JUTRA
ManoorsM
Cena 1 Din
Leto HI. (X.), štev. 133
Maribor, petek 14. junija 1929
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poSlnem čsk.zav, v Ljubljani it. 11.409 Valja ineteino, prejeman v upravi aii po pojti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eestaittS
Oglati po tarlfu
Oglata sprejema tudi oglatnl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Praltmova »HM M,4
Problem našega izseljeništva
zadira vedno globlje v meso in kri našega naroda, in vendar doslej ni našel v merodajnih krogih državne uprave pozor nosti, ki jo zasluži. Dočim so se posamezne organizacije že delj časa intenzivno bavile s tem vprašanjem, dočim so mu tudi posamezne oblastne' samouprave, n pr. zagrebška ter obe slovenski, začele posvečati svojo pažnjo, so ga v vrhovih državne uprave šele v zadnjem času nekoliko začeli razumevati. Italija je iz svojega izseljeniškega vprašanja napravila, skoraj bi rekli, vprašanje svoje zunanje politike. Smatra ga za izhodišče državno etniške dinamike. Mi smo pa pustili naše izseljeništvo, da je vegetiralo kot najnižji brezpravni izseljeniški proletarijat. In vendar je vprašanje našega izseljeništva za našo državo nele eminentno socialni problem, ampak, kakor smo to nedavno s številkami dokazali, velik ekonomski problem. Na eni strani zato, ker ima naša država razmeroma največje število izseljencev, na drugi strani pa, ker pošiljanje denarja s strani izseljencev v domovino pomeni dotok cenenega tujega kapitala, ki poleg dohodkov iz turizma pomeni največji plus za našo trgovinsko bilanco. Čim več zaupanja vzbuja država v izseljencih s svojo brigo za njihovo u-sodo, tem večji bo dotok tega kapitala, ki ostane trajno tu. Zato je nujna dolžnost države, da vodi aktivno izseljeniško politiko.
Državna oblast bi morala voditi račune o vsakem človeku, ki se izseli, o deželi, kamor gre, o delovnih pogojih, o njegovi zaposlenosti. Naši tamošnji konzulati bi morali gledati, da se naši državljani v njihovih področjih čim bolje organizirajo in da čim manj izgubljajo zveze z domovino. Naši Hrvati in Slovenci v Zedinjenih državah so klasičen zgled, da organizirano in zavedno izseljeništvo ne izgubi tako lahko svoje nacionalne samobitnosti, kakor se to godi pri emigrantih, ki žive raztreseni, neorganizirani, od države zanemarjeni. Nj gre za kakšno militaristično organizacijo. Državna oblast naj omeji svojo skrb za emigrante na zaščito naših državljanov, na njih socialno zasiguranje potom konvencij in na to, da izseljence navala k snovanju avtonomnih organizacij so-cialno-kulturnega in ekonomskega značaja. Naj dokazuje, če povemo, da n. pr. naša država šc nima zadevne konvencije s Francijo, dasi je tam nad 30.000 naših izseljencev, dočim imajo takšne konvencije s Francijo že Italija, Poljska, Belgija, Češkoslovaška itd.
Znani poznavalec izseljeniškega problema dr. Krista Stamenkovič je nedavno Izdal o našem izseljeniškem vprašanju 400 strani obsežno knjigo z obširnim statističnim materfjalom in prihaja na podlagi svojih študij do gori navedenih zaključkov. Iz njegove statistik« je razvidno, da je naše izseljeništvo sorazmerno najmočnejše v Franciji in na Westfal-skem. Pred vojno je bilo v Franciji ko-«iaj krog 2000 naših ljudi, danes jih Je aad 30.000. Največje in ,iajbolj kompikt-
Madžarske nade in upi
VELIKO OGORČENJE RADI DEMARŠE DRŽAV MALE ANTANTE. -SKI »POPOLO Dl ROMA« SE ZAVZEMA ZA MADŽARE.
RIM-
BEOGRAD, 14. junija. V madžarskih političnih krogih tvori demarša držav Male antante v Budimpešti še vedno predmet splošnega zanimanja. Časopisje srdito napada Malo antanto in piše skrajno sovražno in iredentistično. Listi objavljajo tudi karikature zunanjih ministrov Male antante z zaničljivimi napisi.
Včeraj se je na kuloarjih zbornice razširjalo naziranje, da bi morala biti madžarska nota državam Male antante še odločnejša in ostrejša kakor je bila. Treba je priznati brez pridržka, da bn madžarski narod nadaljeval boi proti trianonski mirovni pogodbi ne samo doma temveč tudi v inozemstvu.
V	parlamentu so mnogo razpravljali tudi o avdijenci grofa Bethlcna pri predsedniku francoske republike Dou-merguc, pri ministrskem predsedniku Poincareju in pri državnem tajniku za zunanje zadeve. Tem konferencam pripisujejo v budimpeštanskih političnih krogih velik pomen. Zatrjuje se, da je prišel grof Bethlen v Pariz na povabilo francoskega ministrskega predsednika. Madžarski politični krogi so mnenja, da bo to zbližanje obojestranskih državnikov kmalu rodilo pozitivne sadove. Budimpeštanski politiki priznavajo odkrito, da je namera Italije in Madžarske, da razbijeta enotnost Male antante, za kar uporablja Madžarska vsako priliko.
Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, posveča sedaj budimpeštanska vlada vso svojo pozornost razgovorom med jugoslovansko in italijansko vlado. Karakteristično je vsekakor dejstvo, da so italijanski zastopniki v Budimpešti, Beogradu, Bukareštu in
Pragi posetili zunanje ministre dotič-nih držav in se natančno informirali o vsebini demarše Male antante. Cilj Madžarske je, doseči s Češkoslovaško in Jugoslavijo glede revizije trianonske mirovne pogodbe sporazum in ob sodelovanju Italije, Rumunije in Poljske po uresničenju tega načrta uvedba demokratičnega režima na Madžarskem.
Zunanji odsek madžarskega parlamenta je sklican te dni k seji, na kateri bosta ministrski predsednik grof Bethlen in zunanji minister Valko poročala o najnovejših dogodkih.
RIM, 14. junija. »Popolo di Roma« se bavi v uvodnem članku z najnovejšim govorom madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena, ki je bil povod za znano demaršo držav Male antante: v Budimpešti in meni, da je nerazumljivo, zakaj se te države pravzaprav razburjajo. Madžarska ima vendar pravico zahtevati, da se popravi krivica, katera ji je bila storjena pri sklenitvi mirovne pogodbe. Ministrski predsednik grof Bethlen ne bi bil dober zastopnik svojega naroda, ako ne bi pri vsaki priliki opozarjal na svoje pod tujim jarmom ječeče sonarodnjake in jih tolažil s tem, da bo tudi zanje prišel dan odrešitve. Zgodovina kaže. da pogodbe niso pisane za večno in da mora narod, ki pozabi na svoje brate onstran državne meje, izginiti. Zato je treba moške besede madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena pri odkritju spomenika madžarskemu Neznanemu vojaku le pozdraviti in smatrati kot dokaz življenske sposobnosti in notranje sile vitežkega madžarskega naroda.
