Moskovski Hudožetveniki Ljubljana, sreda, 30. maja 1956 LETO XXII. Stav. 128 GLAVNI CN ODGOVORNI OREDNIK IVAN ŠINKOVEC tJRKJA UREDNIŠKI ODBOR Ust Izbajs Tlak dan razen petka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI •LJUDSKA PSATiOit USTANOVUCNA k. OKTOBRA 1SM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO im CZHAo JALA KOT M-DNEVNIK IH TKDMIK. od oavoaoorrva DO L JUL. 1*91 KOV DNXV* »ne. NATO PA KOT TKOKne - OD L JUNIJA IM IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO* S TI Z »BORBO* EDVARD KARDELJ V RAZG-OVCTRTJ Z A^XMJ®S«C^-MKWTO^RjnEM Vprašanja naše zunanje politike naše notranje družbene ureditve in gospodarstva Beograd. 10. maja (Tanjug). Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sprejel 26. t. m. znanega angleškega publicista g. Richarda G. Adamsa •n mu v enournem razgovoru odgovoril na nekaj vprašanj. Vprašanje: Gospod Kar- meli, vi ste lani obiskali London. Kako so se od takrat po vašem junenju razvijali vaši stiki z Veliko Britanijo? Odgovor: V zelo ugodnem o nepos\ . _ tpominu so mi še prijateljski \ Danskih stikih nobenih spornih stransko in splošno korist, da se bo praksa odkritosrčne in prijateljske izmenjane mnenj o problemih, koristnih za obe deželi in mir na soetu, tudi d prihodnje nadaljevala. V tem smislu z zadovoljstvom upam, da bomo imeli priložnost, da bomo pozdravili v Beogradu tudi angleškega zunanjega ministra, o čemer smo se dogovorili med mojim bivanjem v Londonu. Drugače pa ni v neposrednih angleško-jugoslo in Francije ter koristila krepitvi gospodarskega in političnega sodelovanja obeh dežel tako v medsebojno korist kakor tudi v korist evropske enotnosti in krepitve miru na svetu. Kar se tiče drugega dela vašega vprašanja, lahko rečem, da predsednikov obisk v Franciji ni sprejemi in gostoljubje, ki ste mi ga izkazali v vaši deželi, kakor tudi prisrčni in iskreni razgovori * g. Edenom, njegovimi sodelavci in drugimi angleškimi vo-1 pomogi problemov. Določeni ukrepi medsebojnega sodelovanja, med njimi tudi sporazum o konverziji kreditov, pa so zadnje čase samo pri-'li k prijateljskemu značaju ditelji. Mislim, da bo o oboje-1 teh stikov. Sodelovanje z vzhodnimi deželami prašanje: Stalinov kult Rusiji javno odstranili, mar-v kratkem obiskal Vprašanje: tuši ji ia-s »al Tito pa bo Moskvo. Ali pomeni to kakršnokoli spremembo v jugoslovanski odločnosti, da ohrani ideološko neodvisnost od Sovjetske zveze? Odgovor: Ne vidim nobenega razloga, zakaj bi spremembe v Sovjetski zvezi, ki so potrdile pravilnost naše politike in njene ideološke temelje, vplivale v smislu opustitve naših ideoloških. pozicij, Te spremembe nedvomno prispevajo k razvoju prijateljskih stikov med Jugoslavijo in SZ, kakor (udi k razvijanju določenih oblik sodelovanja med ZKJ in SZDLJ s K P SZ in dru-Simi sovjetskimi organizacijami ? smeri izmenjave socialističnih izkušenj kakor tudi mnenj o raznih vprašanjih miru in socia-Uznia. Toda Jugoslavija se bo tudi v prihodnje razvijala na znanih dosedanjih načelih svoje notranje in zunanje politike. Pripominjam. da je položeno načelo ,deološfce neodvisnosti tudi v temelje beograjske deklaracije, ki smo jo lani podpisali z najvišjimi predstavniki Sovjetske zveze. Vprašanje: Ali je bil razpust Kominforma bolj želja Rusije. da bi obnovila tesnejše stike z Jugoslavijo, ali pa posledica želje, da bi odstranila nezaupanje Zahoda, na pr. kot uvod v obisk Bulganina in Hruščeva v Londonu? Odgovor: Menim, da tu ne gre ne za prvo ne za drugo. Razpust Kominforma je konec koncev sad naraščajočega spoznanja, da So takšne vrste organizacije v j sedanji dobi ovira normalnega in svobodnega nadaljnjega razvoja socialističnih sil na tvetu sploh, posebej pa zdravega razvoja sodelovanja med raznimi socialističnimi gibanji. Vprašanje: V kolikšni meri nedavne spremembe t Rusiji in v vzhodnoevropskih režimih vplivajo im jugoslovanske stike z vzhodnimi sosedi? Odgovor: Razumljivo je, da so spremembe o Sovjetski zvezi pozitivne vplivale tudi na jugoslovanske stike z dežetami Vzhodne Evrope. Stiki z zahodnimi deželami Vprašanje: Ali je nova ;aza v ruski politiki spremenila jugoslovansko zanimanje za sodelovanje z deželami Zahodne Evrope in Amerike? . Odgovor: Ne, Jugoslavija le živo zainteresirana na nadaljnjem razvoju sodelovanja z deželami Vzhodne Evrope in Ame-fike. Znano vam je, da je bila jugoslovanska zunanja politika zmerom aktiven činitelj v napojih, da bi odstranili ali vsaj omi-Wi blokovska protislovja in tako Ustvarili politične pogoje za miroljubno in aktivno koeksistenco med narodi, ki jo narekuje sedanji čas. V tem okviru vidi Jugoslavija tudi okvire svoje lastne neodvisnosti. Neodvisnost pa za nas ni zgolj zagotovitev nacionalne enakopravnosti, marveč tudi nujni pogoj za neoviran razsoj socializma v sedanji dobi. 1 rav v duliu te politike aktivne koeksistence smo prepričani, da le prijateljsko sodelovanje na Podlagi enakopravnosti s temi deželami obojestransko koristno. Vprašanje: Ali je bil P®edsednikov obisk v Franciji Predsednik Marinko priredil kosilo tujim fotegatom na zasedanju Sfcdne konference mest ^Predsednik Ljudske skupščine Ptevenije Miha Marinko je prire-rr včeraj kosilo tujim predstavnikom, ki so sodelovali v delu “talne konference mest. Na ko-so bili tudi predsednik Iz-V^šnega sveta Slovenije Boris ^aigher, član Zveznega izvršne-sveta Ivan Maček, podpredsednik Republiškega izvršnega *Veta Stane Kavčič in člani pred-sdstva Stalne konference mest felu z novoizvoljenim pred-8ednikoni Naumom Naumovskim. VREMENSKA NAPOVED za sredo, 3«. maja se izvožene količine zmanjčale. Lesna industrija je izvozila za več ko i? milijard din svojih proizvodov. V začetku lanskega leta se je na svetovnem trgu pokazalo večje zanimanje ra blago te vrste, kar je povzročilo tudi znatno zvišanje cen. Kasneje je povpraševanje postalo manjše, toda cene so v glavnem ostale iste. Največ smo izvozili rezanega lesa. Izvoz tobaka se je več ko podvojil. Leni je tobak kupilo od nas lt dežel v vrednosti 5100 milijonov din. Po količini smo najvei tobaka izvozili v Francijo, po vrednosti pa v ZDA. Sovjetska zveza je na tretjem mestu, Italija na četrtem itd. V primerjavi povečale izvoz še dnstrija usnja z 1954. so pomembno kemična industrija, in-in Črna metalurgija. Največ blaga smo izvozili ▼ Italijo — malone za 12 milijard din. Na drugem mestu je Zahodna Nemčija (ki te bila 1W4 na prvem mestu), na tretjem so ZDA, slede Velika Britanija, ZSSR itd. ITVA2AMO PREDVSEM 2IVILA Lani se je uvoz povečal malone na vseh področjih. Uvoz Je bfl doslej naj- veČji po vojni. Uvozili smo okrog %?.dO0 vagonov raznega blaga v vrednosti več ko 132 milijard din. Živila so prva na listi. Nad 35 milijard ali nekaj več ko četrtino celotnega uvoza je bilo potrojenih za nakup živil. Od tega je bilo^voženih 975.000 ton pšenice in okrog 9&.000 ton masti. Po količini potrošenih sredstev sldBe zatem stroji, prevozna sredstva in elektroin-dustrijski izdelki, surovine itd. Takšna sestava uvoza najbolje priča, kako važno je izboljšanje našega kmetijstva in industrijske proizvodnje. Na listi dežel, iz katerih smo uvažali, so daleč pred ostalimi ZDA z okrog 43 milijardami din. Zahodna Nemčija je tudi na drugem mestu, medtem ko je Italija na tretjem. Slede Velika Britanija, Avstrija, SZ, Nizozemska itd. S. T. LEP KULTURNI DOGODEK Moskovski Hudožestveniki v Ljubljani Zmanjšal pa se je izvoz pri kovinski industriji, elektroindustriji, tekstilu, koruzi in živini. NOVA PODROČJA Medtem ko se je sestava izvoza v glavnem le malo spremenila, so se smeri izvoza v primerjavi z 1954. lani precej spremenile, pri čemer so v celoti ustrezale težnjam naše zunanjetrgovinske politike Včeraj so iz Zagreba prispeli člani moskovskega Hudožestvene-ga teatra v Ljubljano. Sprejem tega znamenitega gledališkega ansambla na ljubljanski železniški postaji je bil lep kulturni dogodek. Na peronu so pričakali goste mnogi gledališki umetniki, kulturni delavci, novinarji in drugi. Sprejemu so prisostvovali tudi upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani Juš Kozak, direktor Drame Slavko Jan, vršilec direktorja Opere Smiljan Samec, pisatelj dr. Bratko Kreft, prvaki ljubljanske Drame Stane Sever, Savka Severjeva, Stane Potokar in pred v „ . , „ sednik Sveta za kulturo in pro- Ljubljana dr. Heli izvodov, medtem ko ie ta vrednost zna- ModlC. Sala m*, leta 1,4 milijarde, i.ani »o biJj Kolektivu moskovskega Hudo- teatra 3e izrekel do- lami. Znatno se je povečal tudi naš izvoz brodošlico prvi JUŠ Kozak, za v zda, Azijo in južno Ameriko. j njim pa sta pozdravila umetnike ‘Se^T^/"«:"^ i igralecLojze Drenovec v ime-liko Britanijo, Avstrijo in države Bene- ' HU Društva gledaliških umetnica. Do tega je prftio spričo pomanj- kov Slovenije in dr. Heli Modic kanja posameznih kmetijskih pridelkov m n T ^nK14ama ter omejitve in zmanjšanje izvoza neka- v IHienu OLO LjUDljang. N2 po-terih drugih proizvodov. Povečanje iz- zdrave je odgovoril direktor tea-voza na nova tržišča je »ilo doseženo s tra Aleksander V. Solodovnikov, ki je izrazil zadovoljstvo, da so inko usek. prišli v Slovenijo, ter poudaril pomen kulture za medsebojno zbliževanje narodov. Kratek nagovor tov. Solodovnika so prisotni sprejeli z navdušenim ploskanjem. Ruskim umetnikom so slovenski igralci podarili šopke cvetja. Včeraj, prvi dan bivanja sovjetskih gledaliških umetnikov v Ljubljani, so določili spored njihovega bivanja v Sloveniji. Tako so jim ljubljanski gledališčniki priredili včeraj slavnostni sprejem v Klubu poslancev, danes pa bo v ljubljanski Drami razgovor nekaterih ruskih in naših igralcev o gledališki umetnosti in sprejem na Bellevuju, ki ga prireja predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia. V četrtek zjutraj bodo Hudožestveniki obiskali Bled, v petek pa bodo na poti v Opatijo, kjer bodo nekaj časa v gosteh podpredsednika Izvršnega sveta FLRJ Rodoljuba Colakoviča, ogledali Postojnsko jamo. Na sinočnji predstavi MHAT je ljubljanska publika z navdušenjem pozdravila in se s ploskanjem zahvalila ruskim umetnikom za njihovo umetnost. Generalni sekretar g. Arhema je med drugim poudaril, da je Stalna konferenca mest precej aktivna tudi v mednarodnem oziru. Na vprašanje, kakšne so možnosti, da bi Mednarodna federacija mest pomagala v zvezi z vprašanjem pomanjkanja stanovanj, je odgovoril, da v tem oziru lahko največ koristi medsebojna izmenjava izkušenj. Predstavniki Poljske in CSR so novinarjem izjavili, da v njihovih državah še niso ustanovili zveze mest, da pa pri njih sodelujejo med seboj večja mesta. Predstavnik SZ pa je rekel, da oni prirejajo občasna posvetovanja s predstavniki posameznih mest. Poudaril je tudi, da je ta mednarodna organizacija zelo koristna, ker povezuje mesta v eno celoto pri obravnavanju vrste vprašanj, ki so si podobna v vseh deželah. K. M. Ustanovitev Zavoda za proučevanje šolstva LRS Izvršni svet Slovenije je izdal uredbo o ustanovitvi Zavoda za proučevanje šolstva. Zavod s sedežem v Ljubljani bo imel nalogo, proučevati sistem in organizacijo šolstva, oblike in metode vzgoje ter pouka, dajal pa bo tudi predloge za izboljšanje šolskega sistema in pedagoškega dela Izgradnja proge Beograd—Bar V upravi za izgradnjo jadranske magistrale Beograd—Bar sodijo, da bo do konca leta popolnoma dograjen del proge od Beograda do Vreocev, na delu od Vreovcev do Valjeva pa bodo dogradili mostove, propuste in spodnji del proge. Nova proga Reka—Carigrad Turška potniška tovorna ladja »Ege« je otvorila včeraj novo potniško tovorno progo, ki povezuje Reko s Carigradom. Razen na Reki bo ladja pristajala tudi v Trstu, Benetkah, Brindisiju, Pireju in Smirni. Ladja bo pristala na Reki vsak drugi torek. Razgovor v Društvu slovenskih književnikov Ze nekaj dni se mudi v Sloveniji, kamor je prišel na obisk Društva slovenskih književnikov, bolgarski pisatelj Krstju Belev. V ponedeljek je Društvo slovenski književnikov priredilo z njim intimen pogovor v prostorih Kluba znanstvenih in kulturnih delavcev o bolgarski književnosti in o bolgarski kulturni problematiki. Pisatelj Krstju Belev se i® 8 slovenskimi književniki zadrzal dalj časa v prijetnem in zanimivem razgovoru. Pisatelj je eden izmed vodilnih bolgarskih romanopiscev in so' njegova delb prevedena v več tujih jezikov, med njimi tudi v srbohrvaščino. vodnih objektov. Temu je sledila inšpekcija v pristojnosti okraja, redukcija sredstev, ki so ostala vendar delajo posamezne grupe na razpolago lokalnim organom, inšpektorjev po občinah. Razen zanemarjanje potreb na področju tega je Branko Pešič predlagal, komunalnih in družbenih fondov, naj bi tudi taka področja, kot j® ter služb, razen tega pa tudi po- na primer zaposlovanje delovne tiskanje med drugovrstne naloge razvoja neposredno materialne osnove večine naših mest: predelovalne industrije. Medtem ko bi bilo treba, po grobi ocenitvi, investirati v objekte družbenega standarda 10 do 15 % nacionalnega dohodka, oziroma 45 do 56% od skupnih investicijskih vlog, smo v letih 1948 do 1954 dajali v ta namen od 2,1 % do 7,2 % nacionalnega dohodka, oziroma od 6,7 do 17,6 odstotkov skupnih investicij. Ta nezadostna sredstva so povzročala akumuliranje nezadovoljenih potreb in čedalje hujši pritisk na obstoječe kapacitete komunalnih in družbenih fondov. Ce upoštevamo še to, da v takih pogojih nismo mogli povsem in pravočasno zamenjavati izrabljenih kapacitet, niti jih nismo mogli normalno vzdrževati, ugotovimo, da se je stanje komunalnih in drugih družbenih fondov ra-pidno poslabševalo in v nekaterih primerih doseglo kritično točko. Proračunska sredstva ljudskih odborov so spričo decentralizacije nedvomno rasla, vendar ta porast ni bil v sorazmerju s porastom potreb in niti ne akumulacije na področjih mest Po vsem tem sodeč kaže, da so bile v splošni razdelitvi akumulacije, tudi če upoštevamo objektivne težave, potrebe mest reducirane tudi čez nujne meje. Vse to je pripeljalo do omenjenega težavnega stanja in zaostalosti ko- sile, prešla v občinsko pristojnost Predstavnik Centralnega odbora sindikata komunalnih in obrtnih delavcev pa je predlagal, naj bi Stalna konferenca mest letos organizirala razpravo z vsemi strokovnimi komunalnimi združenji in s sindikatom komunalnih delavcev. Sekretar za zakonodajo in organizacijo pri Zveznem izvršnem svetu dr. Leon Gerškovič je dejal, da se v osnovi strinja s težnjami po tem, da bi prenesli * okrajev na občine še nove pristojnosti. Dejal je, da je bilo to stališče načeloma osvojena že lani, vendar je bilo treba v praksi pri konkretnem razmejevanju pristojnosti imeti pred očmi vprašanje, ali bodo občine lahko res uspešno opravljale vse namenjene pristojnosti. Razen tega je bilo treba imeti pred očmi tudi spremembe v mehanizmu. Dr. Leon Gerškovič je nato dejal, da je te pristojnosti sicer treba revidirati, vprašanje pa je, kako, na kakšen način opraviti to delo. Po sodbi dr. Gerškoviča se je tega problema treba lotevati postopoma. SPREJEM POSLOVNIKA IN IZPOPOLNITEV STATUTA STALNE KONFERENCE Potem ko sta bila sprejeta razrešnlca dosedanjemu predsedstvu in poročilu o predračunu Stalne konference, je Moma Milovanovič obrazložil predlog komisije za spremembo oziroma iz- munalnih ln družbenih fondov v ! Popolnitev statuta in predlog za mestih, kar že resno ovira na- j sprejem poslovnika Stalne kon- daljnji splošni ekonomski razvoj. Zato se postavlja kot zelo resno vprašanje iskanje ustreznih metod in načina postopne likvidacije zaostalosti komunalnih In družbenih fondov in uravnoveše-nje njihovega stanja z doseženo stopnjo splošnega, posebno pa ekonomskega razvoja. Anketa je zlasti opozorila na težavno stanje glede stanovanjskega problema in šolskih prostorov v mestih. Šolski prostor v mestih je deficiten; v nekaterih primerih je celo,manjši kot P?ed vojno, število šolskih otrok pa naglo raste. V Ljubljani je manj šolskega prostora kot pred vojno, sistem šolske mreže pa se je izredno razrasel, v Zagrebu in Novem Sadu je možen pouk vsak drugi dan, v beograjskih šolah je pouk v treh ali štirih izmenah. Podobne razmere so tudi v drugih jugoslovanskih mestih, medtem ko je, po drugi plati, problem šolskega prostora v vaseh takorekoč rešen. Razmere v drugih komunalnih službah tudi niso zavidljive. Dr. Marijan Dermastia je nato govoril o problemih stanovanjske izgradnje, o lokalni samoupravi in družbenem upravljanju, o delu in metodi dela teles Stalne konference, o sodelovanju z Zveznim izvršnim svetom in njegovimi organi ter o mednarodnih zvezah Stalne konference jugoslovanskih mest. RAZPRAVA O PRISTOJNOSTIH OBČIN IN OKRAJEV V razpravi o tem poročilu je sodelovalo več delegatov. Iko Mirkovič iz Titograda se je zavzemal za prenos še novih pristojnosti z okrajev na občine. Med drugim je sodil, da bi morale imeti zlasti razvitejše občine svoje finančne inšpekcije, inšpekcije dela in šolske inšpekcije. Z njim se je strinjal tudi delegat Branko Pešič iz Zemuna, ki je dejal, da imajo tiste občine, ki so bile prej mestne občine s posebnimi pravicami, zdaj manj pristojnosti kot prej. Omenil je pa primer iz njihovega okraja, kjer so se dogovorili tako, da ostane finančna ference mest Konferenca je ta predlog soglasno osvojila. Izpopolnjeni statut vsebuje načela, na katerih je bila osnovana Stalna konferenca, ki je prostovoljna organizacija In ki posreduje izmenjavo izkušenj med svojimi člani ter konstruktivno sodeluje