briška Domovi ima
AMCmCAN IN SPfMT fORiMN IN LANGUAO« ONLY
NO,
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 16, 1966
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXTV — VOL. LXIV
LeSafske izpite v Vislrsamu ? denarju
Obrambni tajnik McNamara je dejal v Kongresu, da ra čuna z izgubo okoli 580 letal na leto, kar pomeni v denarju 1.2 bilijona dolarjev.
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden so izgubile Združene države' v letalskih napadih na vojaške cilje v Severnem Vietnamu skupno 15 letal, več kot katerikoli drugi teden, odkar so z napadi začele. Prav to je vzbudil posebno pozornost za letalske izgube. V tem pogledu je dal obrambni tajnik McNamara pred senatnim odborom za nakazila v začetku meseca posebno izjavo, v kateri trdi, da moramo računati z izgubo okoli 580 letal v Severnem Vietnamu na leto.
Vsako letalo stane okoli 2 milijona dolarjev, skupno bo torej v finančnem pogledu izguba o-koli 1.2 bilijona. Obrambni taj nik je dejal, da je v proračunu za narodno obrambo za tekoče leto, ki obsega 58 bilijonov, dovolj sredstev za nova letala, ki jih bo dežela potrebovala v Vietnamu. Pripomnil je, da so bile izgube letal doslej manjše, kot so predvidevali.
McNamarin račun na povprečno izgubo 580 letal je bil izdelan na temelju dosedanjih izgub. Nihče ne more jamčiti, da je bilo pri njegovem sestavljanju upoštevano vse. Položaj bi se bj-stveno spremenil, če bi se Rusi odločili poslati v Vietnam svoja moderna lovska jet letala in svoje najboljše protiletalske rakete in k vsemu orožju dodali še svoje “prostovoljce”. Na to nihče ne računa in upajmo, da do tega ne Pride, čeprav nihče tega ne more jamčiti.
Bolj ko vprašanje nadomestila letal je važno in pereče vprašanje nadomestila letalcev. Njihovo vežbanje je dolgotrajno in naporno. Današnji letalci so pravi strokovnjaki v primeri s te-ttn v drugi svetovni vojni.
Novi grobovi
Karolina Sepetauc
Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrla v Holy Family Cancer Home Karolina Sepetauc s 1003 E. 66 St., stara 59 let, rojena v vasi Črešnjice, fara Cerklje ob Krki, od koder je prišla 1. 1952. Tukaj zapušča moža Jožeta in hčer Pavlo, v starem kraju pa brata Franceta in Antona Kavčiča ter sestri Rezko in Marijo. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer ob sedmih.
SCjf se je premislil
SAIGON, J. Viet. — Ministrski predsednik general Ky se je vrnil z obiska v Manili, kjer je časnikarjem trdil, da bo treba vojskovanje prenesti tudi v Severni Vietnam in da bo v par letih Južni Vietnam že sam dosti močen, da opravi posel s se-vernovietnamskimi k o munisti. Ko pa se je vrnil domov in so ga časnikarji začeli spraševati, kaj naj njegove izjave pomenijo, je svoji bahariji v Manili dal tako tolmačenje, da je vse skupaj dejansko preklical.
Ne bi tega omenili, ako bi taktika generala Kyja podrla sum, da na izjave azijskih politikov ni treba dati kaj prida, ker navadno niso preveč resne.
Isto velja tudi za princa Siha-nuka. Je najprvo pristal, da ga jeseni obišče naš državni podtajnik Harriman, sedaj pa je povabilo “preklical”. Zjezil se je nad Ameriko radi bombardiranja nekega naselka ob kambod-žansko-vietnamski seji, ki pa v podrobnostih še ni razjasnjeno. Treba je namreč še dognati, kam spada naselek in čigava letala so ga bombardirala. Predno bo vse to dognano, si pa Sihanuk še lahko premisli, ali bo prišel znova do prepričanja, da bi mu pogovor s Harrimanom utegnil koristiti.
Taka je pač diplomacija v Aziji-
Slrah druži ljudi
Nova Zelandija p r e udarja zaradi zunanje nevarnosti tesnejšo povezavo z Avstralijo.
AUCKLAND, N. Z. — To pravilo velja že od nekdaj in povsod, na primer sedaj v Novi Zelandiji. Nova Zelandija je mala dežela, meri samo nekaj nac 100,000 kvadratnih milj in ima 2.7 milijona prebivalcev. Zato pa ima sosedna Avstralija skoraj tri milijone kvadratnih milj in 11.5 milijonov prebivalcev. Je torej lahko razumljivo, da mala Nova Zelandija gleda z nezaupanjem na Avstralijo. Torej nekako tako kot Kanada na Ameriko. Ko so se vse avstralske države združile v federacijo, se Nova Zelandija ni hotela pridružiti.
Danes piha tam drug veter. Obe deželi s skrbjo gledata, kaj se godi v jugovzhodni Aziji, pred očmi jima je posebno nevarna zunanja politika kitajskih komunistov. Zato so politiki Nove Zelandije naenkrat pokazali dosti simpatij do Avstralije in začeli govoriti ne ravno o integraciji, ampak vsaj o iskanju točk, ki družijo obe deželi. Najbolj so za take ideje vneti voditelji narodne obrambe v Novi Zelandiji.
Oboževanje kitajskega tovariša Mao postaja prenapeto
^GNIO, Jap. — Zdi se, da je Za ne'katere kitajske komuniste P 0 st a 1 o oboževanje voditelja vtao že pretirano. Zgodilo se je Namreč v Peipingu tole: Časopi-Sl so imeli v svojih prvih jutra-jRih izdajah obširna poročila, ako se je Mao pokazal pred pa-glavnega komunističnega 0 bora in tam sprožil vihar navdušenja. Opisi v časnikih so . 1 * taki> da so ljudje kar pono-v6 1 od veselja. O tem je poro-a o tudi radijsko omrežje. Po-etn se je pa moralo nategoma e aj zgoditi. Vse prve izdaje jutranjih časopisov so “nekje za-a e in niso prišle naprodaj. Promet so prišle šele poznejše zdaje, ki pa tovariša Mao niti omenjale niso.
Kitajci popravljajo proge v Severnem Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — Poročila iz ameriških virov trdijo, da popravlja od 30,000 do 50,000 Kitajcev železniške proge, ki jih vedno znova razbijajo ameriška letala.
Tudi statistika potrjuje črnsko revščino
WASHINGTON, D.C. — Letni družinski dohodek $3,000 je po splošnem mnenju meja med revščino in skromnostjo v ameriške ž i v 1 j enskem standardu. Družina, ki ima manj dohodkov, je revna; ako jih ima nad $3,000, je na spodnjem klinu ameriškega blagostanja.
Ako vpoštevamo to mejo, nam številke ljudskega štetja za lansko leto povedo, da je med črnskimi družinami 36%, ki imajo manj letnih dohodkov kot $3,000, med belimi družinami jih je samo 14%. Med 43.5 milijoni belih družin jih je samo 6.3 milijonov, ki imajo letne dohodke pod $3,000, med 4.8 milijoni črnskih družin jih je pa 1.7 milijon.
Lani so bili povprečni družinski letni dohodki $6,882. Pri črnskih družinah so znašali samo $3,971, pri belih pa $7,170. Meja za srednje blagostanje se je pa pomaknila na letnih $10,000; take dohodke ima že vsaka četrta ameriška družina.
Seveda je pri teh številkah
Iz slov. naselbin
LORAIN, O. — V soboto so položili k večnemu počitku 50 let starega Louisa R. Matičiča, ki je umrl v Elyria Memorial Hospital zadet od srčne kapi. Pokojni je bil zaposlen kot strojnik pri Avon Lake občini, živel pa je na 5340 Broadway Lorainu. Zapustil je ženo So-phio, hčer Elaino, sina Louisa, mater Mrs. Louise Matičič (Huntington Beach, Calif.), sestro Mrs. James Foster (Hunting-ton Beach, Calif.), brata Franka in Williama. Pokojnik je bil znan kot vnet igralec golfa. Bil je član SDZ št. 60.
Gospodinje v ZSSR zahtevajo pokojnine
MOSKVA, ZSSR. — Gospodinje v Sovjetski zvezi niso zadovoljne s svojim položajem. Pravijo, da imajo samo dolžnosti, pravic pa nobenih. Celo služkinjam se godi boljše, ker te imajo svojo unijo in svoje določene pravice. Med temi so počitnice, plača za bolezen, plačani prazniki itd. Gospodinje vsega tega nimajo.
Neka Moskovčanka je v pismu istu Izvestia zahtevala, da ženske, ki ne morejo zbrati potrebnih 20 let za pokojnino v redni službi, dobe pravico, da vanje vštejejo leta, ko so skrbele za družino in vzrejale in vzgajale otroke.
Neka druga žen : v pismu na isti listi predlaga f krajšanje delovnih ur za poročene žene in vsaj vsakih 14 dni en prosti “družinski dan”. Večina ljudi v Sovjetski zvezi namreč še vedno dela 6 dni, toda skupno le 41 ur. Sedaj preskušajo uvedbo 5-dnevnega delovnega tedna, pa so ohranili še vedno 41 ur dela.
Neka poročena žena je zahtevala, naj bi zakonci brez otrok začeli plačevati “davek za zakonce brez otrok” šele 9 mesecev ali eno leto po poroki. List pravi, da je ta zahteva upravičena. Čemu naj plačuje žena davek za to, ker nima otrok, že me-ses po poroki? sprašuje list.
ženske žive dalj
WASHINGTON, D.C. — Povprečno žive ženske belega rodu v Združenih državah okoli 6 let dalj kot moški.
S0DISCE PREPOVEDALO KONGRESU ZASLIŠEVANJE
Zvezno sodišče je prepovedalo odboru Predstavniškega doma za neameriške dejavnosti zasliševanje v zvezi z razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva kaznovanje tistih, ki se zavzemajo za podpiranje sovražnikov ZDA, katerimi so te v oboroženem spopadu.
WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik je včeraj izdal odredbo, ki prepoveduje Domovemu odboru za neameriške dejavnosti zasliševanje v zvezi z zakonskim predlogom, ki predvideva kaznovanje ljudi v naši deželi, ki bi se zavzemali za podpiranje ali podpirali tiste, ki so v oboro-ženem sporu z Združenimi državami. Tričlansko prizivno sodišče je sinoči odločitev sodnika pustilo veljati. Odločitev sodnika H. F. Corcorana je brez primera, na to je opozoril tudi zastopnik državnega pravosodnega tajništva, ki je nastopil proti odredbi. Odločitev sodnika je povzročila silno n e vol jo v Kongresu. Člani Predstavniškega doma trdijo, da je odločitev sodišča v nasprotju z načelom ustave o delitvi oblasti.	..
