-i igasa. se prav lako lahko računa z besedo. Bordesa. Jaz sem seveda obljubil vaSemu sinu roko svoje nečakinje, a ona mu ni nikoli dajala r.iti najmanjšega upanja! Tedaj sc ni mogel Roumigas več zadržati. Z jezno kretnjo jc vzkliknil: — Govorite vondar prosto! Vaša mala noče ničesar slišati o Ga-stonu! — Ni mogoče, tajiti, da ne kaže zanj prevelikega navdušenja! — Kakšna prevzetnost! Sedaj pa lahko čaka, dokler nc bo dobila odvetnika pri sodišču v Toulonu! — Vsled tega sc bo zadovoljila z možem v bolj skromnih razme-rah! .H — Torej sc hoče poročiti? — Da, cenjeni gospod! — In s kom, če smem vprašati? — S Silver jem Montguilhelmom! — Cagotom? No. človek bi potil od smeha. Sveta nebesa, ali je kaj takega mogoče? S cagotom. pireneofilom? Tako ste ga hudomušno imenovali. To je v resnici komično! Povedati moram Hilunil O, sveti nebeški oče. to bo smeha, smeha! Nato se je obrnil ter dostavil: — Vi se šalite, kaj ne? Tega nc morete misliti resno! Priznajte, da ste me hoteli nekoliko povleči! i — Resno mislim. Silver in jaz bova odpotovala v petih minutah v Pau Odvedla bova Jakobino ter določila dan poroke. — Dobro, to zadostuje! Jaz pa moram reči, da niste preveč izbirčen! S cagotom, sinom golšave. .. — Dovolite, predvsem ni on nikak cagot! — Tako. saj ste vendar vi sami priprovedovali povsod o temi — Priznavam, a nisem imel prav. Silver je mičen fant, dobrih ma-nlr ter zelo brihtna glava! On ima zlato srce ter bo v kratkem bogat. To pa ne pride vpoštev pri nas. On izvira iz ugledne družine in to nama zadostuje! 4 — Iz ugledne družine? O. moj Bog! Kako morete reči kaj takega, ali ne poznate njegovega brata? To je pr^ivi bedak. Noben osel se noče ukvarjati ž njim! Ugledni, Montguilhelmi! — Da, gospod moj, tako ugledni kot le mogoče in jaz bi vas prosil, da v bodoče ne odrečete svojega spoštovanja imenu, če hočete, de sc spoštuje, vaše ime! Imam čas, priporočiti se, gospod Roumigas! S tem mu je pokazal abej Bordens hrbet, da se zopet napoti v i:upnlAče in sicer dosti hitrejše kot pa je prišel. Varuh Jakobine je domneval, da sliši žvižganje kamnov med cvetočimi jablami. Bil pa je le sovraštva polni, presunljivi pogled čarovnika, katerega je čutil ^ vojen hibtu kot pšico. Dejanski »o bili zapičeni pogledi čarovnika celi dve minuti v hrbtišče župnika, ki je odhajal. .» — Moj Bog. — je mrmral Gastonov oče, — to pa jc bilo res lepe presenečenje! Nato je odšel za abejem Bordcsom ter korakal nervozno parkrfct po vasi gor ln dol. Pet minut po sedmi uri je videl Silverja kako je prihajal s svojo oslico iz dupline, se obrnil proti župnišču ir. tt»oro ob istem času sc je pojavil tudi abej na svojem Kadetu. — Resnično! — je mrmral. — Skupaj jahata proč ter se bosta ot devetih odpeljala. Ti, lopov! Stisnil jc pesti ter zaškrtai z zobmi. Njegovi roki sta sc krčevite tresli, ko se jc vračal k svojim jablanam. — Če se Gaston ne poroči s to deklico, sem uničen! — jc mrmral. Ve. raabujren Je prkel hoditi po vrtu gorindol. Kmalu pa je obstal z nepremičnim pogledom ter skrivnostno nagubanim čelom, nakar je cdkorakai zopet naprej. — Hi]una! — Je zaklical, — Hiluna! Ob Istem času pa je odšel proti hiši in pred vrati je srečaT deklo. Jrk •» ji '5 ' . ' V . . > ' " " ^ • " is Y (Dalje prihodnjič.) (Cretan je Paruikov — Shipping News — COt-t/MBL/S - "71 D**YS MAVFLOW652 _ £3 DAYS Savamnah 2.6 OAVS BCitannia. jcdav« - 6 y^w-e.