ft. 238 UUZEJJKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUGOSt.AVfJ (CL C, om te * Trsta, v (ilrtek, €. oktobra 1937. M«vllkM St oni Latvtfk III sa 1 oelo tet« L 75.—, ▼ 30 iM. — OH—ki. sa I tvfovska is obrta. o#as. L 1 L 1-50, otfaN drnarnmm savodav l EDINOST Uredaiitvo ia apravatitva: Trst (9. »Hca S. Fraacetco d'AuM 20. Te-lefoa 11-57 Dopisi naj se poAjajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* mac«). ia deaar pa upraraUtru. Rokopisi at. ne vračajo. Nciraakirana pistaa se o. tprejeaiajo. — Last, založba ia tisk Tiskarne »Edinost*. foduredciiJtvo v G o r i e i : ulica Giosue Cardncc* St. 7, I. n. — TeleL St. 327. Glavat ai oatfovorai urednflu prof. Filip Peric. Volna škoda na Goriškem V zadnjem (LVI.) zvezku, ki ga je izdal /vezni kreditni zavod za obnovo Beuečij (Istituto Federale di Credito per il Risor-jficnento delle Venezie), je bilo objavljenoga veliko zanimivega atavističnega materiala o vojni Škodi na Goriškem. Kakor t svo-ječasno na tem ineatu omenjenem zvezku, tako se vrstijo tudi v tem pisani članki z grafičnimi tabelami in slikami. Od siik se jili nanaAa na naše kraj«1 13 (Jamije, porušene in obnovljene; Medjovas, porušena in obnovi i ena; l>oberdob, porušen in obnovljen; Tolmin, porušen in obnovljen; Opatjeselo, porušeno; Kostanjevica, obnovljena; Šolska poslopja v Gorjanskem, Temnici in Solkanu). Na šolskih poslenik v Gorjanskem in Solkanu je de slovenski napis «Ljudska sola». Izmed grafičnih preglednic nas zanima4a neposredno le dve: preglednica razvoja posojilnic (Cassa di Risparmio v Trstu, Gorici, Puli in Reki) od 1. 1914. do i. 1925. ter preglednica financiranja Goriške s strani Zveznega kreditnega zavoda potom Credito Fondi ari o v Gorici in I^rire pavom Credito Fondiario v Perecu, Tako je izplačala: Gorica Poreč 1. 1921. J39.236.800 3,234.519 '„ 1922. 130,587.300 396.145 1923. 26,035.848 109.900 „ 1924. — — 1925. 1,69(5 352 — 1920. — 2.000 V kupno 297,556.300 3,742.564 Za Foadižje je v isti dobi izdal zavod L 504,343.873. V 1. 1921. je zapopadena tudi doba od začetka poslovanja sploh do konca 1920. Posebno važna pa sta članka: «Vojna škoda in obnova Julijske Krajino« in «Vojna škoda na Go-riškem», kajti iz podatkov, ki so tukaj zbrani, si lahko še le u-r.nrarimo pravo sliko o grozoti vojne na našem ozemlju. 130 občin je bilo silno udarjenih po vojni. Od teh jih je bilo precej docela ali skoro docela uničenih: tako Doberdob, Kostanjevica, Miren, Števerjan, Loč-nik, Tržič, Gorica in Gradiška. Poškodovanih ali porušenih je bilo okroglo 28.000 stavb, in sicer 8000 popolnoma, 4000 po treh četrtih in ravno toliko na polovico. Javnih poslopij (županstev, l>olnišnic, Šol), ki so bila uničena ali poškodovana, so našteli na en tisoč; cerkev pa približno 100. Posebno velika je bila škoda, ki jo je utrpelo poljedelstvo, bodisi s poruše njem stavb, z izgubo poljskega orodja, z uničenjem vinogradov in vrtov in s pokon-Čavanjem živinoreje. Toda o tem bomo poročali bolj obširno v drugem članku. Danes se hočemo omejiti na škodo, ki so jo utrpele industrija in javne ustanove. Družba «Adiia» za izdelovanje sode v Tržiču je imela škode za 40 milijonov v povojni valuti; Tižiška ladjedelnica za 9 milijonov v povojni valuti samo na stavbah, d očim so znašale škode na surovinah in materialu v delu 25 milijonov v predvojni valuti in približno ravno toliko tudi škode na strojih in opremi; predilnice v Ajdovščini, Ronkah, Tržiču, Gorici in Ajelu so utrpele škode na poslopjih za 18, na strojih in opremi za 40 milijonov v povojni valuti; kamnolomi v Nabrežini za okroglo 10 milijonov. Škoda, ki je zadela javne ustanove, se ceni v predvojni valuti: V goriškem okraju (razdelitev se nana.ša Še na razmere ob Času aneksije): občinska poslopja 2,887.557, oprema istih 236.964, šolska poslopja 1,038.030, oprema istih 129.908; občinske vodne naprave 543.830; občinske ceste 1,787.419. umetniška dela ob istih 171.860; deželne ceste 128.120, umetniška dela ob istih 168.600. V tržiškem okraju: občinska poslopja 924.148, oprema istih 192.602; šolska poslopja 312.260, oprema istih 46.560; občinske "vodne naprave 178.260; občinske ceste 313.186, umetniška idela ob istih 59.090; deželne ce-pte 119.940, umetniška dela ob istih 621.800; zadruge 7,313.743. V gradiščanskem okraju: občinska poslopja 325.494, oprema istih 75.100; šolska poslopja 135.550, oprema krtih 27.000; obč. vodne naprave 82.630; občinske ceste 167.847, umetniška dela ob istih 7.100. V sežanskem okraju: občinska poslopja 229.256, oprema i »tih 30.450; Šolska poslopja 158.100, oprema istih 42.802; občinske vodne naprare 206.300; občinske ceste 432.145, umetniška dela ob istih 430, deželne ceste 574.950, umetniška dela ob istih 13.900. V tolminskem okraju: občinska poslopja 720.450, oprema istih 170.206; šolska poslopja 204.000, oprema istih 42.257; občinske vodne naprave 200.250; občinske