Osnovno pravno načelo ameriške ustave je delitev oblasti, zakonodajne, izvršne in sodne. Brez te delitve svoboda dežele ne more biti primerno zavarovana. Vse tri oblasti so se tega načela strogo držale, zlasti ljubosumno ga je čuval Kongres.
zadnjih letih je bilo ponovno mogoče slišati pritožbe, da si Vrhovno zvezno sodišče lasti zakonodajno oblast s tem, da tolmači posamezne zakone v obliki in načinu v očitnem nasprotju z mislijo onih, ki so te zakone izdelali.
posreden napad na nedotakljivost in neodvisnost Kongresa”.
Revolucija v Nigeriji se konsolidira na svoj način
LAGOS, Nig. — Nigerija ima sicer okoli 55 milijonov prebivalcev, zato pa armado, ki šteje samo 8,500 mož. Pa še ta armada nosi vse znake plemenske pripadnosti. Pri naborih so namreč gledali, da je bilo rekrutiranih 50% pripadnikov pleme-
treba vpoštevati naraščanje draginje odnosno padanje kupne moči našega dolarja, ki je znašala lani skoraj 3%.
Sodnik Corcran je odloSH d-, načelnik Domovega odbora za neameriške dejavnosti kong. E. Willis, demokrat iz Louisiane, in 8 članov tega odbora ne smejo danes zasliševati priče in ne teh prisiliti, da bi prišli predenj American Civil Liberties Union je dosegla to odločitev sodišča korist 2 od 13 svojih članov, d so bili pod kaznijo obvezani priti pred odbor in tam pričati. Zastopnik Unije je trdil pred sodiščem, da je sam odbor Predstavniškega doma v nasprotju ustavo in zato nezakonit, neza-conito torej tudi vsako njegovo delo.
Pred odbor pozvane priče naj d pozivale javnost, da daruje za zdravila, hrano in obleko za rdeče gverilce v Vietnamu, ki sc v boju z ameriškimi oboroženimi silami v Južnem Vietnamu.
Govornik predstavniškega doma John W. McCormack je dejal, da je odločitev sodišča “ne-
Iz Clevelanda in okolice
V bolnici—
Mrs. Anna Bavec s 1159 E. 76 St. je v St. Vincent Charity bolnici v sebi št. 205. Obiski so dovoljeni!
Mrs. Frances Piškur s 1065 E. 69 St. je v St. Vincent Charity bolnici v sobi št. 705. Obiski so dovoljeni!
Pozdravi—
Mr. in Mrs. F. V. Opaskar pošiljata svojim prijateljem v Clevelandu pozdrave iz Montreala v Kanadi, kjer se je Mr. F. V. Opaskar udeležil konvencije Ameriške odvetniške zbornice. K molitvi—
Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Že-letov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Roso Gus-tetic.
Popravek—
V včerajšnjem poročilu o smrti Louisa Turka je bilo navedeno, da je ta zapustil sestro Vido Turk, v resnici je Vida Turk pokojnikova hči, kot nam je bilo naknadno sporočeno.
Uspehe naših satelitov bodo pregledali
. . .	.	- WASHINGTON, D.C. — No-
na Hausa, 25% pripadnikov ple-j bena federalna agencija ne dobi mena Ibo in 20% pripadnikov, od Kongresa tako lahko denar plemena Yoruba, na ostale je pa I kot NASA. Zato ja pa njen pro-odpadlo 5%.	j račun tako hitro dosegel vsoto
V oficirskem zboru je bil po-15 bilijonov in se na tej višini tu-stopek drugačen, kajti tam je bi-1 di drži. NASA ima torej dosti lo vsaj do neke meje treba vpo- denarja in lahko šari s poskusi
Vietnamsko vojskovanje naj zajame tudi delto reke Mekona
5LAND, O. — Delta re- V prometnem noededn to to	,	. .	. .
Od leta 1950 se je število trailer parkov” v ZDA nekako Podvojilo.
■ »• -Mr $ ms; 'jgrogjSgnif«
jumwvm .....
V remenski
prerok
pravi:
Soparno z nevihtami. Najvišja temperatura 82.
CLEVELAND, O. — Delta reke Mekong je najjužnejši del Južnega Vietnama, ki leži med morjem in reko Mekong. Je to trikotnik, ki ima ost obrnjeno proti jugu.
Je pa to čudna zemlja. Od treh strani je obdana od vode, poleg tega je pa še sama pravo močvirje, vsaj ob deževnem času. Močvirje je prepredeno s 2,500 kanali, ki so vsi skupaj dolgi 2,500 milj. Kadar dežuje, pa še kanali utonejo v povodnji. Pri vsem tem je ta zemlja rodovitna, je pravi raj za pridelovanje riža. V mirnih časih ga je pridelala dosti ne samo za Severni in Južni Vietnam, še celo za izvoz ga je precej ostalo. Zato je pa močvirnati trikot tudi najgostejše naseljena pokrajina v Vietnamu. Tam živi nad 8 milijonov Vietnamcev, torej več kot polovica Južnega Vietnama ali skoraj četrtina obeh Vietna-mov.
V prometnem pogledu je to divja pokrajina. Samo domačini so znali prilagoditi svoj plovni promet naravnim kanalom in prelivom, tujci pa te umetnosti niso nikoli zadeli, ne Francozi, ne Kitajci, ne Japonci. To je tudi razlog, da igra delta reke Mekong svojo posebno vlogo v državljanski vojni. Saigonska vlada ima tam dobre tri divizije, pa ne more kontrolirati delte! Nekaj več sreče imajo partizani, toda so tudi odvisni od dobre volje domačega prebivalstva. Prebivalci v delti pa niso ravno bojeviti. Bi partizanom lahko bolj nagajali, pa se rajše sporazumevajo z njimi: plačujejo jim davke, prodajajo jim riž, kar ga imajo prostega po prisilnih oddajah, le partizanskim naborom se izmikajo, kolikor se le da.
Sedaj pravijo naše čete v Vietnamu, da mora biti te idile konec. Partizani so namreč zmeraj bolj navezani na delto. Tam lahko pobirajo visoke davke, tam
lahko nakupujejo velike količi ne riža, kolikor ga ne rekviri rajo, tam je še primeroma dosti domače mladine, godne za nabor. Delta reke Mekong postaja torej steber partizanskega voj skovan j a in ta steber je treba sedaj podreti.
Toda kako? Naša armada nima še nobene prakse, kako se je treba vojskovati na terenu, ki ni ne suha zemlja ne voda. Zato se sedaj strokovnjaki zelo trudijo, da doženejo, kakšna naj bi bila pravilna taktika. Čisto gotovo bodo pri tem igrale ladje prvo vlogo, todh kakšne? Morda pa nobena med tistimi, kar jih je na zalogi, ne bo dobra? Zato delajo načrte o čisto novih ladjah in čolnih, ki naj bi bili za rabo pri vsakem vremenu, pri vsakem stanju vodne površine in globine. Za začetek bodo pa že v kratkem zasedli vsa tista mesta ob morski in rečni obali, ki jih sedaj partizani rabijo za svoje luke: tam zbirajo riž in naborni-
ke in jih potem prevažajo proti severu po dobro zakritih potih in kanalih.
Zato ni izključeno, da bo delta reke Mekong dobila kmalu plavajoča pristanišča, plavajoče vojašnice, plavajoča oporišča, plavajoče tabore itd. Vse vodno omrežje bo pa povezano s stotinami motornih čolnov, ki bodo operirali v tesni povezanosti s helikopterji, ki bodo naravno tudi imeli svoja oporišča. Kako daleč so priprave že dozorele, priča poročilo, da pri marinih že pišejo poseben učbenik, ki bo dal marinom osnovna navodila za vojskovanje v delti.
Čisto nova tehnika vojskovanja v delti bo naravno zahtevala tudi veliko moštva. Cenijo, da bo morda treba poslati tja do 100,000 mož. Ako bi se pa načrt posrečil, bi partizani zgubili svojo žitnico, svoje davkoplačevalce in rezervo za nove nabore. Kaj bi jih bolj bolelo, je težko reči.
števati sposobnost. Zato so imeli tam pripadniki plemena Ibo večino, skoraj nič ni pripadnikov plemena Yorube, ostanek so pripadniki plemena Hausa.
Sedaj so se nigerijski poveljniki sporazumeli na predlog ibo-škega polk. Ojukva, da naj se armada razdeli tudi teritorijal-no po plemenih. Zato bodo vojaki razmeščeni tja, kamor spadajo po plemenski pripadnosti. To bi na videz pomenilo korak
vseh vrst. Ni pa rečeno, da se vsi poskusi posrečijo.
Ako se ponesrečijo, o tem javnost zve le malo ali nič. Pač pa pazi na to pristojni kongresni pododbor, ki je ugotovil nekaj preče j pbnesrečnih poskusov. Da so bili potrebni, tega odbor ne verjame. Zato je imenoval petčlansko komisijo, da zadevo preišče. Pa tudi NASA sama je imenovala podobno preiskovalno komisijo. Kongresni
naprej proti razpadu države. Vsi odbor bo vzel na piko v prvi nigerijski vojaški vodniki pa vrsti razne satelitske observato-trdijo, da do tega ne bo prišlo, Uje. Prvi astronomski satelitski kajti so še vedno za federativno 1 observatorij, ki je stal $50 mili-ureditev Nigerije, ki jo je hotel jonov, je odpovedal že v dveh general Ironsi zbrisati s centra- dnevih. Trije geofizični satelit-lizmom.	J ski laboratoriji se tudi niso ob-
Ali vlada v deželi kaj več reda nesli. Vremenski satelit Nim-in miru kot prve dni zadnje re- bus L bi moral delovati po pro-volucije, še ni znano.