Henderson za iskreno mednarodno sodelovanje
NAJVAŽNEJŠA NALOGA ANGLIJE JE POSPEŠEVANJE PACIFIKACIJE SVETA IN USTVARITEV TESNIH GOSPODARSKIH ODNOŠJEV MED EVROPO IN AMERIKO.
LONDON, 14. junija. Ministrski predsednik Macdonald je izjavil povodom pričakovanega svojega sestanka z Da\ve-som, da se bo pri tej priliki razpravljalo tudi o gospodarskem sodelovanju med Anglijo in Zedinjenimi državami. Macdo-
nald je prepričan, da so za izvedbo tega njegovega načrta podani vsi pogoji. Ako bo Amerika pokazala za evropske stvari več zanimanja, bi bilo mogoče trajen svetovni mir postaviti na znatno sigur-nejšo podlago kakor sedaj. Obe državi
no je število Slovencev v departmanu Pas de Calais, krog 10.000 duš. So dobro organizirani. , Na Westfalskem je bilo pred vojno 60.000 izseljencev iz Slovenije in Like, danes jih je 20.000. Najvažnejša je pa naša emigracija v Zedinjenih državah. Datira nazaj v 1. 1830 in je pričela s skupino Slovencev. Število vseh naših izseljencev v Zedinjenih državah še ni točno dognano. Po ameriški statistiki se je od 1899 do 1925 priselilo v Zedinjene države 166.509 Srbov, Črnogorcev in Bolgarov, 485.899 Hrvatov in Slovencev, 42.186 Dalmatincev, Bosancev in Hercegovcev, skupno 703.594. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je 1. 1924 cenil število vseh izseljencev iz naše države v Zedinjenih državah, Srednji in Južni Ameriki ter v britanskih dominijonih D si 732.000 duš. Od teh ie 600.000 v Zedi-
njenih državah (357.660 Hrvatov, 134.340 Slovencev, 108.000 Srbov). Največ so zaposleni v industrijah železa in jekla. Slovencev je največ v državi Ohio. V Clevelandu jih je krog 25.000. Zanimivo je, da so Slovenci v Zedinjenih državah lastniki nekoliko večjih podjetij. V Pitts-burgu ima neka slovenska družba bakreni rudnik. V Clevelandu imajo Hrvati ve liko banko »Balkan« s kapitalom
1,000.000 dolarjev.
Jasno je, da bi bilo nesmiselno pri nas zabraniti izseljevanje, dokler naše narodno gospodarstvo ne more absorbirati vseh naših delovnih moči. Treba pa je kakor že rečeno, skrbeti za zaščito naših izseljencev in za očuvanje njihove narodne zavesti in samobitnosti. Tu mora država storiti svoio dolžnost.
bi morali v tem smislu vplivati na vso Evropo in bi imeli od tega neprecenljive koristi. Anglija smatra za svojo najvažnejšo nalogo, da pospešuje pacifikacijo sveta in da čim krepkeje sodeluje na u» stvaritvi tesnih gospodarskih odnoSaJev med Evropo jn Ameriko.
Zato pa bo delavska vlada v 'Angliji nastopila tudi za obnovitev odnošajev s sovjetsko Rusijo, ki predstavlja mogočen gospodarski faktor na svetu. Macdonald je prepričan, da ga bodo v tem njegovem stremljenju podpirale ne samo vse stran* ke Anglije, temveč sploh vse države Ev* rope, ki streme po ohranitvi la ojačenju svetovnega miru.
LONDON, 14. junija. Novi zunanji m!» nister Henderson poudarja potrebo, da morajo mednarodni odnošaji temeljiti na resničnem mednarodnem sodelovanju. Anglija naznanja po svojih diplomatičnib zastopnikih vsemu svetu, da je naprara vsakomur prijateljska in napram nikomur sovražna. »Ako bomo nadaljevali na tej poti,« je rekel Henderson, » bo svetovni mir tako zasiguran, da bomo mogli ral* lijone, ki jih sedaj vsako leto Izdajamo za oboroževanje, nalagati bolje in sreč-neje živeti, za kar nam bo hvaležen ves svet.«
Avtomobilska nesreča v Lajteršpergu.
Včeraj popoldne se je v Lajteršpergu pripetila težka avtomobilska nesreča. Iz mesta je privozil osebni avto Alojza Ussarja pravilno po desni strani In wt vso moč dajal znamenja. Nasproti pa se je bližal direktor katastra Roger Bassin iz Ljubljane, ki se je zagledat na brzo-vlak. Radi silnega ropota hlapona je preslišal svarilne znake avtomobila. VI zadnjem hipu se je avto hotel v levo izogniti pešcu, ki je v istem trenotku skočil z namenom, da se izogne nevarnosti, ravno pred vozilo. Blatobran ga je zgrabil z vso silo in vrgel v obrambno steklo, ki se je popolnoma zdrobilo. Drobci stekla pa so ravnatelja Bassina nevarno razrezali po čelu in obrazu, najtežjo rano pa je dobil na vratu. Ponesrečenca so takoj nato z rešilnim avtom prepeljali v bolni*« co. Kljub težkim poškodbam je izven nevarnosti.
Originalen poizkus samomoru
V	minuli noči je mariborska policija za sačila v nekem mariborskem hotelu Ana H., ločeno ženo, v družbi nekega mo5« kega. Ana se že dalj časa udaja potepu* štvu in vlačugarstvu ter Je bila radi sama tajne prostitucije aretirana in odvedena v policijske zapore. Predno pa so Jo izročili sodišču, je razbila žepno ogledalce in si v samomorilnem namenu s steklenimi drobci narezala žile na roka& Pravočasno pa so varnostni organi opazili njeno namero in ji nakano preprečili Ana najbrže ni imela najresnejšega namena, končati si življenje, sicer bi samomorilni poizkus izvršila bolj skrivoma' Rane na rokah so neznatne. —-
Strokovna odkrltosrčnoei
Občinstvo v parterju in na galerijah J« žvižgalo s ključi.
Bled kakor zid, je Hamlet odhajal z odra.