ceste 401.105, umetniška dela ob istih 61.300; deželne ceste 801.650, umetniška dela ob istih 219.930. V beljaškem okraju (namreč v trbiškem sodnem okraju, ki je bil priključen k Italiji in dodeljen tedanji goriško-gradiščan-ski deželi): občinska poslopja 46.650, oprema istih 26.050; šolska poslopja 59 300, oprema istih 7000; občinske vodne naprave 20.850; občinske cests 28.850, umetniška dela ob istih 14.755; deželne ceste 36.000, umetniška dela ob istih 28.706. V celotni gorižko-gradiščanski dešeli: obč. poslopja 4;833.357, oprema, istih 731.372; Šolska poslopja 1,967.240, oprema istih 295.547; občinske vodne naprave 1,229.120; občinske ceste 3,130,462, lUTietniška. dela ob istih 314.595: deželne ceste 1.660.660, umetniška dela ob istih 1,052.936, zadruge 7,313.743. Iz spisa izvemo tudi, koliko so zna-šaJi izdatki za obnovo javnih naprav v posameznih občinah, toda ne maramo s prevač števili obremeniti čitatelja; zadostuje, da smo to otnenili za one, ki bi jih sicer tudi to vprašanje zanimalo. Načelnik vlade sprejel albeaskefa zn&aajega ministra RARI, 5/ Včeraj popoldne je prispel v Bari albanski zunanji minister Ilias Vrioni, ki se vrača iz Ženeve preko Rima v domovino. V Rimu sta ga sprejela načelnik vlade on. Mussolini in državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve on. Grandi. Ob 18.30 se je minister Vrioni vkrcal na parnik «Barion», na katerem je odpotoval v Drač, odkod eu* bo nadaljeval svojo pot v Tirano. Na vprašanje, o čem je govoril z načelnikom vlade, je minister Vrioni odgovoril samo to, da sta ga simpatija in prisrčnost, s katerima ga je sprejel on. Mussolini, prijetno iznenadili. Argentinski zui. nlalster ▼ Rima RIM, 5. Davi je prispel iz Pise v Rim gospod Gallardo, minister za zunanje zadeve argentinske republike. Spremljajo ga njegova soproga in hči ter svetnik argentinskega poslaništva v Rimu. Na postaji Termini so ga sprejeli državni podtajnik pri ministrstvu za zunanje zadeve on. Grandi, baron Valen-tino in drugi višji uradniki pri zunanjem ministrstvu. Častno stražo so tvorili orožniki in mestni stražniki v paradnem kroju. Mesto zadržanega argentinskega rimskega poslanika je zastopal argentinsko rimsko poslaništvo prvi tajnik poslaništva. Po običajnem predstavljanju se je argentinski zunanji minister v avtomobilu odpeljal v «Grand Hotel», kjer se je nastanil. Nato se je takoj podal na argentinsko poslaništvo, nato na grob neznanega vojaka, kamor ie položil v imenu vlade argentinske republi4 ke lovorjev venec s trakovi v argentinskih narodnih bav\ah. RIM, 5. Argentinskega zunanjega ministra gospoda Gallar-da je v San Rossoru sprejel kralj. Dne 12. oktobra namerava prisostvovati, kakor znano, odkritju spomenika, katerega so postavili v Genovi argentinskemu generalu Belgranu, ki je bil po rodu Italijan. Gospoda Gailarda, ki se je bil nastanil v «Grand Hotelu» je ob 10.30 po-setil on. Grandi. Po razgovoru, ki je trajal približno pol ure, se je podal argentinski zunanji minister v Panteon in na grob neznanega vojaka. Zvečer ob 18.30 pa ga je sprejel v palači Chigi načelnik vlade on. Mussolini, ki se je ž njim dolgo in prisrčno rasgorarjal. Dva okrožatei mm fOMmko *«ttoljotvo RIM, 5. O priliki otvoritve šolskega let« sta poslala glavni tajnik ifa&iatovske stranke on. Turati in naučni minister on. Fedele glavnemu tajniku udruženja fašistovskih učiteljev ©omm. Akuciju Sac con iju dve poslanici na italijanske učitelje, ki bosta priobčeni v prihodnji številki udruženja «La Scuela Fascista». ^ On. Turaiti opozarja v svoji poslanici na z vsakim dnem vedno bolj naraščajočo važnost vzgoje. Naučni minister on. Fedele pa pozivat fafcistovske učitelje, naj ne omejujejo svojega delovanja samo na iole, marveč naj se uveljavljajo tudi izven iole, med ljudstvom. V sedanj om trenutku, pravi ministar poleg drugega, v svoji o-krožnici, ioaa učiteljstvo posebno važno imiogo, da namreč podpira vlado pri izvajanju njenega gospodarskega erefTama. V dob« kr«, ki je nadvetano le začasna in kater© sedaj praži v-lja država bi morali učitelji vzpodbujata omafoljivce t ar podžigati vse prebiraj stvo, da bi sledil« s popolnim zaupanjem delu ia navodilom vlads. U tmzl bi odltkl RIM, 5. V voji današnji številki " prinaša «Gazzetta Uffi-ciale* poleg drugih sledeča kraljeva ukaaa in ministrski odlok: 1. Kraljevi ukas z dne 29. julija 1927., ki vsebuje izvršilne in prehodne odredbe h kraljevemu ukaru-zakonu z dne 15. marca 1927. o kupnih in prodajnih pogodbah avtomebilskih vozil in o ustanovitvi javnih avtomobilskih registrov pri posameznih sedežih italijanskega, avtomobilskega kluba. 2. Kraljevi ukaz z dne 4. septembra 1927., glasom katerega se razširja na reško ozemlje odredba glede zaščite žen in oirok, glede obvezne omejitve delovnih urnikov in glede prepovedane rabe belega fosforja pri izdelavi vžigalic. 