—■ 11	o . —i
Več nagrad za ruske kolhoze in sovhoze
gramu 6 mesecev, njegovo delo je pa zamrlo že po 29 dnevih. Kongresna komisija bo skuša-
____ la dati odgovore na tri vpraša-
MOSKVA, ZSSR. — Politbiro nja: Ali je pametno investirati je že spomladi dvignil plače toliko denarja v satelitske obsef-
vsem tistim, ki delajo na ruskih državnih farmah in kolhozih, in uvedel zanje skromne pokojnine. Sedaj je uveljavil še sistem nagrad za tiste, ki so pripomogli k boljšemu gospodarjenju v poljedelstvu. Nagrad bodo načelno deležni vsi, vendar pa je 70% namenjenih vodilnim delavcem in upraviteljem kolhozov in so-vhozov.
Politbiro je dalje namenil 2.5 bilijona rubljev za investicije v nove trgovine na deželi, ki morajo počasi postati tako dobro založene z blagom, kot so mestne. Nekaj investicij bo šlo tudi v organizacijo osebnega prometa na deželi in v prosveto. Vse skupaj pa mora biti organizirano tako, da ne bo kazilo sedanje petletke.
Tiste občine, okraji, gubernije in republike, ki se bodo posebno odlikovale v izvrševanju teh navodil, bodo pa deležne raznih časti, medalj, zastavic in podobnih vrst komunističnih odlikovanj.
vatorije? Ali so bili načrti zanje res do konca pretnišljeni? Ali niso vsi poskusi predragi?
Izraelska letala sestrelila dve sirijski nad Tiberij-skim jezerom
JERUZALEM, Izrael. — Izraelsko obrambno tajništvo je objavilo, da so izraelska letala sestrelila včeraj nad Tiberijskim jezerom dve sirijski jet MIG letali, nato pa “utihnila” še topove na sirijskem bregu jezera.
Do bitke je prišlo, ko so sirijske obalne baterije začele streljati na izraelski ribiški čoln, ki je nasedel, in na patrolni čoln, ki mu je prihitel na pomoč.
Sirija je objavila le, da je bil en Sirijec ranjen, ko je izraelski čoln streljal na sirijske položaje. O letalskem boju ne pove nič. Izraelci so pred enim mesecem napadli sirijsko gradbišče v odgovor na napade sirij-skib gverilcev v Izraelu.
s
t.'.iJK
IISKA DOMOVINA, AUGUST 16, 1966
^HERSSli/l POHOVlI^i

6117 St. Clair Ave. — HXnderaan 1-083® — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
6i: Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec*
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
_	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$15.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
,________________________—.— - — ------------------——-
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 156 Tues., Aug. 16, 1966
Titovci in protokol
Razlage znanega Protokola med Vatikanom in Jugoslavijo so se vrtele večinoma okoli vprašanja, kaj naj dokument pomeni in kakšne koristi naj bi oba podpisnika imela od njega. Šele na drugo mesto je bilo postavljeno vprašanje, kako dolgo bo protokol ostal v veljavi in rabi. Na videz je odgovor zelo enostaven: dokler bodo jugoslovanski komunisti imeli kaj interesa na njem, morda pa tudi le tako dolgo, dokler jih neka “višja” sila v komunističnem svetu ne prisili, da pahnejo dokument v pozabo.
Merodajni so in bodo torej interesi jugoslovanskih komunistov za Protokol. Od kdaj so in kako dolgo bodo tra-jali?
Jugoslovanski komunisti se za odnose do katoliške Cerkve zanimajo že dolgo vrsto let. Začetek pada v dobo, ko so uvideli, da s silo ne opravijo nič in škodujejo le sebi. Na svoji koži so skusili izrek: Kri mučenikov je seme kristjanov.
Šele sedaj prihaja na dan, da so v partijskem vodstvu že davno sklenili, da morajo razvoj katoliške Cerkve temeljito opazovati. To delo so zaupali ne samo verski komisiji, ampak tudi zato postavljenim špecijalistom, ki so opazovali življenje katoliške Cerkve po svem svetu. Gradivo so dobivali iz časopisja v svobodnem svetu, od svojih poslaništev in od posameznih komunističnih strank. Vsi ti viri so pa ciljali na sledeče ugotovitve:
V Jugoslaviji se katoliška Cerkev znova utrjuje, ne samo številčno, ampak tudi kakovostno, kot oni pravijo. Nekaj številk je A.D. prinesla pred kratkim v malem uvodniku. Morda ga ima kdo še v spominu. Številke so režimu dokazale, da njegov boj proti Cerkvi ni tako uspešen, kot so 1. 1945 upali. Številke jih torej niso mogle tolažiti. Še hujše je pa bilo spoznanje, da se katoliška Cerkev obnavlja po vsem svetu, najbolj pa v gospodarsko razvitih državah. Tudi komunistična logika se namreč ne more ubraniti sklepu: Jugoslavija hiti na poti h gospodarskemu napredku, ki temelji na industrijalizaciji. Bo torej prišla med gospodarsko napredne države, tam pa se katoliška Cerkev po njihovem gledanju najbolj obnavlja in dobiva na veljavi in ugledu. Tudi komunistična pamet je morala svetovati neke vrste sporazum s katoliško Cerkvijo doma in v Vatikanu.
Pamet je močno podprl tudi potek Vatikanskega koncila. Jugoslovanski komunisti so razprave in sklepe koncila zasledovali z večjo pazljivostjo kot marsikateri katoličan. O tem pričajo njihove razprave o koncilu, ki jih še zmeraj prinašajo komunistični mesečniki, namenjeni komunistični eliti.
Ne moremo posneti vsega, kar so titovski mesečniki in podobne njihove publikacije pisali o koncilu. Podčrtali bi le par značilnosti.	I v >
Koncil je najpreje dokazal, da je katoliška Cerkev vkljub stoletjem še zmeraj tako mlada, da se hitro prilagodi časovnim spremembam. Odvrže, kar smatra za zastarelo, privzame, kar misli, da je dobro in koristno. V tem stoletju ni nobena vera pokazala toliko prožnosti in recimo sodobnosti kot ravno katoliška. Če pa katoliška Cerkev išče nove stike z modernim svetom, to tendenco pozdravlja ves svet. Torej tudi komunisti ne morejo postati blesteča izjema.
Titovci so se posebno začudili novemu katoliškemu gledanju na odnose med Cerkvijo in državo. Vidijo v njem odmikanje cerkve od politike. Seveda razumejo pri tem pod politiko nekaj, česar svobodni svet v njej ne vidi. Čudijo se tudi, kako more katoliška Cerkev privabiti toliko lajikov k sodelovanju. To jih pa obenem hudo boli; saj bi tudi v svojih vrstah radi dobili take požrtvovalne sodelavce, pa jih ni od nikoder. Najmanj so pa bili pripravljeni na stališče Cerkve do brezboštva. So čisto pozabili, da obstoja v katoliški cerkvi že od nekdaj tradicija, da je treba greh obsojati po svoje, grešnika pa zopet po svoje: treba je obsojati samo njegove zmote, ne pa njega samega kot človeka z vsem, kar ima morda dobrega na sebi.
To stališče katoliške Cerkve je titovce prisililo, da so morali iskati vsaj do nje novo ideološko podlago za svoj ateizem. Sedaj pravijo v grobem tole: nismo več primitivni brezbožniki starega kova, ki vpijejo dol z Bogom! Naš a-teizem cilja nekam drugam. Hočemo postaviti človeka v tako tvarno in duhovno okolje, da bo lahko privzel vse tiste lastnosti, ki jih ima Bog. To bomo gotovo dosegli, ker nam pri tem pomagajo “proizvajalne sile”, ki so jedro zgodovinskega materijalizma. Ko se bo pa človek osvobodil občutka odvisnosti od katerekoli višje sile, tudi božje, se za Boga in njegovo prisotnost ne bo več zmenil in bo pozabil nanj. Počemu se torej prepirati s katoličani, ali je Bog ali ga ni.
Proizvajalnim silam naj pomaga doseči ta cilj tudi komunistični humanizem, ki titovci nanj toliko zidajo. Zmeraj in oovsod ga imajo na jeziku, kadar se spustijo v razgo-
vore o ideologijah. Napravili so iz njega tudi duhovni steber njihove praktične politike.
Seveda jim ne gre po maslu. Priznajo, da njihova ideja o vrednosti, pomenu in namenu humanizma še ni zajela ljudi. Je še zmeraj dosti ljudi, ki dvomijo o Bogu, ne brigajo se pa za rdeči humanizem. Ti so neke vrste “prazen prostor”. V ta prostor vdira na eni strani Bog s svojo Cerkvijo, na drugi strani pa komunizem s svojim humanizmom. Seveda verujejo komunisti, da bodo koncem koncev oni zmagali.
To je po komunističnem gledanju bistvo boja za duše v Jugoslaviji. Boj pa ne sme biti nasilen. Zato jim je potreben Protokol. Ustvaril je namreč videz ravnopravnosti med Cerkvijo in titoizmom. Načelo ravnopravnosti pa lahko marsikoga zapelje na komunistično stran. Saj se komunisti zmeraj lahko sklicujejo, da vlada med njimi in katoliško Cerkvijo neke vrste mirno sožitje in da se boj vrši le na področju načel. To pa drži le na pol. Mirno sožitje vlada na zunaj, za kulisami in podtalno pa divja načelni boj z nezmanjšano srditostjo. Pri tem bo pa Protokol imel samo to vlogo, da bo komuniste opozarjal, da obstoja med očitnim in podtalnim bojem meja, ki se ne da prestopiti brez kršitve tega izrednega dokumenta katoliške cerkvene politike.
Za jugoslovanske komuniste bo protokol nekaj vreden, dokler bo ugled in veljava katoliške Cerkve po svetu večja od veljave in ugleda Jugoslavije. Ko tega po titovski sodbi ne bo, bodo takoj pokopali ta dokument, ki ga že tako le težko branijo pred drugimi verami v Jugoslaviji.
Da omenimo še mimogrede. Pametni — pa tudi previdni — komunisti že privoščijo Bogu veliko začetnico. Bog je zmagal dalje v Ljubljani na sodišču prve instance; Teorija in praksa (9166, str. 587) namiguje na “ozadja in zakulisna vplivanja, ki so spremljala to sodbo”. Na razpravi v drugi instanci je pa propadel. Nič ne de. Prišel bo čas, ko bo zmagal v vseh instancah, tudi v tistih, kamor ne se-žeta komunistična filozofija in policija.
BESEDA IZ NARODA |
Zahvala darovanem za okrasitev Orlovega vrha
Triglav v iilwaiskeep vabi
CLEVELAND, O. — Vsem, ki so darovali za okrasitev Orlovega vrha in spominske kapelice na Slovenski pristavi, se najlepše zahvaljujem.