Za kulisami pa je pristopil gasilski načelnik, potrkal Hamleta po plečih in dejal:
»Pustite norce, naj žvižgajo. Zagotavljam vas: videl sem Pallenberga, videl sem Charil Chaplina, Pat in Patachona, čeprav samo v filmu. Vendar imam o takih stvareh zdravo sodbo. Verjemite ni. da se še nikdar V življenu nj*«** Smejal. _
V	M a 1 i i) o r u, ciuc 14. Vi. i*.‘J.
Ali inkakoje v Mariboru pre skrbljeno za detia zavetišča
^Problem, .kam. čez dan z otroci 'delavskih staršev, kjer morata oba roditelja hoditi na delo, je tako eminentno so-tijalen vzgojni problem, da bi mu treba-lo posvečati mnogo več pažnje, nego je to danes. Na stotine delavskih otrok je samo v Mariboru, ki so čez dan brez vsa kega nadzorstva, do strahovnih številk ipa‘bi prišli, ako bi pritegnili v to statistiko tudi še okoliške, po večini delavske občine.
In za vse te stotine otrok imamo danes v Mariboru edino mestno dečje dnevno zavetišče v Ljudskem vrtu s 105 gojenci. Malo nadomestilo so tudi otroški vrtci, deloma mestni, deloma zasebni vrtci šolskih sester. Cela železničarska kolonija v magdalenskem predmestju, ki je ogromna, nima dnevnega dečjega zavetišča, Četudi je državna železnica svoj čas tako zavetišče imela in vzdrževala. Danes ga naša železniška uprava noče vzdrževati. Sta pač tam dva otroška vrtca, eden mestni in eden šolskih sester, v katere se sprejema tudi deca železničarjev. Slednji je sicer nastanjen v železničarski hiši, vsako drugo podporo pa železniška uprava — žal — odreka. Mestna občina podpira ta vrtec po svojih močeh ter je tudi že intervenirala pri železniškem ministrstvu in pri ministrstvu socijalne politike za podporo, pa vedno brezuspešno. V občinskem svetu je bil že stavljen predlog, naj bi se povečal mestni otroški vrtec v koloniji in naj bi se vrtec šolskih sester opustil, v teh prostorih v železniški hiši pa bi se naj u-redilo dnevno zavetišče, ki je za V. okraj nujno potrebno. Tam je največ delav-
stva, 'dnevno zavetišče v Ljudskem vrtu pa niti oddaleč ne more zadoščati potrebam celega mesta. Ta predlog žal izns-umljivih razlogov ni bil sprejet.
Vprašanje je samo še, ali je mogoče v smislu zakona o zaščiti delavcev priteg-tukajšnja industrijska podjetja k temu, da bi dnevna dečja zavetišča osnovala in vzdrževala. Po zakonu se more k temu prisiliti podjetje, ki ima nad 100 delavcev in med njimi vsaj 25 takih, ki imajo male otroke, kateri so v času, kosta-riši delajo, brez varstva. Takšnih slučajev v Mariboru za enkrat ni. Šlo bi torej za prosto voljo onih podjetij v Mariboru, ki se vendar prilično že bližajo tu navedenim, v zakonu določenim predpogojem: so to tvornice Freund, Hutter, Kovina, Splošna stavbena, Doctor &. drug itd. Vodstva teh podjetij sama bi morala imeti toliko uvidevnosti in socialnega čustvovanja, da bi se odločila v zvezi z drugimi podjetji za skupno akcijo v pogledu ustanavljanja še potrebnih dečjih dnevnih zavetišč. Saj je to v interesu njihovega delavstva in s tem posredno v interesu podjetij samih. Melje bi naj dobilo svoje in magdalensko predmestje skupno s Teznom in Studenci tudi vsij eno zavetišče. Tudi otroški vrtci so prenapolnjeni.
Vse to so vprašanja, ki jim bodo morali odgovorni činitelji posvetiti v prihodnji dobi vso pažnjo in skrb. Predvsem pa je pozvana delavska zbornica, da po skrbno izdelanem in pripravljenem zadevnem načrtu stopi po svojih delegatih na čelo takšni akciji.
Ob emisiji čelnic Privilegirane agrarne banke
Zakon o Privilegirani agrarni bank. določa, da je ta banka delniška družba* ustanovljena v ta namen, da podpira z zadostnim kreditom kmetijstvo in kmečko gospodarstvo vobče. Delniška glavnica je določena za začetek na Din
300,000.000 ter je razdeljena na 600 delnic po 500 Din. Po sklepu delničarjev se sme ta glavnica zvišati do 1 milijarde dinarjev. Zakon določa, da prevzame dr žava delnic za znesek 120 milijonov Din, državna razredna loterija prevzame del nic prve emisije za 20 milijonov dinarjev, dočim imajo pravico do ostanka delnic prve emisije v prvi vrsti Narodna ban ka. Državna hipotekarna banka, Poštna hranilnica* poljedelske zadruge iii zveze, oblasti, občine in denarni zavodi. Denar ni zavodi^smejo vporabiti za podpis teh delnic svoje rezervne fonde. Kar še preostane delnic,4jih smejo in morejo podpi sati tudi privatne osebe.
Po zakonu se bo baviti Privilegirani agrarni banki zlasti s sledečimi posli: Dajanje posojil izključno kmetovalcem, kmečkim zadružnim kreditnim organizacijam, zadrugam, agrarnim zajednicam in sicer kot kratkoročne ali dolgoročne kredite. Posojala bo dalje proti zastavi kmetijskih pridelkov ter dajala kredit na tekoči račun kmetijskim zadružnim organizacijam temeljem obvez ali menic. --Banka bo podpirala kmečki kredit in pov zdigo kmečkega gospodarstva z graditvijo skladišč za spravo kmetijskih pridelkov’ter bo podpirala organiziranje skup-nejprodaje kmetijskih pridelkov.
.Banka ima pravico nositi na pečatu grb kraljevine SHS. Država jamči za lira nllne vloge, zaupane banki in tudi za obveznice, ki jih izda ta banka. Bančne delnice tega zavoda se smejo vporabljati za kavcije kakor državni papirji in papirji punjlarne vrednosti. Delnice sme jemati v zastavo Narodna banka. Državna hipotekarna banka In Poštna hranilnica. Banka je oproščena vseh državnih in samoupravnih taks. Pravtako je bančna imovina slobodna vseh državnih in samoupravnih davkov in tudi kuponi bančnih delnic so prosti vseh davkov in samoupravnih doklad. Država jamči zato, da bodo delnice privilegirane agrarne banke nosile dividendo saj v znesku 6%.
Ic navedbe jasno dokazujejo, kakšne ugodnosti in odlike <laje zakon novemu zavodu, ki je namenjen izboljšanju gospo darskega položaja našega kmetijstva.