* PA.C1F1C t-o.-vS - k* pr R5«£ ** S- i Hol><_ Sto-9 OANS - v CiTVOP OCLiJSiCuS Id*'Vj-T-vfi-BA^-TIC *»-» «« o -i"* cp ^cjm APilO^k "70*vs "7 AX->\&KX t O^vs L o-^r- ! - •<-< ^/AJE.*TlC w^g,*, A fs, i*. J" -j M0 ,ci ftij_vf iC'i-MA/^ta-.i,* (r»f- t \1HQUR j. avgusta: \>w York. «*lierbi»«irr Hamburg Kepubliv. ClicrU.uig. Brt-m-n 7. avgusta: Iterros^i ui. i'lMTb')Uig |>r«-*i«l*iil H.iidu.g. Cl». rt <> PARIS 27. aiisusta: IZ. sept. i Ob polnoči) N»Jkr»J*» pni t"«""'' ie v pooblAA£«n*ca a(cnM FRENCH (INI 1f STATE 8TRECT NEW VORK. N. V. Med lobanjami naših prednikov. na stopalih, ki pa sem jih nakazal, tako da si je lahko napraviti sliko o njem. — O losu ste bržkone objavili tudijo? — Da, izšla je kot samostojen spis v slovenščini in tucli v nemščini. Krepki in napol divji so prebi- ; vali v skalnatih duplinah ali na malih liolmih poleg močvirja, ki so bili že po naravi utrjeni. Bili so lovski rod, katerih žilvlenje je bil; nepretrgan boj z divjimi zvermi. | Glavno orožje jim je bil kamen, iz Katerega so si napravili mlat ali -kladivo, pa tudi kosti ubitih živali ■ 40 znali porabiti za razno orodje: n z njihovimi kožami so si odeva-li telo. Kdo bi si bil mislil, aa bodo lobanje teh prazgodovinskih prebivalcev služile poznim rodovom njihove domovine v znanstveno poučne svrhe razvrščene v steklenih omarah! Kdo so prav za prav bili ti pojedinci, katerih lobanje leže numerirane v omarah — mnoge izmed njih s polomljenimi kostmi — izkopane iz zemlje, v katero so bili k večnemu počitku položni njihovi zemski ostanki, o tem manjkajo podatki. Zgodovina ne seže do onih davnih časov Ljubljanski muzej poseduje o-koli 200 lobanj iz davnih stoletij. Največ jih je izkopal znani gačilec in upokojeni asistent bivšega deželnega muzeja Ferdinand Šulc, ki je izpolnil 2. maja t. 1. 80 let svojega življenja. Šulc je bil rojen v Št. Jerneju na Dolenjskem. Izučil se je trgovine v Celju, pozneje je bii pomočnik v trgovini svojega brata v Novem mestu, dokler ni bil leta 1869 potrjen k vojakom. Po dosluženi vojaški službi pri 17. pešpolku in pri cesarski telesni straži na Dunaju je leta 1875 nastopil službo pri deželnem muzeju v Ljubljani pod ku stosom Karlom Dežmanom, ki j* dovzetnega in ukaželjnega usluž benea uvedel v vse panoge muzej ikega poslovanja. Še istega lete najdemo Šulca že pri mostiščih ns ljubljanskem barju. Pozneje je vodil samostojno do svoje upokojitve leta 1909 izkopavanja na Vačah v Šmarjeti, v Roviščah pri Bučki, v okolici Kostanjevice, na Dvoru pod Žužemberkom, na Dobravi pri Tolstem vrhu, pri Kranju itd. V Križni gori pri Ložu je našel kosti medveda brlogarja. Dvorni svetnik F. pl. Hochstetter z Dunaja imenoval neko fazpoko pri Križni gori (Schulz-spjlte*. Šulc je vodil izkopavanja mo- j stišč, rimskih, merOvinŠltih' in sta- ! rt iz hallstattske dobe nad 35 let Te uspehe je zapisoval Šulc sproti / dnevnik, odkoder jilr je - potem j Dežman priobčeval po strokovnih i časopisih in v domačih" nemških dnevnikih tako, da se Šulc ni nikdar udejstvoval v predzgodovinski stroki publicistično. Neprimerno večje in važnejše u-spehe kakor na področju prehlsto-rije je dosegel Šulc na področju ornitologi je. Praktični Dežman je vedel Šulca zgodaj v tajnosti ga-čilstva. Poleg Ivana Cofa v Kranju, ki je začel gačiti precej kasneje kakor Šulc, nismo imeli v de- t „ j želi razen teh dveh skoro nobene- ga gačilca. Ko je bilo naše lovstvo in ribarstvo na višku, je šlo vse živalstvo, ki so ga lovci postrelili in ribiči polovili. skezi Šulcove roke. ki je vse vestno sproti zapisoval. Kako veliko je bilo število vsakovrstnih živali, ki jih je Šulc naga-čil tekom let. naj izpričujejo tele številke: skupno število nagačenili živali presega 20.000; med njimi jr bilo 2500 divjih petelinov. 