pri reševanju raznih problemov mest. Statut pa vsebuje tudi ustrezne dopolnitve, ki so se v dosedanjem delu pokazale potrebne. USTANOVITEV KOMUNALNEGA INSTITUTA Današnja skupščina je sprejela tudi sklep o ustanovitvi Inštituta za proučevanje družbeno ekonomske problematike izgradnje naselij ter stanovanjske in komunalne dejavnosti. Inštitut, ki bo v Beogradu, bo z znanstvenimi metodami proučeval družbeno ekonomsko problematiko, Izgradnje in razvoja naselij, zlasti naselij mestnega značaja. Na osnovi proučevanja problemov bo predlagal ustrezne ukrepe ter pomagal ljudskim odborom In drugim organom in organizacijam pri reševanju problemov s področja Izgradnje naselij ter stanovanjske in komunalne dejavnosti. IZVOLITEV PREDSEDSTVA IN NADZORNEGA ODBORA Skupščina je sprejela program dela za letošnje leto, nato pa je izvolila predsedstvo In nadzorni odbor Stalne konference mest. Osvojena je bila kandidatna lista, ki jo je v imenu skupine delegatov predlagal dr. Marijan Dermastia. Skupščina je izvolila 15-člansko Predsedstvo in nadzorni odbor. Za predsednika Stalne konference jugoslovanskih mest je bil soglasno izvoljen predsednik Skoolja Naum Nao-movskl. za predsednika nadzornega odbora pa predsednik Ljudskega odbora na Reki Edo Jarda*. Na predlog podpredsednik® Okrajnega ljudskem odbora Zagreb Juriče Draušnlka naj bi bila prihodnja skupščina Stalne konference jugoslovanskih mest v Zagrebu. M. Z. SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA MEDNARODNE FEDERACIJE RUDARJEV Spre*em novih članov in druga tekoča vprašanja, ki zadevajo Federacijo Beograd, 29. maja (Tanjug). V poslopju Zveze sindikatom Jugoslavije se je danes začel sestanek Izvršnega odbor Mednarodne federacije rudarjev, v katero bo včlanjene sin' dikalne organizacije rudarjev iz 25 dežel Evrope, AzHe Afrike ter Severne in Južne Amerike. Zairadi smrti predsednika Izvršnega odbora Heinricha Im-minga je bil za novega predsednika do naslednjega kongresa Mednarodne federacije rudarjev Izvoljen Nicolas Dethier, generalni sekretar sindikata rudarjev Belgije. • Na dopoldanskem sestanku so sklenili, da bodo na tem zasedanju obravnavali prošnje za sprejem novih članov v Federacijo, dalje poročilo evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje, poročilo o položaju in dejavnosti rudarjev na Japonskem in v Po-1 sarju ter druga tekoča vprašanja. Obravnavali bodo tudi stike s sovjetskim sindikatom rudarjev- Predsednik Centralnega odbora sindikata rudarskih in metalurških delavcev Jugoslavije Ni' kola Kotle je pozdravil navzoč« in jim želel prijetno bivanje v naši državi. Sestanku Izvršnega komiteja prisostvuje sekretar Mednarodne federacije -rudarjev sit Williiam Lawther. Na sestanek so doslej prispele sindikalne delegacije rudarjev Velike Britanije, Francije, Zahodne Nemčije. Švedske. Belgije, Nizozemske) Luksemburga in Posarja. Jugoslovansko delegacijo vodi Nikola Kotle. Vprašanje našega notranjega razvoja (Nadaljevanje s 1. strani) Evrope je sklenila Jugoslavija tudi več sporazumov z deležami Zahodne Evrope. Vprašanje: Kaj je po vasem mnenju zadnje čase za notranji razvoj Jugoslavije najvažnejše? Odgovor: Zdi se mi, da nas čakata tudi nadalje predvsem dve glavni nalogi: prvič nadalj-nje razvijanje proizvajalnih sil dežele in drugič izpolnjevanje organizacijskega mehanizma neposredne socialistične demokracije. Sistem družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji se je že utrdil in v praksi izpričal svojo življenjsko sposobnost. Delavski sveti 0 tovarnah, organi družbenega npravljanja na raznih področjih družbenega življenja, v prosveti, n zdravstvu, socialnem zavarovanju itd., razna gospodarska združenja in zbornice, kakor tudi predstavniški organi od komun do federacije, so sprožili nstvarjalno pobudo najširših množic. Položili smo čvrste temelje za nadaljnji razvoj in zdi ge mi, da nas čaka zdaj predvsem delo za okrepitev, izpopolnitev in nadaljnje razvijanje vsega tega mehanizma. Prvi volilni rezultati v Italiji Rim, 29. maja (AFP). Na podlagi 8.369.659 doslej preštetih glasov kažejo izidi občinskih volitev v Italiji za zdaj naslednjo sliko: demokristjani so dobili 3,510.595 glasov, komunisti in levi socialisti 2,900.973, socialni demokrati 674.625, liberalci 374 tisoč 427, republikanci 70.568, monarhisti in profašisti 682.548, radikali 1402 in razne skupine 181.446 glasov. Razdelitev mandatov v rimskem mestnem sveta je že dokončna. Demokristjani bodo imeli zdaj 27 mandatov, medtem ko so jih leta 1952. rmeH 39, socialni demokrati 3, (prej 4), liberalci 3 (6), republikanci 1 (3). Skupno bodo imele stranke centra 34 mandatov, medtem ko so jih 1952. imela 52. Levičarske stranke so dobile 29 mandatov od tega komunisti 20, socialisti pa 9. Profašistično gibanje. je dobilo 10 mandatov (8), Racionalna monarhistična stranka 4 (3), ljudska monarhistična franka 2, radikalna stranka pa 1 mandat. Volitve 1952. so bile izvedene ®a podlagi večinskega sistema urez združevanja list, sedanje volitve pa na podlagi čistega pro-Porcialnega sistema. Kmetijstvo in industrija potrošnega blaga Na gospodarskem področju je znano, da spričo potreb po zgraditvi osnovnih industrijskih in energetskih objektov ter omejenosti sredstev, ki so nam jih še bolj skrčili izredni izdatki za obrambo, o minulih letih nismo mogli več investirati tudi o kmetijstvo. To je povzročilo zaostajanje razvoja kmetijske proizvodnje industrijsko. Pa tudi industrijske proizvodnje za široko potrošnjo nismo mogli dvigniti v tolikšni meri, da bi pri ustreznem uvozu spremljala razširjene potrebe, nastale ne samo z absolutnim povečanjem števila prebivalstva, marveč tudi s spremembo njegove socialne in gospodarske sestave. Toda uspehi, doseženi z dosedanjo izgradnjo temeljev industrializacije, nam zdaj omogočajo enakomernejši gospodarski razvoj. Neposredne gospodarske naloge Zato je naša orientacija na tem področju zdaj naslednja: delno zmanjšanje celotnih investicij ob istočasnem povečanju investicij v kmetijstvu; izpopolnitev in obnova razpoložljivih industrijskih zmogljivosti široke potrošnje; napori za povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje za uvoz ter uveljavljanje raznih gospodarskih in tehničnih ukrepov v industriji in kmetijstvu za povečanje delovne storilnosti. Vse to bo omogočilo povečanje celotne proizvodnje, kakor glavni cilj naše sedanje gospodarske politike. Mi se zavedamo, da je glavno poroštvo našega napredka predvsem v mobilizaciji lastnih sil. Hkrati pa upamo, da bo iskanje in uveljavljanje raznih oblik mednarodnega kreditiranja ter širše gospodarske menjave tako z zahodnimi kakor tudi z vzhodnimi deželami pospešilo razvoj naših proizvajalnih sil ter omogočilo Jugoslaviji, da bo tudi na gospodarskem področju več prispevala k mednarodnemu sodelovanju. Letošnji Nehrujevi obiski New Delhi, 29. maja (Reuter). Danes je bil objavljen program obiska predsednika indijske vlade Nehruja v nekaterih evropskih deželah in ZDA v juniju in juliju. Nehru bo zapustil New Delhi 21. junija in se bo še istega dne sestal s sirskimi državniki v Damasku. Naslednjega dne bo v Londonu in bo sodeloval na konferenci predsednikov vlad Britanske skupnosti. V začetku julija pojde na uradni obisk v ZDA, 13. julija pa odpotuje prek Londona v Bonn. Ob povratku v Indijo bo obiskal še Francijo in Jugoslavijo, potem pa še Kairo in Bejrut. Vzhodnonemški ukrepi ki naj olajšajo prizadevanja za združitev Nemčije Berlin, 29. maja (Reuter — DPA). Predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl je danes v svojem ekspozeju o notranji in zunanji politiki v parlamentu izjavil, da postajajo načela miroljubne koeksistence čedalje bolj odločilni činitelj v meanarodneh stikih. Dejal je, da čedalje več ljudi v Zahodni Nemčiji spoznava pravilnost politike vzhodnonemške vlade, izvzemši zahodnonemško vlado samo, ki .»nadaljuje politiko ■ sile in ustvarja nenehno nove ovire, da bi preprečila ponovno združitev KAKO SI V FRANCIJI ZAMIŠLJAJO UREDITEV ALŽIRSKEGA VPRAŠANJA Gospodarske in upravne koncesije ne pa racionalna neodvisnost Alžira Pariz, 29. maja (Tanjug). Ministrski predsednik Guy Mollet bo v četrtek v poslanski zbornici očrtal novo vladno politiko v Al-žiru. Osnovne značilnosti te politike je deloma napovedal generalni rezident Robert Lacoste, ki je sinoči prispel v Pariz. Izjavil je, da je »nujno potrebno« izdelati statut o bodočih francosko-alžirskih odnosih. Vlada se je zavezala, je dejal Lacoste, da brez sodelovanja izvoljenih predstavnikov lokalnega prebivalstva ne bo sestavila tega načrta, ki naj pripomore k ureditvi skupnosti med metropolo in Alžirom. Pomembna sprememba v stališču francoske vlade se kaže v r_______| sklepu, da »ni treba čakati na tudi izvoza in uvoza ob postop- pomirjenje na vojaškem področnem naraščanju življenjskega I ju, da bi z Alžirci začeli pogaja- standarda prebivalstva, kar je | nja o novi politiki.« Tako je fran- Atomsko sodelovanie in skupni trg glavna problema na beneški konferenci zahodne šestorice Benetke, 29. maja (AFP). Na konferenci zunanjih ministrov šestih zahodnoevropskih dežel ▼ Benetkah so se sporazumeli o ustanovitvi posebnega organa, ki naj pripravi načrt sporazuma o ustanovitvi atomske agencije in skupnega trga zahodnoevropskih dežel. Na konferenci so zunanji ministri Francije, Italije, Zahodne Nemčije in dežel Benetaxa (Belgije, Nizozemske in Luksemburške). Danes je italijanski zunanji minister Martino zagovarjal mnenje, da vprašanja atomske agencije m moč ločiti od vprašanja skupnega trga. Dejafl je, da bo moč ustvariti atomsko industrijo le, če se bo opirala na skupni trg, ki bo zajel tudi vse ostale gospodarske stike zainteresiranih coska vlada opozorila na možnost, da bi se pogajanja začela, ne da bi alžirski uporniki poprej odložili orožje Vlada je sklenila, da se bo odločneje lotila tudi političnih ter gospodarskih in socialnih reform. V splošnih smernicah, ki jih je poslal šefom francoske uprave in vojske v Alžiru, je Robert Lacoste ukazal, naj takoj začno izvajati reforme občinskih organov ter gospodarskih ustanov. Tako bodo nemudoma imenovali nadaljnjih 30 funkcionarjev iz vrst Alžircev na visoke javne položaje. Francoski zunanji minister Pincam se je izrekel za skupen organ z dvema sekcijama, za atomsko sodelovanje in za skupni trg. Nemiri no Cipra Nikosia, 29. maja (AFP — Reuter). Britanske oblasti na Cipru so začele obvezno registrirati vse prebivalce v 73 krajih na tem otoku. Razen osebnih podatkov in fotografij bodo vsem prebivalcem odvzeli tudi prstne odtise. . Danes so objavili, da so čete, ki so v zadnjih t2 dneh preiskovale severovzhodni del Cipra, zaplenile »znatne količine« orožja, streliva in razstreliva tako na primer 10 pušk in nekaj bomb. PISMO IZ KAIRA Spor zaradi dveh otokov (Od našega stalnega dopisnika) Kairo, maja * “«d zasedanjem sveta Bagdadske flf2* v Teheranu iranska vlada ni na-B -4 razI>ravc o svojem sporu z Veliko nt8nij° v zadevi suverenosti »n pra-JS, Bahreinskega otočja. Londonski »4 ?.s®rvep« je videl v tem »pogumno tališče« Irana, ki je sledilo vzlic znat-emu pritiska opozicije v samem Iranu ® nJeni zahtevi, naj pride to vprašanje a dnevni red bodočih stikov med obe-"ta deželama, članicama Bagdadske zve-sp v* .Problem je dobil zadnje me* ece širši pomen, ker je konec marca Prispel v Kairo Abdel Rahman el Bahri, J°neralni tajnik bahreinske Narodne 11-češ da bo kot politični begunec, ki i® “»oral zaradi angleškega pritiska za- otok’ *z Kaira vodil mobilizacijo pabskega javnega mnenja za boj za °svoboditev Bnhrcina. h , Iranska vlada trdi, da je Bahrein cdeljiv del Irana in da je sedanje sta-J.J,e na tem otoku s pravnega in poli-irnega vidika nevzdržno. Zunanji mi-!ster dr. Ardanal je aprila izjavil, da Panska vlada ne pripoznava nobenih pravic kake druge dežele do tega otoč-.*n da sedanji tako imenovani ne-nvisni Bahreinski emirat pod pokrovi-e«Jstvom Velike Britanije nikakor ne *°nicni, da je Iran izgnbil svoje zgo-ovinske pravice do povezanosti s tem Orožjem1. Petrolejski vrelci i To stališče teheranske vlade so po-fiii11 nngleškemu zunanjemu ministru ve,J*ynu Lloydu med njegovim bivanjem « Teheranu. Iran pa ni želel, da bi vprašanje obravnavati javno v tisku, ”ftrveČ je hotel, da bi ga obravnavali »^^•redno aa pogajanjih z Veliko Bri-n.P,jo v okviru »sedanjih stikov, k »krš-Ui - Po odkritosrčnosti in prijateljstvu ye« obema deželama sploh še ni bilo«. , se vprašanje pa so prenesli v javnost, d*r so Angleži smatrali za potrebno, Ra obravnavajo na ta način. l Odločnost Velike Britanije, da ne J? dopnstila pogajanj, ki bi ogrožala ai*?® koristi na Bahreinu, narekuje po .RgleŠkih trditvah preprosto dejstvo, da Iit* i° bobreinski petrolejski vrelci Ve-j*1 Britoniji več petroleja kakor vsa ,!,Ka področja tega dela sveta. To je i» S* Paz*°N» da Velika Britanija noče in* j protektorata nad tem otokom »n rooni o iranskih zahtevah, da so br* farnem in zgodovinskem torišču sleherne podlage.« b . v tem ko Iran trdi, do je Velika fJL- n'ia umetno ustanovila bahreinski z?lpat in si zdaj prizadeva braniti do-ŽiifVl>€ Pravice cmira in njegove drn-dni«’ Angleži poudarjajo svojo »sveto d 'y]°st«. da branijo male emire na po-ftL i® Perzijskega zaliva, ki bi radi y ra,iili »svojo neodvisnost in obstoj«. >1^- ,eJ zvezi pravi »Dnily TclegrapH«: »j^ajanizem in nacionalizem, ki sta se Ri» ’ da bi nas izpodrinila s Rred-K vztoda, se ne bosta obotavljala, treba izkoristiti demokratična ču-H Prebivalstva proti suverena pod » smi- angleifco zatfiio. Dolžnost, da Jih branimo proti •leheraenm tojemn vmešavanju, je xa nas oob štvtjenjske os kober noje*, Tedi — D« ttamija M ■»' *» .■ vpliva no v«e Perzijski zaliv. Otok Kameran Tihemu sporo med Iranom in Veliko Britanijo v zadevi Bobreinn se je pridružil še drag, neprimerno bnčnejši spor, in sicer tokrat med VeHko Britanijo in Jemenom za otok Kameran, ki je vkljašen v okvir A donskega protektorata. V začetka prve svetovne vojne so Angleži Torkom iztrgali iz rok ta otok bhzn jemenske obale in ga podredili opravi guvernerja adenske kolonije. Mrzlično iskanje nafte na preostalih, neraziskanih področjih Bližnjega ia Srednjega vzhoda in hod konkurenčni boj med ameriškimi in angleškimi družbami sta zaostrila vprašanje Kameruna. Angleška petrolejska družba je do-bila pravico, da sme iskati nafto na otofca Kamerun n, družba, ki ji je dni Jemen enake pravice, pa jih oi mogla uveljaviti, ker je Angleži niso priznali. V jemenski zahtevi po iskanju nafte na Kamcranu je videla Velika Britanija »vmešavanje v notranje zadeve« svoje kolonHe, vtem ko Jemen trdi, da je ta otok, kakor tudi večji del Adeuske-g a protektorata, pravzaprav neločljiv del njegovega ozemlja. Jemen je tudi sklenil, da bo predložil zadevo mednarodnemu sodišču v Haagu. Dva petrolejska otočka, prvi v Rdečem morju, drugi v Perzijskem zalivu, je težko najti na zemljevidu, spor zaradi njih pa čedalje bolj presega okvir krajevnih razprtij. Z. Pečar Priprave na Pineaujevo potovanje v ZDA Pariz, 29. maja (Tanjug). Francoski veleposlanik v ZDA Couve de Murille je prispel danes v Pariz, da bi s francoskimi diplo-maiti pripravil sestanek Dulles-Pineau, ki bo od 18. do 20. junija v Washingtonu. Tu pripisujejo velik pomen Pineaujevemu potovanju v ZDA, kjer naj bi si izmenjala. misli o ciljih in metodah zahodne diplomacije v liufii nove orientacije sovjetske zunanje politike V francoskem zunanjem ministrstvu žele, da bi na tem sestanku razpravljali o arabsko-izraelskem sporu in sploh o politiki Zahoda na Daljnem in Bližnjem vzhodu. Pariz bi tudi rad znova sprožil severnoafriško vprašanje, ker meni, da bi se lahko na njem izkristalizirala enotnost in sodelovanje zahodnih dežel. ZDA pa bi rade opozorile Francijo, da bi morala izkoristiti svoj vpliv za vključitev Maroka in Tunisa v severnoatlantsko skup- scdnlk ZDA Eišcnhower je danes ime-nos*da bi ZDA ob^žate^a I ^S^SiSsST vojaška oporišča v teh deželah, tranjl minister Douglas Mc Kay Je IS. Kar zadeva socialne in ekonomske reforme, so sklenili uvesti' brezplačno zdravniško službo in. pokojnine, pospešiti razvoj kmetijstva in industrije, da bi tako zmanjšali hudo brezposelnost v tej deželi. Francoska vlada pa ne misli pripoznati alžirske narodnosti, temveč vztraja na tem, da je treba domorodcem pripoznati le »alžirske posebnosti«. To kaže, da so med glediščem alžirske Fronte narodne osvoboditve in Parizom še nadalje velike razlike v tolmačenju temeljnih načel bodočega alžirskega političnega statuta. Vendar so se možnosti za zbližanje povečale že s tem, da je Francija izrazila željo, da bi spor uredili po mirni poti. POPLAVE V ILLINOISU IN V INDIANI New Vork, 29. maja. (Reuter). — V državah Illinois in Indiani v ZDA je rahljajo mimo druge kazni, oziroma zaradi nepretrganega deževja poplav- namesto nje. Predpisali so celo dolo-ljenih več cest in nekaj tisoč ha obde- čeno število udarcev, ki za vsako ob-lovalne zemlje. Konec minulega tedna sodbo ne sme biti večje od 12 in ne je deževalo brez prenehanja, v India- glede na to, kolikokrat je bil obsojeni ni pa še ves včerajšnji dan. na ta način že kaznovan. Nemčije.