Zgovorno pričajo, kako veliko važnost pripisuje naša država ustanovitvi in u-spevanju agrarne banke. Naša drržavaje po svojem značaju in po svojem gospo darstvu dejansko agrarna zemlja. Blagostanje poljedelca je pogoj za uspešno de lo industrije, obrta in trgovine. Trgovski, industrijalni in obrtni krogi pozdravljajo ustanovitev agrarne banke, ki naj prine se podporo in pomoč našemu kmetijska mu gospodarstvu, iskreno in prisrčno, ker se zavedajo, kako odločilne in dale kosežne važnosti Je sreča in blagostanje naših kmečkih gospodarjev za trgovino, obrt in industrijo.
Zbornica za trgovino, obrt in industrl jo v Ljubljani smatra za svojo dolžnost, da opozarja naše gospodarske kroge v Sloveniji, čijih zakonita zastopnica je, na snovanje Privilegirane agrarne banke ter poziva trgovske, obrtniške in Indu-strijalne kroge na čim številnejši odziv pri podpisovanju delnic Privilegirane a-grarne banke, katero je v teku do 22. junija.
Mariborski in dnemi drobiš.
Carinski dokumenti pri izvozu.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da ima po obvestilu komercijalnega oddelka Generalne direkcije državnih železnic meseca oktobra t. 1. stopiti v veljavo nov edinstven obrazec carinskih prijavnic za inozemske carinarnice, katerega je dolžan odpošiljatelj priložiti v zmislu člena 13 mednarodne železniške convencije tovornemu listu. Novi obrazec ima zamenjati v vseh državah Srednje F.vrope dosedanje obrazce in sicer »Stamm- und Warenerkliirungff v prometu z Avstrijo »Dichiarazione per !e dogane« v prometu z Italijo »Pruvodni celili prohlaška« v prometu s Češkoslovaško in »Begleitzettel« v prometu z ^emčijo, odnosno slične obrazce na Mad žarskem in v Švici. Na to se opozarjajo vsi interesenti, posebno oni, ki si nabav • jajo tozadevne tiskovine v lastni režiji.
Kriminalna statistika.
Na mariborski policijski komisarijat je bilo predvedenih od 1. januarja do 14. junija 396 oseb radi kriminalnih prestop-cov, dočim je bilo v minulem letu v istem času pri kriminalnem oddelku zaslišanih 544 aretirancev. Večina aretirancev je obdolžena goljufij, tatvin in vlomov. Prav mnogo oseb je bilo aretiranih radi prekoračenja drž. meje in radi prepovedanega povratka. Nežni spol pa je imel po večini opravka s policijo radi vlačugarstva in potepuštva.
Poziu in prošnja ob desetletnici ljubljanske uniuerze
V	marcu 1928 se je ustanovilo »Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada« v Ljubljani.
Namen Narodnega univerzitetnega zaklada bo, podpirati univerzo pri izpopolnjevanju univerzitetne knjižnice, pri u-stanavljanju in izpopolnjevanju univerzitetnih znanstvenih institutov in seminarjev, institutskih in seminarskih knjižnic in zbirk, event. pri ustanavljanju novih stolic, dalje, podpirati jo v vsakterih drugih težkočah, v katerih bi univerza apelirala na kako materialno pomoč.
Da bi se razširjanje društva olajšalo in porast Narodnega univerzitetnega zaklada pospešil, je društveni odbor sklenil, po vseh večjih krajih v Sloveniji o-snovati poverjeništva.
Zato pozivamo prijatelje slovenske u-niverze, ki hočejo prevzeti v svojem kraju ali krogu poverjeništvo, naj se javijo odboru, ki jim bo poslal potrebne tiskovine.
Tisoč in tisoč jih je, ki bi za univerzo radi žrtvovali 20 ali 50 Din kot podporni ali redni člani našega društva, ko bi jih kdo opozoril in povabil in pri jih pobrai članarino. Ne dvomimo tudi, da bi se našli, ki bi za univerzo žrtvovali še več in društvu pristopili kot dobrotniki (500 Din na leto),, kot ustanovniki ali pokrovitelji (1000 Din ali 5000 Din na leto).
Odbor se nadeja, da bo to njegovo vabilo našlo prijateljev, ki bodo pripravljeni, pospeševati društvo, ki mu je edini namen, delati zžl izpopolnjevanje naše univerze.
Z združenimi močmi podprimo domačo univerzo vprav sedaj, ko obhaja prvo desetletnico svoje ustanovitve!
Dopisi naj se izvolijo pošiljati na naslov: »Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada« (v roke poslujočega podpredsednika prof. dr. Lukmana). Ljubljana, univerza.
Usmiljenim srcem.
17letni dijak, absolvent 6. razreda srednje šole v Mariboru, ki živi v skrajno Dednih razmerah, želi dobiti za počitnice kako primerno zaposlitev. Pripravljen je sprejeti vsako delo. Naslov pri upravi »Večernika«. —
Ukradena napisna tabla.
Naknadno se nam poroča, da napisna tabla Udruženja invalidov, ki je bila v noči od 11. na 12. t. m. ukradena, ni bila obešena na hiši »Nabavljalne zadruge drž. nameščencev«, temveč na magi-stratnem poslopju, kjer ima Udruženje v spodnjih prostorih svoj sedež. —•
Mariborski občinski svet
bo imel v četrtek, dne 20. t. in. ob 18. ur: v mestne posvetovalnici izredno sejo. Na dnevnem redu so poročila predsedstva in odsekov.
Rdeči križ v Krčevini.
V	pondeljek, dne 17. t. m. ob 17. uri se bo vršila v osnovni šoli v Krčevini usta novna skupščina krajevnega odbora Rde čega križa.
Koncert v mestnem parku se bo vršil v nedeljo dne 16. t. m. dopol dne. Godba »Drave«. —
Upokojenci!
Četrti redni občni zbor društva držav nili upokojencev se bo vršil v nedeljo, dne 16. tm. ob 9.30 dop. v Gambrinovi dvorani v Mariboru z običajnim dnevnim redom.