3. Ministrski odlok z dne 30. septembra 19fc7., po katerem bo znašal od 15. oktobra dalje količnik, s katerim se množi predvojno vrednost vojne škode, 300 odstotkov. Kraljevski spra lam laaioDikipa župama v Vatfkenn RIM, 5. Danes pred pol d no so si ogladali angleški gostje prostore senata, popoldne pa pala-6o Montecitorio, v kateri zboruje poslanska zbornica. Londonski Lord Mayor je izrazil napram predsedniku poslanske zbornice on. Casertanu željo, da bi kmalu posetili tudi italijanski parlamentarci Anglijo ter si ogledali njeno prestolnico in parlament. On. Casertano je obljubil, da se bo italijanska parlamentarna delegacija čim prej odzvala prijaznemu vabilu. Po ogledu poslanske zbornice so se podali londonski Lord Ma-yor in njegovi spremljevalci v vilo Celimontana na griču Ćeliju, kjer je priredil rimski guverner knez Potenziani gostom na čast vrtno zabavo («Garden party»). Opoldne pa so se angleški gostje pripeljali v Vatikan, kjer jih je sprejel papež v posebni privatni avdijenci. V Vatikanu so londonskemu Lord Mayorju in njegovemu spremstvu priredili sprejem, kakor ga običajno prirejajo vladarjem, to pa z ozi-rom na posebni položaj, ki ga uživa londonski Lord Mavor. Priprave za ustanovitev pokra- jfe&skih gospodarskih svetov RIM, 5. Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja poslednje u-krepe za uvedbo pokrajinskih gospodarskih svetov. V prihodnjih mesecih bodo imenovani podpredsedniki teh svetov in predsedniki posameznih njihovih sekcij. Poljedelski sindikalni kongresi odloženi RIM, 5. Državno udruženje fašistovskih poljedelskih sindikatov opozarja, da so vsi poljedelski kongresi odloženi na ne- določen čas, ker se hoče dati sindikatom dovolj Časa za temeljite priprave. MpuiU kralj Bftzfe so vrača v domovino RIM, 5. Včsraj ob 20.50 je zapustil bolgarski kralj Boris italijansko prestolnico. Odpotoval je v Benetke, kjer se bo mudil dva dni, nato pa bo nadaljeval svoj povratek v bolgarsko prestolnico. V Sofiji se bo v kratkem predala prometu nova e-lektrična centrala, ki bo ena največjih na Balkanu. Otvoritvenih svečanosti se bo udeležil tudi bolgarski kralj Boris. Prva žitna razstav? se bo otvorila v nedeljo RIM, 5. V nedeljo, 9. oktobra, se bo otvorila v razstavni palači prva žitna razstava. Otvoritve se bo udeležil tudi predsednik vlade, ki bo osebno razdelil nagrade zmagovalcem v poslednji žitni bitki. Gospe ne bodo pripudčane k otvoritvi razstave. RIM, 5. Dne 28. oktobra bo otvorjana nova direktna železniška proga med Rimom in NeapJjem. Zaenkrat bo vozilo na novi železniški progi dnevno samo sest brzovlakov. Po novi pi-ogi bo trajala vožnja med obema mestoma 2 uri in 45 minut. _ Posabvd trfeunsil bo sodil štiri kM»«ftist« iz Cea> talda RIM, 5. Po kratkem odmoru se bodo pričele pred posebnim tribunalom za zaščito države spet važna obravnave proti prevratnim elementom. Jutri se bo vršila obravnava proti 4 komunistotn-an-arhisiom in sicer proti Juliju Montagni-niju, Jakobu Bodinu, Bika Ver-raccini in Idi Scarselli. Poslednji dve sta znani komunistinji, rodom iz Cer tal da. Vsi Štirje so obtočen! komunisti žne propagande in razširjanja komunističnih naukov, ki so jih propo-vedovali v Certaldu in Rimu v decembru lanskega leta, ko je bila "komunistična stranka že raapuščena. Poleg tega s^ btoženci sprejemali podporo od «Rdeče pomoči*, in to posebno od njenih odsekov v Parizu in Marseilleu. Del teh podport so pridrževali zase, deloma pa so jih razdeljevali med družine političnih obsojencev. Posebno vneta je bila v tem delovanju Ida Scarselli, ki se je smatrala kot eksaltirana in nasilna anar-histinja. Sodnemu dvoru, ki bo vodil to obravnavo, bo predsedoval gen. Sanna. Tožil bo obtožence državni pravdnik odvetnik Ciar-di, branili pa jih bodo trije odvetniki. Intrifti ■OOutr levfne odpotoval na Dunaj RIM, 5. Ameriški milijonar Levine, ki je moral radi včerajšnje nezgode odložiti svoj odhod, je odpotoval danes zjutraj na letalu družbe «Transadria-tica» iz Rima na Dunaj. Kakor poročajo iz Firenz, se je pojavilo danes dopoldne ono letalo, ki vrši zračni promet med Rimom, Benetkami in Dunajem naoškodovano letalo «Mis Col um-bia» prepeljano na letališče Centocelle, kjer je bilo shranjeno v enem izmed tamkajšnjih hangarjev. Še tekom včerajšnjega dne je brzojavno naroČil Levine nov motor iz Londona. Ostale poškodbe letala niso tako velike, kot se je prvotno mislilo, in se bodo dale popraviti. Druga ionska, ki namerava ptrsleteti ocean PARIZ, 5. Iz New Yorka poročajo, da se je namenila gospa Gryson z letalom «Aurore» in svojim pilotom danes odpotovali v Old Orchard, odkoder bo poskušala preleteti Atlantski ocean in pristati v Kopenhagenu. Je to druga .