TREBELJEVO...
Cesta, ki po besniški dolini pripelje do slemena v Trebeljevem, se tu razcepi, levo gre v Litijo, druga desno pa v Leskovec in Višnjo goro. Zaradi križišča, ki je tu že od nekdaj, je bila v časih, ko se je ves promet odvijal na plečih konj ali na slabih vozovih, tu postaja. Vas Trebeljevo sestavljata Malo in Veliko Trebeljevo. Oba ležita na nadmorski višini okoli 558 metrov.
Malo Trebeljevo je še pred kratkim imelo osem hiš, Veliko pa 14; v njih je živelo okoli 75 ljudi. V preteklih letih pa se je tu veliko spremenilo. Zaradi lepe lege, ki jo imata Trebeljevo in bližnja okolica, se je tu začel razvijati vikendaški turizem, tako da zdaj šteje Trebeljevo že okoli 150 hišnih številk. Vikendaši so se v te kraje tako vživeli, da se jih je več kot tri četrtine tu naselilo za stalno. Obe vasici stojita na slemenu, ki se na eni strani prevesi v dolino Besnice, za drugo stran pa v dolino, ki pelje v Litijo. Tako na slemenu kot na pobočjih je dovolj ravnine za njive, ki so tu dokaj rodo-vitne. Današnja njivska kultura je v glavnem izpodrinila stare kulture in nikjer ni več videti lanu, ki so ga domačini imeli za odevanje. Tudi ajde ni več, ne prosa ali rži, katere slamo so uporabljali za pokrivanje streh. Tudi ovac, ki so ljudem dajale meso in votao za tkanje, ni več.
Novi časi so v te kraje stopili v pol-nem zamahu in ljudje se, če je le mogoče, zaposlujejo v tovarnah in ustanovah. Kljub temu pa je Trebe-ljevo kmečka vas in to zelo lepa. Leta 1988 je kot prva vas v občini Moste-Polje od Turistične zveze Ljubljane prejela priznanje za čisto in urejeno vas.
V vasi stoji cerkev, posvečena povi-šanju sv. Križa (exaltatio crucis), ki je 14. septembra kot spomin na leto 335, ko so v Jeruzalemu prvič po križanju Jezusa Kristusa na novo razstavili in postavili križ, na katerem je bil Kri-stus križan. Na slovenskem je temu praznovanju posvečeno zelo malo cerkva, čeprav je križ največji in naj-vidnejši simbol katoliške cerkve. Glavni oltar v cerkvi je posvečen sv. Križu, stranska pa sv. Florjanu in De-vici Mariji. Stranska oltarja je izdelal »Janez Subic, podobar in slikar iz Loke na Gorenjskem, leta 1871«, ver-jetno pa v istem času tudi glavni oltar in pa križev pot, čeprav na zadnjih dveh ni njegovega podpisa ali pa je skrit.
Na zvoniku je letnica 1698, ki po vsej verjetnosti označuje postavitev cerkve, ne pa tudi zvonika. Ta nam-reč stoji popolnoma samostojno in je cerkev samo naslonjena nanj, zato ne-kateri menijo, da je dosti starejši od nje in je nekdaj moral stati v taboru kot del trdnjavskega zidu. Njegova zasnova je osmerokotna (oktogon), bolj za potrebe obrambe, zato ima tudi vhod v zvonik dvignjen od tal za več kot tri metre, da ne bi mogel vanj prodreti sovražnik. Tudi nadstropja.
v katerih so še vfidne \uknje za tra-
move, dajejo slutiti, da je bil zgrajen v obrambne namene in ne za cerkveni zvonik. Trebeljevo je bilo na razpotju poti v Višnjo goro. Litijo in Besnico (Sostro) in tako odličen kažipot za roparske Turke, ki so napadali tudi te kraje. Kot takega Je Trebeljevo (Tre-belevo) označil na karti tudi Valvazor v Slavi Vojvodine Kranjske.
Trebeljevo pa je v spisih Stiškega samostana (ustanovljen 1. 1136) ome-njeno že leta 1145 kot del njihove posesti. Po vsej verjetnosti so ga do-
Lepo ohranjena kmečka arhitektura v Trebeljevem (Foto: Edvard Svetek)
bili od gospodov Višnjegorskih, usta-noviteljev samostana. V stoletjih so se tudi tu gospodarji nnenjavali, po raz-pustitvi samostana,. leta 1784, pa je velik del teh posestii pokupila rodbina grofov Codellijev. Ob zemljiški od-vezi leta 1848 so zemljo dobili doteda-nji podložniki. tukajšni kmetje. del gozdov pa so Codelliji obdržali vse do leta 1890, ko so tudi te prodali.
V dolini na Litijski strani Trebelje-vega so včasih kopali železno rudo. Pod vasjo so naleteli na rimsko gro-bišče in ostanke rudarske naselbine, na zemljišču, kjer danes stoji kmetija Karla Mlakarja, pa so lomili črn mar-mor. Severno od vas.i, ob poti v Litijo, pa so Iomili rdeč niarmor, ki ga je videti še danes in ga tudi omenja že Valvazor.
Trebeljevo je nekoč sodilo v občino Prežganje. Je gručasto zasnovana vas, čista, urejena in dokaj moderna, če-prav je še pred leti tu bilo videti črne kuhinje. V okolici je tudi nekaj smu-čarskih terenov, ki pa so zaradi po-manjkanja snega in odstranitve vleč-
nice popolnoma zamrla. Vas je kot naročena za kmečki turizem, toda obiskovalcev je, žal, premalo, tako da se tukajšnji ljudje kar ne odločajo zanj. Vaški entuziast Karel Mlakar je pred leti kmečki turizem zaprl, odprl pa ga je Franc Zajc, ki ima kar lep zaslužek od njega. Asfaltirano cesto in odlično cestno razsvetljavo imajo že dalj časa, od leta 1992 pa tudi asfaltirano povezavo prek Besnice z Ljubljano, ki jim olajšuje pot v službo in otrokom v šolo. Zato se čedalje več ljudi odloča, da bodo ostali doma, pa tudi vikendaši so vas vzeli za svojo. Pred leti je bilo tu obilo sadja, ki pa razen za domače potrebe, ni bilo donosno. Odkup, ki ga je opravljal Presad iz Gabrovke, je bil slab, zadnja leta pa je sploh usahnil.
Nekatere njivske kulture so nadome-stile jagode, ki so se tu udomačile po letu 1970 in dajejo lep zaslužek. Za-radi oddaljenosti tako Trebeljevega kot okoliških vasi, domačini svojih pridelkov ne prodajajo v Ljubljano, pač pa jih porabijo doma. Imajo pa več govedi in dobro Tazvito prašiče-rejo.
Odprtost vasi odpira tudi ljudi; ti so komunikativni in vsak čas pripravljeni na pogovor. Pripravljeni so tudi na skupne akcije, ki koristijo vasi in to se vidi tudi navzven. V okolico se spo-mladi, pa tudi jeseni podaja veliko ljudi iskat gozdne sadeže, na svež zrak in v čudovito okolico. Podajte se tja tudi vi, oglejte si okolico, spoz-najte ljudi, prisluhnite njihovemu pri-povedovanju, popijte z njimi šilce do-mačega žganja. ki poživlja kri in sprošča. Tega smo potrebni prav vsi. EDVARD SVETEK (se nadaljuje)