Tretji Jugoslovenski treznostni kongres
bosta priredila Savez Trezvenosti v Zagrebu in Savez trezvene mladeži v Beogradu v dneh 5., 6. in 7. julija v Sarajevu. Na kongresu bodo važni referati znanih učenjakov in praktičnih delavcev o alkoholu in šoli, o alkoholu in delavstvu, o alkoholu in narodnem gospodarstvu Itd. Statistika naše živinoreje v 1. 1928. Ministrstvo za kmetijstvo je zbralo podatke o stanju živinoreje v državi v letu 1928 in je zanimiva primerjalna statistika s stanjem v 1. 1926 in 1927 (številke je razumeti v milijonih, številke v oklepili so za leta 1926 odn. 1927): konj 1.10 (1.12, 1.12), govedi 3.65 (3.80, 3.73), svinj 2.66 (2.81, 2.37), ovac 7.72 (7.93, 7.74), koz 1.75 (1.72, 1.74), perutnine 16.68 (16.28, 16.28). Vidimo torej’ da je nazadovala konjereja in govedoreja. Pri govedoreji je nazadovanje tem večje, če vemo, da je bilo 1. 1914 na teritoriju sedanje države 6.28 milijonov kosov. Ako bi bili zbrani še podatki glede kvalitete, bi bili ravnotako neugodni, kar dokazuje, da bo treba tej panogi kmetijskega gospodarstva posvetiti mnogo, mnogo pozornosti.
Nezgoda v delavnici državnih železnic.
Med delom je davi priletel v delavnici državnih železnic 23!etnemu delavcu Stefanu Groseku na vrat železniški drobec in ga tnočno poškodoval. Ponesrečenca so odpeljali v bolnico. -
Tri božje osebe.
Stari Mariborčani se gotovo še spominjajo boroveljskega župnika Klemenčiča, ki je med vojno umrl v Mariboru kot penzijonist. Nekoč je tipal pri nekem ženinu, koliko mu je še ostalo verouka izza šolskih let. Vprašal ga je:
»Ali mi znate našteti tri božje osebe?« »O da, seveda jih znam?«
»No, pa jih povejte. — Prva?« »Prva...«
»No, — oče!«
»Prva oče.«
»Druga?«
»Druga — — mati!«
»Ze dobro. Ze dobro, vidim da znate «
Težke in male nezgode včerajšnjega dne.
Po kratkem prestanku b^ežimo zopet celo serijo večjih in manjših nezgod. Blizu znane opekarne Denvuscheg v Lajteršpergii se 'je zaletel v obcestno o-grajo 21 letni kleparski pomočnik Anton A1 e n c iz Vrbanove ulice. Pri padcu si je občutno ranil oz. natri štiri prste desne roke, levi laket in levo koleno. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč ter ga oddal v domačo nego. — V delavnicah državne železnice je postal včeraj pop, žrtev nesreče 231etni delavec Ivan Majhenič iz Studencev. Ogromen kos žet leza, katerega so baš dvigali, mu je zlomil členek desne noge. — Tudi nevarni električni tok je zahteval včeraj svojo žrtev. Pri montažnih delih na Rotovškem trgu zaposleni 21 letni elektromehanik Josip Haraj je prišel pri delu v kontakt z glavnim tokom. Nezavestnega so z rešilnim avtom odpremili v bolnico.-—
V	Tvorniški ulici je ugriznil pes lOletnega učenca Vladimira S i r a n k o v levo nogo. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč ter ga na prošnjo starišev oddal v domačo nego. — Blizu državne meje pri Šentilju pa se je dogodila mariborskemu stavbnemu podjetniku Ivanu Živcu težka nezgoda. V njegovo motorno kolo se je zaletel znani gostilničar Dimnik iz Šentilja. S seboj je vozil finančnega pod-preglednika Ernesta Fluherja. Obe motorni kolesi sta se do nerabnosti razbili. Zivic, katerega so morali z vlakom od-premiti v Maribor, je dobil težke poškodbe na desni nogi, dočim so se Dimniku zlomili vsi prsti desne roke, finančni pod-preglednik Fluher pa se je poškodoval na obrazu. Vsem trem ponesrečencem je nudil prvo pomoč dr. Bučar. — V Slivnici pri Mariboru pa je prišel pri avtobusni postaji (gostilna Sesjak) pod mari-borsko-celjski avtobus 46 letni Peter Pristovnik iz Razvanja. Dobil je več
poškodb. Odpeljali so ga v bolnico. _______
Pri neki stavbi pa se je ponesrečil 211et-ni zidarski pomočnik Janez Simonič.
Z desno nogo Je prišel pod gramozni »hunt«. Nesrečo je zakrivil prenaglo drveči voziček, ki mu je zmečkal desno nogo. Tudi njega so včeraj oddali v bolnico. —
igralca državne razredne loterije opozarjamo, da so srečke za 18. kolo I. razreda že dospele.. Žrebanje se bo vršilo dne 8. julija t. I. Segajte pridno po njih. dokler še traja zaloga. Srečke dobite v upravi »Jutra« in »Večernika«, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	U-
Vežbalno streljanje na golobe
priredi sckclja Maribor Slovenskega ovskefifa društva v nedeljo, dne 16. t. m. ob 16. uri na vojaškem strelišču v Radvanju.
Gambrlnova dvorana.
V	soboto, ob lepem vremenu SchSn-herr-jev koncert.	1402
Dali je pisatelj „Don Ouijota" Spanec ali Italijan?
SENZACIJONALNE TRDITVE ITALIJANSKEGA ZNANSTVENIKA.
Nedavno so vzbudila, za enkrat v italijanski javnosti, mnogo prahu odkritja, ki jih je iznesel italijanski akademik Antonio Beltramelli, znani pisatelj in znanstveni delavec. Trdil je, da avtor slovitega »Don Ouijota« ni Španec, kakor je dozdaj ves svet mislil, ampak Italijan, rodom iz Forlimpopolija. Njegovo pravo ime je bilo Michele Cervanti in ne Mi-guel Cervantes. Italijanski znanstvenik dokazuje to svojo trditev: v matičnem registru cerkve San Ruffino da Forlim-popoli v Romagni je vpisan V matico rojenih 12. oktobra 1547 neki Michele Cervanti, sin Rodriga Cervanti in njegove žene Eleonore, rojene Cortina. Oba sta-risa sta se kmalu po sinovem rojstvu^iz-selila v Španijo in se nastanila baš v mestu Acala de Henares, ki se označuje kot rojstno mesto Cervantesa. Zanimivo je, da sta tudi v tem kraju vpisana kot stariša Miguele Cervantesa Rodrigo Cervantes in Leonora de Cortines. Ta analogija — pravi Beltramelli — nas sili, da dvomimo o španskem poreklu Cervantesa. Beltramelli je svoja raziskovanja o rodbini slavnega avtorja Don Ouijota in Sancha Panze nadaljeval. Dognal je baje, da je rodbina Cervanti že od le-
Organizacija ameriškega zčrauništua
Gospodarski problem zdravnikov stopa vedno bolj v ospredje. Ustanavljanje in razširjanje bolniških blagajn in pospeševanje socijalnega skrbstva na eni strani, na drugi strani pa specijalizacija v posameznih panogah zdravništva, je izzvalo vprašanje socijaliziranja zdravništva. Zdravniki bodo pač morali polagoma opustiti svoboden poklic in postati medicinski uradniki. Zanimive podatke o razmerah v Ameriki je objavil neki nemški strokovni list. V članku razlaga avtor: Zanimiva je ureditev velikih ameriških bolnic, kakor tudi način honoriranja posameznih zdravnikov. Vsak bolnik, ki ga poverijo v nego večjim klinikam, je deležen najpotrebnejše predpisane hrane in oskrbe neglede na njegove premoženjske razmere, neglede na njegovo dru žabno pozicijo, na narodnost ali vero.