V denarju so darovali: po $10: g. in ga. Dovjak, ge. Berta Lobe; $6: družina Urankar; po $5: družina Tone Tomšič, gdč. Ančka Zadnik, g. Slavko Štepec, družina Ivan Hauptman, družina Stane Janežič, g. in ga. Janez Var-šek, ga. Antonija Novak; $4: druž. Leopold Zupančič; $2.40: družina Vrhovnik; po $2: družina Tone Štepec, družina Zabukovec, družina Bitenec, g. Jože Suhadolnik, g. Knific; $1.50: neimenovani. V nabiralniku pri kapelici je bilo darovanih $8.57.
Cvetje in grmičevje so darovali: g. in ga. Janez Prosen, gdč. Manca Preša, ga. Francka Tomšič, ga. Jeni Žnidaršič, družina Gorišek, g. Strukel, ga. Turk, družina Ivan Hočevar, g. in ga. F. Majer, družina V. Blatnik, družina Gazvoda, družina Fer-kulj, ga. Kosem, družina M. Jerič, družina Frank Dejak, ga. Smolič, ga. Cook.
Petrnelova mama so naredili in darovali lepe prte za na oltar v kapelici, neimenovana gospa pa je darovala preprogo, ki jo je ^udi sama naredila, in cvetje za gredo pod kapelico. Članom društva Tabor se zahvalim, da so prepleskali kapelico in pomagali očistiti Orlov vrh.
Prav lepa hvala g. Franku De-jaku, g. Kastigarju, g. Skubicu, g. Jarcu, da so lepo obložili s težkim kamenjem breg pod kapelico. G. Franku Hočevarju prav lepa hvala, da je naredil klopi in ograje pri vodnjaku in v parku. Hvala lepa tudi vsem tistim, ki so darovali cvetje za gredice v parku.
G. Jesenšku prav lepa hvala tudi za vodno črpalko. Ne smem pa pozabiti tudi vseh, ki so pomagali cvetje saditi, zalivati in pleti.
Prav lepa hvala tudi radio oddaji WXEN in Ameriški Domovini za objavo prošnje.
Če je bilo kakšno ime izpuščeno, ni bilo namenoma, zato prosim, naj ne bo zamere.
Srca mrtva govdrijo:
Ne pozabite nas nikdar!
T. U.
MILWAUKEE, Wis. — Društvene prireditve so nekakšno merilo delavnosti in življenja društva. Naj bo prireditev kulturna ali družabna, v dvorani, ali v prosti naravi, vsaka zahte va vefeo požrtvovalnosti članov, ki pri prireditvi sodelujejo. Složno sodelovanje članstva je tudi prvi pogoj k uspehu, uspeh pa seveda zavisi tudi od podpore in obiska vseh članov in pri j atelje v, obisk le-teh da društvu in odboru vzpodbudo za nadal-nje delo.
Ko v poletnih mesecih večina ljudi ob sobotah in nedeljah hiti iz mest v prosto naravo, hiti k jezerom, da se ohladi in naužije čistega zraka, tudi člani društva Triglav ne zaostajajo. Ob sobotah so večinoma zaposleni z raznimi deli v parku, katerega dru štvo lastuje, ob nedeljah pa “ta-stari” balinajo ali debatirajo, mladina pa ali se igra z žogo ali pa plava v jezercu.
Park Triglav se nahaja približno 20 milj jugozahodno od Milwaukeeja ob Wisconsin cesti št. 36, ali 4 milje vzhodno od mesteca Waterford in spada v občino Norway, Racine County. Vsi Slovenci so vedno dobrodošli. Kdor se boji priti posamezno, bo ravno sedaj zopet lepa prilika in to v nedeljo, 21. avgusta, ko društvo prireja svojo drugo letno veselico (piknik), da park obiščete in se tako spoznamo.
Vabimo vse prijatelje slovenske družbe, da z nami prežive nedeljsko popoldne v senci košatih hrastov ter da ob zvokih slovenskih melodij obujajo spomine v družbi prijateljev. Pripravljeno bo za lačne in žejne, tudi ljubitelji odbojke (Volleyball) pridejo na svoj račun. Pomerili se bodo zopet člani podružnice j Lige S.K.A. iz Chicaga ter člani (Triglava za prehodni pokal, v prijateljski tekmi pa nastopijo tudi člani C.Y.O. od Sv. Janeza iz Milwaukeeja. Prostor in krogle za balinanje so tudi na razpo-
— V Avstraliji, ki je po površini približno enaka Združenim državam, obdelujejo le okoli 23 milijonov akrov zemlje.
lago.
Odbor
Obisk ljubljanskega nadškofa v Lemonšu
1	i
LEMONT,- 111. — ' Most R, Thomas L. Noa, škof marque ski, je povabil prevzvišenega < Jožefa P o g a č n i k a, padškc ljubljanskega, na Baragov d; ki ga vsako leto priredi Baraj va zveza. Letos se bo vršil Bai gov dan 4. septembra v Irc
woodu, Mich., 30. septembra pa bo Most Rev. T. Noa obhajal v marquettski stolnici zlati jubilej duhovništva.
Prevzvišeni nadškof Pogačnik se je odzval vabilu in bo ob tej priliki obiskal večje kraje, kjer živijo Slovenci. Nadškof Pogačnik želi pozdraviti ameriške katoliške Slovence in jim spregovoriti besede vzpodbude, izročiti pozdrav slovenske domovine ter jim podeliti svoj nadpastir-ski blagoslov. V Lemont pride pred nedeljo 28. avgusta.
Ker čas ne dopušča, da bi v Chicagu, bližnji ter daljni okolici obiskal vse župnije, v katerih žive Slovenci, je bilo po dogovoru z organizatorji nadškofovega potovanja dogovorjeno, da bo pozdravil in govoril Slovencem naše okolice pri Mariji Pomagaj v Lemontu.
Zato vljudno vabimo Slovence iz okolice (Chicago, Joliet, Waukegan, North Chicago, Milwaukee, Hammond, Gary, La Salle, Aurora itd.), da se udeležijo nadškofove maše in pridige, ki bo v nedeljo, 28. avgusta, pri lurški votlini ob enajstih popoldne. Prosimo, bodite pri lurški votlini vsaj ob 10.45.
Pri nadškofovi maši se bomo zbrali kot katoliški Slovenci, da slovenskemu nadpastirju izpričamo svoje spoštovanje in zvestobo sveti Cerkvi in katoliški veri.
Zaradi pomanjkanja časa nadškof ne more sprejemati vabil za obiske društev, vendar so društva vabljena, da pošljejo svoje zastopnike k nadškofovi maši.
Pred lurško votlino bomo 10 minut pred enajsto pozdravili nadškofa. Pozdrav ima na skrbi p. Vendelin Špendov OEM. Društva ne bodo posebej izrekla svojega pozdrava nadškofu, a če žele, bo dana prilika, da bodo zastopniki izročili prevzvišenemu pismen izraz svojega spoštovanja in dobrodošlico. To je samo nasvet, ne prošnja.
Po sveti maši bo skupno kosilo v Romarskem domu. H kosilu so vabljeni duhovniki, ki bodo mogli ta dan priti v Lemont, in verniki, ki se bodo udeležili nadškofove maše.
Listke za kosilo si rezervirajte do sobote, 27. avgusta, pri Ave Maria, P.O. Bor 608, Lemont, 111. 60439. Želimo, da jih rezervirate pismeno. Rezervirane listke boste dobili v veži Romarskega doma pred mašo. V Chicagu dobite listke za kosilo v župnišču Sv. Štefana. (Cena $2.)
, Lemontski frančiškani
V Jugoslaviji se je prišel odkrit boj za polišiogto svobodo
TORONTO, Ont. — Zadnje čase so prihajale iz Jugoslavije novice, katerim so tudi svetovni časopisi posvetili veliko pozornosti. Zlasti odstranitev šefa jugoslovanske državne policije Rankoviča in njegovih sodelavcev je izzvala precej komentarjev in postavila Titov režim pod mikroskop. Zdaj isto časopisje poroča, da je zadersko okrajno sodišče izdalo ukaz za aretacijo univerzitetnega profesorja filozofije Mihajla Miha j lova.
Mihajlov je že lani padel v nemilost pri Titovem režimu zaradi svojega kritičnega članka o Sovjetski zvezi. Meseca marca 1965 je bil aretiran in obsojen na 9 mesecev zapora, ker je “poniževal Sovjetsko Rusijo.” Takrat je Mihajlov vložil priziv pri vrhovnem sodišču v Zagrebu, ki ga je omenjene obtožbe oprostilo, pač pa ga je obsodilo “zaradi širjenja prepovedanega članka” na 5 mesecev zapora. Kazen pa je bila preložena za dve leti. Mihajlov pa je kljub temu presedel v ječi 37 dni.
Sedaj so ga v Zadru ponovno aretirali z izjavo, da je kršil zakon o “širjenju lažnjivih vesti”. Mihajlov je namreč v Zadru sklical sestanek svojih prijateljev in somišljenikov z namenom, da ustanovijo revijo, v ka-
Torontski oišiojkaši igrajo na Slovenski pristavi
Prva vrsta od leve proti desni so: I. Gajšek, J. Cemas,
B. Horvat; druga vrsta od- leve proti desni: J. Ambrožič,
J. Florjančič, L. Florjančič.
Odbojkaški odsek STZ v Torontu igra že več let v Ontario Vollyball Association. V prvih letih mu je šlo bolj trdo, v zadnjih pa je med boljšimi. Pridno se pripravlja na novo sezono in n3 tekme 21. avgusta s Slovenskim športnim klubom na Slovenski pristavi. Hoče obdržati pokal, ki ga je lansko leto dobil v Clevelandu Se razume, da ne bo Clevelandčanom prizanašal.
Odbor STZ
teri bi izrazili svojo opozicijo ' daJ Prav gotovo, ko se narod do proti enopartijskemu Titovemu ma bori za politično svobodo, režimu Ker so ga zaderske obla-, Stopiti moramo iz začaranega
sti že večkrat pozvale na “zašli-;kr°ga in pustiti oblake sanjačem. Mrzla, matematična dej
stva zahtevajo našo koncentracijo in skupne napore, ker le tako bomo v stanju storiti nss0 narodno dolžnost. Zato, zavihal' mo rokave, pljunimo v roke 1,1 na delo ljudje božji!