50 vider, nešteto divjih mat k. 10 medvedov. 4 volkovi, 1 hijena in 1 noj; za muzej je pa nagačil nad 800 živali. Želec zvedeti kaj podrobnega o lobanjah v našem muzeju, sem sc zglasil pri dr. Franu Kosu, ki vod* prirodoslovni oddelek muzeja. — Žal, da vam ne morem postre-"i s potankostmi. Na razpolago vam je inventar lobanj, ki sem ga dal nedavno izgotoviti. Kakor mnoge stvari v našem muzeju, tako so bile tudi lobanje shranjene v omarah brez vsake oznake. Take pa so seveda brez vrednosti. Zato sem se obrnil na še živečega Šulca, ki je lobanje večinoma izkopal, naj mi postreže s podatki. Šulc je bil tako ljubeznjiv, da je to tudi storil. Z inventarjem v roki sem odšel na hodnik, kjer stojita dve stekleni omari, polni lobanj in človeških kosti. Imel sem skoro neprijeten občutek, ko sem stal pred ostanki celih generacij naših dedov, pred veliko gomilo suhih kosti, nemih lobanj z velikimi očnicami, v katerih so nekoč, pred tisoč, dva tisoč, a morda tudi pred več tisoč in tisoč leti svetile žive, jasne oči. >kozi te votline, sega ljudski polled v notranjost lobanje, kjer je lil nekoč ljudski mozeg, odkoder prihaja impulz vsemu ljudskemu življenju. Gledam lobanje in gledam inventar ter vidim, da vsebuje komaj nepotrebnejše podatke. Stari Šulc, ki je poznal vsak najmanjši predmet v muzeju ter je še danes nekak leksikon, kar se tiče muzejskih zbirk do njegove upokojitve, je je mogel odgovoriti le na dve vprašanji: kje so bile lobanje najdene in iz katerega časa so. O prvih 8 lobanjah se ne ve nič gotovega, zato tudi nimajo zgodovinske vrednosti. Slede 4 lobanje iz hallstattske dobe, ki so jih »izkopali na Vačah in so delomtf dobro, deloma slaoo ohranjene. -Več lobanj je iz latenske* dobe izkopanih . v Mokronogu pri Slčpšku. Lepo o-hr an j ene so lobanje iz rimske dobe, izkopane na Tavčarjevem posestvu v Ljubjani. V Ljubljani izkopanih lobani jc še okoli 50. Izkopali so jih v Kolodvorski ulici, pri stari gimnaziji, na Dunajski cesti ter pri starem sodnijskem poslopju. O lobanjah, ibzkopanih pri stari gimnaziji, se ne ve, iz katere dobe so. Nedvomno so najlepše lobanje, ker so prav lepo ohranjene. Ostale, izkopane prav tako v Ljubljani, so vse iz rimske dobe in so deloma dobro, deloma slabo ohranjene. Okoli 50 lobanj je izkopanih v Kranju. Nekatere so lepo ohranjene. Datirajo iz merovinške dobe. Ostale so bile izkopane v Notranjih Goricah, na Vrhniki v Drnovem pri Krškem na Bledu — te so iz merovinške dobe — na Sv. gori, v Šmarjeti. pri Gracarjevem turnu. v Tržiču, v Bohinju ter v Admontu na Štajerskem. Precej lobanj je še, j katerih se no ve. kje so jih našli n iz katere dobe so. —Res škoda, da manjkajo potankosti ! — StAril sem vse, da bi priicl do njih, a kaj ko ni bilo" mogoče več ukreniti. V spodnjih kletnih prostorih sem ^i ogledal sarkofage iz masivnega kamna, katerih vsak tehta po več sto