Vse zavlsi torej o potrebi, ki jo zahteva obvarovanje njegovega zdravja, brez posebnega ozira na njegovo plačilno sposobnost. Klinika je pripravljena tudi zastonj vršiti svoje samaritanske dolžnosti napram revežem, ki so potrebni zdravniške pomoči. Vsak bolnik pa, ki lahko plača, mora plačati. Vsi dohodki klinike
ta 1040 bila naseljena v Forlimpopoli in med predniki je bila tudi pesnica Penelopa Cervanti. Ta Penelopa se je 1. 1410 preselila v Rim, kjer je spoznala španskega plemiča Saavedra, ki je bil rodom iz Alcala de Henares. Poročila se je z njim in odšla z njim na Špansko. Kratko pred smrtjo se je vrnila v Forlimpopoli. Ker ni imela otrok, je vse svoje imetje in potom oporoke tudi svoje drugo ime Saavedra sporočila svojemu pranečaku. Zato se je avtor »Don Ouijota« tudi imenoval Cervantes de Saavedra, zaključuje Beltramelli zmagoslavno.
Ker so se na ta razkritja oglasili tudi nasprotniki, napoveduje Beltramelli nove dokaze za svoje trditve. Razvila se je ostra polemika, ki bo nedvomno dolgotrajna. Španski romanisti se doslej še niso oglasili. Nedvomno pa je, da se bodo trdo branili, da bi jim Italijani vzeli sedaj še Cervantesa, diko španske literature, kakor so jim uropali Krištofa Kolumba, o katerem Italijani trde, da je iz Genove.
Pričakovati je torej srdite znanstvene vojne, kajti če se učenjaki enkrat v kaj zagrizejo, ne popuste tako lahko. •
se uporabljajo za razširjenje občekorist-ne ustanove, ki naj služi blaženju boli človeške družbe, raziskovanju vzrokov in pobijanju bolezni, izobraževanju zdrav nikov in pospeševanju ostalih zadev, ki so v zvezi z zdravstvenimi problemi naroda. Kliniko samo, njeno premoženje, opremo, posestva in ostalo lastnino u-pravljajo kuratoriji. Mayo - klinika ima 440 zdravnikov in zdravi približno 1500 bolnikov istočasno. Od zdravnikov je 134 stalnih s pogodbenimi prejemki in pravico do pokojnine, ostali pa so asistenti. Stroškov bolnikov ne zaračunavajo zdravniki, temveč uprava bolnice. 25 odstotkov bolnikov zdravi klinika brezplačno, 30 odstotkov plačuje faktična stroške bolnici, ostali pa plačujejo tolike zneske, da se krijejo stroški brezplačnega zdravljenja in stroški uprave. Vsi zdravniki so za svoje delo dobro plačani in se torej z enako vnemo in ljubeznijo posvečajo zdravljenju najrevnejših, kakor tudi najbogatejših. Prebitek na plačilih pa se porablja za povečanje in moderniziranje naprav.
Prejemki zdravnikov v velikih’ bolnicah so toliki, da se univerze pritožujejo, da jim klinike odvzamejo vedno najboljše moči. Dohodki posameznih zdravnikov presegajo čestokrat 100.000 dolarjev letne plače, najslabše plačan zdravnik pa
sprejema letno 12.000 dolarjev, kar odgovarja 600.000 dinarjem našega denarja.
Speri
ŠPORT V NEDELJO.
Največja športna prireditev v nedeljo 16. t. m. bo vsekakor teniški turnir za klubsko prvenstvo med Haškom in mariborskim Rapidom. Za Hašk bodo nastopili najboljši teniški igralci v Jugoslaviji, dočim bodo za »Rapidove« barve nastopili najbolši igralci Slovenije. Hašk je siguren favorit, vendar bo turnir nudil izredno zanimive igre.
Po dolgem času se bo v nedeljo vršil v Mariboru zopet lahkoatletski meetingna igrišču Rapida v predpoldanskih urah. Prireja ga SK Železničar. Nastopili bodo atleti domačih klubov in SK Ptuja, pa tudi Ljubljančani so prijavljeni. Za časa meetinga se bodo vršili tudi praktični lahkoatletski izpiti.
Popoldanska senzacija pa bo nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. »Maribor« bo nastopil v popolnoma spremenjeni postavi, ravnotako bo tudi »Rapid« poizkusil v svojem moštvu nove moči. Izid tekmovanja je povsem negotov. Tekma se bo vršila na igrišču Rapida.
ISSK Maribor — nogometni odsek.
V prvem moštvu nastopijo sledeči i-gralci: Koren II, Koren I, Pliberšek, Hreščak, Kirbiš, Konic, Tonček II, Najžar, Šajna, Starc. Postava rezervnega moštva je razvidna iz objav na oglasni deski pri oblačilnicah.
ISSK Maribor — lahkoatletski odsek.
Atleti: Koren I, Djuro, Bergant in Rak se imajo udeležiti lahkoatletskega mitinga točno ob 9. dopoldne na igrišču SK Rapida.
Službeno iz MO.
V nedeljo dopoldne ob 9. se vrši na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu prvenstvena tekma rezervnih moštev ISSK Maribora in Svobode.
Sodniki se opozarjajo, da imajo sodniška poročila odpošiljati LND-u najkasneje 24 ur po tekmi. — Tajnik.
SK Železničar.
Starini: Glaser, Dolinšek, Vogrinec, Kosi, Eistneier, Stauber, Jenko, Klajda-rič, Fašing, Kristl, Kajfer, Jurko, Vračko in Safran imajo biti v garderobi ob 15.30.
Lahkoatleti: Wagner, Polak, Zupan, Cej, Marinič, Krieger, Podpečan, Štrukelj, Bačnik, Jordan, Krieger, Senica, Bi-šof in Dobrila se imajo v soboto ob 16.
zglasiti v garderobi v svrho razdelitve lahkoatletske opreme.