Otmar Mauser
Talmradm nastop m ¥11, Slovenskem
TORONTO, Ont. — IzrediJ veliko ljudi, verjetno čez 3,0*11 se je zbralo v nedeljo popold^' dne 7. avgusta, da prisostvuj i 7. Slovenskemu dnevu v Ka^ri
di. Dan je bil vroč, sopareri
ševalne razgovore”, se je Mihajlov to pot že vnaprej pripravil.
Svoj govor, ki ga je napisal za sestanek, je predčasno objavil in svojim somišljenikom naročil, naj sestanka ne opuste, pa naj se zgodi z njim karkoli. Kakor je javila ena torontskih radio postaj (10. avgusta), se je sestanek vršil in ga oblasti niso poskušale preprečiti. Pač pa so oblasti pričele pravni postopek proti Mihajlovu, Marijanu Batinicu, nj egovemu glavnemu somišljeniku in sodelavcu.
V	svojem predčasno objavljenem govoru je Mihajlov ostro obsodil “totalitarizem Lige jugoslovanskih komunistov” in dejal, da bo komunistična ideja o razrednem boju vodila družbo v samomor.
“Kljub vsem pomanjkljivostim je celo slab večstrankarski sistem veliko boljši, kot najboljši enopartijski sistem,” je v svojem govoru dobesedno zapisal.
Pred svojo aretacijo je Mihaj-dov izrazil upanje, da bo nova revija odskočna deska za opozicijsko politično stranko, ki bo zgrajena na socialistični filozofiji, vendar z demokratičnimi načeli in principi. (Anglija in Švedska imata take socialistične režime.)
V	koliko bo ta drzen poskus uspel, bo pokazala bližnja bodočnost. Vprašanje je, če je v Jugoslaviji čas za tak podvig že toliko dozorel, da bo zajel in poplavil širše množice in predele Jugoslavije. V takem slučaju se bo komunistični režim znašel v vročih vodah in bo prisiljen do novih koncesij ali pa uvesti staro komunistično taktiko z likvidacijami in srednjeveško justice.
Vsekakor se je v Jugoslaviji pričel odkrit boj za politično svobodo. Mihajlov je na ta boj opozoril ves svobodni svet, v katerem tudi mi živimo kot politični emigranti. Ali ni čas, da
tudi mi pregledamo svoje vrste lo.	_ _____ ____ _ ^
in ugotovimo, koliko nas je še in i vrsto mladcev, ki so začel1 J kaj in česa smo še zmožni sto-Jpimi met kopja, Andrej i riti? Klic iz domovine ne sme' žar je pa vrgel blizu 30 i1!’ mimo naših ušes. Poživeti mora- tem ko je kroglo najdajl ^
i'
na srečo brez dežja. Tribuna bila lepo zasedena od slov^ skih, kakor tudi drugih odli^ kov. Zastopnike so poslali ^ J premier Robarts za ontarij5 ■ vlado, potem Srbi, Čehi in 1
Ijaki.	^ J
Kratke nagovore so imeli* Markeš, dr. Krek, glavni nik pa je bil Jože Melaher-Z1^ goslav, bivši protinacistični rilec iz zelene Štajerske. ^
Ga7 Kokalj je imela grup0 klet v narodnih nošah, ki s°
d:
vajaia tri simbolične vaje-
sl
dilo je šest točk iz nastopa venske telovadne zveze. Pe\, ji nov je nastopilo na bradi]1 r lepo in neprekinjeno iZ^J vrhunske telovadne gibe, V°5 j no odlikovala sta se Grin^j bradlji in Celar na drogu. b čez konja je bil kot skup1^ točka dekleta in dečki po'f J in člani vzdolž. Mladina je
jala vaje tudi na drogu,
in v talni. Na drogu smo oP^; da so tudi že mladci pod ^ inž. Grmeka začeli z ' na bradlji je vodil Janez
V	^
inž. Grmeka začeli z ve1 f
v talni za deklice pa Lili ‘j i nar. številna je bila vrsta in mladenk na dvovišinski y 3ji, zlasti Marija in Lili sih jj izvedli vaji, ki bi obe spa® j* višji oddelek in glejm°> j bradlja se ni zlomila. ^
Lili!	. ui
Atleti so metali kopje i11 .j
Videli smo kar
ste^
mo našo dejavnost in v svetu zavzeti odločno stališče, ne kot frakcije, temveč kot svobodni Slovenci, ki ljubimo svojo zemljo in jo hočemo videti svobodno. Prihaja namreč čas, ko v naših vrstah ne bo več mesta za polovičarstvo, preklarije in podobno, če hočemo resno zastaviti svoje moči v pomoč boju, ki se je pričel doma. Pričeti pa moramo pri sebi. Ozdraviti moramo javno mnenje, ki boluje že več let za boleznijo Titove propagande “o koeksistenci in boljših odnosih”. Če sta se ti dve besedi kdaj neumno slišali, se -se- i
Peterček Grmek, štirje soboto jih je bilo celo 10) lobič, F. Mušič, F. Velikif L. Jamernik pa so junaš^-tali kopje, do okrog 40 na- J vsi tudi strastni lovci, je Wy
dovalec kaj poredno dosta^ bodo šli kar s kopjem ^ i kakor nekdaj stari ^ j Članski met krogle je .(3 {
vdušil g. Prebila, da_se^|,
nenadoma znašel v krogi1 | krepko zabrisal kroglo- p. Pevski zbor “Slovenski J je lepo zapel nekaj sl°' pesmi ža zaključek.	«
. ._i>TZ T°rf
AMERIŠKA DOMOVIT77L
KANADSKA DOMOVINA
Krščansko-sooijalni red - osnova sreine družbe
(Govor dr. Mihe Kreka na 7. slovenskem dnevu v Torontu.)
Železni jubilej papeške okrožnice Rerum Novarum praznujemo najprej v zahvali Bogu,
da nam je po svoji Cerkvi dal to socijalno ustavo človeštva. V teh 75 letih je bila in je ostala vsaj množicam krščanskih ljudi vodilo za ravnanje v družbenih, zlasti gospodarskih odnosih, bistveno vpliva na narodno in državno življenje vsaj svobodnih in civiliziranih narodov ter zlasti pospešuje duhovni in materi-jalni napredek delovnih množic.
Komaj četrt stoletja kasneje je nastala Zveza Sovjetskih Soči j alističnih Republik kot utelešenje bistveno nasprotnega nauka o družbi.
Pol stoletja je sedaj človeštvo priča, kakšno je življenje po Kristusevem-papeževem socijal-nem nauku in kakšno je po Marks-Ljeninovem sistemu.
Smo v dobi silovitega napredka, posebej napredka v tehničnih vedah. Blagodejne posledice novih dognanj, boljše organizacije, modernega proizvajanja in druge se poznajo tako v svobodi, odprti družbi kot v zaprtem, komunističnem sistemu. Blagostanje se je dvignilo v nemi meri tu in tam.
Vendar je očitna razlika. Razlika je temeljna, osnovna, sega v vse panoge življenja, v vse umovanje in čustvovanje, v vse razpoloženje človeka. Zato tudi vpadljivo očitna razlika med življenjem narodov tu in tam.
Tu, v svobodnem, hotenem, načrtnem prizadevanju človek v miru in vztrajnosti dosega višine tvarnega blagostanja, ki presegajo vsa pričakovanja. Tam je oseba delec kolektivnega, od “zgoraj” določenega in poedincu odrejenega načrta, kakor ga u-kaže interes diktature. Tam vsaka stopnja napredka ni le zalita z znojem, kot povsod, ampak z nepotrebno prelito krvjo in nepopisno bolečino duha in telesa, ki jo povzroča nasilno utesnjevanje in poniževanje osebnosti radi kolektivne sebičnosti vladajočih klik.
Tu svoboden človek posega v vedno nove višine in širine spoznanja in znanja, da bi bil boljši koristnik dobrin, tam vnebo-vpijoča zločinstva najprej povsod, kamor komunizem seže, nasilno pobero dotlej v stoletjih nabrane in pridobljene zaklade, jih nasilno jemljejo namenu in lastniku in jih podrede ciljem “nove oblasti”, ki zasužnji vse
družbene moči in vrelce napredka.
Odkod tolika spačenost pojmovanja, odkod tolika vztrajnost v zlu, da moderni suženjski sistem komunistične totalitarne države ostaja pol stoletja, ki je v enem pol stoletja najhitrejšega vzpona kulture in civilizacije?
Odgovor je v osnovni razliki obeh sistemov. V krščanskem redu je človek krona in gospodar stvarstva, bitje po božji podobi, prvi in osrednji interes v božje-naravnem redu življenja. Po materijalistično - marksističnem pojmovanju je človek del materije, ki jo premikajo in razvijajo spet le materij alne sile kot viharji premikajo vodovje morij.
V	krščanskem redu je Bog-Stvarnik vir vsega časnega. On človeka ustvarja za svoje poveličanje in našo srečo. V materi-jalističnem redu ni Boga. Vse je iz materije in materija je nastala in se razvija po sebi.
V	krščanskem redu je Bog naš Oče, mi pa Njegovi enakopravni otroci v družini, ki ji je ljubezen osnovna postava, ljubezen do Boga in bo bližnjega osnovni u-kaz in sonce vsega blagostanja na tej zemlji. V materijalistič-nem redu je človek človeku volk, vsa družba pa sužnja tistemu, ki 'je pobil tekmece in se pregrizel do vrha oblasti. V materij alističnem redu ni Boga in prav zato družbena ljubezen nima smisla, saj je človek le materija. Oblast v in nad družbo je cilj življenja in zadnji mogoč u-speh.
Smo sinovi in hčere naroda, ki mora živeti v sužnosti komunistične diktature, a sami v polni meri uživamo dobrote svobodnega življenja v krščanskem redu. V tem dvojnem je tudi naša posebna naloga. Kolikor bomo to posebno nalogo izpolnili, toliko bomo pomembni in koristni svojemu narodu in razvoju razmer v domovini, ki nas je sprejela.
Boj za vero v Boga, za svobodo enakopravnih otrok božjih, boj za krščanski red, ki ves poganja iz zapovedi ljubezni, se danes bije v družbeno-gospodar-skem področju bolj kot kje drugje. Komunizem hoče vzgojiti družbo, ki se bo izživljala v redu, ki sam po sebi izključi vsako versko misel, vsako pojmovanje nadnaravnega. Tega si-
NAZNANtLO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v srcu sporočamo, da je v Torontu 17. junija letos mirno v Gospodu zaspala naša dobra mama, stara mati, sestra in ljubljena žena,
Ga. Minka Kastelic, °j“>KUžNIK
Kastelčeva mama je bila doma na Podliscu pri Dobrniču. Počiva pa na pokopališču pri sv. Križu v Torontu (Holy Cross).