ženska, ki se hoče v letalu podati preko A-tlantskega oceana. Atentat v Nlzzl in franeoska borba proti komunizmu NIZZA, 5. Poslednjo .noč se je razpočil v vrtu italijanskega konzulata v Nizzi peklenski stroj. Eksplozija, ki jo je bilo slišati kmalu po 11. uri zvečer, k sreči ni povzročila ni Kake škode. Policijske oblasti so takoj pričele preiskavo, da se iz-taknejo atentatorji. PARIZ, 5. V Franciji je pričela komunistična propaganda svoje razdiralno delo. Zajela se je celo v francosko vojsko in upori mornarjev v Toulonu so povzročili francoski vladi in javnosti velike skrbi. In nocoj se je poleg napadov v Nancyju in Parizu pripetil nov bombni napad v Nizzi. Kako udušiti komunizem, to je vprašanje, ki ga danes rešuje vse francosko javno mnenje. List «Gaulois» posveča temu problemu dolg članek, v katerem pravi, da je komunizem v Franciji pojav, ki ga ni mogoče tolerirati, ker so komunistični elementi prenasilni. Njim bi bilo treba odgovoriti edino le še na način, kot oni sami napadajo: s strojno puško in samokresom. List pravi, da je treba postopati pro*i komunistom, kot se postopa v Italiji, ki »eer goji uradne odnošaje s sovjeti, ki pa zna preprečiti in zatre ti vsako njihovo akcijo na svojem ozemlju. On. Mussolini je nastopil proti njim z ognjem in mečem. Na sličen način, pravi «Gau-lois» postopajo v Angliji, kjer stražijo in ščitijo red in mir mesto fašistovskih kamijonov angleški policijski organi. Tam ne pokajo samokresi, toda so nabiti. Samo to so sredstva, zaključuje list, s katerimi je mogoče zatreti komunizem. O atentatu v Nizzi, ki se je pripetil sinoči, so znane sledeče podrobnosti: Blizu italijanskega konzulata v ulici Gambetta se gradijo nove stavbe. Tako so se neznani napadalci laliko približali vrtu za konzulatom, kamor «o vrgli bombo. Bomba je bila bržkone slabo sestavljena, ker ni povzročila nobene škode, kot so računali napadalci. Policijske oblasti so začele takoj s preiskavo, niški prefekt se je baje davi dolgo razgovarjal z notranjim ministrom in izgleda, da bo v kratkem aretiranih mnogo anarhistov, povečini italijanskih izseljencev. Prva »ji jiptif. mista BEOGRAD, 5. Davi se je vršila prva seja nove jugoslovenske narodne skupščine. Zanjo je vladalo v vseh krogih veliko zanimanje. Seja je bila zelo Živahna. Radikalski poslanec Stepan Kobasica je predlagal za starostnega predsednika v smislu poslovnika Joco Selića. Starostni predsednik je odredil volitve začasnih Štirih tajnikov. Izvoljeni so bili posjanci Popovič, Zarič, Hodžar in Šačinić. Nato je pozval starostpi predsednik poslance, naj izroče svoja pooblastila, kar se je tudi izvršilo po imenskem pozivanju. Po predaji pooblastil so bili za nadzornike izvoljeni poslanci Schu-macher, Tomo Popović in dr. Šečerov. Po teh formalnostih je odredil starostni predsednik 10-mi-nuten odmor v s vrh o priprave za volitev začasnega predsedstva. Po zopetni otvoritvi seje je predsedujoči akoj odredil glasovanje. Glasovali so z glasovnicami, ki jih je bilo treba zapreti. Po oddaji glasovnic je predsednik razglasil rezultat: Za radikalskega kandidata g. Ninka Perica je glasovalo 206 poslancev, radićevci, zemljorad-niki in samostojni demokrati so glasovali za radićevskega kandidata dr. Pasaričeka, nekaj glasovnic je bilo neizpolnjenih. Dr. Peric je takoj nato zavzel predsedniško mesto in se je v kratkem govoru zahvalil za izkazano mu zaupanje. Naglasi 1 jo, da bo postopal strogo korektno. Začasni predsednik narodne skupščine g. Ninko Peric je zaključil sejo ob 10.30. Prihodnja seja je bila določena za jutri. Na dnevnem redu jutrišnje seje je izvolitev verifikacij-skega odbora. Konstituiranj e predsed. nemškega poslanskega kluba v Jugoslaviji BEOGRAD, 5. Nemški poslanski klub je na svoji današnji seji izvolil svoje predsedstvo, za predsednika je bil izvoljen dr. Kraft, za podpredsednika pa dr. Moser. Izvoljen je bil tudi tajnik. TorJRI ultimstum Perziji PARIZ, 5. V svoji današnji številki je prinesel «Journal» vest iz Londona, da je turška vlada izročila Perziji ultimativno noto, glasom katere mora perzijska vlada takoj izpustiti na svobodo turške častnike, ki so jih ugrabili perzijski tolovaji in jih kot talce zadržali v Perziji. Turška vlada je v ultimatumu naglasila, da bo smatrala kot povod za napoved vojne vsak negativen odgovor na njeno zahtevo in da mora perzijska vlada njeni zahtevi takoj zadostiti. Ruski listi pravijo, da je bil ogrožen ugled Turčije in da je turški ultimatum povsem upravičen in potreben korak turške vlade. Fraaaeski paslonik v Risnn podal ostavko PARIZ, 5. Pariški «Matin» poroča, da je francoski poslanik v Rimu gospod Besnard med svojim včerajšnjim razgovorom z zuaajijim ministrom Briandom predložil temu poslednjemu svojo ostavko, ker bi se rad spet povrnil v politično življenje. Pred vzhodnim Leeamom? BERLIN, 5. Kot izgleda, se bliža misel za usvtaritev vzhodnega Locama uresničenju. I* Revala poročajo, da je estonski zunanji minister novinarjem izjavil, da sodi, da je ta ideja že dozorela in da je spričo tega mogoče, da se v najkrajšem času ustvari baltiška zveza, v kateri bi bile včlanjeue Estonska, Lotviška in