« Grotevvohl je dejal, da pomeni splošna vojaška obveznost v Zahodni Nemčiji nasilno organiziranje bratomorne vojne in da bo zaostrila mednarodni položaj in poglobila razkosanost dežele. V svojem ekspozeju je Grotevvohl sporočil, da je vlada nedavno amnestirala več tisoč ljudi in da še nadaljujejo revizije te vrste procesov proti ljudem, ki so bili obsojeni na osnovi obtožbo sabotaži, vohunstvu in propagandi proti zahodni Nemčiji. Dalje je rekel, da je vzhodnonemška vlada pripravila še druge ukrepe, da bi olajšala zbližanje Vzhodne in Zahodne Nemčije v zvezi z združitvijo dežele. Grotevvohl je zatem pozval zahodnonemško vlado, naj takoj izpusti vse politične pripornike. Protestiral je zaradi propagandnih balonov iz Zahodne Nemčije in Zahodnega Berlina, ki z njimi še nadalje kršijo vzhodnonemško suverenost v zraku. Zatem je izjavil, da so vzhodnonemške oblasti aretirale 137 ljudi zaradi vohunstva za ameriško obveščevalno službo. Aretacijo i'e omogočil neki ameriški agent, :i se je prostovoljno vrnil iz Zahodne Nemčije in izročil vzhodnonemškim oblastem dokumente ameriške obveščevalne službe v Vzhodni Nemčiji, da jih oblasti lahko odkrijejo, da pa ne bodo kaznovani, če se bodo sami prijavili varnostnim organom. SREDNJEVEŠKI UKREP GENERALA HARDINGA Atene, 29. maja. (Agencija Atene). Ciprska etnarhlja Je objavila fotografijo odloka, s katerim je guverner Hardlng odredil bičanje. Na ta način je bilo že kaznovanih nekaj ciprskih rudarjev. Ta razglas Je bil objavljen 29. novembra 1955 v uradnem listu britanske uprave na Cipru. Bičanje upo- Z VSEH STRANI SVETA ZDA VABILO GENERALA TWININGA IZ ZDA Washington, 29. maja. (AFP). Ameriški generalni štab je potrdil, da Je bil načelnik letalskega štaba general Twlntng povabljen, naj se udeleži proslave Dneva sovjetskega letalstva v Moskvi, ki bo 24. junija. NOVI NOTRANJI MINISTER Washington, 29. maja. (AP). Pred- aprila odstopil, da bi kandidiral za senatorja v državi Oregon. Fred Seaton je bil doslej funkcionar Bele hiše in republikanski senator v Nebraski. VPRAŠANJE ANTARKTIKE Washington, 29. maja. (Reuter). — Ameriška vlada je sklenila zavrniti zamisel o nadzorstvu OZN nad Antarktiko. ZDA za sedaj ne bodo stavile nobene svoje zahteve na tem področju, prav tako pa ne bodo pripoznale zahtev drugih dežel, pridržale pa si bodo pravico to storiti v prihodnosti. Predstavnik ameriškega raziskovalca Antarktike admirala Richarda Byrda je odločno zanikal poročilo, da je admiral Byrd Izjavil, da bo to področje prišlo pod upravo OZN. ZDAJ SE NA FLORIDI Florida, 29. maja. (Reuter). — Crni študentje tukajšnje univerze so včeraj sklenili bojkotirati avtobusni mestni promet iz protesta proti aretaciji dveh študentk — črnk. Bili sta aretirani, ker se nista hoteli usesti v zadnji del avtomobila, namenjen črncem. Obtoženi sta btli, da sta s tem ustvarili »položaj, ki bi utegnil povzročiti nered«. ITALIJA KONEC PILOTSKE STAVKE Rim, 29. maja. (Reuter). — Piloti dveh največjih italijanskih letalskih družb so danes končali 17-dnevno stavko, ki Je malone ohromila notranji in mednarodni letalski promet z letali te družbe. Piloti so začeli stavkati z zahtevo, naj Jim revidirajo delovne pogodbe. AFGANISTAN TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO New Delhi, 29. maja. (Reuter). — Avstrijska trgovinska delegacija Je danes prispela v Kabul in se bo z afganistansko vlado pogajala o ureditvi trgovinske menjave blaga med obema deželama. Avstrija je pripravljena v Afganistanu ustanoviti avtomobilsko tovarno. Avstrija je po drugi plati zainteresirana na afganskem bombažu. ,\\\\\v«aeNtava\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\vNma«seNavta\\va\\v,\\\\\\\\\\\\^^ Jugoslovansko dramsko gledališče je v Moskvi z uspehom uprizorilo »Dunda Maroja«. Posnetek iz moskovskega umetniškega akademskega gledališča (MHAT). — Jugoslovansko dramsko gledališče je po uspelem večdnevnem gostovanju v Moskvi sinoči odpotovalo v Gorki, od tam pa bo nadaljevalo pot v Leningrad in Kijev. Singapur, maja »Glavna razlika med Kitajci in ostalimi Azijci, dragi moj, je v tem, da prvi in drugi radi dobro žive.« »To vendar ni razlika.« »Počakajte, dajte da končam! Glavna razlika ni v tem, da hočejo prvi in drugi dobro živeti, marveč v tem, da se hočejo Kitajci za dobro življenje truditi, da hočejo delati, oni drugi — v tem konkretnem primeru Malajci, pa nočejo. To je, vidite, glavna, usodna razlika v tem Singapuru, v tej Malaji, v vsej tej vražji Aziji.« »In s Čim hočete to dokazati?« »Tisto, kar sem vam rekel, dokazuje, da moramo ostati tu, sicer bo komunizem vse požrl!« »Hm...« »Vi mislite, da sem pijan! Saj tudi sem pijan, vem pa, kaj govorim. Pravim vam in ponavljam — nekdo mora ostati v Singapuru, sicer postanejo Kitajci močnejši, sicer bodo vse prevzeli v svoje roke in vse poplavili. Kitajci, to pa pomeni komunizem.« »Toda.. .1« »Toda kaj? Hočete reči, da niso vsi tukajšnji Kitajci komunisti? Seveda niso. Med njimi je tudi nekaj poštenih, na primer...« Nekoliko okajeni Skot pokaže s prstom tja nekam v ozadje ho- ZAPISKI IZ SINGAPURA Razgovor o usodni razliki Razmišljanja kolonialnega uradnika o prihodnosti »Straže na vratih Vzhoda« telske restavracije. Pod velikimi visečimi propelerji, ki odganjajo muhe in vročino, sedita dva priletna Kitajca in se tiho pomenkujeta. »Glejte, tisti z ustnikom v ustih je eden najbogatejših ljudi v Malaji, morda v vsem cesarstvu. Začel pa je kot reven branjevec v pristaniškem predmestju. Mornarjem je prodajal cenen tobak in .tigrovo mažo*. Ali pa veste, kaj je .tigrova maža1, ali ste kdaj slišali ime O Bun Ho?« Sledi povest o ran j kem O Bun Hou, ki je odkril .tigrovo mažo*, čudodelno zdravilo proti vsem boleznim revščine od malarije in koz do rahitisa in škrlatinke. S tem je obogatel, postal je ,kralj tigrove maže1, milijonar, multi-milijonar, milijarder. Začel je izdajati časnik .Singapur Standard1, potem .Hongkong Standard' in celo vrsto časnikov širom po Daljnem vzhodu. Sredi Singapura je zgradil velikanski zabavni park, vrtove ,tigrove maže', ka- mor je vsem dovoljen brezplačen dostop. Z drugimi kitajskimi in-dustrijci in bankirji je ustanovil liberalno stranko, ki je zdaj desna opozicija v singapurskem parlamentu ... »Oddaljili ste se od teme. Začeli ste bili o...« »... o komunistični nevarnosti. Saj prav to vam hočem pojasniti. Kitajci, vidite, delajo ko črvi. Hočejo dobro živeti in zato se trudijo, da bi to dosegli. Malajci pa so rojeni lenuhi in postopači. Ljubijo pesmi in zabavo, radi dobro žive, delo pa jim ne diši. Pojdite po Singapuru in preštejte, koliko je v njem malajskih trgovin! Na vsako malajsko trgovino odpade po deset indijskih, po sto kitajskih, Kitajec odpre svojo trgovinico pred sončnim vzhodom, Malajec pa izkoristi sleherno priložnost za zabavo in praznovanje.« »Zakaj pa se umikate iz Malajske federacije, iz Singapura se pa nočete?« »V glavnem zato, ker smo federaciji že obljubili samostojnost. Singapur pa ne sodi v federacijo, marveč je posebna kronska kolonija. Razen tega je strateško važen, ključna točka, to je .Straža na vratih Orienta'.« »Mar Malaja ni strateško važna?« »Je. Tudi ona je važna, toda manj od Singapura. Ce bi Singapur padel v roke komunistom...« »Aha, vračate se na temo.« »Saj se sploh nisem odmaknil od nje. Ves čas vam govorim o tem, vi pa se delate, kakor da me ne razumete.« »Saj vas tudi res ne razumem. Govorili ste, da so Kitajci pridni, Malajci pa leni, potem ste mi pa pripovedovali o .tigrovi maži', s katero se mažejo praznoverni azijski reveži, misleč, da je zdravilo proti vsem boleznim...« »Mar so kitajski bogataši fa-brikanti .tigrove maže'?« »Kaj še, saj ne gre za fabri-kante .tigrove maže', marveč za ljudi, ki se z njo mažejo. O njih vam govorim! V Singapuru živi milijon Kitajcev in vsi niso bogati. Večina je revežev. Vi tu v ožjem središču vidite same velike in lepe hiše, mravljišče avtomobilov, krasne hotele in nočne klube. Pojdite po otoku, pa boste videli, kako žive Malajci, Indijci in Pakistanci, pojdite ponoči v tesne ulice kitajskih okrajev, ali pa še bolje, ostanite v Singapuru do prihodnjih demonstracij in neredov, pa boste videli, kakšna je pobesnela sodrga.« »Kaj pravite! Mar tako pridni in sposobni ljudje, pa...« »Kar norčujte se. Vi ste tu turist in mar vam življenje tukajšnjih ljudi! Drugače pa je z nami, ki tu živimo in delamo. Toda nikar me napačno ne razumite. Proti Kitajcem kot takšnim nimam nobenih pomislekov, celo simpatični so mi. Na primer tistale dva starca, o katerih sem že govoril. Uganite, o čem ce zdajle pomenkujeta.« »Od kod pa naj vem? Nemara o lepotah ,vrtov tigrove maže'.« »Nikar se ne šalite. Ce ne veste, vam pa jaz povem. Zdaj sedita in modrujeta, kaj bosta počela, če bi se mi umaknili in če bi prišli komunisti. V tem, dragi moj, je vsa razlika, glavna, usodna razlika, da hočejo eni in drugi dobro živeti« ZRNA IZ NAŠEGA KMETIJSTVA »Mali Egipt« med Donavo in Tamišem S »Turist-birojem« po poljih Vojvodine DVOMLJIVI POSKUSI cena enega litra mleka znaša Čeprav je bila povprečna J6’5 dinarjev, prej, pri domačih “ p ' iv* tnni kravah, pa je znašala 31 dinar- Bil sem med zadružniki iz Slovenije, ki so si ogledali vojvodinsko kmetijstvo. Dva avtobusa nas je bilo. Zadnji dan smo se zapeljali na Pančevski Rit, ki je v neposredni bližini Beograda. Čeprav utrujeni od dolge poti, ki smo jo imeli za seboj, nas je ogled tega ogromnega kmetiiske-ga kombinata tako razživel, da vprašanj m zanimanja ni bilo kraja. Pančevski Rit. Mali Egipt mu pravijo. Nekaj zato, ker voda vsako leto preplavi njegove raz-sežne predele, nekaj pa, ker je zemlja tod izredno plodna. Pančevski Rit je otok, ki ima obliko trikotnika: z dveh strani ga obdajata reki Donava in Tamiš, s tretje pa kanal, ki reki spaja. Po velikosti je ta otok v kmetijskem pogledu ogromen kompleks z nad 32.000 ha obdelovalne zemlje, ki pa leži 3 do 5 metrov niže od vodne gladine Donave, zato ga okrog in okrog obdaja 96 km dolg in 4 m visok nasip. Vendar ta nasip ne ubrani vode, ki vsako jesen in pomlad napolni bazen. Ce namreč ne udre skozi odprtine, pronicne iz tal. Odvodni kanali so nujno potrebni. Ves Rit je preprežen z njimi. Za uvod še to, da je bil Pančevski Rit še pred desetimi leti nič drugega kot zaplavljena in močvirna zemlja, poraščena s trsjem in šavjem, poleti, ko je voda odtekla, je sonce zemljo tako izsušilo, da je bila trda kot Motiv iz vojvodinskega naselja cement in da so široke razpoke križem kražem pričale, kako žejna je vode. »Bujno bo rodila ta zemljal« so ugotovili strokovnjaki. »Dobro! Potrebujemo veliko mesa, mleka, jajc in zelenjave.« V obliki investicij so vložili v Pančevski Rit 3,5 milijarde dinarjev, približno toliko pa bo treba še žrtvovati, da bo kombinat v celoti zgrajen. ČRPALKE IMAJO BESEDO Melioracije so bile začetek dela. Odvodni in namakalni kanali, velike vodne črpalke. Da bi ne bila ogrožena proizvodnja, bi bilo treba 25 kub. metrov vode izčrpati v sekundi. Sedanjih šest črpalk pa zmore izčrpati le 9 kubičnih metrov v sekundi, zato je nenadna poplava leta 1954, ki je nastopila sredi zorenja žita, povzročila nad 300 milijonov din škode. Lani je bilo še 9000 ha površin pod vodo, ki jih ni bilo mogoče obdelati. Vsa melioracijska dela bodo gotova konec naslednjega leta; voda bo tako ukročena. Še 2000 km kanalov bodo zgradili. Ukročeno pa je že žgoče poletno sonce: že lani je »Litostroj« izdelal za Pančevski Rit veliko črpalno postajo, ki je dovolj močna, da v času suše sama napolni vso mrežo kanalov z vodo. Izsušeno zemljo umetno namakajo. Po sredi Pančevskega Rita je zgrajena široka tlakovana cesta, od nje pa se na vse strani cepijo trdne poljske poti. Od Ovčega je spehana po sredi tudi industrijska železniška proga. Ob pogledu na pokrajino zli naselji se ti zdi komaj verjetno, da je bil Pančevski Rit še pred sedmimi leti nenaseljeno močvirje. Nove vasi se belijo med bujnim zelenjem za velikimi hlevi in gospodarskimi poslopji. Na vsem ozemlju je na novo zgrajenih 763 raznih objektov: od stanovanjskih hiš, šol in hlevov do predelovalne industrije. VEC TISOČ VAGONOV ZELENJAVE IN GORE MESA Pančevski Rit je velikanski kmetijski obrat, ki se po velikosti ne da primerjati z nobenim na- mlečnost krave lani 2495 litrov, je bila živinoreja vsa leta defi-citna: 80 milijonov dinarjev izgube je povzročila letno. Praksa in račun sta pokazala: če bi Pančevski Rit preusmeril proizvodnjo, če bi ne njem pridelovali samo semena in krmila, za kar so tu izredno ugodni pogoji, ter opustili živinorejo, bi imeli letno čez 200 milijonov dobička. Toda, to bi pomenilo kapitulacijo, poleg tega pa ... jev. ZELENI VRT SREDI SNEGA Vrtnarstvu posvečajo na Pančevskem Ritu precejšnjo pozornost. Toda ne poleti, ko je zelenjave povsod dovolj, ampak pozimi. Letos, ko je bila izredno ostra zima, je njihova vrtnarija zalagala od januarja dalje s svežo solato in kumarami vse glav- . .. ... ne beograjske restavracije in go- sllka vojvodinskih stišča. Pa nimajo na Pančevskem p Ritu zgrajenih steklenih hal, ki bi jih umetno ogrevali! Zeleni vrt je bil vso zimo na prostem sredi snega. Gnoj je dajal toploto. To je star bolgarski način vrtnarjenja. Na prostem so na 1 "7? Mimogrede: Je bi teko dd.le ™, Voli panonske pasme — značilna Helikopter se pripravlja na vzlet Šim industrijskim podjetjem. 2e sedaj zaposluje okrog 3000 stalnih delavcev in 7000 sezonskih, 20 agronomov in 62 kmetijskih tehnikov. V proizvodnji uporabljajo 120 traktorjev in nad 250 najrazličnejših večjih kmetijskih strojev. V transportu pa uporabljajo še 45 traktorjev in 38 kamionov. Za ilustracijo obsežnosti: samo en kompleks, posejan z žitom, meri 1800 na, drugi, n. pr. posejan z lucerno pa 900 ha. Naše posestvo na Grmu ima vse zemlje 76 ha, to je manj, kolikor imajo na Pančevskem Ritu posejanega petršilja in korenja. Na posestvu letno pridelajo 1200 do 1500 vagonov sena; vsak dan peljejo v Beograd 20.000 litrov mleka, a lani so prodali 3,5 milijone jajc, 1300 vagonov povrtnine, 1500 ton raznega mesa itd. Te številke, pa čeprav so velike, še malo ne povedo, ker je posestvo v izgradnji, ker še raste. Zato ni mogoče govoriti o kakšnih velikih hektarskih donosih ali o visoki mlečnosti krav. Polno stvari je še, ki jih šele preizkušajo. Voli in konji na tej razsežni planjavi ne pomenijo ničesar. V mnogih primerih je celo traktor neznaten, zlasti kadar je treba na velikih površinah opraviti delo v izredno kratkem roku, ko se je n. pr. treba boriti proti plevelu, proti raznim okužbam v f;ozdu in na polju ter pr6ti rast-inskim boleznim. To delo opravi helikopter. Videli smo ga, ko je ravno s »herbicidi« uničeval plevel med žitom. Helikopter leti pol metra nad zemljo in škropi v 8 m širokem pasu. V treh minutah poškropi 5 ha, dnevno skoraj 300 ha površine. debelo plastjo konjskega gnoja, i Nanj so nametali 20 cm prsti, potem pa položili lesene okvire in jih pokrili s steklenimi okni. Stlačen gnoj je oddajal tako toploto, da so rastline pod steklenimi okni uspevale in rodile v najhujšem mrazu. To potrebuje malo dela, malo stroškov, učinek pa je velik. No, takih posebnosti v kmetovanju imajo še več. Važno je omeniti, da proizvodnjo specializirajo na inaustrijski način. Imajo perutninarsko farmo, v drugem naselju prašičerejo. V indu- »Potrebujemo meso, mleko...!