Vsem, ki so blago pokojnico obiskovali med boleznijo, vsem, ki so darovali rože in vence in naročili sv. maše ob njeni smrti, se prav iz srca zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni preč. gg. J. Časlu C.M. in župniku A. Prebilu, C.M. ki je zanjo opravil pogrebne molitve. Vsem in vsakemu za izraže sožalja in sočutja ob tej težki izgubi: Bog plačaj!
Žalujoči:
mož JOŽE KASTELIC in sinovi: JOŽE, VIKTOR, IVAN in FRANCE Hčere: MARIJA por. MLAKAR, ANA por. GASER in PAVLA por. PLATNAR Brata: LUDVIK KUŽNIK v-Torontu in VIKTOR KUŽNIK v domovini Sestra: ANA ZUPANČIČ tudi v domovini in OSTALO SORODSTVO.
Toronto, 8. avgusta 1966.
K
cer nikdar ne bo dosegel ali vsa!nji in obrekovanji ne more bra-pot njegovega sistema je posuta niti.
s trpljenjem ljudi, ki so objekt te nasilne prevzgoje in jim je v najvišji dosegljivi meri zaprt vsak vir tolažilne resnice.
Če hočemo torej oznanjati dandanes slovensko pravdo v svobodnem svetu, moramo pred vsem braniti krščanski družbeni red. V ta namen je treba, da ga vsak naš človek vsaj tako dobro pozna, kot komunisti poznajo svoj nauk, da je vsak vsaj toliko goreči apostol, kot so goreči komunistični oznanjevalci svojih zmot. Braniti je treba našo, slovensko trpečo in molčečo Cerkev. Če kaj, je treba trpljenje te Cerkve poznati in ga toplo ljubiti. Res je tam Cerkev. Veličastna in v trpljenju prečiščena je. Toda ne po volji komunistov, ampak po zasluženju vernikov, ki so vse prenesli in vse pretrpeli, a Bogu in Cerkvi so zvesti o-stali. To je slovenska molčeča Cerkev. Niti božjih, niti svojih cerkvenih zapovedi ne more prenašati v življenje kadarkoli in kjerkoli bi to bilo v navzkrižju z državnimi in policijskimi odredbami. Vsa državna oblast je dejansko proti njej, vse državno šolstvo, priviligirana društva, ves tisk in druga splošna občila vzgajajo borbene brezbožnike in Cerkev mora molčati. Molčeča Cerkev ne more braniti svojega družbenega nauka, ne sme govoriti o gospodarskem, upravnem, policijskem in drugem tlačenju in preganjanju. Cerkev se niti pred najpodlejšimi zasramova-
V tem oziru se stanje ni nič zboljšalo. Najnovejši dokaz, da je Cerkev brez zaščite in pravice izpostavljena vsakemu javnemu zasramovanju, je dal zadnji čas sam — po milosti komunistične partije predsednik Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani — Josip Vidmar. Dne 23. julija letos je objavil v “Delu” eno najbolj nizkih, surovih in umazanih packarij, kar jih premore liter atura borbenega brez boštva. Po komunističnih partizanskih kanalih je nabral najbolj priskutno umazanijo in je zmetal v podobo pokojnega škofa Gregorija, v lica vsem članom slovenske politične emigracije in končno pa katoliški Cerkvi v celoti.
Ta packarija resne ljudi prepričuje, da bi morali hrami u-metnosti in znanosti biti ločeni od vladnega režima in živeti samostojno življenje, da režimski priganjači in sluge ne bi mogli kvariti njihove podobe.
Ta izliv slepe sovražnosti nas pa vse opominja, posebno tiste, ki so mislili, da čas, ki celi rane, tudi brezna razlik zasipa, da more krščanski red svobode zmagati le v vztrajnem, neizprosno odločnem boju do konca.
Zato: Ljubimo domovino, občudujmo zveste trpeče brate in sestre, vzajemno z njimi vsi storimo vse, da se vrne v Slovenijo krščanski socijalni red svobodne družbe in bodimo apostoli o-svobojenja zasužnjenih narodov.
Iz slovenskega Toronta
Svobodna Slovenija ja zborovala in praznovala
VIL Slovenski dan v Kanadi je nad vse lepo uspel. Ob lepem vremenu je večtisočglava množica poslušala nagovor in slovensko pesem ter opazovala nastop mladine. Slovenski doprinos Kanadi: Predanost svobodi. Dobra beseda Leonu XIII. za veliko Listino pravic malega človeka.
Sedmi slovenski dan v Kanadi je nad vse lepo uspel. Bila je to prva in naj večja kulturno-narodna prireditev letos na Slovenskem letovišču. V nedeljo, 7. avgusta, je vladalo na njem slavnostno razpoloženje že zgodaj dopoldne, ko so bile v teku še zadnje priprave in se je iz zvočnikov že razlegala prijetna melodija.
Že najmanj dva tedna poprej so ljudje napovedovali lepo udeležbo in niso se zmotili. Ljudje so prihajali vse dopoldne in do srede popoldneva in se jih je zbralo do 3,000, nekateri so trdili, da še več. Posebna oznaka tega dne je bila, da je večina res pokazala zanimanje za program dneva.
Dopoldne ob 11.30 je že velika množica prisostvovala sv. maši v lopi in okoli nje. Bral jo je preč. g. Janez Kopač C.M. za vse žive in mrtve Slovence. Vera je Slovence ohranjala skozi stoletja in jih še vedno ohranja skozi čase temin in komunističnih preganjanj.
Po sveti maši so ljudje sedli h kosilu. Takoj nato so pa šli odborniki Hranilnice in Posojilni-
organizacij in društev narodno-kulturnega značaja ter v imenu tistih, ki se z golimi rokami trudijo, da svobodna Slovenija v svobodnem svetu živi, pozdravil vse navzoče in napovedal program.
Predsedujoči je nato predstavil častne goste, ki so bili: dr. M. Krek, predsednik NO za Slovenijo; Mr. W. B. Lewis MPP, zastopnik prov. vlade in njenega predsednika Hon. John Robart-sa; za zastopnika federalne vlade je bil imenovan Mr. S. Otto MP, a je na poti zašel; Mr. Len Barreca je zastopal kot pokrajinski direktor mednarodni kat. ‘“Order of Alhambra”. Od slovenskih duhovnikov so bili navzoči: čč. gg. J. Kopač CM, A. Prebil CM, I. Jan CM, dr. F. Blatnik, prof. A. Ambrožič. Zunanji gostje so bili: pisatelj Karel Mauser in g. J. Melaher-Zmagoslav iz Clevelanda, Ohio, predsednik Društva Slovencev iz Londona, Ont., vdova po pok. banu ga. Mija Natlačen iz Montreala, Que., g. M. R. Radovič, predstavnik Srbov, g. J. Brou-sek, zastopnik Čehov. Domača
Lewis, zastopnik pokrajinskih o-blasti. Njegov govor bomo objavili v prihodnji Kanadski Domovini.
Nagovorom je sledila simbolična vaja mladenk v narodnih nošah po napevu “Prelepa Gorenjska”. Slišal sem opazko: “Kako elegantno izvajajo.”
Osrednjo točko programa je to leto prevzel štarejski rojak g. Jože Melaher iz Clevelanda, ki je bil med zadnjo vojno znani Zmagoslav, vodja odporniškega gibanja na okupiranem Štajerskem. Vsebino njegovega govora pove stavek:	“Izneveri se
svojemu ljudstvu in povsod boš tujec do smrti.”
Po govoru so zopet nastopile mladenke ssimbolič no vajo “Slovenka sem” in z rajanjem. Ge. Anici Kokelj gre vse priznanje in zahvala za njen trud z mladenkami.
Drugi del sporeda je zavzela STZ pod vodstvom staroste inž. F. Grmeka in njegove gospe soproge. Člani in naraščajniki so pokazali lepe stvari na drogu, bradlji, s konjem, pri metu krogle in kopja. Preden so oni zaključili s svojim programom, so nastopili tudi pevci pod vodstvom g. Naceta Križmana. Kako mogočno je donela njihova pesem.
Spored je kljub nekaterim težavam lepo potekal. Ljudje so mu sledili s pozornostjo kot malokdaj do sedaj. Zvočne naprave so delovale brezhibno. Posodil, napeljal in upravljal jih je z njemu lastno mirnostjo in vestnostjo g. F. Jereb. Hvala mu. Tudi kuhinja je delovala z vso požrtvovalnostjo. Zahvala g. I. PeterliniiUri Ajegovi gospe. Malo “restavracijo” je imel v rokah g. F. Demšar. Kot se je slišalo, mu je vsega zmanjkalo.
Slovenska besfeda na Slovenskem dnevu
Ob priliki Slovenskega dneva je izšel list “Glasilo Dom” v povečani izdaji z lepimi platnicami in s sliko narodnih noš. List je uredil in pripravil g. Otmar Mauser. K vsebini so prispevali: dr. J. Kolarič C.H., pisatelj Karel Mauser, Otmar Mauser, Mirko Kunčič. Uvodno misel in pozdrav je pa napisal Peter Mar-keš'
Kot že omenjeno, je izšla tudi posebna številka “Naše moči”, ki je glasilo Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij. Na prvo stran je predsednik napisal članek: “9 let ob 75-letnici.” V njem omenja 75-letnico Rerum novarum in navaja, da je ta denarni zavod zrastel iz istih osnov in je že devet let v službi malega človeka. Na drugi strani je pa upravnik Božo Košir narisal krivuljo razvoja glede na vloge in posojila.
Slovenska pisarna se tudi skoraj vsako leto udeleži Slovenskega dne. Svojo stojnico s knjigami postavi. Letos je to stojnico v glavnem upravljal 11-letni Andrej Markeš s svojo sestro Carmen. Če bi bili vsi ljudje, ki so šli mimo njegove stojnice, njegovega mnenja, ne bi bilo treba zvečer njegovemu očetu voziti prav nič knjig domov. Dobro kulturno delo je pa le opra-
(društva so bila zastopana: g. ce slov. župnij med ljudi. Delili Ivan Marn, predsednik Društva,vik razmeroma precej knjig je
prodal in svojim sovrstnikom je pokazal, da je zanimanje za slovenščino možno in lepo in hvalevredno.	Por.
so jim “Našo moč” in jim ponu- Slovencev Baraga, ing. Frank dili v nakup revijo “Družabna ■ Grmek, starosta STZ, g. Ciril pravda , ki je izšla letos v slav- Preželj, predsednik DSPB,
nostni številki za 75-letnico Rerum novarum, To je bila skromna gesta praznovanja tega pomembnega jubileja.