Litovska. Podajanja moti Čeheslavaško ia Vatikanom za sklenitev konkordata PRAGA, 5. Agencija «Ippa» daje glede pogajanj med čolio-slovaško in Vatikanom za sklenitev konkordata sledeče informacije: Državna suvereniteta, v kolikor se tiče vprašanj glede plače duhovnikom in nadzorstva nad verskimi šolami, ostane nedotaknjena. Vlada si pridržuje pravico predlagati nove škofe. V ostalem pa ni ohranila vlada vseh onih pravic, ki so jih napram cerkvi imeli avstrijski vladarji. Važen del konkordata bo tvorilo vprašanje razdelitve posameznih škofij. V tem oziru se Vatikan in čehoslovaška vlada še nista sporazumela. V konkordatu bodo določeni poleg nedelj tudi drugi poglavitni cerkveni prazniki, ob katerih bo, kot ob nedeljah, počivalo delo. Španska nuuuija politika in madridski list MADRID, 5. Madridski list «Debate» je objavil daljši članek o položaju Španije glede raznih vprašanj mednarodno politike. Kar se tiče tangerske-ga vprašanja, pravi list, da je upati, da se bodo v kratkem obnovili tozadevni pogovori med. španskim poslanikom v Parizu in francoskim zunanjim ministrom. List pravi, da bodo povabljeni tudi zastopniki obeh drugih prizadetih držav, da se udeležijo teh pogovorov. Če upoštevamo, da je špansko časopisje pod strogo cenzuro, potem lahko smatramo napoved madridskega lista kot izvedljivo. Na ta način bi se sestali zastopniki Italije, Anglije, Francije in Španije ter skupno reševali vprašanje Tangerja. Drobne vesti Država, kjer skoro ni brezposelnih Ta srečna država je — glasom vesti iz Rige — Letska. Po statistiki, ki je bila objavljena te dni, je na vsem ozemlju let-ske republike samo 944 brezposelnih. V Rigi, ki šteje 285.000 prebivalcev, so bili prijavljeni 403 brezposelni. Pri vsem tem je pa treba podčrtati zanimavo dejstvo, da je število brezposelnih letos nekoliko večje kot v minulih letih. n. •EDINOST* V Trstu, dne S. oktobra 1927. Politične beležke Komunizem in antisemitizem v Rusiji So li vsi komunisti res komunisti? In pa so vsi oni, ki nosijo pri sebi izkaznice komunistične stranke in ki aktivno sodelujejo v ruski komunistični stranki, komunisti po prepričanju, ki bi y slučaju potrebe branili stranko in sovjetsko vlado tudi z orodjem v roki? Taka vprašanja si stavljajo sovjetski voditelji ife prvaki pač žestok rat. Odlični sovjetski novinar L. Sosnovski, ki se je bavi 1 s temi vprašanji v poslednjih številkah moskovskega lista «lzvestija», se ni mogel ubraniti sodbe, da niso vsi komunisti res pravi komunisti, in je moral priznati, da je med člani komunistične stranke, ki jih šteje preko en milijon, ti\di mno$o takih, ki zakrivajo pod masko komunizma svoje pro4i-komunistično prepričanje. V ostalem so vedeli za vse to £e prej. Nekaj protiboljševiških delavcev se je povrnilo iz inozemstva, kamor so bili zbežali, v sovjetsko Rusijo in se svobodno gibajo, organi državne policije GPU jih ne nadlegujejo ter uživajo enake predpravice kot osebe, ki imajo izkaznice komunistične stranke. Člani protiboljševiških organizacij so se testo trudili, da se vrinejo med komuniste, ker bi s pomočjo komunistične izkaznice zelo lahko zakrili svoje protikomu-nistično delovanje. Poleg takih pa so i »ili tudi ljudje, ki so se včlanili v stranko le, da, si izboljšajo svoj položaj in bedno življenje. I.. Sosnovski piše v nekem svojem članku v «I zvest i j ali n, da ti navidezni komunisti sila spretno in skrl no zakrivajo svoje prave nazore in namene. Tako je bilo po samem slučaju najdeno pismo komunista Bar-kova, ki ga je poslal iz nekega kavkaškega letovišča nekemu svojemu prijatelju. V trm pismu se Barko v pritožuje in pravi: «Mičo, ko bi Ti videl, koliko je tod Židov, bi Ti dejal, da je geslo: U d ali po Židih — rešuj Rusijo, na polovico upravičeno.« Sosnovski pravi, da komunist Barkov čisto prikrito izraža svoje protisemitske nazore. Nikoli se ni upal jih javno izreči, Šo manj morda na kakem j a v-nem zborovanju namigniti, da se strinja s 50 odstotki gesel in nazorov belogardistov. Nasprotno. komunist Barkov točno izpolnjuje svoje dolžnosti napram komunistični stranki in je bil celo izvoljen za člana, okrožnega odbora komunistične stranke. «Semen Barkov», pravi Sos-novskij, «je celo večkrat prisegal zvestobo Leninovim naukom. Kako pa je zase uredil leninizem in njemu nasprotne ideje eno poleg drugega, to pa je njegova tajna». «Če bi pričeli mednarodni belogardisti odkrito napadati ZSSP«», pravi sovjetski novinar, «tcdaj bi antisemitizem proti-sovjetski in protirevolucionarni propagandi pač mnogo pomagal. In tedaj bi se pokazalo, da za take komuniste, kot je Semen Barkov, pravzaprav ne bi bila potrebna ni kak a propaganda. Če se že sedaj strinjajo s polovico protirevolucionarnih idej. tedaj je gotovo, da bi v času nevarnosti delovali proti revoluciji z vsemi 100 odstotki.