« Z izboljšanjem nege in z dobro nase praslcere,0. v lnau. krmo so letno povprečno za 200 sirijskj čeJtrt‘; sredi de ltrnv n r i Lrniavn Hvi rmi i m or>. . ... . . ° posestva in zadruge, bi bili kmetijski pridelki precej cenejši. Zadružniki so bili z ogledom zelo zadovoljni. Marsikaj novega in koristnega so videli. In kar je največ vredno: ob pogledu na širna polja, velike moderne hleve, lepe stanovanjske hiše in do- bro mehanizacijo jih je zajel ob* čutek moči in pomena kmetijske proizvodnje, ki je v naših slovenskih prilikah razdrobljenosti tako neznaten. Ce so prej le slutili perspektivo našega kmetijskega razvoja, so tu našli že trden primer. Jak. Bil je zavarovan—toda prenizko Požarna nesreča nikoli ne po- IV izboljšanju požarne službe bi litrov pri kravi dvign.h mleč- mlek kj ^ ime]adnevno nost. Živinoreja pa bi bila do- zmogijiv ^>leg. nje veHko mlečnost vsaj 3700 litrov V tem 1 hladilnico, tovarno močnih krmil, primeru bi se morali več kot 6 let tovarno Za predelavo zelenjave truditi, da bi dosegli .... ... r_ . .. •> . povprečje. čiva! Ta rek se je uresničil tudi v zaselku v Novi gori med Hlevišami in Polšnikom nad Litijo. Sredi popoldneva je začelo nenadoma goreti pri kmetu Mrzelju, po domače Ovmkarju. Plameni so hipoma zajeli gospodar- 500 rdečih danskih. Njihova let na povprečnost je 4500 litrov. Spremenili so strukturo tudi v prašičereji in v perutninarstvu. potrebno ;(d Kmetijski^ kombinat ne bo ski poslopji, hlev in kozolec. Polš-od nikogar več odvisen in bo vse ' niški gasilci in sosedje so brž pri-:j_n._ i..j: _ 1 i 'hiteli na pomoč in pomagali pri reševanju goreče domačije. Vsa sreča, da so oteli pred nadaljnjo škodo živino, ki so jo zvlekli iz gorečega hleva. Obvarovali so j tudi bližnjo stanovanjsko hišo. Uvozili so krave molznice: pridelke tudi v lastni industriji 1000 črno belih frizijskih krav in predeloval. Ne bo se zgodilo več, rrlhhili rl n n c lr 1 li M t i Vi r\\r a lr»t_ L.lm. J* čn __ kakor lani, da so 60 vagonov zelja ponujali po 8 din, pa ga nobeno trgovsko podjetje ni ho- . . . , . telo odkupiti, čeprav je bilo na __________ ______ Goje samo še velikega »jorkšir- j trgu takrat po 16 din za kg. Da Čeprav so reševali hlev in kozo-ca«, vsc ostale pasme so opustili, bi zelje ne propadlo, ga je po- lec, stavb niso mogli obvarovati, v kokošereii pa »lenghorn« in sestvo z lastnimi transportnimi Pri Mrzeljevih nimajo pri rokah »rode island«. Na posestvu imajo sredstvi prepeljalo na neograj- nobene vode, reševalci so jo mo-6edaj: 1640 krav-molznjc, nekaj ski trg po 5 din in povzročilo rali donašati v škafih iz malega čez 200 telet, 15.000 prašičev, 3510 med trgovinami pravo paniko, potočka, ki teče v grapi pod hišo. kokoši in 80.000 piščancev. Našim zadružnikom pa nekatere stvari v živinoreji tega veleposestva niso ugajale. Tudi nekatera slovenska posestva so namreč imela lani in že letos priložnost uvoziti enake krave iz Danske, pa 90 jih odklonila. Ne le zaradi varčnosti, ker stane vsaka krava 350 dolarjev, ampak tudi zato, ker so se bali, da bi te visoko produktivne molznice v naših pogojih odpovedale, saj so visoko stopnjo produktivnosti dosegle v svojevrstni klimi, ob zelo skrbni negi in kvalitetni krm L Naši živinorejci so se rajši oprijeli zanesljivejše, zato pa seveda daljše poti: s selekcijo in boljšo krmo pri kravah domače pasme doseči visoko mlečnost. Zato je z živinorejsKe-ga gledišča poskus na Pančevskem Ritu z uvoženimi kravami nedvomno tvegan. Polna lastna Umetna molža krave morali za bodoče imeti tudi na samotnih kmetijah več vode v shrambah za gašenje ob požarih- Posestnik Mrzelj je bil imel svoje imetje zavarovano pri DOZ, vendar za premajhno vsoto, ki ne ustreza današnjim cenam. PraV bi bilo, da bi ta primer spametoval naše kmete, da bi dvignili zavarovalnino na primemo višino. J. G 17,000.000 DINARJEV ZA NOVE NASADE BRESKEV Centrala Narodne banke v Beogradu je te dni odobrila iz zveznih sredstev za pospeševanje kpetijstva KDZ »Simon Gregorčič« v Bukovici pri Volčji Dragi 17 milijonov din za ureditev novih nasadov breskev in vinogradov. Zadruga je na račun teh sredstev že lani uredila 6 hektarov velik sadovnjak breskev v Šempetru, nadaljnjih 8 hektarov pa bodo uredili letos na Vogrskem. Stroške za rigolanje in posaditev treh hektarov površine bo krila zadruga iz lastnih sredstev. Sredstva za vinogradništvo bodo porabili za ureditev 7 hektarov velikega vinograda v Bukovici. Kmetijska delovna zadruga »Simon Gregorčič« v Bukovici i je ena največjih in najbolje organiziranih zadružnih kmetijskih organizacij v Slovenskem Pri-morju. Na skupaj okrog 200 hektarih zemljišč se ukvarjajo predvsem s sadjarstvom, vinogradništvom in v manjši meri z živinorejo. V zadnjih letih so uredil* 27 hektarov plantažnih nasadov breskev. M. D. J. p&Ka&itC pK&tC g&&aKju V zadnjem času so začeli časopisi objavljati vesti, ki opozarjajo na majhnega, toda zelo nevarnega sovražnika gozdov in sadovnjakov. To je gobar (Liman-tria dispar), ki se je v Sloveniji množično pojavil zlasti v Slovenskem Primorju in Prekmurju. Ker je še mnogo ljudi, ki o gobarju zelo malo ali pa nič ne vedo, naj odgovorimo najprej na vprašanje, kakšno škodo nam lahko prizadene ta škodljivec. Spomnimo se leta 1948. Takrat je napadel gobar v Jugoslaviji 880 tisoč hektarov listnatih gozdov (večidel hrastovih), med katerimi je na golo obrstil 300.000 ha. To pomeni, da je bilo 300.000 ha gozdov po napadu tega škodljivca popolnoma golih, kar je povzročilo letno izgubo prirastka najmanj 5 kubikov na hektar. Isto leto je napadel 27,500.000 sadnih dreves, zaradi česar so bili mnogi okraji tri leta brez sadnega pridelka, 2 do 3 % dreves pa se je posušilo. Škoda, ki jo je povzročil gobar -I. 1948, je znašala po takratnih cenah samo v sadovnjakih 3,5 milijarde dinarjev. KAJ JE GOBAR IN KAKO SO GA DOSLEJ ZATIRALI Gobar Je metulj, katerega samica zleže v mesecu Juliju na drevo veliko množino JaJCec. Leglo Je pokrito z rumenorjavo, dlakasto prevleko ln Je i podobno gobici. Odtod Ime gobar. Iz jajčec se Izležejo gosenice — na pod- ; ročju kontinentalne klime se pojavijo v začetku aprila, na področju medite- 1 ranske klime pa znatno prej. Potem se začne njihovo uničevalno delo v gozdovih In sadovnjakih. Kadar Jim nekje zmanjka hrane, sl jo pollčejo 1 drugje. To Je pohod ogromne gomazeče armade, ki Je ne ustavi nobena naravna ovira. Zgodilo se Je, da Je taka armada ustavila celo vlak (n. pr. leta 1948 med Nagico in Cegllnom), ko Je v debeli plasti lezla čez progo. Gobar — kakor mnogi drugi škodljivci — pa se ne pojavi vsako leto v enaki množini. Statistični podatki, ki 1 Metulj gobarja — samica in samec segajo do leta 1*75, govore, da se pri nas pojavlja povprečno na vsakih pet ali sedem let v kalamltetnem stanju. Doslej so ga zatirali mehanično In kemično (celo z letali). Gobarjeva legla so nabirali ln sežigali ali pa prc-mazovall s petrolejem, katranom ln karbollnejem; gosenice so uničevali * raznimi kemičnimi sredstvi. (V zati-ralnl akciji leta 1949/SO Je sodelovalo 2 milijona 383.873 ljudi, ki so porabili 140.000 kg petroleja ln 89.000 raznih oljnatih emulzij.) In kakšen Je bil uspeh? Čeprav je — kakor vidimo — tak način zatiranja zahteval ogromno truda In stroškov, z njim niso gobarja nikoli zatrli, saj se je ta Škodljivec — ko Je prišel njegov čas — spet pojavil v velikih množinah. Vselej ga Je zatrla narava sama — zatrli so ga njegovi sovražniki, predvsem ose najezd- nice in muhe gosenlčarke. GOJIŠČA PARAZITOV Kaj sledi iz prej navedene ugotovitve? O tem nam prepričljivo govori dolgoletno, plodonos-no delo inž. J. Šlandra, profesorja gozdarske fakultete v Ljubljani, katerega namen je v kratkem izražen z naslednjimi besedami: »Treba je izkoristiti naravo proti naravi! To pomeni: treba se je usmeriti na boljši, zanesljivejši in cenejši, na biološki način zatiranja gobarja.« Med zbirkami primerov raznih rastlinskih škodljivcev vidiš v laboratoriju prof. inž. Šlandra tudi več vrst muh in os. To so sovražniki gobarja, ki jih je nabral v Prekmurju profesorjev sodelavec Karel Medved. Mnogo jih je, velikih ln majhnih, saj ima gobar vsega skupaj okrog 80 vrst parazitov. To so torej paraziti, ki jih je treba pognati v boj proti gobarju. Predlanskim so uredili pod Rožnikom na videz čudno goji-šče: gojišče parazitov, v katerem se prej omenjene muhe in ose zajedajo v gobarjeve gosenice ter se tako razmnožujejo. Lani pa so začeli urejevati taka gojišča v Prekmurju (zdaj jih imajo v Gi-njevcu, Rašici in Kobiljem). V teh gojiščih je doživel gobar hud poraz, ker so uničili paraziti 70 % njegovih gosenic in bub. Kakšen je pomen teh gojišč? V njih se vzgaja »rezervna ar- Biološki način boja proti rastlinskim škodljivcem je najcenejši in najzanesljivejši — Plodno znanstveno delo prof. inž. J. Šlandra na področju biološkega zatiranja gobarja — Na biološki način bi se lahko borili proti vsem rastlinskim škodljivcem, če bi poznali in gojili njihove parazite mada«, ki bo napadla gobarja, brž ko bo začel resneje ogrožati gozdove in sadovnjake. Vzdrževanje takih gojišč je torej preventivni ukrep, ki ima namen, preprečiti gradacijo gobarja. To je biološki način boja, ki ga bo treba čimprej razširiti z inštruk-tažno akcijo. Zal se naši gozdarski strokovnjaki še vse premalo zavedajo pomena te akcije. Ce primerjamo biološki način zatiranja z mehaničnim In kemičnim načinom, vidimo, da je biološki način zanesljivejši in neprimerno cenejši. Mehanični in kemični način imata tudi to napako, da uničujeta razen gobarja Gojišče gobarjevih parazitov prt Glnjevcu v Prekmurju tudi njegove naravne sovražnike-Namen biološkega boja pa je, d® z njim uničimo gobarja in d® hkrati ohranimo parazite njego-vih jajčec in bub ter da vzgojim0 čim več parazitov njegovih g°' senic. Največ zanimanja za biološki način boja proti gobarju so do-slej pokazali v Prekmurju, P*-* čemer je treba pohvaliti zlasti gozdarja Pavšiča, inženirja Ber-netiča in inž. Korena. Lani i° predlanskim je študijsko delo h® tem področju finansirala Uprav® za gozdarstvo LRS, leto« pa B' nansira akcijo okrajni ljudski od' bor Murska Sobota. Biološki način zatiranja gPJ barja, katerega izsledki so plo° dela prof. inž. Šlandra ter nje* govih sodelavcev Medveda tfl Habjana, nam prepričljivo dok®' zuje, kako lahko človek izrabi ž®* usmeri boj v naravi v svojo ko-rist. Analogno bi lahko zatirali tudi druge rastlinske škodljivca če b? poznali in gojili njihov® naravne sovražnike. Zato bi bfl° prav, če bi biološki metodi posve-tili pozornost tudi drugi strokovnjaki in jo tehnično izpopolnili-Res je sicer, da se tak način boj® po svetu še ni uveljavil v širšem obsegu — toda treba je vedeti, d® se podjetja nočejo zlepa odreči zaslužkom, ki jim jih prinaša proizvodnja kemičnih sredstev za zatiranje rastlinskih škodljivcev- ” Šušteršič Olajšave za povečanje izvoza Več kot 130 industrijskih podjetij je dobilo olajšave za uvoz opreme »Tovarna dušika« Ruše izdeluje tudi železov krom, po katerem je veliko povpraševanje na 'ujem tržišču. Tovarna pa ga ni •ttogla izvažati, ker ga po navadi prodajajo v obliki orehov. Tovarna ni imela naprav za takšno izdelavo. Kolektiv se je obrnil na Narodno banko, ki je omogočila odloku o uvoznih olajšavah "Preme potreben devizni kredit nabavo. Sedaj lahko tovarna konkurira tujem tržišču s svojim železovim kromom. Banka ji je zagotovila 1,829.000 deviznih dinarjev, •ovarna pa bo z isto zmogljivostjo Povečala izvoz za 237 milijonov dinarjev letno. Takšne ugodnosti doslej izkoristilo več kot 130 industrijskih podjetij. Le-ta si prizadevajo za nabavo določene opreme povečati izvoz ali pa skrčiti uvoz. Samo lani je Narodna banka odobrila 3,690.000 dolarjev z obveznostjo podjetij, da bodo ustvarila za 11,3 milijone dolarjev deviz. Med temi podjetji so n. pr. tovarna usnja »Kidriče v Vinkov-cih, ki je nabavila naprave za likanje usnja in stroj za brušenje usnja; tovarna strojnih in elektrotehničnih izdelkov >EIan< v Beogradu bo nabavila naprave za nietaliziranje delov za klavniško industrijo. Z uvozom te opreme se oo skrčil uvoz strojev za to industrijo za 20.000 dolarjev letno. Industrija svile v Varaždinu bo nabavila na podlagi teh olajšav stroje za barvanje svilenih tkanin. Ko bodo le-te montirali, ne bodo podjetja več barvala tkanin v kadeh in bodo tako prihranila barve in kemikalije, barvanje samo pa bo znatno bolj kvalitetno in racionalno. Tudi tukaj računajo na prihranek 2300 dolarjev letno. Zanimalo nas je, ali bodo uresničili vse tisto, kar podjetja predlagajo v svojih prošnjah, kadar zahtevajo olajšave. Za sedaj še nimamo mnogo podatkov. Videti pa je že, da so nekatere olajšave zelo dobro izkoristili. Tovarna konzerv »Bu-dimka« iz Užičke Požege je n. pr. z uvozom opreme znatno povečala proizvodnjo, in sicer za 219*/», finančni učinek pa za 164*/«. Podobno je s »Šapčankoc iz Sabca, papirnico »Količevo«, »Tovarno verig« in drugimi. Imamo pa podjetja, ki veliko obljubljajo, a malo store. ZAKAJ NE IZDELUJEJO MARGARINE Tovarna olja v Zagrebu še vedno ne izdeluje margarine, čeprav je lani dobila za uvoz opreme več kot 30.000 dolarjev. Ob prevzemu kredita se je zavezala, da bo sama izdelala naprave, ki bodo spreminjale olje iz tekočega v trdno stanje. Olajšavo je iskala samo zato, da bi nabavila naprave za margarino. Tovarna pa svojih obljub ni izpolnila. Sedaj bi lahko margarino izdelovala samo iz uvoznih surovin, to pa bi bilo. kakor pravijo strokovnjaki, draže od uvožene margarine, NAMESTO ČEVLJEV IZVA2AJO USNJE Značilen je primer usnjarske industrije. Osem podjetij je z olajšavami dobilo 191.398 dolarjev kredita. Podjetja so se zavezala, da bodo dotok deviz povečala za 727.000 dolarjev, ali približno štirikrat več kakor je olajšava. Tako velike obveznosti ni nihče zahteval, minimalna pa znaša po sedanjih predpisih 20°/« več deviz od vloženih za opremo. Ko pa so tovarne začele izkoriščati nove naprave in izvažati usnje, so spoznale, da velik uvoz zavira preskrbo domače industrije obutve. Kasneje so ugotovili, da bi dosegli veliko večji dotok deviz, če usnja sploh ne bi izvažali, temveč že izdelane čevlje. Kakor smo bili' obveščeni, želi sedaj strokovno Združenje usnjarske industrije to popraviti tako, da bi zmanjšali obveznosti podjetja nasproti Narodni banki, namesto usnja pa bi izvažali čevlje. Marsikateremu podjetju pa teh olajšav niso odobrili Narodna banka je zavrnila 33 podjetij, ki so zahtevala 2310 dolarjev. In zakaj? Razlogi, na podlagi katerih zahtevajo kredite, niso dovolj prepričljivi. Neka tobačna tovarna n. pr. zahteva nabavo naprav za izdelavo cigaret. Znano pa je, da nobena dežela noče kupovati cigaret, pač pa tobak, aa ga sama V LJUBLJANI PRIPRAVLJAJO Društvo socialnih delavcev Inniciativni odbor vodi Mira Svetinova Ljubljana, 29. maja. V Ljubljani mo ae včeraj zbrali aa skupnem sestanka Sterilni socialni delavci iz vse Slovenije ia zastopniki množičnih organizacij in društev, da bi izvolili iniciativni odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno za ustanovitev društva socialnih delavcev. predeluje. Za izvoz tobaka pa takšne naprave niso potrebne. Druga tovarna zahteva kredit za nabavo naprav za izdelavo hladilnikov. V obrazložitvi pravi: prihranili bomo toliko in toliko deviz za hladilnike, ki jih je treba uvažati... Pet naših tovarn se ukvarja z izdelavo hladilnikov in je pričakovati, da bodo v kratkem začele oskrbovati tržišče z večjim številom hladilnikov. * Po najnovejših predpisih podeljuje te kredite Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino, saj štejejo tudi to za ukrep, ki naj bi pospešil zunanio trgovino. V prihodnje bo dajala prvenstveno kredite za racionalizacijo proizvodnje, oziroma za nabavo opreme ali investicijskega materiala za napredek izvoza in zmanjšanje uvoza. Da bi pa bil ta ukrep bolj učinkovit, mislimo, da bi bilo treba bolj organizirano spremljati, ali podjetja zares ustvarjajo tisto, kar obljubljajo v svojih prošnjah za kredite. V tem oziru lahko strokovna združenja in zbornice mnogo več pomagajo, kot so pomagale doslej. C. R. Z OKRAJNE KONFERENCE ZWI V TRBOVLJAH Osnovne in občinske organizacije invalidov čedalje močnejše V trboveljskem okraju je zdaj organiziranih že 244? invalidov in družinskih upravičencev — Vzorna skrb za invalide in otroke padlih borcev V okrajni dvorani je bila to nedeljo letna skupščina Zveze vojaških vojnih invalidov, ki sta se je razen številnih delegatov iz 30 osnovnih organizacij in 8 občinskih odborov udeležil^ tudi zastopnik republiškega odbora tovariš Mlekuš in sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Piki. Iz poročila predsednika okrajnega odbora Jožeta Skrinarja in drugih funkcionarjev ter iz živahne razprave delegatov posnemamo naslednje ugotovitve. Potem ko sta se pred šestimi meseci združili obe okrajni organizaciji iz Trbovelj in Krškega v enotno organizacijo, se je v novem okraju začelo po občinah močneje utrjevati združevanje vojnih invalidov. Zdaj ima ZVVI občinske odbore že v vseh osmih o-bčinoh trboveljskega (Jeraja. V posameznih občinah pa so tudi žc izvedli decentralizacijo na osnovne organizacije. V vseh 30 osnovnih organizacijah je sedaj že 2447 članov, od tega 696 osebnih invalidov in 1731 družinskih PROBLEMI OBČINE V DRAVOGRADU SREDSTVA ZA UPRAVO — KAJ PA ZA DRUGO? Sestanek je vodila tov. Nika Arkova, p® uvod v razpravo pa je pripravila tov. J-'1** Kraigherjeva kratek referat o na-[®«nu in nalogah društva, ki ga ustnnav-Jajo socialni delavci. Poudarila je, da ma socialni delavec zelo pomembno vlo-J»° tudi pri nas, čeprav načelno urav-j ®va socialna vprašanja vrsta zakonov V? uredb. Kljub temu pa ostajajo fite-*lni problemi posameznikov, ki jih je jr®ba rešiti, kar je dalo pobudo tudi za i°v!tcv posebne šole, ki naj bi vzgo- ■ f »iv v iiiiv aun,, ki nuj ui v kader profesionalnih socialnih '»vcev. Ker pn njihovo Število še dolgo 1,0 bo tolikšno, Ju hi so lahko p< “sionili nanje, ho prav naloga