Reditelji: Safran, Bačnik, Marusig, Soukup, Zoren in Golob imajo biti na 1-grišču Rapida ob 8. dopoldne.
Sodniška sekcija službeno.
Prijateljsko tekmo Maribor:Rapid sodi g. Mohorko. Predtekmo starih gardistov pa g. Franki. Prvenstveno tekmo rezerv Maribora in Svobode sodi g. Fišer ob 9. dopoldne na igrišču »Maribora«.
Neu; York dobi najuečjo opero sueta
Newyork ima na Broadwayu in v 35. ulici svojo slovito »Metropolitan«-opero, ki svojim pevcem in pevkam plačuje bajne honorarje. Vendar pa poslopje po svoji zunanjosti in po veličini zaostaje za drugimi velikimi operami sveta. Ponosni Amerikanci pa tega ne morejo prenašati, da bi ne imeli oni vseh rekordov sveta, in tudi največje opere. Že pred letom se je pod vodstvom bankirja Kolina pričela akcija za zgradbo nove opere* vendar načrt ni ugajal raznim zainteresiranim faktorjem in akcija je zaspala. Sedaj je pa vzel stvar v roke sam John Rockefeller ml. in vprašanje se je pomaknilo z mrtve točke. Rockefeller jeku pil cel mestni četrt od 48. do 59. ulice med peto in šesto avenijo. Ves ta kompleks je bil dozdaj last znane Columbia-univerze, ki je bila posestnica kompleksa celih 100 let. Na tem »Rockefeller Squaru bo sedaj zgrajena cela vrsta monumentalnih zgradb, posvečenih znanosti in u-metnosti, največja med njimi pa bo nova opera, ki bo sploh največja 'opera na svetu. Samo zemljišče je stalo malenkost (za Rockefellerja seveda!) 100 milijonov dolarjev, zgradbe na prostorti pa bodo stale še enkrat toliko. Ta del mesta bo skupno z bližnjo gledališko četrtjo me-« sta ponos bodočega Newyorka.
Kobilica iz kamenite dobe
Pred kratkim so izsledili v znamenit! jami v Montequjeu - Avantes v Franciji! kjer so našli dosedaj že mnogo prazgodovinskih znamenitosti, zopet nenavadno stvar. Med izkopninami Je bila med dru« gimi tudi iz bizonove kosti izklesana kobilica, lepo umetniško delo iz kamenite dobe. Najdba je tem znamenitejša, ker je prvi te vrste in priča obenem, da so bili v tedanji precej mrzli dobi ljudje že tudi dobri klesarji.
Papež je sprejel v avdijenco senatorja Marconija, ki mu je izročil načrt za ureditev radio-postaje v Vatikanu. Papež je Marconijev načrt odobril in se bo' postaja v kratkem pričela graditi.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk 02
»Nikakor ne; takoj boste videli, kako lahka je moja umetnost v tem slučaju. Pravkar ste me vprašali, k^ se je zgodilo z vašim dragim prijateljen Bembom?«
»Da; in zdaj se spominjam, da ste hoteli, naj .vas povabim z njim vred na obed.«
»Tega ni več treba! Povabil sem Bemba sam za nekaj časa v prelestno vilo, ki jo imam v beneški okolici. V tem trenotku je on pri meni. In ravno 011 mi je povedal, da vas jc dož Foskari sprejel«
»Bembo vam je to povedal!« je menil Aretino 0-suplo.
Roland je pritrjevaje pokimal z glavo, ne da bi s^ uehal smehljati.
»V tem slučaju,« je povzel Aretino, »vam je pač povedal vse?... Zakaj me torej izprašujete?«
Roland se je nehal smehljati. Vstal je, stopil k Arj-tinu, ter mu položil roko na ramo.
»Mojster Aretino,« je dejal, »zdi se mi, da pozabljate vajin dogovor!«
Pesnik je pogledal Rolanda. In obraz, ki ga je videl, ga je moral nedvomno zelo prestrašiti, kajti zajecljal
»Pripravljen sem vam odgovarjati, mojster.«
»Tako je prav!« je vzkliknil Roland ter sedel nazuj v naslanjač. »Vi ste torej dejali, dragi gospod pesnik, da vas je najin izvrstni prijatelj Bembo odvedel k do-žu, ki vas je prijazno sprejel?«
»Sprejel mo je laskavo. Dož me je počastil s svojim zaupanjem v toliki meri, da me jq blagovolil poučiti o svojih mislih ter me imenovati za svojega poslanika.«
»Poslanika! Vraga... Vse poklone za to! Pa h ko-
mu vodi to vaše poslaništvo?«
»K Ivanu de Medičis.«
»K Velikemu Vragu?« je vprašal Roland pozorno.
»K njemu, da! Poverjeno mi je, da mu sporočim gotove predloge, ki pa sem prisegel, da jih ne izdam nikomur.«
»Nikomur, razen meni!«
Aretino, ves bled in neodločen, jc vzkliknil:
»Glejte, gospodar! Zahtevajte od mene karkoli, samo tega ne!«
»Karkoli hočem?«
»Da, vse! Samo ne tega, da naj izdam poslanstvo, ki mi je zaupano.«
»Dobro. Potem zahtevam vaše življenje!«
»Moje življenje?« je zajecljal Aretino trepetaje.
»Bogme iztrgal sem vas iz rok vrlih banditov, za katere ste predstavljali težko svoto odkupnine. Kesam se krivice, ki sem jo storil tem revežem. Zato vas hočem enostavno zvezati, zamašiti vam usta, odnesti vas na kraj, kjer sem vas dobil, ter vas vrniti njim, ki sem vas jim uropal.«
»Uropali!« je ponovil pesnik klaverno.
»Ali ni to pravcat rop?« je povzel Roland in vstal. »Do svidenja, mojster Aretino. Držite se dobro, in če bo treba, hitite se podat pod doževo zaščito, kajti, preden napoči nocojšnji večer, vas primem in odvedem, in jutri vas vrnem razbojnikom v soteski Piave.«
Roland je ••‘opil tri korake proti vratom.
»Stojte, gospodar!« jc vzkliknil Aretino, ves iz sebe.
»Ali ste pripravljeni govoriti?«
"Karkoli hočete, gospodar!«
»Dobro. Koliko imate dobiti za svoje poslanstvo?«.
»Vsega skupaj pettisoč Srebrnjakov. Polovico žc imam.«
»Dobro. Tistih pet tisoč Srebrnjakov boste imeli še nocoj. Kar že imate, naj vam bo pa majhen orih-iMšek,*
»Ah, gospodar!«
»In zdaj,« je dejal Roland resnobno, »govorite. In pomislite, da me drugikrat morda ne bo volja, potrpeti toliko, kakor sem danes. Sklenila sva zvezo. 'Jaz se strogo držim vsega, kar sem obljubil. Držite se vi svojih obljub. Prisegam vam, da je viselo vaše življenja zadnjih deset minut samo na rahli nitki.«
Aretino je bled kot smrt prikimal, da se pokorava.