« Sosnovski nadaljuje, da «tu ne gre samo za enega Semena Barkova», temveč da jih je v komunističnih vrstah mnogo sličnih nezaželjenih elementov, ki pa bi jih bilo le težko izslediti, ker se znajo ti ljudje zelo spretno otresti vsakega suma in ker znajo prikriti svoje proti-komunistično prepričanje. Le med svojimi najožjimi prijatelji razgalijo docela svojo pravo, pristno notranjost.« Spričo besed, ki jih je napisal Sosnovski, se ne sme prezreti dejstva, da se vr inja jo v komunistično nI ranko protižidovski elementi. Sosnovski piše kar naravnost, «da se v dobi komunističnega režima še nikoli ni dalo zaznati tako jako prodiranje antisemitizma v vrste komunistične mladine, kot ravno sedaj. Temu se ne tla oporekati. Antisemiti pri krivajo na zelo spreten način svoje nazore in svojega prepričanja nikoli javno ne pojasnijo. In v slučaju kake vojne bodo oni mnogo bolj nevarni nego sami belogardisti, ker bodo v naših vrstah podirali disciplino in slogo.» Črnogorska re vol vci jena rka Stoja Markcvlč v Busiji Po vesteh iz Moskve, je te dni dospela tja znana črnogorska re- vo! u ci j ona rk a Stoja M arkov i ć, ki je svojčas pobegnila iz ječe v Jugoslaviji. x Nenavadna terjatev. Te dm je prijel v urad državne zakladnice v Varšavi neki Vladi-slav Gurda iz Dziarzova in zahteval, naj mu izplačajo dolg, ki ga ima Poljska od leta 1831 napram rodbini Gurda. Tedaj je namreč poljska vojska rekvirirala pradedu Gurde več stolov ovsa in sena m izdala tozadevna potrdila. Ta potrdila je Gurda skrbno hranil in jih po smrti zapustil svojemu sinu, ki jih je zopet zapustil svojemu sinu, tako tjo se ohranili do danes, čeprav je Poljska medtem propadla. Sedaj živeči potomec rodbine Gurda je prepričan, da mu bo država plačala ta, »zgodovinski« dolg, kar se pa menda ne bo zgodilo tako zlepa, kajti tudi na Poljskem se taksne zadeve rešujejo zelo počasi. DNEVNE VESTI V obrambo resnic« Prejeli smo in objavljamo: «Zbomik» je spet objavil visoko izjavo Zbora svečenikov: Izjava Zbor svečenikov sv. Pavla vzame z obžalovanjem na znanje dopis dr. j a A. Pavlice in dr.ja Žigona v «Edinosti« z dne 31. julija 1927, št. 181 ter obsoja njun napad na katoliške organizacije in njihovo glasilo. Zlasti pa odločno zavrača sumničenje, češ da duhovščina — seve tista, ki ne hodi po dr. Pavličevih «Novih Potih« — ruje proti lastnemu ordinariju. Gorica, dne 4. 8. 1927. Za Zbor: Franc Švara, starosta; Srečko Gregorec, tajnik. Na to izjavo le kratek odgovor, kajti take izjave res ne zaslužijo odgovora. Bodite, mili sobratje, prepričani, da ne škodi katoliškim organizacijam in njihovemu grlasilu nobena reč bolj ko take nezrele izjave v javnosti, ki pričajo o popolnem nepoznavanju razmer. C as bi bil, \ bi vzeli iz rok nesposobnim osebam Zbor in Zbornik, ker nas take reči sramotno kompromitirajo. Človeka res veseli izjava, da niso i uli proti lastnemu ordinariju ali recimo bolje proti pre-vzvišenemu knezonadškofu. Tako je prav! £e bolj bi nas veselilo, ko bi izjavili, da niso sestavljali, razpošiljali in podpisovali spomenic proti lastnemu pre vzvišenem u k nezonadškof u, ko je napravil pravično operacijo v njih vrstah. Bog daj. da bi ne bilo treba nadaljnjega nastopa proti drugim zlorabam! Naj omenimo pri tej priliki še drugo izjavo znanega gospoda v «Goriški Straži«, češ da je rekel na shodu v Podsabofinu le: «Če je tako. kakor g. Jelinčič pravi, potem sta dr. Pavlica in dr. Žigon liberalca.« Tisti petem ne mo-re v tem slučaju nikogar rešiti. Rada priznava* da je bil dotični gospod takrat v razumljivi zadregi, ampak v tisti zadregi bi bil lahko odgovoril: «Potem jaz ne razumem ali: ne verujem, kakor nasvetu je sv. Avguštin: Tu non intelligis. Ko bi bila midva na takem shodu in bi se bilo o do-tičnem duhovniku tako govorilo, kakor se je baje o naju, bi bila midva v bratski ljubezni odgovorila: «Tega duhovnika poznava kot dobrega pastirja. Če hodite za njim in se držite njegovih naukov, ste na pravi poti.» To bodi v obrambo! Nekatoli-ško je napadati nedolžne duhovnike v javnosti, kakor delajo Mali list, Goriška Straža in Zbornik. V Gorici, dife 3. oktobra 1927. Dr. Andrej Pavlica Dr. Fran Žlgcn- M prizeag fifperBgBD tueftikd 'Jtff Odgovorni urednik «Novic«, g. Janko Buntič, je prejel včeraj sledeči odlok tržaškega prefekta: Prefekt tržaške pokrajine vide vsi tednik «Novice» št. 39, od 29. septembra, kateri izhaja v Trstu; upoštevajoč, da se s člankoma «Zgrešena modrost« in «Dan in noč«, ki vsebujeta namigava-nja na nekdanje čase in metode, hoče potom tendenci joznlh. primerjanj vzbujati in vzdrževati v duhovih nezadovoljstvo in razdraženost z nevarnostjo za javni red; upoštevajoč, da je odgovorni ravnatelj omenjenega tednika g. Janko Runtič dokazal z objavo teh člankov, da se ne ozira na svarili, ki sta mu bili dani 5. in 20. avgusta; seslišavsi mnenje komisije, ustanovljene v smislu Čl. 2 kr. odloka od 15. julija 1925, št. 3288 (spremenjenega, v zakon 31. decembra 1925, št. 2309); videvši čT. 3. navedenega kr. odloka odreja: Priznanje odgovornega ravna- telja tednika «Novice« g. Jan-kota Runtiča se prekliče. V Trstu, 4. oktobra 1927. (V.) Prefekt: Foraadari. Trgovinska mornarica Italije «Gazzetta Ufficiale« je objavila pred kratkim podatke o sedanjem stanju trgovinske mornarice naše države v primeri s stanjem od 31. decembra 1. 