  • vo profesionalnih socialnih delavcev, ki jih je pri nas razmeroma malo, temveč drnštvo, ki bi na široko odprlo vrata vsem tistim posameznikom, ki pomagajo reševati razne socialne probleme, ki pomagajo ljudem na ta ali oni način, ne glede na svojo šolsko izobrazbo in ne glede na to, katero množično organizacijo zastopajo. Povsem pravilno so posamezni v razpravi ugotovili, da je značaj dela na socialnem področju tak, da mu še tako številni izšolani socialni delavci ne bodo koa, če se 'ne bodo oslarija! i na knr najširši krog ljndi. Razširiti ta krog, pa pomeni izpolniti tretjo osnovno nalogo novegu društvn, namreč privzgojiti čut do socialnosti in dvigniti socialistični humanizem pri vseh ljudeh. Za nami so že akcije/ ki so dokazale, kako znajo ljudje z razumevanjem pomagati sočloveka. Spomniti se moramo na primer samo na to, koliko družin smo našli v Sloveniji, ko je bilo treba spre- ieti pod streho male bosenske sirote. >ruštvo pa si bo prizadevalo, da bo socialni čut naših ljndi ie poglobilo, tako da ne bo prišel do izraza samo pri posameznih večjih akcijah, temveč da bodo ljudje pripravljeni pomagati soljudem, ki se znajdejo v težavnem položaju, ob vsaki priložnosti, ko na tak primer naletijo. Na sestanka so izvolili iniciativni odbor, ki mn bo predsedovala tov. Mira Svetinova. Njegova naloga bo, da pripravi vse potrebno za skorajšnje sklicanje ustanovnega občnega zbora in za pripravo statuta in smernic za bodoče delo drnitva socialnih delavcev. N. M. Nova občina v Dravogradu glede velikosti pravzaprav ni nova. Obdržala je enak obseg, kot prejšnji Občinski ljudski odbor. Z gospodarskega stališča je njen obstoj upravičen, saj idealno združuje v pravilnem ravnotežja vse gospodarske panoge. Na njenem 'območju delujejo štiri kmetijske zadruge, dvoje industrijskih podjetij, zadrnžno lesno gospodarstvo in gradbeno podjetje. Dokaj razvita je tudi obrt; pogoji pa so aa razvoj tnristič-nega prometa. I-etošnji proračun občine znaša 25 milijonov dinarjev. Sredstva so v celoti namenjena za vzdrževanje uprave. Proračun bivše občine je znašal 6 milijonov proračunskih sredstev. Sedanji proračun se je v glavnem povečal na račun šol in drugih ustanov, ki jih mora vzdrževati občinski odbor. Po določeni sistematizaciji naj bi imel Občinski ljudski odbor 24 uslužbencev. Zdaj ima zaposlenih 15 uslužbencev, 9 pa jih ne more nastaviti, ker zanje nima zadosti proračunskih sredstev. Ob tem nastaja vprašanje, ali ni širina pri določevanju uslnžben-skih mest le nekoliko prevelika? Cemn naj bi imela občina, ki je poprej zaposlovala nekaj usluž-Dencev, zdaj tako obsežen upravni aparat? Res je, da je Občinski ljudski odl>or prevzel več novih dolžnosti, toda hkrati s tem se je povečalo tudi število raznih svetov in krajevnih odborov, ki so v celoti sposobni izvesti svoje naloge. Pri dravograjski občini deluje 10 svetov, za izvedbo določenih nalog pa je moč postaviti tudi komisije in druge pomožne organe. Poslovanje bi gotovo dob ro potekalo tudi ob manjšem številu uslužbencev. Primer dravograjske občine kaže, da ni toliko v vprašanju število uslužbencev, pač pa njihova strokovna in splošna izobrazba. Ob primernem nagrajevanju bi lanko občina shajala s polovico manj uslužbenci, seveda naj bi bili tisti dobri in vsestransko sposobni. V dravograjski občini odpade več kot tretjina sredstev za vzdrževanje upravnega aparata. Podobno je tudi drugod. Lahko iz- računamo, koliko proračunskih sredstev odpade na upravo v celem okraju, vključno z spravnim aparatom okraja, ki prav tako kaže tendenco naraščanja. Razumljivo je, da problem ni mogoče rešiti v okviru dravograjske občine. Kaže pa, da bo treba upravni aparat ljudskih odborov primemo zmanjšati in ga postaviti na bolj ekonomično podlago. Nastavljati uslužbence po neki shemi že vnaprej nima smisla, če ni na razpolago zadosti sredstev. Razen tega pa je spričo varčevanja s sredstvi to tudi v navzkrižju t našimi gospodarskimi interesi. Na območju dravograjske občine letos ne bodo izvedli nobenih negospodarskih ali gospodarskih investicij. Pričakujejo pa, da se bo v stanovanjskem skladu zbralo okrog 14 milijonov dinarjev, ki jih bodo dodelili v obliki kreditov graditeljem stanovanjskih hiš. Lod. upravičencev. Izven organizacije pa je še 162 invalidov in upravičencev, vendar pa se bodo tudi ti ob nadaljnji decentralizaciji vključili v organizacijo ZVVI. Občinski odbori ZVVI so v razmeroma kratkem času skoraj v vseh občinah izvedli vzoren popis invalidov in njihovega stanja, zbrali podatke o zaposlitvi, o rehabilitaciji in podobnem. Osnovne organizacije, občinski odbori in okrajni odbor so med letom s prizadevno skrbjo reševali številna vprašanja, prav posebno so se zavzemali za zdravljenje invalidov ter njihovo rehabilitacijo. Vso ljubezen ie invalidska organizacija jxwvetila tudi otrokom padlih borcev ter v tem plemenitem delu najtesneje sodelovala z odbori in organizacijami Zveze borcev. Malone vsako leto je klimatsko in topliško zdravljenje invalidov eno izmed najtežjih vprašanj. Čeprav je n. pr. letos okrajni odbor razposlal 200 bolniških listov, so ambulantni zdravniki izpolnili komaj 130 bolniških listov, precejšen del le-teh pa je bil izpolnjen tako, da okrajna komisija ni mogla iz njih po-vaeti indikacije, ki bi posamezne invalide opravičevala do zdravljenja. Tako je končno komisija izmed vseh 130 prijav priznala zdravljenje le v 47 primerih, čeprav so imeli invalidi odobrenih 50 mest. Spričo vsega tega si invalidi žele, da bi biti v ambulantah deležni skrboejšega pregleda. Glede rehabilitacije invalidov je okrajni odbor izvedel posebno anketo, ki je pokapala, da jo tudi Ena najmočnejših organizacij v ljutomerski občini Organizacija Rdečega merski občini ima okoli križa ▼ ljuto-V)00 članov, ki delajo ▼ 29 osnovnih organizacijah. V Rdečem križn je včlanjen skoraj vsak peti prebivalec občine in je po Številu članstva ena najmočnejših organizacij v občini. Priznanje pa zasluži tudi za svojo delavnost. Osnovne organizacije m organizirale službo pnre pomoči, imajo potreben sanitarni material in sposobne bolničarje. V vsaki vasi imajo po več mlajlih bolničarjev, ki so jih usposobili na strokovnih tečajih, in po več postaj za prvo pomoč. Naiveč jih ima osnovna organizacija Cven, ki jih ima kar 8. Odborniki Rdečega križa v ljutomerski občini so zbrali v letošnji zimi 400 prijavljencev za brezplačno oddajo krvi transfuzijski postaji v murskosoboški bolniSnici. Rdeči križ je zbiral prispevke za prizadete po lanski toči in je nabral precej. P. tu še nekaj odprtih vprašanj. V glavnem so malone vsi invalidi NOV ustrezno zaposleni. Le v nekaj redkih primerih bo organizacija poskrbela za prekvalifikacijo. K rehabilitaciji invalidov tudi v znatni meri prispevajo različne panoge športa, s katerim se bavijo invalidi,* se tako telesno in tudi duševno krepijo in utrjujejo v občutku enakovrednosti. Da bodo vprašanje rehabilitacije invalidov rešili do kraja in za vsakega posameznika, so sedaj pri okrajnem zavodu za socialno zavarovanje ustanovili poseben rehabilitacijski center. Z največjim razumevanjem in ljubeznijo so se delegati zavzeli tudi za tiste težke in zlasti ostarele invalide, ki so že delj časa priklenjeni na posteljo in potrebni nege in pozornosti. Tu so s posebnim poudarkom grajali vse tiste skrbnike in znance, ki sicer za tega betežnega človeka hodijo dvigat invalidnino, vendar pa se z njo marsikdaj tudi sami okoristijo. (i) Razprava o problemih družbenega upravljanja v goriškem okraju VČerai dopoldne Je bil v Novi Gorici izredni zbor SZDL, na katerem so raz- Rravljali o problemih družbenega uprav-ania v goriškem okraju. Zbora se je udeležilo okrog 200 zastopnikov politič- nih in dragih organizacij, oblasti, raznih ustanov in podjetij, kmetijskih zadružnih organizacij ter drugih organov, ki se v svojem praktičnem delu seznanjajo z^ raznimi vprašanji družbenega upravljanja in jih rešujejo. Med prisotnimi so bili tudi član Glavnega odbora SZDL tovariš Franc Kimovec-Ziga ter predsednika Socialistične zveze"goričkega in koprskega okraja ljudska poslanca Tine Kemškar ter Albert Jakopič-Kajtimir. O problemih družbenega upravljanja ie imel obširno poročilo tov. Franc Skok. Med drugim je ugotovil, da se družbeno upravljanje zadovoljivo razvija in krepi, čeprav ni zanikati tndi raznih slabosfi in pomanjkljivosti ▼ delu samoupravnih organov. Dejal je, da po nepopolnih jjo-datkih sodeluje v družbenem upravljanju v goriškem okraju okrog 8605 državljanov. — V razpravi, ki je sledila, sta sodelovala tudi tov. Franc Kimovec-Žiga in Tine Remškar, ki sta povedala nekaj tehtnih misli za okrepitev in nadaljnji razvoj družbenega upravljanja. Ob zaključku zbora so sprejeli več pomembnih sklepov za bodoče uveljavljanje družbenega upravljanja. M. D. Pridelek zgodnjega krompirji se do zakasnil bo pridejelc zgodnjega krompirja zakasnil za približno dvajset dni. Navadno v spodnji Vipavski dolini, kjer so največji nasadi na Primorskem, dozori že koncem maja, letos pa bo zgodnji krompir dozorel žele okrog 20. junija. Rast obeta, da bo pridelek srednje dober. M. n. Letos večja stanovanjska gradnja v Novi Gorici Podružnica Narodne banke že sprejema prošnje za dodelitev posojila Zaradi novoformiranih skladov za zidanje stanovanjskih hiš pri vseh občinskih ljudskih odborih se letos posebno v Novi Gorici obeta intenzivnejša stanovanjska gradnja. V novogoriški občani bo omenjeni sklad največji v okraju in bo znašal okrog 90 milijonov din; prav tu pa je tudi stanovanjska kriza najbolj občutna. Skupaj bi potrebovali 528 družinskih stanovanj ter 100 sob za samce. Približno 80 milijonov din bodo iz stanovanjskega sklada porabili za zidanje hiš v bivši novogoriški občini, ostalih 10 milijonov pa bo na razpolago za bivše občine Šempas in Cepovan. Na nedavni seji Občinskega ljudskega odbora so izvolili upravni odbor sklada, ki bo v kratkem začel odobravati prva posojila. Prednost bodo imeli interesenti, ki si bodo gradili sta- novanja v okviru stanovanjskih zadrug. Prvo taiko zadrugo so nedavno ustanovili v Solkanu in je vanjo že pristopilo nekaj desetin članov. Člani zadrug bodo lahko odplačevali kredit 20 let z 1,5-odstotno obrestno mero. Za delovne ljudi, ki se bodo dogovorili za zidanje hiš v vrstnem redu (da bi tako čimbolj omejili izdatke za nove komunalne naprave), bo odplačilni rok 30 let z 1-odstotno obrestno mero. Najbolj ugodni so pogoji za zidanje stanovanjskih blokov. Rok za odplačilo posojil za tovrstne prosilce je 40 let, obrestna mera pa 1-odstotna. Pri odobravanju kreditov bodo imela prednost podjetja in gospodarske organizacije, stanovanjske skupnosti, zavodi in ustanove, razne politične in druge organizacije ter slednjič po- samezni delavci in uslužbenci, -r-Podružnica Narodne banke v Novi Gorici že sprejema prošnje za dodelitev posojila. Banka bo tudi pregledala potrebne gradbene in druge načrte ter nato zadevo odstopila v reševanje upravnemu odboru sklada, ki bo z interesentom sklenil pogodbo. Za gradnjo hiš je precejšnje zanimanje in pričakujejo številne prošnje za posojilo. Doslej se i'e prijavilo 10 zasebnikov. Za ;redit je zaprosilo tudi podjetje »Elektro Gorieac za dograditev stanovanjskega šestorčka ob Erjavčevem drevoredu ter Okrajni ljudski odbor Gorica za dograditev dveh šeststanovanjskih blokov. Seveda lahko začnejo z gradnjo lastne hiše odnosno stanovanja le interesenti, ki posedujejo določena lastna sredstva. M. D. (Nadaljevanje in konec) S poklicnim časnikarstvom pa si jo •lužil kruh pri časnikih »D er S tl d e nc *cr »D i c In lornallom, List »Der ®tiden« je izdajal Jakob Pukl, ki je nu-Cankarju stanovanje in hrano. Poseje mu je priskrbel službo pri takrat-***** parlamentarnem časniku »Die ln-°r*nation«. Svoje najtežje dunajske dni J* živel Cankar v času, ko je sodeloval listu »Der Siiden«, glasilu »politič-kulturnih in gospodarskih koristi pvatov in Slovenčeve. Cankar je pisal poročila. Iz njegovega pisma ercu I. maja 1900 razbiramo, da je kt«jSa A*k, pri»peval C. za ta list sestavek »Die slo-Ve®ische Literatur zeit Prešeren«. Puklo-nečakinja Marica KruSič, ki je tedaj *V«U pri stricu, ni slutila, da nosi zaj-*** največjemu slovenskemu pisatelju. V redakciji Grafovega agencijskega ^»■očevalskega dnevnika »Die Infor- 1,1 • * i o n« Je imel referat o jugoslovanskih zadevah. Prebral je na dan po e*«t časnikov in povzel Iz njih, če je ®*»knil kaj zanimivega. S tem delom bi zaposlen poldrugo uro na dan, njc-J°v® mesečna plača je bila 70 oziroma goldinarjev. Lastniku »čifutu Grafu« I .........«W1JCV. ..UailllRU 'tlMKU dnevno poročal o aktualnih poročilih DR. FRAN VATOVEC CANKAR IN ČASNIKARSTVO in člankih iz slovenskih, hrvatskih in srbskih časnikov. Suhoparno delo mu jo bito zoprno. Toda moral je prevzeti to »iurnaliatlško opravilo«, kakor je pojasnjeval v pismu dr. K. Slancu, da bo »pozneje morda pošteno izhajal.« Razen tega je napisal kdaj pa kdaj »par notic za bedasti »Siiden«. V poznejših letih jo rad zbijal šale ob spominu na rokodelstvo »izvirnih vesti«, ki jih je pač krojil po svoje in si tako sredi šablonskega časnikarskega dela sam pripravljal razvedrilo. 2. Odnos do slovenskih listov. Na Dunaju si je Cankar moral služiti kruh s poklicnim časnikarstvom. Vztrajno pa je odklanjal vstop v uredništva slovenskih meščanskih časnikov. Svojega peresa ni maral postaviti v službo slovenskega liberalizma in klerikalizma. Cankar Je sicer sprejel Gove-karjevo ponudbo, da bi sodeloval pri »Slovenskem narodu«, vendar s pogojem, da bo pisal le o literaturi in življenju: »Politika me ne briga veliko in ogibljem se Je, kjer le morem.« Ko je prejel od »Slov. naroda« ponudbo, da hi zaslužil pri njem prav lahko kakih 20 gold. na mesec, js sporočil Ivanki Klemenčičevi to novico s dostavkom: toda — (risa Vogel oder stirb! Bratu Karla piše, da ne bo nikoli vstopil v »Narodovo« uredništvo. Ce bi pa vstopil, bi bil list sicer v vseh ozirih še radikalnejši, toda dostojnejši. Druga vaba: ponujajo mu uredništvo liberalne »Domovine«. Cankarjev odgovor; »Fej! vsem skupajl Rajši momljam na Dunaja neslan krompir.« Tudi iz Trsta je prišlo vabilo. »Edinost« si želi Cankarjevega peresa. Ponudi mn mesto urednika z dobro plačo. Cankarja je sicer za trenatek obšla sknšnjava,*da bi ponudbo sprejel, a takoj nato Jo je odklonil. Vzrokf Cankar ni videl v tem krogu nobene prihodnosti. Pa tudi to ma ni bilo všeč, ker kaže »Edinost« preveč barv. J. Odnos do socialističnega časniškega tiaka. Cankarjevo razmerje do socialističnih listov pa Je povsem drugačno. TnkaJ Cankar celo sam ponuja svoje časnikarsko pero. K« ao v Trsta iskali urednika za »D e - lavski list« <1*06—»), M je Caakar za to zanimal in sporočil, da je pripravljen ' vstopiti v aredništvo glasila slovenskih socialistov na Primorskem. Do tega pa ul prišlo, ker niso marali izdajatelji lista, katerega obstoj ul bil zadostno materialno zagotovljen, Izvabiti Cankarja v negotovost. V najtesnejših stikih pa je bil C. z »Rdečim p r a p o r om«, ki ga je nrejeval Etbin Kristan. Vesel je, da je liat tako dobro pisan, E. Kristanu sporoča, da lahko razpolaga z njim, kadar bo postal RP daevnik. Dokler bo treba, tudi zastonj. Ko začne »Rdeči prapor« izhajati dnevno, ja tndi C. med prvimi, ki priskoči s svojim igočim peresom na pomoč urednikoma E. Kristana in Milanu Jakliča. Ko Je odpotoval E. Kristan na Dunaj, da bi zagotovil denarna sredstva za dnevno izhajanje socialističnega dnevnika, je Caakar vskočil namesto njega za uredniško mizo. Prav tako ob Etbinovem potovanju v Pariz. Štefki LSfflerJevi piše tedaj na Dunaj, da ima mnogo dela z urejanjem RP. la ko so E. Kristana na Sušaku zaprli, ga Cankar spet nadomešča v aredništvu RP. Cankarjev prvi listek v RP so »Strahovi«, naperjeni zoper mlade liberalce. Prvi njegov uvodnik v RP pa so »Krvavi dnevi v Ljubljani« ob razburljivih septembrskih dogodkih v Ljubljani 1*06. Cankar je opremil ta uvodnik z debelim t-rnim robom. Izšla sta samo prva odstavka, ostalo besedilo je bilo zaplenjeno. Napisal je nadalje prispevke, ki se ukvarjajo z drobnimi dnevnimi političnimi vprašanji. S člankom »Blage duše«, ki je tudi izšel v RP, pa je preskočilo njegovo pero na delikatno področje zunanje in svetovne politike: napoveduje propad kapitalistične družbe in si na svoj način privošči tedanji mirovni kongres v Londonu. Tudi vsa njegova pomembnejša predavanja in govori so bili natisnjeni v socialističnih časnikih, saj Je Cankar po ugotovitvi Borisa Ziherla najgloblje dojel vlogo delavskega razreda na Slovenskem. Tako je »Zarja« ponatisnila Cankarjev govor »Slovenel ia Jugoslovani«, ki ga Je imel tZ. aprila 1*1? v ljubljanskem Mestnem domu. V •N a p r e j u« sta bili objavljeni njego- vo tržaško predavanje »Očiščenje in pomlajenje« (20. IV. 1*18), ter predavanje »Slovenska kultura, vojna in delavstvo« v Ljubljani i. junija 1918). Ti odnosi do časnikarstva jasno osvetljujejo podobo I. Cankarja — časnikarja: na Dnnaju mora opravljati to poklicno »rokodelstvo«, ker bi sicer shiral in propadel. Slovenskemu meščanskemu čnsniškemu tisku, ki ga s cekini v roki vabi v svojo past, ne mara hlapčevati. Biti hoče samostojen, prost. Z veseljem pa sodeluje pri slovenskih socialističnih listih, predvsem v uredništvu RP, kjer lahko sledi revolucionarnemu klicu svojega srca. In sanja o lastnem dnevniku, ki bi po njegovih stolpcih lahko škropil svojo srčno kri. Sanja o časopisu, ki bi v njem lahko napisal »čisto vse«, po svoje in svobodno. Ob teh dognanjih se razpršijo navidezna protislovja v Cankarjevem pojmovanju časnikarskega poklica. Trpka, grda in ostudna je bila namreč ia tlaka Ie v službi reakcionarnega časniškega tiska. Sodelovanje pri socialističnih časnikih pa je bilo Cankarju vzvišena služba, posvečena delovumu Uudstvu. Življenje in delo pionirjev Pionirski odred >Mak» Durjava« na osnovni šoli Maribor-Tezno je 25. maja •prejel cicibane v pionirsko organizacijo. Sprejemu so prisostvovali starejši pionirji nižje gimnazije odreda »Mihe rin-' tarja« in zastopniki oblastvenih in društvenih organov. Po končAni slovesnosti so članice Zveze ženskih društev Tezno , pogostile 160 pionirjev. J. T. I ★ Pred dnevi so zaključili filatelistično razstavo malih filatelistov v Gornji Radgoni. Razstavljali so sicer samo zbirko znamk češkoslovaške, filatelistični krožek šteje 15 čJanov, ki si dopisujejo z mladinci — filatelisti skoraj iz vseh evropskih držav ter iudi ZDA. Tako imajo Kratke iz raznih kraiev Občinski ljudski odbor Mozirje je na zadnji seji razpravljal o predlogu okrajnega družbenega plana in proračunu za leto 1956. Zelo živahna je Dila razprava o vprašanjih gozdarstva in sklada za obnovo gozdov. Odborniki so menili, da je 11 odstotkov gozdnega sklada, s katerim razpolaga občina, prenizek. Strinjali so se tudi s tem, da je treba povsod varčevati, zlasti v nekaterih domovih in zavodih, saj je nemogoče, da znaša ponekod oskrba za otroka ali starčka v domu mesečno po 13.000 din. Odborniki »o zahtevali, da je treba stroške pregledati. * O okrajnem in občinskem družbenem planu ter proračunu za leto 1956 je razpravljal tudi Občinski komite ZKS Mozirje na svoji seji. Letošnji proračun