»Poslušam vas,« je rekel Roland kratko.
Zdaj je jel Aretino pripovedovati svoj sestanek z dožem Foskarijem besedo za besedo in podrobnost zi podrobnostjo. Razvil je najprej glavne točke svojega poslanstva in osvetlil nato njegovo politično stran tako dobro, da je Roland nehote moral občudovati bistroumnost in genijalnost tega človeka.
»Nobenega dvoma ni,« je menil sam pri sebi, »da je Foskari položil tukaj svojo roko na diplomata prve vrste. Seveda je res, tega diplomata mu je preskrbel Bembo, ki ga je že poznal.«
Aretino pa je bil ta čas končal svojo pripoved: radovedno čakajoč Rolandovih ukrepov, je mlslil sam pri sebi:
»Zares, najboljše bo, da se navežem.na tega človeka. Ne vem, kdo je, niti ne, kaj hoče, a kaj to de na vse zadnje! Najprej mi je rešil življenje, in zdaj mi daruje pet tisoč Srebrnjakov. Že vidim, da je večji in moč« nejši od doža: široke duše je in mogočnega duha. Dosegel sem, da- so se tresli pred mano kralji; bn pa se boj! udarcev mojega peresa... Da, evo ga, mojega gospodarja. Tu je zdaj moj Rubikon, in kakor svoje dni Cezar, bi tudi jaz lahko vzkliknil: Alea iacta est!«
Na glas pa je dejal:
»Torej, gospodar, kako se boste odločili? Ali naj opravim doževo poslanstvo, ali ne?«
(Nadaljevanje sledi).
! i Afrika!	L$o.
mn|p^ p., ^
oV^Aa	zaj°
cotf3aveSa a. *!-i
\	!	;	M	:	M	!	!	»J
,	i	j	a! n i ? ! ! 3 'Ji
Sr^rT! Amerikat !!!M!i UastjJra
J>v.« V»|| 1 [ M In."- * *»^ t i I * J I
Vsakovrstno
damsko
perilo
store, posteljna pregrinjala itd. naročite najbolj5e pri
O. Rupnik
attUe m perilo
Maribor, Slovenske ul. 20
Veliki izbira čipk, blaga za perilo in blazin za ai-vane s krasnimi ročnimi deli. Cene solidne. 1182
»3DEAL«
& 1 s
IkUt
Stran \
MarlfiorsKl VFC FENTK JuTra
V Marifior«, 'dne R Vf. 1920.
Nagrade za sladoledno tekmo
sem izložil v Gosposki ulici .\tev. 32! Oglejte si in segajte po srečkah! Ivan Hrast, Prva mariborska sladoledarna, Maribor.	1399
Stanovanje
obstoječe iz treh sob (ali dve veliki), kabineta, kuhinje in pritiklin išče pri-čenši z julijem ali avgustom tričlanska rodbina. Cenjene ponudbe sodniku Kolšek-u, Brežice ob Savi.	1376
Malo, čedno sobico
oddam. Naslov pove uprava lista.
Delikatesno trgovino
v Gosposki ulici 5 prodam. Informacije v trgovini.	1396
Delavnico v centru mesta,
v bližini Glavnega trga, pripravno za slaščičarno obrt, prevzamem takoj. Pogoj: električni tok. Naslov pove u-prava lista.	1398
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme v modno trgovino. Naslov v upravi.	1378
Kavarna »Park« vsako soboto, koncert.
nedeljo in
sredo
1397
V Gambrinovi dvorani
jutri v soboto 15. tm. ob lepam vremenu
veliki vrtni koncert
Izvaja Schonherr-jeva godba pod osebnim vodstvom
priljubljenega kapelnika Maksa Schonherr*ja.
Zaiatek ob 16. url	Vsiop	prost
Točilo se bode obče znano Tscheligijevo pivo a la Plzn in izborna vina. Z mrzlimi in toplimi jedili je dobro priskrbljeno. Za obilen obisk se priporočata
1401	A.	I.	Račič
CenJ. občinstvu naznanjam, da sem danes olvoril
na Rotovškem trgu št. 8
Točil bom prvovrstna pristna dalmatinska in štajerska vina kakor tudi pivo. Dnevno sveže morske ribe na več načinov pripravljene, topla in mrzla jedila po najnižjih cenah. Postrežba točna.
Za obilen obisk se priporoča
1391	JOSIP POVODNIK.
+
Posojilnica v Framu sporoča žalostno vest, da je danes umrl njen dolgoletni član ravnateljstva, gospod
Ivan Bohm
tovarnar v Framu
Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 15. junija ob 4. uri popoldne v Framu.
FRAM, dne 13. junija 1929.
1395	Ravnateljstvo
W.\ ! \ l Azi j a! H ! axrifc&!! n ! Anerika! H s H EVrošpg^i ♦ i JJ. Amerika! I! tAo.stral.iJa!!!!!:Evropa!!!Azi; tralia. 11 »Evropa.!! I As,d ja!!.! lA^rika!! !L
.ieri*ka-r'
•ika f
J$daja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni
Stanko Detela yMariboru
Parna pralnica In kem. Čistilnica
Centrala: Frankopanov* 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom
■i■
v
w neizmerni žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, sočustvujočim prijateljem in znancem tužno vest o nenadomestljivi izgubi njih iskrenoljubljenega in srčnodobrega brata, ozir. svaka in strica, gospoda
Ivana Bohm
lastnika umetnega mlina
ki je v četrtek, dne 13. junija 1929 ob pol 4. url zjutraj po dolgi bolezni, ki jo je trpel z angelj-sko potrpežljivostjo, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu starosti zaključil svoje življenje, ki je bilo posvečeno neumornemu delu za splošno dobrobit in poštenje.
Truplo nepozabnega pokojnika se bo slovesno blagoslovilo v soboto, dne 15. junija ob 16. uri pri hiši žalosti, nakar se položi v rodbinskem grobu na župnem pokopališču k večnemu počitku.
Slovesna maša zadušnica se bo služila v pondeljek, dne 17. junija ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi v Framu.
Fram, dne 13. junija 1929.
g Friderik PuČelik Edita Meschitz Karolina Pučelik Friderik Pučelik S Erih in Kurt Jobstl	nečakinja.	Adeiheid	Jdbstl	Alojz	J8bstl
nečaka.	sestri.	svaka.