kilogramov. V nekaterih sem opazil, kosti, ki jih še niso vzeli iz njih. — Vse te sarkofage so izkopali v -jubljani. Poleg sarkofagov leže težki ka-meniti pokrovi. Znova sem se čudil spretnosti naših prednikov, ki so znali v svoji primitivni dobi izklesati sarkofage deloaia iz žive skale. V kletnih prostorih je nakopičeno tudi mnogo zabojev živalskih kosti. Sluga jih po navodilih dr. Kosa polaga na veliko, dolgo mizo, lakar jih dr. Kos odbira. — V teh-le zabojih je ohranje-enega veliko dragocenega materi-jala. Pred leti se mi je posrečilo sestaviti iz kosti, ki sem jih našel v nekem zaboju, pravega evropskega losa. Krasen eksesmplar je. Lahko si ga ogledava v razstavni dvorani. Kakor vidlite, manjkalo le kosti KOLIKO ŠPIJONOV JE DELO VALOV SVETOVNI VOJNI Skrivnosti špijonažne službe m svetovno vojno prihajajo le po k-j-sih na dan in presenečajo potem ljudi s svojo napeto vsebino. Mar-sikakšen dokument, ki ga potegnejo iz zaprašenih arhivov vojaških* korporacij, marsikakšen izvleček iz zasebnih dnevnikov spada po svojem značaju med pravcate kulturne in človeške dokumente. Koliko oficijelnih vohunov je izvrševalo na obeh straneh med vojno svoj nevarni posel? Knjiga "Spy and Counter-Spy", ki jo je v Londonu te dni izdal neki Richard Rowans skuša odgovoriti na to vprašanje.. Po Rowansovem mnenju je šte'a vohunska armada zaveznikov in njihovih nasprotnikov samo 45,000 mož — če se vam zdi to število majhno. Ti so dobivali stalno pli-čo .Seveda se ne da niti približno dognati število nestalnih in prostovoljnih vohunov. A od pravih špijonov jih je izgubilo svoje živ-ujenje samo okrog 1000 — že to kaže, da so bili možje na mestu. Seveda je bila njihova smrt večinoma grozotna in mučna. Kot mojstra vseh špijonov navaja Rowans nekega Nemca, ki je služil kot tolmač nemškega jezika pri francoskih vojnih sodiščih. Uporabljali ta ga brez izjeme pri vseh vojaških procesih proti Nemcem. Bil je pri-neštetih smrtnih obsodbah, ki so jih izrekali nad njegovimi rojaki, pa ni nikoli trenil z očmi. Hip nato jc javljal Nemcem, katerega njihovega človeka so obsodili in kar ie bilo še novic, ki so jim bile potrebne. 8. avgusta: .v •-rH.iirii. liuult'Kiic sur M--r, Bi*-UK-n 9 ..rfusta: 11*', inyu . ('licrlxHirf l> (rnlitiHl. «bour*. Antw*D'»n \rcniu1"|m »ur M*r. Itwti«r» .»h m >1 muflsiili, Clit-rbuuis 10 avgusta: I lirto'blajtil. Chi'rt"'iin. H,m.bi; e O'Jilt- uruikic, OrlM«Vk 14 avgusta: 1*1 i' - >ilt nt It'Mj.-fV*- i, CiierU.ui«. r.ifc- Hivii 16. avgusta Vr^n« Mh\ ff MiU'f, CItrrbourc. ll.imlmn Karlxruhr iir« inch Maureliiiia, Ch>r1»<>ur® 16. avgusta: Humrric, Cho-rt-.urB Ara »j«. Chei bt-urit. Antvirri-ii Yul'ivJaiu. UouhVii« cul M*r. K-'C-t«-i veland Ciiprbourc. Hamburg Uremrn Cherbourg, lin-nifn 23. avgusta: Vuleania. Trst Miijc^tM. Ot»erlx»urg l..i t>!un«>>irK. Il.im!'un; MirmekaJida. Chprb<«irg 2b avgusta: Resolute. Cherbomg Hamburg 27. avgusta: »'ari*. H mre 28 avgusta: Reremraria. Ch. rt.ourr A i norica. Ch«-rbourg, Br^m^n 29. vaguita: Oresdcn, Cherbourg, Bremen 30 avgusta: Olympic Cherbourg Prlinlanil, I'h^rbuurc. Antwerp*-« BTlin Cltorlxturg. R'^wn N« w Amsterdam, Cher»*jurg. Rotterdam 31. avgusta: Si I^.t i* «'li-rlM-urg. Man »burr Coiite BIjui am»no, Nai*ili. <;»u«. » 1. Jesenski ixlet. — sep. «.. <>• France". 2. Jesenski ialet. — okt 18. "He France'1 Boildni Skupni