je za 20 milijonov dinarjev manjši. Vsi občinski skladi pa znašajo 34 milijonov dinarjev, zato do letos potrebno Še posebno varčevati. Družbeni proizvod v občini bo pa letos porastel predvsem v industriji, deloma pa tudi zaradi prometa v trgovini in gostinstvu. Obseg kmetijske in obrtniške proizvodnje pa bo menda ostal na isti višini kot lani. Člani ZK so se pogovorili tudi o zborih volivcev, na katerih bodo obravnavali predlog občinskega plana in proračuna. * Pred nedavnim je imela Kmetijska zadruga Dolnja Košana letni občni zbor. Zadruga se je minulo leto bavila precej z odkupom sadja. V vseh dejavnostih pa je lani ustvarila 2,086.000 din dobička. Precej je pa lani naredila tndi za pospeševanje kmetijstva. Nabavila je traktor in dve škropilnici za škropljenje sadja. Lepe uspene je dosegla tudi pri živinoreji. Na občnem zboru so člani zadruge sklenili, da bodo ve« dobiček, ki ostane zadrugi, porabili za pospeševanje kmetijstva. Sklenili so tndi, da bodo uvedli kontrolo molže in rodovnik za govejo živino. Na občnem zboru so ustanovili hranilno-kreditni odsek, sekcijo mladih zadružnikov in sekcijo žena za-druinic. i J. V zdravstveno-počitniško kolonije in taborjenja bo iz Ruš tudi letos odšlo precejšnje število otrok. Po seznamu, ki ga je te dni poslal na vse komune Okrajni odbor RK, bo iz ruške komune odšlo v počitniško kolonijo na morju 60 otrok, socialno ogroženim otrokom bo za oskrbnino v koloniji prispeval Občinski LO. Razen letovanja v navedeni počitniški koloniji, pa namerava Svet za ljudsko zdravstvo pripraviti tudi nekaj i višinskih taborjenj. V ta namen je v predračunu predvidel pol milijona dinarjev. G. G. | že prav lepe zbirke znamk. S ponosom pa pokažejo tudi pisma, ki so jih prejeli od svojih nepoznanih prijateljev. Tu in tam jim kdo pošlje tudi svojo sliko in sliko svojega kraja. Za razstavo češkoslovaških znamk so se odločili zato, ker imajo le-teh največ. Društvo prijateljev mladine iz Kidričevega jc* priredilo minulo nedeljo pionirski festival in nani povabilo pionirje iz Ptuja in bližnjih osnovnih šol. Ob tej priložnosti so mladi talenti nastopili s pevskimi in glasbenimi točkami, rm * V prosvetni dvorani v Gornji Rad-eoni je bila 25. maja prisrčna svečanost. V počastitev rojstnega dne maršala Tita so sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo. Ž. B. ★ Pionirski odred »Prežihov Voranc« na Ravnah na Koroškem je razvil na Titov rojstni dan svoj prapor. Praporu sta kumovala Obč. LO Ravne ter Žaru-ženje rezervnih oficirjev na Ravnah. Ob tej priložnosti so sprejeli v pionirsko organizacijo več cicibanov. S. Pionirji odreda >Letalec< iz Skopic pri Brežicah so imeli nedavno praznik svojega odreda. Povabili so vse vaščane, posebno pa še šolski odbor in starešinski svet. V sprevodu so potem pionirji šli čestitat letalcem za Dan letalstva, prisostvovali so paradi in si. ogledali letala. Popoldan so zaigrali štiri enodejanke, zbor pa je zapel nekaj pesmi Ob tej priložnosti so tudi sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo. P. Preteklo nedeljo je bil v Lenartu v gosteh pionirski odred »Marko Rems« z 8. gimnazije v Mariboru. Mariborski pionirji so pripravili lenarškim prisrčno akademijo. Obsegala je 13 dekiaraacij-skih, pevskih, folklornih in fizkulturnih točk. Domači pionirji pa tudi odrasli so bili z nastopom izreefno zadovoljni in so morali marsikatero pesem ponavljati. Mnogo priznanja sta žela tudi folklorna skupina in mešani harmonikarski ter tamnuraški orkester. D. I. Praznik v Limbuša pri Mariboru Trideseti maj 1941. leta bo v zgodovini vasi Limbuš ostal zapisan kot spomin na začetek velikih in napornih zmag velike dovominske vojne. Petnajst let je minulo, ko so se tega dne zbrali na Robičevi domačiji v Limbušu na sestanek simpatizerji Osvobodilne fronte in sem med drugim dogovorili tudi o oboroženem uporn mi politično propagandnem deln med prebivalci. Ta olan so v Limbušu organizirali dokaj močan veččl&iutki občinski aktiv. Zato so si vaščani Limbuša izbraJi ta dan kot občinski praznik. Prvikrat so ga praznovali lani, za letošnji občinski praznik pa so se skrbno pripravili, že ves teden imajo razne kulturnoprosvetne in športne prireditve, danes pa bodo odkrili veličasten spomenik 12 padlim borcem NOV in 11 žrtvam fašističnega terorja. Tri leta so člani iniciativnega odbora za postavitev spomenika zbirali finančna sredstva m končno jim je uspelo, da bo spomenik danes odkrit. Načrt zn spomenik je izdelal ing. Dušan Moškon iz Maribora, izdelan pa je iz čistega granitnega kamna. G. G. DPD »Svoboda« Tezno dobro dela Mlado delavsko prosvetno druStvo »Svoboda, na Teznem Je eno Izmed najbolj delavnih v Mariboru. V njem »o včlanjeni predvsem delavci ln uslužbenci dveh največjih tezenskih tovarn TAM in Metalne. Dramska sekcija Je v letošnji sezoni dosegla največji uspeh s kitajsko igro »Kvej-Lan«, ki je za diletantske odre trd oreh. Sicer smo pri tezenskih igralcih vajeni že težjih del, saj nam Je še v spominu sijajna uprizoritev nizozemske drame »Mladost pred sodiščem«. Za mladino so v tej sezoni naštudirali igro »Zlata skrinjica«. Dramska sekcija razpolaga z nekaj zelo dobrimi igralci, trudi se pa, da bi svoje vrste čimbolj pomladila. Mešani, moški in ženski pevski zbori so pod vodstvom pevovodje Živka priredili celovečerni koncert narodnih ln umetnih pesmi; zapeli so pa tudi na pro*Lavi j, maja v Tovarni avtomobilov | V zadnjem času Je največjega priznanja deležna godbena sekcija. Na nedavnem koncertu je prvič nastopila mladinska godba na pihala, ki deluje šele šest mesecev. Dobro napreduje tudi tamburaškl zbor, katerega člani so večinoma dijaki tn dijakinje nižje gimnazije. S tema dvema godbama Je dana osnova za bodočo nižjo glasbeno šolo na Teznem. V okviru Svobode deluje tudi ljudska univerza, ki redno prireja razna zanimiva predavanja. Predavanj se redno udeležuje skupina učencev in-dustrijsko-kovinarske šole ln precej mladine lz samskih domov. Organizirali so tudi že več ekskurzij. Knjižnica uspešno posluje predvsem v zimskih mesecih, prav tako so takrat najbolj agilni tudi šahistl. -ak- Izpred sodišča v Celju... Prva kazen ga ni spametovala Triindvajsetletnega kurjača Jožeta Gajška iz GrobeJnega, zaposlenega v Železarni štore, je predlanskim Okrožno sodišče v Celju obsodilo na 3 mesece zapora — pogojno. Vendar pogojna kazen mladega fanta ni spametovala, temveč se ie lani lotil kraje raznih predmetov. Najprej je vzel iz garderobe železarne nekemu delavcu par gojzerjev ter Železarni obročno železo in litino. Prav tako si je Gajšek prilastil dežni plašč podjetja, čeprav bi le-teea moral vrniti, ker ni več delal na talcem delovnem mestu, kjer je potreben delovni plašč. Vsa dejanja so mu bila dokazana, čeprav je sam skušal stvari zanikati. Upati je, da bo po 7 mesecih zapora začel bolj pošteno živeti. IC. Za tatove koles ostrejše kazni Tatvine koles so tudi v celjskem okraju zelo razširjene. Kazni, ki jih je storilcem takih dejanj odmerilo sodišče, še niso dovolj učinkovito vplivale na ostale ljudi. Med drugim je tudi 30-letni Karel Sotler iz Zabukovce ukradel moško kolo ter ga skril pri Drobničevih v Mi-gojnici. Kolo je vzel izpred gostilne Kodnik v Žalcu na škodo Jožeta Pan-čurja\ Za slednje dejanje je bil kaznovan s 4 meseci zapora. Nepreviden železničar Marca letos so na železniški postaji v Celju premikali vagone. Tu je sodeloval tudi 25-letni premikač P. S. čeprav je vedel, da utegne en tovorni vagon ovirati premik skupine 12 drugih vagonov, je dal znak za odboj. Pri tem je en vagon iztiril, trije pa so bili poškodovani. Taka nepazljivost bi lahko povzročila še večjo škodo ln celo hujšo nesrečo. Premikač S. se je moral zaradi tega zagovarjati na Okrajnem sodišču v Celju. Senat ga je obsodil na pogojno kazen. Pi^aeter 'uf kaznr- i Pred nedavnim je Okrajno sodišče ▼ Celju obsodilo na 2 leti in 4 mesece sapora 24-1 etn ega Antona Slemen ška iz Raven na Koroškem. Slemenšek je namreč kot električar predložil »Elektro-radio centru« v Celju ponarejeno naročilnico in tako ogoljufal omenjeno podjetje za 1 radioaparat »Tesla«, 1 gramofon in raznovrstni drngi radio in elektro material, vsega v skupni vrednosti nad 122.000 dinarjev. Spretnega goljufa so kmalu prijeli. K. ... in Mariboru Prekupčevalci kositra obsojeni Poročali smo že, da se je prejšnji teden začela pred Okrožnim sodiščem v Mariboru razprava zoper skupino 19 obtožencev, ki so s tatvinami in preprodajanjem kositra ter zlorabljanjem položaja in goljufijami povzročili skupnosti veliko škodo. Na zatožni klopi so se znašli Stanko Lemut, Ignac Colnarič in Mihael Pulko, ki so združeni kradli kositer v TAM v Mariboru, in Anton Klinc ter Franc Motaln, ki sta kradla isto dragoceno in iskano bla?o v podjetju za popravilo strojev JŽ, aalie brata Drago in Milan Vukmanič ter Joška Hugo, ki so kupovali m razpečavali kositer, čeprav so vedeli, da ael nakupljenega blaga izvira iz tatvin. Sodišče je obsodilo Stanka Lemuta na 3 1®*' >n 8 mesecev strogega zapora, Ignaca Colnariča na 1 leto in 4 mesece, Mihaela Pulka na 1 leto, Antona Klinca na 10 mesecev, Franca Motalna na 1 leto in Stanka Pajnharta na 11 mesecev strogega zapora, Joška Huga na 3 leta zapora in na prepoved opravljanja poklica za dobo 2 let, Draga Vukmaniča na 2 leti, Milana Vukmaniča na 2 leti in 8 mesecev in Alojza Stertaka na 1 leto in 6 mesecev zapora. Na zaporne kazni od 5 do 8 mesecev zapora so bili obsojeni še Ernest Marguč, Franc Kolmanič, Julijan Desanti, Franc Podgoršek, Jakob Satler, Karel Gajšek, Franc Rudolf in Maksimilijan Jelenko, medtem ko je bil £lede na že pravnomočno sodbo, ki jo je izreklo Okrožno sodišče v Mariboru že leta 1955, Vinko Kavčič obsojen na enotno kazen 1 leto in 6 mesecev zapora. Sodišče je tudi odločilo, da morajo obtoženci povrniti oškodovanim podjetjem povzročeno škodo. -j- »DOBRA« VZGOJA V nedeljo sta se v borbi za točke srečali mladinski nogometni enajstorici Ilirije in Slovana. Favorit po fačunih na papirju je bil Slovan, Ilirija pa po mnenju nekaterih s ploh ni mogla računati na uspeh. Toda zgodilo se je drugače, ne po »papirnatih« računih. Tekma se je zaključila neodločeno z rezultatom 1:1. Do tod je vse v redu. Ko pa je bila tekma končana in bi se morali moštvi, kot običajno, pozdraviti, je prišlo do nešportnega dogodka. Neki funkcionar Slovana, ki očividno ni bil navdušen nad doseženim rezultatom — pričakoval je pač zmago svoje enaj-storice — je začel nagovarjati svoje mladince, in to celo vpričo sodnika, naj ne podajo rok Ilir-janom v pozdrav. Nekateri mladinci so ga poslušali in v resnici niso pozdravili nasprotnikov, večina pa ga ni ubogala, kar je vsekakor pravilno. Rekli smo že, da temu funkcionarju ni bilo všeč, da niso njegovi mladinci zmagali. Tega mu nihče ne more zameriti. Toda vprašamo se, ali je to vzgojno in kako more odrasel človek dajati tako slab vzgled sebi podrejeni mladini? Vsekakor je tak način vreden graje, ker ne sodi na športna igrišča, najmanj pa med vašo mladino, ki bi jo bilo treba odvračati od nešportnega vedenja. Kakšen vtis so imeli torej mladi Ilirjani, pa tudi sami Slo-vanovci? Ze pozitivna gesta nekaterih Slovanovih mladincev je bila dober odgovor njthoverrm funkcionarju, da je napačno postopal! Po pravici lahko obsojamo takšne pojave slabega vpliva na mladino, zlasti Se, ker so mladinci še v mnogočem potrebni pm-vilne vzgoje. Na ta način nam postane povsem razumljivo dejstvo, čemu je moral disciplinski odbor pri nogometni podsvezi uvesti proti nekaterim mladincem razmih klubov disciplinski postopek in jih. kaznovati. Kvarni vplivi nekaterih neodgovornih funkcionarjev so torej imeli Se slabe posledice. Tako imajo z mladinci mnogo nepotrebnega dela že sodniki na igriščih tn tudi disciplinski odbori. Ce vseiej m povsod zagovarjamo potrebo po dobri vzgoji mladine v klubih, potem je treba s tako neodgovornim vedenjem odločno pomesti in odstraniti od mladine vse tiste, ki jo s slabimi vzgledi zavajajo na stranpota. Sicer je vsako govorjenje o vzgoji mladine odveč. PRED ZADNJIM KOLOM PRVE CONSKE NOGOMETNE LIGE Pred vrati zvezne lige je zagrebška Lokomotiva, ki ima kar pet točk prednosti usoda v rokah tudi »Ljubljane« in Odreda Branikova Ko so lani izpadli iz zvezne komotivi pa niso vrgli puške v vanja conske lige so si ponovno nedeljskimi tekmami, ko bo kon je Lokomotiva že prvak svoje svojim neposrednim zasledovalce močno popustil. Tako se bo Loko Borovim, četrte Vardarjem in Ze višji razred, če bo tndi v finišu manjkati uspešnega konca. Naslov najboljšega slovenskega kluba v tem tekmovanju ie po težko pričakovanem nedeljskem derbyju v Ljubljani osvojil Odred. Škoda, da so Ljubljančani prepozno začeli dobro igrati, ker bi sicer tudi oni spregovorili kako besedo pri odločanju najvišjih mest. Saj se jim Še tako ponuja — seveda če bodo premagali za obstanek se boreči Karlo-vac na njegovem igrišču — da se povzpnejo kar na drugo mesto. Da »Nova Gorica« ni zrela za con-' lige, je malokdo računal nanje. Pri Lo-koruzo. Skozi težka in naporna tekmo-utrli pot do vrat v zvezno ligo. Pred fano prvenstveno tekmovanje prve cone, skupine s petimi točkami prednosti pred m »Šibenikom«, ki je v zadnjih kolih motiva spoprijela s prvakom tretje cone nico ali Lovčenom iz druge za vstop v tako borbena in željna zmage, ne more sko prvenstvo, je bilo očitno že po jesenskem delu prvenstva. Zanimivo pa je, da se jim je nepričakovano pridružil še mariborski Branik. O svoji usodi pa ne bo odločal sam. Z zmago nad Metalcem bi se sicer rešil, a v to je težko verjeti. Zato pa bosta mesto Branika odločala preostala slovenska kluba v conski ligi: Odred in »Ljubljana«. Oba igrata namreč z Branikovimi tekmeci. »Ljubljana« doma s Trešnjevko, Odred pa v gosteh s »Karlovcem«. Le če zmagata oba, bo O B C N I ZBOR KRANJSKIH SMUČARJEV Najuspešnejša sezona ostal Branik v conski ligi. v kolikor r»-čunamo vnaprej s porazom Mariborča nov v Zagreba. Možtva, ki se bore za obstanek, so zadnje nedelje priredila marsikatero presenečenje. Nič čudnega, ko jim gore tla pod nogami. Tako je Metalec zmaga1 v Splitu, Segesta pa je igrala neodločen0 s Trešnjevko v Zagrebu. Tekme zadnjeg® kola bodo zato čez vse razburljive, saj bodo igralci vložili vse svoje moči, n® popravijo, kar so med tem letom zamw dili. Ve« spored XXII. kola — zadnjega je takle: Zagreb: Metalec — Branik, Ljubljana’ »Ljubljana« — Trešnjevka, Zagreb: komotiva — »Nova Gorica«, Split: »Spl'>‘ — »Šibenik«, Sisak: Segesta — »Re.a«! Karlovac: »karlovac« — Odred. LESTVICA PRED ZADNJIM KOLOM Minuli teden so se kranjski smučarji zbrali, da Se za zeleno mizo zaključijo sezono, obdobje, ki Jim je prineslo veliko uspehov kljub muhasti zimi. Občni zbor, ki se ga Je udeležilo okrog 70 pripadnikov društva, so pozdravili številni gostje — zastopniki smučarskih forumov, »Partizana« ter ostalih klubov Športnega društva Triglav. Vsi so govorili samo najboljše o delu smučarjev Triglava. Čeprav je bil predsednik kluba Franc Medja v svojem poročilu zelo kritičen, moramo pač verjeti tudi tistim, ki so spremljali delo kranjskih smučarjev in ocenili minulo sezono kot eno najuspešnejših. V svojem poročilu Je Medja ugotovil, da ,1e delo vsega kluba slonelo le na nekaj posameznikih, zato Je med sklepi, ki Jih je predlagal v sprejem občnemu zboru, predvsem naglasil pomembnost aktivnega sodelovanja vseh članov v klubu. Iz tehničnega poročila Je bilo moč videti uspehe ln številna tekmovanja članov, veliko potrebo po izgradnji 60-metrske skakalnice in žičnice na Jošt ter premajhno zanimanje članstva, predvsem tekmovalcev za treninge pred smučarsko sezono. V tehničnem poročilu pa smo pogrešali pregled o uspehu članic, posebno ker vemo, da so Zupančičeva, • Oblakova, Jamnikova in druge Igrale »prvo violino« v slovenskem in jugoslovanskem ženskem alpskem smučanju minulo sezono. Po poročilu blagajnika in nadzornega odbora, so člani v razpravi govorili o perečih problemih smučarskega Športa v Kranju. Med drugim .PARTIZAN« MAKOLE Priznan}« nastopajočim Minulo nedeljo je TVD »Partizan« iz Makol priredil telovadni nastop pionirjev in pionirk, katerega Je gledalo veliko število domačinov, predvsem staršev nastopajočih, pionirji in pionirke so nastopili s prostimi vajami, vajami na orodju ln Igrami. Nastopajoči bo pokazali presenetljivo uvežbanost, ki Je bila plod vztrajnih vaj ln truda mladih telovadcev, učiteljev ln vodnikov. Posebno lepo so izvedli pionirji vajo z zastavicami ln simbolično sliko ob koncu nastopa. Veliko priznanje za mlade telovadce Je povabilo predstavnika okrajnega odbora TVD »Partizan«, da bi sodelovali s svojimi točkami na okrajnem telovadnem nastopu, ki bo 10. junija v Ptuju. Po nastopu Je bila odprta Šolska razstava, na kateri so obiskovalci lahko videli prizadevanje šolske mladine, ki Je razstavila svoja ročna dela, risbe, očtla in druge Izdelke. so poudarili premajhno aktivnost profesorjev in učiteljev telesne vzgoje pri prizadevanju kluba, da bi s smučanjem seznanil šolsko mladino kranjskega okraja. Ker je dosedanji predsednik Medja zaradi bolezni podal ostavko na svoj položaj, so imeli prisotni pri volitvah novega odbora precej težko delo. Vendar, če se bodo člani zavedali, da morajo za uspeh kluba sodelovati vsi in pomagati po svojih močeh, potem tudi novi odbor na čelu s tov. Jamnikovo ne bo delal nič slabše kot dosedanji. Na koncu se Je Janez Gorjanc v imenu vseh članov