Okrog dveh popoldne so se ljudje kar sami začeli pomikati proti zborovalnemu prostoru, ki je mali stadion slov. 'letovišča Program se je začel kmalu po drugi uri. Napovedoval in vodil ga je g. Aleš Krek. Ko so‘utihnili zvoki kanadske in slovenske himne, je stopil na govorniški o-der g. Peter Markeš. V imenu
g-
Anton Seničar, podpredsednik Hranilnice in Posojilnice slov. župnij, g. Frank Osredkar, tajnik iste, g. Lojze Dolenc, predsednik društva Slovenski dom, g. C. Soršak za Slovensko gledališče in g. Šuligoj, predsednik letoviškega odbora. ■
Izmed častnih gostov je spregovoril najprej dr. Miha Krek. Njegova beseda je bila mogočna in jasna. Njegov govor je objavljen na uvodnem mestu. Krasen nagovor je imel tudi Mr. W. B.
Ljudje pod bičem, III. del
V ponedeljek, takoj po Slovenskem dnevu, nam je pošta dostavila prvih 6 izvodov tretjega dela “Ljudje pod bičem”. Predhodnica je torej tukaj, naslednje pošiljke bodo v redu prihajale. Vabimo naročila. Imamo še nekaj prvega in drugega dela. Gotovo bo vsakdo želel imeti vse tri dele skupaj. Naši ljudje v domovini tudi željno povprašujejo
po tej naši najboljši povesti vojnih, revolucijskih in povojnih let.
Nekaj plošč kvarteta Finkovih je tudi še na razpolago. Cena $5.00. Po pošti jih ne pošiljamo. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave.
Toronto 4, Ont.
-------o--------
Burgiba regulira modo
Fr«	•	• e •
v 1 uniziji
TUNIS, Tun. — Predsednik Burgiba je dal ravno pred 10 leti svojim rojakinjam državno in politično ravnopravnost. Odpravil je mnogoženstvo, postavil trde pogoje za ločitve zakonov, dal ženskemu rodu pravico do lastništva itd.
V čast desetletnici tega njegovega sklepa je imel govor na radiju, ki pa najbrže ženskega rodu v Tuniziji ni razveselil; o-klical je namreč, da bo odredil, da ženske ne smejo v javnosti nositi kratkih kril. Policija je bila za predsednikov sklep tako vneta, da je že med njegovim govorom ustavila na tuniških ce-1 stah par Francozinj s kratkimi krili in jih “uradno' poučila”, da se take ne smejo več pokazati v javnosti.
Burgiba je pa razočaral tudi moške. Zaprl je najuglednejši nočni klub v prestolici, kamor je rad zahajal celo njegov sin.
CLEVELAND, O. Moški dobijo delo
Piljenje in poliranje kovinskih kosov. Iščemo moške, ki žele biti stalno zaposleni. Bolniško in življenjsko zavarovanje, plačani bolezenski dnevi, pokojnina. GREAT LAKES MFG. DIV. Mcnticello blizu Green Rd. South Euclid.
Enakopravni delodajalec — Oglasite se osebno. M.-F.
(158)
MACHINISTS
WE CLEVELAND
?mmm t®gi oe.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary o£ PNEUMO-DVNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - mmEl
Contouring and profiling Machines
miimm
BCBfiO BILLS
TURRET
LATHES
OAF TURRET LATHIS
ENCINE LATHES MILLING MACHINES
mmi drills
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
i An Equal Onportunity Emplover I	(157)
---------------------1
Glavni odbor kitajske komunistične stranke zasedal
PEIPING, Kitaj. — Glavni odbor kit aj ske komunistične stranke je zadnjič zasedal že leta 1962, sedaj je tovariš Mao — po štirih letih — sklical novo zasedanje, ki je trajalo od 1. do 12. avgusta. O zasedanju je bilo objavljeno dolgo poročilo, ki pa ne pove nič novega. Kitajski komunisti so ostali, kot so bili: ne marajo za mirno sožitje, poveličujejo idejo revolucije, psujejo na revizijoniste, mečejo Moskvo in Washington v en koš itd. Poročilo govori tudi o čistki, pa ne imenuje nobenih imen. Pač pa močno poudarja zasluge tovariša Lin Piao za stranko.
Manjka pa še poročilo, kdo imenoma se je sej udeleževal. Ta podatek bi pomagal ugotoviti, kdo je zletel iz glavnega odbora in kdo je vanj zlezel. Manjkajo tudi uradni komentarji o sejah. Zato še ni mogoče reči, zakaj je bil glavni odbor sklican ravno sedaj in kaj je bil njegov pravi zakulisni namen.
^^AND^r
Celo is moške & ženske
WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
Ženske dobijo delo
Wanted
Dishwasher and Cleaning Woman
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(x)
MALI OGLASI
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje spodaj, garaža, plinski furnez, na 8729 Bayliss Ave. telefon UT 1-6744.	—(158)
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzetc, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena 14.800. Kličite 752-2414.
(x)
Dvodružinska hiša
Na Neff Rd., 3 spalnice vsako, dvojna garaža, polna klet, in več posebnosti. Hša v dobrem-stanju.
Zidana hiša
Pri Lake Shore Blvd., 3 spalnice. Colonial hiša. Cenjeno za $23,500.
UPSON REALTY
4S9 E. 260 St. RE 1-1070
(160)
Lastnik prodaja
Naprodaj je 6-sobna enodružinska hiša, dvojna garaža, blizu E. 185 St., na vogalu. Kličite IV 1-1262.
(16,19 avg)
V najem
Šest-sofcna hiša in garaža se odda odrasli družini na 6211 Carl Ave. Kličite RE 1-9461.
(16,19 avg)
- -	—-	-—	—	—	—	— —i
I
| ZULICH j:
! INSURANCE |: I AGENCY ;
] 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 ^ Cleveland 19, Ohio \
i___________________
V najem
Opremljeno dvosobno stanovanje s kopalnico. $15.00 na teden. Kličite UT 1-4330.
(159)
V najem
4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, plinski furnez. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 6. uri zvečer.	(159)
^xxxxxxxxxxxxxxxxTxxxxxTTTTTTTTTTTTTI
TSYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA
Nekaj hipov sta stala in prisluškovala; kajti vse okoli njiju je bilo neobičajno tiho. Potem sta prišla do vrat dnevne sobe in s težavo pritisnila na težko kljuko. Znova sta prisluhnila, kajti zdaj sta slišala enakomerno doneč glas, kakršnega še nikoli nista čula. Toda znova sta se prijela za roko, prekoračila dnevno sobo in šla do spalničnih vrat. Donenje je prihajalo iz sobe starega očeta. Obstala sta in si zadovoljna pomežiknila. Gotovo si je bil spet nekaj zabavnega izmislil, da bi ju prestrašil.
Dolgo 'sta prisluškovala pri vratih, končno se je eden od njiju iztegnil in res dosegel skrajni rob kljuke. Posrečilo se
mu je, da jo je pritisnil navzdol, toda zdrsnila mu je iz rok in v istem hipu so se odprla vrata in kljuka je spet šinila navzgor. Grmenje je nenadoma prenehalo, malčka sta se plašno pogledala, ropot kljuke in nenadna tišina ju je bila preplašila. Zdaj se nista več smejala, in ko sta slišala v sobi neko škripanje in šumenje obleke, sta postala njuna pogleda nekam zamišljena. Ko pa sta slišala, da se jima bližajo celo bose noge, tedaj bi najraje zbežala.
Vrata so se čisto odprla, tik pred njima je stal stari oče v dolgi srajci se jima je zdel še večji kot sicer. Njegove oči so bile sprva velike in stroge, po-
EOjtem pa so postale nenadoma pri-~lH jazne. Sklonil se je k njima — se zadovoljno nasmehni in ju dvignil, z vsako roko enega. V njegovih krepkih rokah sta se čutila varna. Bilo je nekaj novega in razburljivega, ko ju je vzel v svojo posteljo in tam med njima ležal. Pač sta opazila, da diši tu drugače in močneje kot pri mamici ali v očetovi postelji v veliki izbi; toda pozabila sta na to in sedela polna pričakovanja, kadar se je njegova glava mirno obračala na blazini od enega do drugega in je z njima klepetal.
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
(

$$ TOP DOLLAR-TOP MEN $$
“HIRING NOW”
f	(Qualified Experienced Men)
Gear Cutters	Forging Inspectors
O D Grinders	Turret Lathe Operators
Boring Mill Operators (Vertical-Horizontal)
We offer you good working conditions, Top rate, Free hospitalization, Life insurance, Paid vacations, 9 holidays. Must have Linear system experience. Apply Now:
JONES MACHINERY DIV
L (ti
\.
HEWITT-ROBINS, INC.
Div. of Litton Indus.
4401 W. Roosevelt Rd.. Chicago
An Equal Opportunity Employer
(157)
ANALYZERS
WARWICK — A major supplier of Sears Roebuck has immediate openings for Electronics Tech. Applicants should be high school graduates with advanced technical training. Experienced preferred but not necessary.’	,
Good opportunity for experienced in electrical repair of AM-FM radios and Amplifiers.
We can offer a good starting salary with a full range of employee benefits, which include automatic increases, paid holidays, free insurance and hospital.
f	APPLY IN PERSON
WARWICK ELECTRONICS INC.
7400 N. Lehigh
An Equal Opportunity Employer
Niles
(157)
ALABAMA TOOL COMPANY, INC.
IN GADSDEN, ALABAMA
!	OFFERS IMMEDIATE OPPORTUNITIES FOR
DIE LEADERS • DIE MAKERS
Modern equipment — Paid vacations and holidays; group insurance “ retire-benefits — Air conditioned shop. — Must have job shop experience. — Others please do NOT apply. Rates $3.25 to $4.00.
LI	ALABAMA TOOL COMPANY, INC.