zahvalil odhajajočemu predsedniku za dosedanje delo, občni zbor pa Je zaključila predsednica s pozivom vsem članom, naj pomagajo odboru pri delu. S. R. SLOVENSKO MLADINSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU Kranjčani imajo tudi najboljše mladince V soboto ln nedeljo je bilo na dvosteznem kegljišču Betona v Celju republiško mladinsko prvenstvo v kegljanju. Medtem ko smo na vseh dosedanjih kegljaških prvenstvih bili vajeni množične udeležbe, pa tega o tem prvenstvu ne moremo zapisati. Res, da so nastopili le tekmovalci do 20 leta starosti, toda to nikakor ni opravičilo, da na prvenstvu niso sodelovala številna močnejša društva kot so Branik, »Ljubljana«, Gradis, Krim, »Jesenice« itd. Vse to nam dokazuje, da ta društva posvečajo premalo pozornosti mladini, kar se bo nekoč vsekakor negativno poznalo v kvaliteti njihovih članskih moštev. Nasprotno od teh, pa so se tokrat spet odrezali Kranjčani, ki so na tekmovanju pobrali tudi obe prvi mesti. Zaradi udeležbe na prvenstvu pa moramo pohvaliti tudi celjski Beton in Svobodo iz Trbovelj. Izkušnja z letošnjega prvenstva za mladince narekuje, da bo treba posvetiti vključevanju mladine v kegljaške vrste večjo pozornost. Morda ne bi bilo odveč, če bi Kegljaška zveza Slovenije sprejela sklep, da v bodoče labko sodelujejo v republiškem članskem prvenstvu samo tisti klubi, ki imajo tudi svoje mladinsko moStvol Rezultati: moštva (3) — Triglav (Kranj) 1145 kegljev (Turk 378, Vehovec 374, Rogelj 393); Beton (Celje) 990 kegljev (Burin 341, Klemenčič 282, Vu-kič 367); Svoboda (Trbovlje) 982 kegljev (Kamnikar 304, Coš 305, Čebin 373). Posamezniki (8 tekmovalcev) — Turk (Triglav) 753, Magister (Svoboda) 736. Hojan (Invalid, Celje) 734, Vehovec 725, Rogelj (oba Triglav) 720 itd. E. G. Lokomotiva 21 14 4 1 50:28 »Šibenik« 21 11 5 5 43:27 Odred 21 12 2 7 41:33 »Split« »Ljubljana« 21 21 11 9 3 4 7 8 4*;21 32:33 »Reka« 21 10 2 9 37:31 Branik 21 7 5 9 36:37 »Karlovac« 21 k 7 8 24:25 j Trešnjevka 21 k 7 8 35:37 Metalac 21 8 3 10 28:36 Segesta »Nova Gorica« 21 5 7 9 30:41 21 2 1 18 19:79 Kako negotova je borba za obsta-nek, je najbolje moč videti iz lestvice. Prav gotovo bo igral pri tem odločilno vlogo tudi količnik v golih, ki je sedaj skorajda enak pri Braniku, »Karlovca* in Trešnjevki. Brzojavke— • ZAGREB, 29. maja. — 23. tn 24. junija bo olimpijski plavalni bazen na Salatl v Zagrebu prizorišče največjega dosedanjega plavalnega tekmovanja pri nas. Plavalna zveza Jugoslavije organizira namreč mednarodno tekmovanje, na katerem bodo razen vseli naših olimpijskih kandidatov in drugih znanih tekmovalcev in tekmovali sodelovali tudi najboljši plavalci Italije, Franclje, Madžarske, Romunija Avstrije, Zahodne in Vzhodne Nemčije. Med povabljenimi so tudi — »asi* evropskih plavalnih bazenov Zabor-sky, Magyar in SzOke (Madžarska). Popescu (Romunija), Fritsch ln Gelsler (Vzhodna Nemčija), Eminent in Chris-toph (Francija), Pedersoll, Lazzari in Denerleln (Italija) ln Keller (Zahodna Nemčija). • MOSKVA, 29. maja. (TASS). -Sovjetski atlet Bruno Junk (Estonija) Je dosegel v Talinu nov svetovni rekord v hoji na 20 km s časom 1:30,8- • BUDIMPEŠTA, 29. maja. (AFP). -V madžarski nogometni reprezentanci, ki se bo 3. junija pomerila v Bruslju z Belgijo, 9. junija pa v Lisboni s Portugalsko, je 8 Igralcev, ki so nastopil* v tekmi proti CSR, med njimi PuskaS, Bazsanskl tn Lantos. • BEOGRAD, 29. maja. — Priprav« na peti zlet planincev Jugoslavije ns 1 Prokletijah so v teku. Prva številka zletnega »Vestnika« je že izšla, pripravljenih je že precej šotorov in druge opreme. Daslravno je organizacija zleta že zdavnaj v teku, pa vse doslej še niso določili kraja, na katerem bo zletno taborišče. Te dni se je na Prokletijah mudila komisija Planinske zveze Srbije, ki bo zlet orgartlzlrala — ter dokončno določila lokacijo zleti-šča. Zletno taborišče bo urejeno na Ničinatlh livadah Iznad Kučlšta v slikoviti Rugovski soteski in v neposredni bližini izpod gore 2uti Kamen (2522 m) ln Ničin (2341 m) • SKOPLJE, 29. maja. — Včeraj in danes je bil v Skoplju mednarodni dvokrožni šahovski dvoboj med poljskim moštvenim prvakom Start 1* Varšave in članom prve zvezne lig® Študent iz Skoplja. Dvoboj je bil končan z zmago Študenta s 6:4. OSjJLo /e pKed 25 žeti TržKani 90 »e ravno dobro privadili na razgibano ljubeljsko prireditev. Leta 1927 so ponovno priskočili na pomoč organizatorja Avto-klubu Ljubljana, tokrat že z večjimi izkušnjami. Tržič se je znova odel v slavnostno zunanjost in znova so zabrneli motorji... Toda — znova se je dirka končala za zeleno mizo, kot bi se kdo zarekel zoper njen uspeh: glavno besedo so imeli spet zastopniki tovarn in podjetij, šlo je za prestiž, za ugled v svetu. Šlo je za to. katera avtomobilska znamka bo bolje prodrla na svetovnem trgu. Nastala so nesoglasja in z njimi triletni odmor . .. Ljubelj se je umaknil v ozadje, motorji in avtomobili so na tej progi utihnili... In vendar — Ljubelj je znova oživel 28. avgusta 1931 . .. NOVI ORGANIZATORJI NA DELU Slo ie torej za borbo gospode — tedanjih lastnikov tovarn — med seboj na eni strani in za ponovno oživetie ideje pravih športnikov, ki poznajo le borbo z motorji na progah, za sekunde, minute, za dostojen športni uspeh. Tedaj je že deloval motoklub Ilirija v Ljubljani. Funkcionarji tega kluba so se dogovorili, začeli s pripravami in povabili k sodelovanju motoriste iz Hr-vatske, Srbije ter tudi iz inozemstva. Kaj pravi v svojih spominih o tem se vedno aktivni funkcionar avto-moto športa: »Motoklub Ilirija nas je povabil k sodelovanju. Z obema rokama smo sprejeli ponudbo in odšli na Ljubelj, na ta naš planinski vrh, na avtomobilsko cesto, ki upravičeno nosi naslov »najbolj strma avtobomilska cesta Evrope«. Nismo odklonili vabila, ker smo hoteli sodelovati pri ponovnem oživljenju pred štirimi leti začete zamisli naših motoristov.« Prav radi so se tudi Tržičani odzvali vabilu motokluba Ilirije in znova krepko poprijeli za delo, za čast motošporta, pa tudi za ngled Tržiča! POL KRAJŠA PROGA Nemalo presenečeni so prispeli prvi motoristi -že teden dni pred dirko v Tržič. Organizatorji so jih namreč oI>-vestili, da so skrajšali tekmovalno progo skoraj za polovico, na 5150 m. To J« vzbudilo med tekmovalci veliko zadovoljstvo, kajti proga je imela pravo športno dolžino, po vseh predpisih, enako za vse tekmovalce. Motoklub Ilirija je torej pravilno doumel potrebo po športnih tekmovanjih na gorskih progah. Pri »Ankelefa« je vte oživelo. Ves teden se je, dan za dnem, glasila veaela pesem ob hrupu motorjev, tekmovalci 80 Iz zgodovine ljubeljskih dirk preizkušali svoja vozila, funkcionarji motokluba in številni Tržičani so obnavljali progo, okolico, skratka ves Ljubelj. Pomembna osebnost sredi teh dogajanj je bil popularni Jaka Gorjanc, tedaj tehnični vodja pri motoklubu Ilirija. Vedno veder in pripravljen za razgovor je »padel v klešče« seveda najprej novinarjem: »Kako, Jaka, ali bo leto« prireditev uspela . ..?« »Napišite, da je Ljubelj ves oživel in da je pri nas te dni zelo veselo! Pa vendar, ne hvalite preveč, Če bi se slučajno kaj ponesrečilo. Potrudili se bomo, da bo vse v redu in prav. Sicer boste pa imeli po dirki dovolj gradiva za pisan ie . ,.« Skromen je bil Gorjanc, previden, in ni hotel vsega preveč »obešati na veliki zv°n«. Pa to ni nič pomagalo, motorji so bili prebnČni in njihovo brnenje Je poneslo ime Ljubelja v svet ... prijavili so se za to dirko tudi številni inozemci. LJUBELJ V MEGU ... Preselimo se torej za 25 let nazaj, v z50<*<>v*no • • • Oživimo spomin! ji .Ncdelia, 28. avgusta 1931 — dan dirke. Jutro je hladno, čeprav sredi poletja. Ljubelj jc zavit v gosto meglo. Rana jutianja ura je še, okoli »razstave« avtomobilov in motorjev raznih znamk - BS A, PUCH, JAP AJS, HAR-J^EY — se tare staro in mlado. Vsakdo noče strokovnjaško ugotavljati kvaliteto j f?n<5*!iivost vozil, reditelji imajo kar dosti d' la — Tržičani so pac tudi radovedni. bodo samo motorji, takšna je odločitev,« modrnje nekdo izmed radovednežev. In res, le motoristi so se pripravili. X daljavi, med gostim drevjem po strmi cesti, se čuje hrup motorjev. Dragocene so minute, treba jih je izkoristiti do začetka dirke: tekmovalci še in še preizkušajo svoje železne konje in cesto. Vračajo se v dolino mokri od megle iu znojni od napora... Ljubelj pa počasi odgrinja megleno zaveso, bliža se 15. ura dopoldne . .. ZABRNELI SO MOTORJI... V park-prostoru blizu starta Je na "■S •v?® 0*.iv«l0- Tekmovalci v usnjenih oblekah z jeklenimi čeladami na glavah se nervozno prestopajo, pregledujejo svoje motorje, češ: »Saj me ne boš razočaral...?« Ob njih se vrtijo funkcionarji, vsak s svojo nalogo. »lekmovalci, pripravite se na start!« nn «ai t0(i. i " r 0$ se zasliši glas napovedovalca. Na vrsti ^ivje vozi dalje. i Od nekod se je pokazala črnobela startna zastava s šahovskimi polji — starter se je pripravil na delo . .. »Tekmovalci, pripravite se na start!« e kategorija motorjev do 250 ccm. Ura ie točno 10. »Ej ga, Starič — »Leteči Kranjec« je tudi tuf« vprašnje vnet gledalec. Zamah! Start.. . Zabrneli so motorji, začel se je boj, borba ljudi z ljudmi in železnih robotov pod njimi — za sekunde, uspeh in čast! Drug za drugim hušknejo s startne črte tekmovalci, vsak z veliko željo izkazati se čim bolje in dostojno zastopati barve svojega kluba. Naporna vožnjfa po strmem klancu, toda v daljavi vabi planinski biser — Ljubelj. Torej čim hitreje k cilju! UROIč ... UROIC ... UROIč . .. V mirni gorski okolici odeti v zelenje dreves odmeva ropot motorjev, zdaj glasneje, zdaj nekoliko tiše. Ob cesti sedi skupina gledalcev. »Hm, to mora biti pa vražji napor, ej ga, kar svetijo se mu lica od znoja,« pripomni nekdo od njih. In res, prijazno sonce sveti na pokrajino, sveži gorski zrak pa se meša e vonjem po bencinu. Borba pa je ostra in napeta .. • »Zaključila se je dirka motorje* 250 ccm . . . Zmagovalec je postal Anto$ Uroič — Zagreb na Puchu v času 5:56.*' drugi je Avstrijec Kramer, tretji Stari* — Ilirija. . .,« se čuje glas napovedo" valca. Medtem pa ,že dirka nova skupin*’ motorji s prikolicami . .. krivini ceste se je sovozač vrge' po prikolici, skoraj se je z glavo dotak' »Uh . . . Kako je predrzen. Kaj, & se ubije,« zavrisne neka ženska. In tako se vrstijo kategorija za kate' gorijo. Spored je izčrpan, ljudje se *•" dovoljni razhajajo — videli so borb** pravo športno borbo. Toda ined junake ljubeljskih dirk je uvrstil Zagrebčan Uroič; kar trik** je bilo vpisano njegovo ime v knjil0 zmagovalcev: Uroič je zmagal v kategorijah tor jev 250 ccm, 150 in 500 ccm! PRVI REKORD časomerilci so se po končani dir^ zbrali na posvetu. Treua je bilo ugoto" viti najboljše čase v posameznih kat*' gorilah. V nižjih kategorijah je zmagoval«* kar stopnjeval izboljšanje časa na prog.1.' Od 5:56 mimo 5:50 do 5:41. To je b/1 prvi rekord ljubeljske proge, prvi kval*" tetni čas, dosežen na tej dirki. Ni čudno, če je Uroičevo ime ^ v spominu gledalcev, domačinov in t0" stov še dolgo zapisano s spoštovanjenJ* Uroič je postal ljubljenec občinstva tesno povezan z zgodovino Ljubelja.** To je bilo 28. avgusta 1931 •. • »PARTIZAN« NARODNI DOM V PETEK PREGLED DELA Društveni nastop »Partizana« tika. Skratka: pokazali bodo vs*> Narodni dom, ki bo 1. junija ob pestro vsebino dela v »Partiz0' 17.30 na letnem telovadišču v nu«, ki je za letošnji nastop pr*' Ljubljani, bo velik praznik pri- pravil nove telovadne točke, padnikov društva. 2e več mese- Ob nastopu bo društvo tud' cev pridno vadijo vsi oddelki društva, od najmlajših do najsta-rejših. Tega dne se zlasti veselijo pionirji in mladinci, ki bodo javno pokazali svojim sorodnikom in staršem, kaj delajo v društvu in česa so se že naučili. Na sporedu bo 15 točk, in sicer proste vaje, orodna telovadba in aitle- pokazalo, da je od lani dobilo le'1' no telovadišče drugačno podobo-S prostovoljnim delom so pripa^' niki Narodnega doma preuredi11 športne naprave, kar je prav tak° zahtevalo precej truda. Društvo vabi prijatelje telesne vzgoje, da si ogledajo to prireditev. J. V■ DNEVNE NOVICE Slovenska akademija znanosti ln •raetnosti obvešča, da bodo v petek, “ne 1. Junija 195« ob 10 dopoldne v ovorani Akademije branili doktorske ftaclje tovariši: Ing. Rajko Kav-in ing. Boris Lavrenčič, znanstve-“* sodelavca Kemičnega inštituta Borisa Kidriča«, ter Ing. Gorazd Mo-‘lorčič, strokovni sodelavec Inštituta hi°*efa Stefana«. Ing. Rajko Kavčič “° branil disertacijo s temo »Narava organskega žvepla v raškem premo-ing. Boris Lavrenčič s temo Prispevek k reologiji posameznih Premogov in njihovih mešanic v temperaturnem intervalu plastičnega sta-ln8' Gorazd Mohorčič pa s temo .“'^'Ispevek k sintezi nitastih velemo->ekui. — Polimerizacija acenaftilena«. Dekanat Medicinske fakultete v Ljubljani sporoča, da so objavljeni na “Slasni deski dekanata biografski in bibliografski podatki prosilcev za asistentska mesta na Medicinski fakulteti. Kulturni klub ljubljanske mladine 'Plesna skupina) prireja nocoj ob 20 Ja vrtu JLA »Večer ljudskih plesov«. ”a programu so plesi in pesmi vseh Jugoslovanskih narodov. Skupina na-"JPa v originalnih narodnih nošah. V Pnmeru slabega vremena bo prireditev naslednji dan ob isti url na istem Prostoru. Vstopnice po 60 din, za dijake po 30 din, so v predprodaji na ?krajnem komiteju LMS, Resljeva 9, “h 12 V. NARODNO GLEDALIŠČE . DRAMA r*S', 30. maja ob 15: gostuje Moskovsko hudožestveno akademsko gledališče ZSSR »M. Gorki«; Koncertna izvedba odlomkov iz klasičnih predstav MHAT: 1. Lev Nikolajevič Tolstoj: »Ana Kareni-R»«. 2. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Mrtve duše«. Izven in za podeželje- (v opernem gledališču.) Ob 20; gostuje Moskovsko hudože-»tveno akademsko gledališče ZSSR »M. Gorki«: Lev Nikolajevič Tolstoj; »sadovi prosvetljenosti«. Izven ln za podeželje. (V opernem gledališču.) • Ob 20; (v Drami): Cankar: »Hlapci«, p Abonma H. .L ’ 31 • maJa ob 19.30: gostuje Moskovsko hudožestveno akademsko gledališče ZSSR »M. Gorki«: Anton Pavlovič Cehov; »Tri sestre«, izven n za podeželje. (V opernem gleda-p ilsCu.) et?k, l. junija ob 20: Ivan Cankar: R ‘Hlapci«. Abonma K. °°bota, 2. junija ob 20: Giraudoux: »Norica iz Challlota«. Izven ln za •. Podeželje. “edeija, 3. junija ob 20: Giraudoux: »Norica iz Chaillota«. Izven in za Podeželje, vodstvo MHAT Je na ponovno proš-rp® Drame SNG pristalo na to, da kljub t ,.hlni tehničnim oviram uprizori v hA. liani tudi »Tri sestre« A. P. Ce-z»* G°stovanJe MHAT v Ljubljani Je t,?10 Podaljšano do 31. maja, ko bodo str« 30 v °Perl na sporedu »Tri se-«1 ?*• Vstopnice so v prodaji pri dnevni niagajnl. Opozarjamo, da Je začetek cdstave »Treh sester« ob 19.30. OPERA Sreda, 30. maja ob 15: Gostovanje MHAT. Ob 20: Gostovanje MHAT. Četrtek, 31. maja ob 19.30: Gostovanje MHAT. Petek, l. junija ob 15.30: Švara: »Kleopatra«. Abonma red Petek popoldanski. Sobota, 2. junija ob 20: Martinu: »Ženitev«; Puccini: »Gianni Schicchl«. Abonma G. Nedelja, 3. Junija ob 20: Švara: »Kleopatra«. Abonma E. Zaradi bližnjega odhoda Opere na Gostovanje v Holandijo ln da bi mogla Opera izpolniti pred nastopom te turneje svoje obveznosti do abonentov, je potrebno, da dobijo abonenti reda E izjemoma predstavo v nedeljo, dne 3. junija. Tudi naslednjo nedeljo bo predstava za abonente, predvidoma reda B. Abonente teh dveh redov naprošamo, da vzamejo to z razumevanjem na znanje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 30. maja ob 20: A. Salacrou: »Življenje ni resno«. — Abonma LMS II. Četrtek, 31. maja ob 20: A. Salacrou: »Življenje ni resno«. Abonma TSS-I. Petek, 1. Junija ob 20: F. G. Lorca: »Mariana Pineda«. Abonma LMS-I. Sobota, 2. junija ob 20: A. Salacrou: »Življenje ni resno«. Izven. Nedelja, 3. Junijš ob 20: F. G. Lorca: »Mariana Pineda«. Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Petek, 1. junija ob 17 ln 20: Popovič-Pregarc-Delak: »Jara meščanka«, veseloigra. Gostovanje v Novem mestu. 6obota, 2. junija ob 20: Popovič-Pre-garc-Delak: »Jara meščanka«, veseloigra. Gostovanje v Kostanjevici. Nedelja, 3. junija ob 16 in 20: Finžgar: »Divji lovec«, ljudska igra. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon št. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 2. junija ob 17: Pengov-Simon-čič: »Zlata ribica«; ob 20.30: Taufer-Novy: »Mojca ln živali«. Za odrasle. Nedelja, 3. junija ob 11: Kuret: »Obuti maček«. Prodaja vstopnic za vse predstave od četrtka dalje od 10—12 v Upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva cesta 28, telefon 32-020 ln pol ure pred pričetkom vsake predstave pri gledališki blagajni. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Sobota, 2. Junija ob 20 premiera. Izven. Na prostem na Pungartu, v primeru slabega vremena ob istem času v gledališču — Carlo Goldoni: »Lažnivec, veseloigra v treh dej. režija ing. arh. Viktor Molka. Nedelja, 3. Junija ob 20. Izven, predstava na prostem na Pungartu, v primeru slabega vremena ob istem času v gledališču — Carlo Goldoni: »Lažnivec«, veseloigra v trej dej. Torek, 5. junija ob 20 predstava na prostem na Pungartu, v primeru slabega vremena ob istem času v gledališču. Četrtek, 7. junija ob 16 predstava v gledališču za strokovne šole mesta Kranja. Carlo Goldoni: »Lažnivec«, veseloigra v treh dejanjih. Sobota, 9. junija ob 20: Predstava na prostem na Pungartu, v primeru slabega vremena ob istem času v gledališču. Carlo Goldoni: »Lažnivec«, veseloigra v treh dejanjih. Nedelja, 10. junija ob 10 dopoldne matineja za šole; ob 16 — izven, gostovanje v Železnikih — Grlm-Skufca: »Janko ln Metka«, pravljica v treh dejanjih. KINO »STORZlC«: Premiera ameriškega barvnega filma: »Karneval v Teksasu«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Esther Willlams, Howard Keel, Red Skelton ln Ann Milller. Prodaja vstopnic od 17 dalje. LETNI KINO »PARTIZAN«: Premiera ameriškega filma: »Gospa Min-nlver«. Predstava ob 20.15. V glavni vlogi Greer Garson, Walter Pldgeon ln Teresa Wrlght. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MARIR0RSKE VESTI SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 30. maja ob 20: Polič: »Deseti brat«. Red A. Nekaj sedežev in stojišč v prodaji. Četrtek, 31. maja ob 20: Glraudoux: »Siegfried«. Red ZlS. KINO UDARNIK: Ameriški barvni film: »Vojna svetov«. I Umetnostna galerija. Spomladanska razstava mariborskih likovnih umetnikov. Razstava bo odprta do 10. Junija dnevno od 10—16. CELJSKE VESTI Mestna ljudska knjižnica v Celju obvešča svoje člane, da bo od 1. junija 1956 dalje poslovala za bralce v ponedeljkih, sredah ln petkih od 13 do 18, v torkih, četrtkih in sobotah od 7 do 12. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 1. Junija ob 14.30 ln 20: Puškln-Treves: »Nesmrtni don Juan«. Gostovanje v Brežicah. Sobota, 2. junija ob 20: Denis Fon-vlzin: »Brigadir«. Izven — v korist I sindikata. Nedelja, 3. junija ob 14: Denis Fon-vlzin: »Brigadir«. — Gostovanje v Topolšici: KINO »UNION«: Ameriški film: »Strah«. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«: Italijanski barvni film: »Turek Napolltanec«. Predstavi ob 18.15 ln 20.15. IZ 2ALCA KINO Francoski film: »Lisbonske noči«. Predstava ob 20. IZ D0M2AL Iz Šoštanja KINO Švedski film; »Tat ljubezni«. Predstavi ob 18 in 20. ZRLEDA KINO Ameriški film: »Neumne sanje«. Predstavi ob 18 ln 20.30. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA - CENTER«: Jugoslov. film: »Milijoni na otoku«. V glavni vlogi Metka Gabrijelčič. »SVOBODA-DOBRNA«: Francoski barvni film: »Alarm na Jugu«. Predstavi ob 17 ln 19. I N VEST IMPORT PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ OPREME BEOGRAD — TERAZIJE 5 obvešča svoje poslovne prijatelje da je preneslo svoj žiro račun na Jugoslovansko banko za zunanjo trgovino — podružnica v Beogradu in je nova številka tekočega računa 10-JUB-6/T-85 1958 Protiperonospoma služba Poročilo za dne 29. maja Srednja dnevna temperatura se Je v vinogradih Slovenije gibala med 18 ln 20 stopinj Celzija. Maksimalna temperatura se Je dvignila do 28 stopinj, minimalna pa med 10 ln 15 stopinj Celzija. Padavin ni bilo. Napoved: Visoka srednja dnevna temperatura, predvsem pa ugodna minimalna temperatura ter visoka relativna zračna vlaga na Primorskem pospešujejo razvoj peronospore. Zaradi tega ponovno opozarjamo vinogradnike okolice Kopra, Skocija-na pri Kopru, Izole, Šmarja nad Koprom, Cmega kala ln Kubeda, naj končajo s prvim škropljenjem svojih vinogradov do 1. Junija. Zaključno s 1. Junijem pa naj končajo prvo škropljenje vinogradniki Goriških brd, okolice Šempetra pri Gorici, Branika, Vrtojbe, Volčje drage, Ajševice ln Ajdovščine. Vinogradniki ostalih vinogradniških okolišev naj bodo pripravljeni, ker bomo v kratkem objavili čas prvega škropljenja tudi za ostale kraje. Naprošamo vinogradnike, naj zasledujejo v svojih vinogradih prve znake peronospore in jih takoj sporočijo Kmetijskemu inštitutu LRS v Ljubljani. Kmetijski inštitut LRS. KINO »KAJUH«: Francoski film: »Človek mojega življenja«. Predstava ob 20. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Ameriški barvni film: »Pogumen kot Lassie«. Predstava ob 19. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: Italijanski film: »O. K. Neron«. DBOBN1 OGLASI PRODAMO ALI ZAMENJAMO kombiniran mizarski stroj (poravnalni, debelinski skobeljnik, krožna žaga, vrtalnik) za težak debelinski skobeljni stroj širine 400—500 mm. — Planica-šport, Ljubljana, Llkozar-jeva 10. 2140 TRAKTORSKO PRIKOLICO TAM, nosilnost 3 tone, v dobrem stanju — prodamo. Pojasnila se dobe pri Kmetijski zadrugi Leslčno-Drensko-rebro, p. Lesično. 2141 UGODNO PRODAM skoraj novo kompletno hladilno napravo v brezhibnem stanju za 25 kubičnih metrov ohlajevalne prostornine. — Naprava sestoji iz kompresorja z elektromotorjem, hladilnega registra z zveznimi cevmi ter avtomatičnim temperaturnim regulatorjem za vklop in izklop kompresorja. — Golob Janez, Podmllščakova 31. Ugodno je naprodaj 1-tonski tovorni avtomobil v dobrem stanju, registriran v letu 1956. PODJETJE »PLANINA«, CELJE 153 FAKULTETNI SVET PRAVNE FAKULTETE V SARAJEVU razpisuje NATEČAJ za izbiro predavateljev ln fakultetnih aodelavoev I. Za predavatelja rednega ali izrednega profesorja oziroma docenta za predmet: 1. Zgodovina države in prava narodov FLRJ 2. Družinsko dedno pravo 3. Kazensko-procesno pravo 4. Administrativno pravo 5. Gospodarsko pravo II- Po enega fakultetnega sodelavca — asistenta za predmete: 1- Rimsko pravo , . 2. Ustavno pravo 3. Administrativno pravo 4. Delovno pravo 5. Gospodarsko pravo 6. Civilno sodni postopek III. Po enega strokovnega sodelavca in asistenta za kriminološki inštitut. Prijave za natečaj (kolkovane 8 180 din) vložite sekretariatu Pravne fakultete v Sarajevu, Obala 7, pritličje, v roku 21 dni po objavi tega oglasa. Prijavi priložite življenjepis, podatke o dosedanjem službovanju ter znanstvena ln strokovna dela. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz splošnega zakona o univerzah (Uradni list FLRJ 27-1954) za fakultetne sodelavce pa pogoje po odloku o pogojih za Izbiro fakultetnih Sodelavcev (Uradni list LR BiH 5-55). Za mesta, ki ne bodo takoj izpolnjena, ostane odprt natečaj do konca leta. Pravna fakulteta v Sarajevu št. 1943. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO -KOMUNA' Francoski film ,Moški so takšni' Tednik »Filmske novosti št. 21«. Predstave ob 16, 18 ln 20.30. V glavni vlogi Jean-Mario Amato in Jean Bel-langer. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje. KINO »TRIGLAV« •1 Ameriški barvni film HONDO V glavni vlogi: John Wayne, Geral-dine Page in Michael Pate. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. KItio »UNION«: Ameriški barvni film: »Mirni človek«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 ln 21. — V glavni vlogi John Wayne. KINO »VIC«: V okviru tedna sovjetskega filma predvajamo: sovjetski barvnffilm: »Mati«. Tednik: Lov na tigre. Predstave ob 16, 18 ln 20.30. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln od 14 dalje. KINO »SOCA«: Ameriški barvni film: »Mirni človek«. Predstavi ob 17 in 19.30. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. KINO »SLOGA« Ameriški film »DIVJI VETER« Predstave ob 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Gary Cooper ln Ruth Roman. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Francoski film: »Moški so takšni«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »LITOSTROJ«; Ob 18: Jugosl. film: »Lažni car«. Ob 20 ameriški film: »Streljaj prvi«. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za mladino angleški barvni film: »Vzpon na Everest«. Predstava ob 14. KINO »SISKA« Nemški film »Podanik« V glavni vlogi: Werner Petera ln Gertrud Bergman. Predstave ob 16, 18 ln 29. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »STAKL0« STEKLARSKO IN STEKLOBRUSASKO PODJETJE ZAGREB, PETRETICEV TRG 2 poziva vse delavce in uslužbence, ki niso več v delovnem odnosu z našim podjetjem, imajo pa pravico do deleža piri končni razdelitvi plač iz dobička za leto 1955 naj se javijo temu podjetju zaradi uveljavitve svoje pravice. Po treh mesecih od dneva objave izgube delavci in uslužbenci, ki se niso prijavili - gospodarski organizaciji pravico do svojega deleža pri razdelitvi plač iz dobička. 649 iinHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinnRiitmin iniiiiiiniiiiiimiinnniinniiinHiimniiiiiiKHiinnnmnnffluun^i Strojna tovarna Trbovlje ZNIŽUJE CENE sledečih svojih rudarskih proizvodov od 1. junija 1956 dalje. Naziv %.. Enoverižnl strgalni transporter tipe EVT — 120 m Veriga za EVT — 120 m Enoverižni strgalni transporter tipe EVT — 60. L - 40 m Veriga za EVT — 60 m Rfeduktor DSC — 2, 13.5 kW Udarni drobilec IZ-I Udarni drobilec IZ-II Rezervni deli (IZ-I) Rezervni deli (IZ-II) Prenosni transporter tipe TPN-406 Prenosni transporter tipe TPN-408 Prevozni transporter tipe TPV-508 Prevozni transporter tipe TPV-510 Prevozni transporter tipe TPV-512 Obveščamo vse cenjene interesente, da imamo v letu 1956 še določene možnosti za zaključevanje pogodb za gornje proizvode. V zvezi s tem prosimo, da nam čtmprej javite vale potrebe zaradi ugodnih dobavnih rokov. Zahtevajte naše ponudbe in prospekte naših strojev za opremo rudnikov, separacij in gradbene industrije. "iiiniiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiininiiiiiiiiiiii iiim Enota Dosedanja Nova cena cena din din kom. 9,122.000 7,100.000 kom. 15.000 12.000 kom. 2,990.000 2,700.000 kom. 12.000 9.500 kom. 865.000 750.000 kom. 2,750.000 2,500.000 kom. 5,000.000 4,500.000 kom. 198.200 185.000 kom. 419.500 350.000 kom. 1,050.000 880.000 kom. 1,350.000 1,250.000 kom. 1,850.000 1,500.000 kom. 2,150.000 1,750.000 kom. 2,550.000 2,100.000 MANNING O'BRINE Oo živeti e na Mauritiusu 69 ROMAN Ko sva se srečala drugič, ste govorili o Keniji, in tedaj sem obujati spomine. Razmišljal pa sem o drugih stvareh, tako so ubrale moje misli drugo smer. Sele pozneje, ko je kazalo, a je afera Krebs naposled končana, sem začel ponovno misliti na f°lkovnika Fortescueja. Spomnil sem se Mombase in vesti v ne-časniku. Nekje je bila nekakšna zveza. Pisal sem pismo čas-.Mombasa Times* in vprašal uredništvo, ali so kdaj priobčili ^j o nekem polkovniku Fortescueju. Odgovorili so mi tako, da so ^ Poslali izrezek s poročilom o nesreči na lovu, kakršne se doga-k*jo na lovih na visoko divjad, zadet pa je bil polkovnik Fartescue. pa je še nekaj, kar me je osupnilo. Govorili ste o Casertl 111 0 glavnem štabu feldmaršala Alexandra. Vzlic dolžnemu spošto-Vghju do tega vojaka je večina nas, ki smo bili tam, govorila o ^iem kot o generalu, ne pa feldmaršalu Alexandru, Caserta pa je znana pod imenom .Alejcov štab*. To Je na videz malenkost, 0,39 mene je napotila ta malenkost na razmišljanje. Potem pa VaS obraz. Tudi ta obraz mi je bil znan. Potrebno je bilo samo, a sem ga takoj spoznal po fotografiji, na kateri so bili de Mont- reuU in Unsacher, znan bolj pod imenom Silvaner, in ostali izdajalci. Sedeli so v skupini okoli mize blizu kamere. Toda na tej fotografiji ste tudi vi. Za njimi. Videti ni ne vašega obraza, ne profila, pač pa človek takoj opazi vaš tilnik im ušesa. A ko sem vas videl prvikrat, sem videl samo vaš tilnik im ušesa. Ne trdim pa, da sem se takoj spomnil, kdo ste. Kopijo fotografije sem poslal nekemu prijatelju v Francijo, ki je oficir v obveščevalni službi francoskega generalštaba. Fotografija je prispela nazaj na Mauri-chis, vaša glava pa je bila zaokrožena. Pisali so, da ste mrtvi. Ja, Krebs, v kartotekah ste bili mrtvi... In zato smo prispeli sem... ali bolje rečeno: 6em prispel sem... skozi tale vrata...« Vstal sem im nameril revolver naravnost v njegove prsi. Med svojim govorom sem ga napeto gledal in opazil sem, da postaja čedalje starejši Lica so se mu povesila, na obrazu so se mu pojavile globoke gube, čelo pa mu je oblil mrzel pot. »Menda ne boste...« je začel 6 hripavim glasom. Zlobno sem se nasmehnil. »Gotovo ste hoteli vprašati... menda vas ne bom hladnokrvno ustrelil. To ni pošteno, ni nepristrano, kajne? Hm... morda imate prav. Ne bom vas ubil lastnoročno. To tudi ni potrebno. Cez nekaj minut prispe Renč s policijo. Ne bi hotel krvniku od jesti zaslužene nagrade ... Ne, dragi prijatelj, okusiti boste morali nekaj drugega.« »Koliko? ... lahko.. .* »Da bi me podkupili? Ja, to bi lahko storili... če imate pri sebi dovolj gotovine. Denimo tistih petnajst tisoč dolarjev, ki ste jih ukradli de Montreuilu?« »2e prav. Vstanite!« Počasi je vstal in stoje obstal. »Stopite k steni in stojte z obrazom proti njej,« sem rekeL »Dvignite roke, pritisnite dlani na zid, noge pa razkrečite. Ne poskušajte nobene neumnosti, ker bi utegnil spremeniti svoje mnenje.« Krebs je storil vse, kar sem mu ukazal! Našel sem ključ od predalčka, ga odprl in vzel iz njega tri svežnje bankovcev po petdeset dolarjev. Položil sem jih v velik ovitek, ležeč na pisalni mizi, in jih spravil v žep. Potem sem znova dvignil revolver in zaklical: »Pridite sem, Krebs!« Takoj je ubogal, toda zaustavil sem ga sredi sobe. Njegova lica so bila spet čvrsta, gube so jele polagoma izginjati, iz oči pa mu je odsevalo upanje. »Pustite me, da se oblečem, in odidem ...« je začel Krebs. »Kaj ste znoreli?« sem odgovoril porogljivo. »Toda... toda ... najin dogovor...« »Dogovor? Z vami nisem sklenil nobenega dogovora. Sami ste mi ponudili denar, ki ste ga ukradli de Montreuilu in ki pripada njegovi ženi. Privolil sem. To je laže kakor preiskovati vaše stanovanje. To je tudi prihranilo manjše nevšečnosti Solangi, ki bi morala oblastem dokazovati, da je to res njen depar. Tako pa ji ga izročim čez tri dni v Parizu. Midva bova potovala bržčas z istim letalom, ker so se francoske oblasti že obrnile na portugalske, da vas izroče. Sodili vam bodo tam, kjer ste storili svoje zločine. Sodili vam bodo po zakonu in zadene vas kazen, ki jo predpisuje zakon, ne pa kakor ste sodili vi in izvrševali obsodbe, ki ste Jih izrekali sami.« ft4 Izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska »Pravica«, Ljubljana Kopitarjeva ulica 6/III. telefon št 39-181 - Notranjepolitična - SfP^araka rubrika telefon štev 21-613 in^ulturna ^bnka telefon št 21-887 Nazorjeva ulica 10/11 — Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase št. 31-030 — Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 Mesečna lna 250 dirh za tul ino 500 din - Tekočirači^TM-KB-l-Z-1393 - poštni predal 42 - Tisk tiskarne Ljudske pravice« - Poštnina plačana v gotovini - Rokopisi se ne vračajo ■a Legenda: Deveti maj Ida 196-m praznovali zavezniki kot dan končne zmage nad sovražnikom. V Jngoslanji je ljudska vojska še šest dni bfla srdite poje z močnimi sovražnimi silami. Iz istih dni izvirajo tndi prve slike, med katerimi druga prikazuje prizor iz romne množice kakih 200.000 ujetih itlerjevih vojakov v Sloveniji, širom po vsej deželi so ljudje svečano praznovali osvoboditev, za katero je ljudstvo iz vseh krajev, boreč se tudi za svobodo ostalih, prispevalo največje žrtve in tako položilo čvrste bratske temelje bodoče države enotnosti in enakopravnosti. O enotnosti, o borbi, o življenju in svobodni deželi, ki bo gradila socializem, so govorili tiste dni leta 1945 tovariš Tito v Beogradu, tovariš Kidrič v Ljubljani in drugi voditelji v ostalih krajih. Velika borba je rodila veliko delo — novo državo, demokratično federativno Jugoslavijo, ki je dobila z novo ustavo ime Federativna ljudska republika Jugoslavija. Na šesti sliki vidimo akademika Sinišo Stankoviča v Ljudski skupščini, ko bere odlok o razglasitvi FLRJ. Radost ob tem svečanem dogodku se zrcali na obrazih tovarišev Tita, Kardelja in ostalih navzočih (sedma slika), kakor je prišla živo do izraza tudi v vseh krajin naše države. Na velikanskem pogorišču, kakršno je bilo vsa štiri leta vsa Jugoslavija, si videl prva leta po vojni na vsakem koraku slike vojnega opustošenja, o katerih priča osma slika samo simbolično. Veliko delo je čakalo mladino in odrasle iz vrst vseh narodov enakopravne jugoslovansko skupnosti. Polet obnove, iz katere dobe izvirajo^ tudi zaključne slike, je še bolj zbližal in strnil narode, ki so malone golih rok začeli nov boj z zaostalostjo, za obnovo in izgradnjo Ererojene dežele. Z zvoki vojnih pesmi, i so trajno ostale v srcu ljudstva, so se zlile nove pesmi dela — pesmi o mladinskih brigadah, o novih cestah, o tovarnah, o šolah, o novih ljudeh in novem življenju. Nad novim delom obnove in socialistične izgradnje, ki se je porajalo in Eoganjalo globoke korenine, sta spet edela Partija in Tito. Ljudstvo, Partija in Tito so ostali tudi v tem novem delu nerazdružljivo povezani. Tovariša Tita vidimo na deseti sliki, ko pregleduje leta 1946 mladinsko progo Brčko— BanovičL Scenarij: Tihomir Stanojevič Režija: Boško Vučinič Tihomir Stanojevič Iz filma o življenju in delu JOSIPA BROZA-TITA Dokumenti življenja Šest dni dlje kakor njeni zavezniki se je borila jugoslovanska vojska, sprejeta povsod radostno med ljudstvom, ki mu je prinašala svobodo... do izmučene Istre, Primorske in Trsta. V zaključnih bojih je padlo kakih 200.000 sovražnih vojakov in približno toliko je bilo ujetih. Neštete žrtve, milijon in sedem sto tisoč sinov in hčera, je bilo maščevanih. * Ne da bi pozabilo na tiste, ki so ostali na trnovih poteh vojne, je ljudstvo praznovalo zmago. Novo življenje je klilo v velikem praznovanju širom po deželi, dihalo iz tesnega stika med ljudstvom in ljudmi, ki so skupaj z njim ustvarjali to življenje. * Surova vojna je zapustila za sebag neštete sledove. Spričo pogorišč požganih vosi in mest, spričo porušenih železniških mostov ni bilo časa za premor. S pesmijo na ustih in še enkraž,golih rok so začeli mladi in odrasfi v delovnih bojih pisati drugo poglavje zgodovine in revolucije — poglavje obnove m*so-cialistične izgradnje.