1	Gadsden, Alabama
’	or call [Area Code 2051 547-0425
w\	” *	(1561
9—*....4. £>'•
MACHINISTS
Experienced

\\
GENERAL MACHINE SHOP WORK
Radial Drill Press Lalhe
Milling Machine Grinding Etc.
Steady work. Profit sharing. Paid holidays. Hospitalization. Very good pay for overtime. Days or nights.
Apply	;
Seren Machine Products Corp.
9500 Ainslie, Schiller Park, Illinois Tel. 678-0600, Ext. 19
______________________ (160)
Kadarkoli je bil oče odsoten in sta vprašala po njem, se je glasil odgovor, da je v gozdu. Kadar je bil odsoten stari oče, in sta vprašala, kje tiči, so včasih odgovorili, da je v mestu ali v naselbini, največkrat pa, da je v gozdu. V gozdu, kamor onadva nista smela. Vsakokrat kadar sta se napotila v gozd, je kdo prišel in ju odvedel nazaj. Lahko bi se izgubila, ali zašla v močvirje, ali kam padla — in potem — se nahajajo tam tudi medvedje. Nadlegovala sta očeta, naj ju vzame s seboj v gozd. “Kadar bosta velika,” jima je vedno odgovoril. Potem sta nadlegovala starega očeta. Njegov stalni odgovor je bil: “Pozneje nekoč.” Toda včeraj je bil naj-brže nekoliko raztresen; kajti odgovoril je bil: “Jutri — če se zdaj takoj odpravita v posteljo, da jutri lahko zarana vstaneta!”
CHICAGO, ILL
MALE HELP
CASING IN - STAMPER STOCK CUTTER OPERATOR Call Mr. Krawzak, betw. 2 p.m. and 4 p.m. Mon.-Sat. 829-3610. Exper. desired in edition book binding; but not necessary.
(157)
SLITTER, BLOTTER OPERATORS & HELPERS Full or part time.
1st and 2nd shifts.
ALOIS BOX CO.
261-3133
< •
(157)
MECHANIC - AUTO $$ TOP DOLLAR - TOP MAN $$ Full time day work. Must be dependable, for steady Work. Exc. opportunity for YOU.
Call or apply
JOHN & SAM’S STANDARD SERVICE STATION 6306 N. Clark SH 3-9720	(158)
FEMALE PRESSERS Experienced wool. Steady. 6 days. $ TOP DOLLAR $ MARTINIZING CLEANERS 562-9562
(157)
WAREHOUSEMAN-TRUCK DRIVER Exp. in plumbing & heating supplies.
SOUTH SIDE SCHULHOF CO. 12900 So. Throop St.
BE 8-0823
(157)
Fanta sta se običajno že zgodaj zjutraj zbudila; potem ju je Adelajda navadno poslala v Da-govo sobo. Tam sta imela svoja jezdna konjiča, svoje lesene sekire in puške in razne druge igračke, ki jima jih je bil napravil oče, ded ali pa kdo drugi. Potem sta tam ropotala, medtem ko je mati še nekaj časa počivala, na pol dremala in obenem poslušala otroka in njuuo igro.	,
Oba pa sta se danes od pričakovanja zbudila še prej kot navadno, v sami srajci sta se splazila v očetovo' izbo in potem capljala po stopneah navzdol, da bi popazila, da jima stari oče ne pobegne. ,
Oče Dag sprva ni razumel, kaj hočeta s svojim govoričenjem o gozdu in sprehodu po njem, dokler se ni spomnil svoje nepremišljene obljube, s katero ju je hotel le pripraviti do tega, do bi šla spat. Seveda je pričakoval, da bosta obljubo prespala, ali ugajalo mu je le, ker sta se tako navdušila za izprehod z njim po gozdu.
Rad bi še nekoliko spal in poizkušal je, da bi ju poleg sebe pomiril; toda nemirno sta se premetavala in vedno znova sedala pokonci. Razmišljal je, kako bi najbolje obrnil svoje včerajšnje besede, pa je nenadoma vse to opustil. Ni treba, da obdržita v svojem spopiinu stare-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
“HIRING NOW”
(Experienced)
' All Shifts
ARC WELDERS
(Certified)
2nd Shift
SHEAR OPERATORS SLITTER OPERATORS $$ TOP DOLLAR - TOP MEN $S
Paid insurance, hospitalization, vacations, holidays, Permanent jobs.
Apply or phone “JULIO”
GARY STEEL SUPPLY
3600 W. 127th St. Blue Island, 111.
(156)
EXPERIENCED STEEL PAINTERS for swing stage job. Lots of overtime. Call after 5 P.M.
GA 3-2800
(156)
PRODUCTION HELP
lst-2nd Shifts No Experience Necessary. We will train. Mechanically inclined men. Clean, light work. Steady work. Good salary. Dependable people. Good company benefits.
Apply Now
CLARK FOAM PRODUCTS 2545 W. Polk St.
(156)
CARPET CLEANERS Rare Opp. Will train, location cleaning, perm. Guar. Sal. increases, vacation & other benf. MA 7-6891.
REAL ESTATE FOR SALE
FOR SALE BY OWNER Brick & Frame, 4 apts. furn. Good living. Gross $480 mo. Business, Furn., Bldg, and all. $5,000 will handle. Or will rent with option to buy. Price $13,800.	489-6594.
(158)
BY OWNER
rm. brk. Fin. Bsmt. IVz car gar. Lge. backyard. S & S., w-w crptg., tile bath, lovely residential area. $12,500	9640 So. Yates
RE 1-4573
BY OWNER Will sacrifice 13 apt. brk. bldg, with 7 car brk. gar. $14,592 income. Fully rented. Drive by 2102-08 W. Concord PI. just north of North Ave. $10,000 down.	869-2472
VILLA PARK BY OWNER bdrm. ranch. Full bsmt., cyclone fence, backyard, % blk. to bus. Nr. eyerything. Beaut, location. $18,900. TE 3-8277
Genera!
Factory Work
YOUNfi HEN
AGE 21 TO 40
needed for
•	SHEAR OPER.
•	SHIPPING
•	PACKING
•	PUNCH PRESS
•	PRESS BRAKE
Steady employment in clean modern factory. Overtime & bonus. Liberal Fringe Benefits
Apply After 8:30 A.M.
3843 West 43rd St.
(Walk 1 blk. East of Pulaski Road on 43rd St.)
(157)
FEMALE HELP
GENERAL OFFICE WORK Tabulating, Record Keeping, Typing. Must be accurate.
No Shorthand.
NATIONAL DIRECT MAIL, INC. 626 So. Federal, Chicago, 922-5400
(160)
BUSINESS OPPORTUNITY
NEWS AGENCY FOR SALE Morning and Afternoon Real Money Maker.
HY 3-2677
ga očeta kot človeka, ki ne zna držati svoje besede. Sicer sta bila stara šele tri in pol leta, toda hodila sta že kar dobro; košček poti bi ju že lahko vzel s seboj. Adelajda se bo zaradi tega gotovo nekoliko razburjala, to pa bo že prestal.
Adelajda ju ni razumela, ko sta malčka pridivjala k njej in pravila, da bosta s starim očetom odšla v gozd, in da bo odšel, če ne bosta kmalu oblečena. Skušala ju je pomiriti, karala ju je in jima grozila s šibo, če se le bosta pobrala v izbo in se tam igrala; ali trdovratno' sta trdila svoje, in njej se je zazdelo, da stari oče najbrže res ni obljubljal kar tja v en dan.
Ni hotela iti k njemu in ga vprašati. Torej je oblekla otroka. Če bi kaj ne bilo v redu, no. ootem sta za danes vsaj oblečena.
Oče Dag je postajal vedno skrivnostnejši. Zdaj hoče biti tudi prvi, ki bo vzel fantka s seboj v gozd. Ona sama ju je že od vsega početka jemala s seboj na pašnike, da bi ju pa vzela s seboj v gozd, zato zdaj ni več imela poguma. Ni razumela, kako se je bila dvakrat sama upala iti tako daleč vanj. Toda še toliko drugega je bilo, česar sama v sebi ni razumela. — Zadnjo jesen je neprestano čakala, da se oče Dag povrne ob temnih jesenskih dnevih k svoji resnobi in h knjigam ter tako tudi k njunim razgovorom. Kajti ti razgovori z njim so bili vzvišeni kot cerkveno petje. Spričo vsega, kar ji je pravil o svojem dolgem bogatem življenju, O' svojih bojih in trudu, spričo njegovih misli o življenju in smrti se ji je zdelo, da se vsak večer v veži nad njima razgrinja božja streha.
Da, zadnjo jesen je upala, da se bo to spet vrnilo, in zdaj zadnje dni, ko so drevesa spet rumenela in se je preko polj pč-dilo suho listje, je napeto čakala na to, da bo oče Dag spet našel pot k največjemu, kar se ji je zdelo, da je bila doživela — in kar si je zdaj vzela za smernico svojega življenja.
Nocoj je preko gozdov in okoli hiš divjal vihar. Dolgo je ležala budna in prisluškovala mogočnim glasovom. Soglašali so z njeno notranjostjo' in — in nosili so jo preko življenja in časa v večnost.
Življenje in čas nista vpraševala po njej — nihče je ni potreboval. Mala dva jo bosta pač še nekaj časa potrebovala, toda • kako dolgo še?
Ni več razumela očeta Daga. Tudi on. je gotovo slišal nočni vihar, in vedela je, kako tenka ušesa je imel' za take šume; in vendar hoče z naj mlaj širna njegovega rodu iti nasproti vetru in jesenskim šumom.
Oče Dag je sprejel dečka na pragu dnevne izbe. Običajno sta jedla v kuhinji, toda danes so tu pogrnili zanju.
(Dalje prihodnjič)
MULLMLY POGREBU! ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. it Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.

K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
Premoženje_______________________$16,300,000.00
Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
(K. & K. J.)
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.

IME ....
NASLOV ................................
MESTO .................................
DRŽAVA .......................... CODE

7(ll!IIII!!l!!ll!lllllll|[||lllll!lim:i:ill!mililimillimi!ll!!l!l![!!!!l!l!l!lllllli!ll!lll!ll!!!!!llllimilllll!lllllllll!llllllllimillim!!ll!li>

l
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ........................
Moj novi naslov:
MOJE IME: ____________________
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
m j
r.
' ' mm
■
L	llllU
.	<f- i: . V-
SREČANJE — V morskem akvariju v Miami, Ela., je opazovalec posnel tole zanimivo srečanje.