1914. Dne 31. dec. 1914. je imela Italija 4.773 jadrnic in 949 par-J nikov. Kosmata teža teh poslednjih je znašala 1,541.820, a čista, 933.156 ton. Dne 31. marca 1927. pa je bil položaj tak-le: 3082 jadrnic in 1405 pamikov. Kosmata teža parnikov znaša 3,177.555, a čista 1,902.045 ton. Med 1405 ladjami z mehaničnim pogonom je 82 ladij na motor. RAZPUŠČENA DRUŠTVA Oblast je razpustila prosvetno društvo «Prešeren» v Št. Petru pri Gorici ter prosvetno društvo, «Zla-iorog» v Kalu-Koritnici pri Bovcu Obe društvi sta bili razpuŠčeni z navedbo, da nista delovali v skla- , du z nacionalnim redom. Oblast je razpustila katoliško goriško mestno prosvetno društvo «Mladiko» z navedbo, da ni delovalo v skladu z nacijonalnim redom C2ELNIK ŽIVILOM, VELJAVEN OD DNE 5. OKTOBBA. Kristalni sladkor L 8.80. kg; navaden riž L 1.80 kg: riž II. vrste L 1.70 kg; testenine fine vrste L 3 kg; testenine posebne vrste L 3.80 kg; kava Rio navadna L 21.50 kg; kava Rio fina L 22.50 kg; kava Santos dobre vrste L 24.50 kg; e-notna moka L 1.90 kg; koruzna moka najfinejša L 1.20 kg; kruh iz enotne moke v hlebih ali štrucah od 2CO gr L 2 kg; ržen kruh L 2 kg; fižol «jn-andoioni» nov L 2.10 kg; fI*ol zelen nov L 1.80 kg; navadno olje iz semen L 5.70 .liter olivno olje srednje vrste L. 8.80 1; domača slanina I. vrste L 9.80 kg; domača slanina II. vrste L 9 kg: amerikanska slanina L 8.20 kg: domača zabela L 8.20 kg; amerikanska zabela L 8.40 kg; surovo 7naslo I. vrste L 19.50 kg; surovo maslo II. vrste L 17.50 kg; sir «reg-giano» iz leta 192*5 L 19 kg; sir «reg-giano» iz leta 1925 L 28 kg; sir «E?mmeiithal» domač L 14 kg; mleko naravno ali konzervirano L 1.40 kg. Za prazen o kavo je dovoljen povišek v znesku 25% na cene, določene za surovo blago. Cenik mora biti izpostavljen na vidnem mestu v vsaki trgovini, tudi v pekarnah in mlekarnah. Prizadeti si ga morajo preskrbeti pri najbližji postaji mestnih stražnikov. Posamezen izvod stane 30 sto-tink. Trst drugo najdražje mesto kraljevine. Na podlagi indeksnih števil nanašajočih se na cene živil si sledijo po draginji poglavitnejša italijanska mesta po sledeči vrsti: Aseoli Pičeno, Videm, Napol j, Messina, Ravenna, Trsi. Ferrara, Pisa, Ber-a-soio, Pesaro, Rim, Spezia, Bolo-ma, Pistoia, Perugia, Palerano, Pula, Vicenza, Gorica, Verona, Genova, itd. jNajJ3oij po ceni so živila v mestu Lucca. Po draginji stanovanj je Trst na desetem mestu; pred njim so po vrsti: Piacenza. Livorno, Messina, Aquila, Pesaro, Pistoia, Lucca Firenze in Bologna Po draginji vsega življenja povprečno je Trst na drugem mestu. Dražja od Trsta je samo Messina. Nalezljive bolezni v našem mestu. V tednu od 24. 9. do 1. 10. 1927 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 5, škr-latica 7, legarjeva mrzliga 12, krvava griža 1. Umrla je ena oseba na legarju. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. 5. 10. 1927. Trg je vedno isti. Malenkostna razlika med cenami enega ali drugega dne ne vpliva skoro nič na že precej enolično življenje mestnega blagovnega trga, ki se je že davno izključil.in sprejel vse znake na trg se vsiljuje jeseni. Zato že trg dajo kronistu slabe izglede. Novic ne bo več. Le komaj vidno dviganje, oziroma padanje pritoženih količin, malenkostne spremembe v cenah, to bodo skozi jesen in v dnevih zime, ki bodo dovoljevali trgovanje, edini dnevni tržni dogodki. Kakor v»e kaže, bo krompir ime? še precej časa hvaležen trg, d očim se mora zelje pravzaprav za letos Sele »udomačiti«. Druga zelenjava pa ima v tej dobi itak vedno enak trs. Tudi sadni trg izbira že svoj ritem. Edinole jabolka in hruške o-beiajo še za kratko dobo večje spremembe sadnemu delu Irga. Kar se tiče današnjega smo povedali včeraj. Nov je le ceuik In ta je bil sledeči: Zelenjava: Česen 140—150 lir za stot: navadila pesa 50—160; korenje 50—160; navadno zelje 50—80; vrzote 90—140; vodne dinje 120— 160; Čebula 55—ti5; fižol v stročju 150—2G0; fižol v stročju za luščenje lisast in svetlorumen 160—240; lo-čike 90—220; malancane 49—100; zelenordeča paprika za kuho. «0—100; krompir 55—75; Specijelni pozni grah 400—440; paradižnik 50—160; radič 60—420; sladka repa 00; selen 130—180; spinača 60—240: buče za kuho 120—260. SMJe: jabolka 35—300; hruške 70—280; kostanj 100; fige 100—180; limono 6—55 lir za zaboj; melagra-ne 100—150; kutnje lOO—140; orehi 200—360; breskve 300—550; čefcplje 120—180; grozdje 100—360. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za višje. Iz tržaitaga življenja Ah, ti avtomobili! Ko se je 28-letni pleskar Hum-bert Luc angelo, stanujoč v zagati S. Silvestro št. 5, včeraj popoldne razgovarjal z nekaterimi tovariši pred pristaniškim poveljništvom v ulici Geneza, ga je neki avto, ki je privozil od nabrežja Tre novem bre in ki ga ni pravočasno zapazil, dregnil od strani in ga podrl. Pri padcu se je Lucangelo opraskal na raznih delih telesa, ter si izpahnil desno nogo. Z istim avtomobilom je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč Slabo i« naletel. 29-letni železničar Alojzij Caspio, stanujoč v ulici Tesa št. 51, je včeraj zjutraj na svojo nesrečo srečal na trgu Perugiao nekega svojega znanca, s katerim sta se že dolge časa pisano gledala radi ljubezenskih zadev. Ob tem srečanju je železničarju zavrela kri, začel se je prepirati z nasprotnikom in kmalu sta si skočila v lase. V pretepu je dobil Caspio tako močan udarec s pestjo v obraz, da je zadobii veliko krvavo bunko na licu in mu je poleg tega odletelo par zob. Neki orožnik, ki je medtem prihitel na «junaški me.jdan», je spremil mladeniča na rešilno postajo, kjer mu je zdravnik podal potrebno pomoč. Posledice srečanja z nerodnim kolesarjem Neki neroden kolesar, katerega istovetnost je ostala neznana, se je včeraj zjutraj zaletel v ul. Coan-merciale v 33-letnega težaka Leopolda Novak, stanujočega v Roja-nu-Vemiellis št. 60Š, in ga podrl. Novak, ki je pri padcu zadobii številne praske na raznih delih telesa, se je moral zateči na rešilno postajo. Nogo si jo zlomila. Včeraj popoldne je bila prepeljana v mestno bolnišnico 35-let na Marija Franelin, doma iz Brj pri Komnu; imela je zlomljeno desno nogo. Ženska je povedala, da je včeraj zjutraj padla doma po stopnicah ter se pri tem poškodovala na omenjeni način. Prvo pomoč je dobila od zdravnika v Komnu. Sprejeli so jo v kirurgični oddelek, kjer se bo morala zdraviti približ-noTnesec dni. Tržaško sodišče Roparski napad in njegov epilog pred tržaškim sodiščem. Neki Angelo Gigante je v noči 5. septembra t. 1. naznanil na kara-binerski postaji v ulici dell'Istria, da so ga v isti ulici napadli trije mladeniči in ga skušali oropati listine. Karabinerski marešjalo Julij Nardo je takoj organiziral lov na tri ptičke in jih s pomočjo vice-brigadirja Franca Tarantini in ka-rabinerjev Alcideja Zambieri in Julija Minoni tudi kmalu aretiral. Bili so to Angel Tobassi, Hektor Benulich in Ignacij Collarich. Včeraj so je vrnila na sodišču tozadevna obravnava. Vsi trije obtoženci, ki so dejanje napol priznali preiskovalnemu sodniku, trde na obravnavi, da so nedolžni. Pravijo, da so mislili, da imajo opraviti s sumljivim človekom in ga zato ustavili. Tabassi pravi tudi, da je bil tisti večer popolnoma pijan. Spravil se je nad Giganteja, ker je ta imel mesto kravate krog vratu vrvico s svilenimi krogljicami, ki so bile pred kratkim za kratko dobo v modi. O listnici ne ve nihče ničesar. Gigante priznava, da so bili napadalci pijani. Sprva je mislil, da se šalijo z njim. Kmalu pa je njegov položaj postal kočljiv in le prihodu drugih ljudi se ima zahvaliti, da ni prišlo do ropa. Par prič potrdi izjave Giganteja. Državni pravdnik odvetnik cav. Tromby je obravnaval zločin kot poskušeni rop in zahteval za Ta-bassija 2 leti ječe, za Benulich a in Collaricha pa po 3 leta ječe. Za vsakega obtoženca pa še po eno leto strogega policijskega nadzor-, stva. Tabassija je branil odvetnik Ivan Kezich, branitelj Bendulicha je bil odvetnik Gianbianco Tamaro in Collaricha je branil odvetnik Zenn^ro. Sodišče, pod predsedstvom cav. Colombis«^ je obsodilo Tabbe^sija na I leto in 6 mesecev, Ben ulicha in Collaricha na 2 leti ječe in vse tri na eno ieto strogega policijskega nadzorstva Vesti z Goriškega Goriške memtne vesti Od kdaj se sme prodajati novo vino. Goriški podestat je odločil, da amejo krčmari in in drugi razpro-dajaici vina prodajati novo vino od 15 oktobra dalje. UsUnoritcv pokrajinskega 6e-beUurskega odseka V pondeljek se je v Gorici u-stanovil pokrajinski čebelarski odsek, katerega namen je gojiti in razširjati čebelarstvo v goriški pokrajini ter ji tako dati nov bogat vir gospodarskih dohodkov. V odboru so sledeči gospodje: dr. Tonizzo, ravnatelj Kmetijskega urada, dr. BobiČ, Bregant, ing. Bressan, dr. Ličen, učitelj Vodopivec in cav. Lap-randi. Kot vidimo, so vmes najboljši čebelarji goriške pokrajine. Osobne izkaznico ciganom Ker so se izdajale ciganom, za katerih narodno in državljansko pripadnost se ne ve, od strani županstva istovetne izkaznice, je prefekturna oblast zapovedala, da se to odslej naprej ne sme več dogajati. Hlad tat pred sodniki Na hitro so sodili sodniki na kazenskem sodišču mladega, komaj 17 let starega Karla Sim-čiča iz Kozane, ki je ukradel v Vipolžah 175 lir nekemu Francu Skolarisu. Ker mladenič še ni star 18 let, se je razprava vršila pri zaprtih vratih. Sodišče ga je obsodilo na 5 mesecev in 7 dni zapora. "" Morilec Skvarča v goriških zaporih Dne 26. septembra so pripeljali iz Celja, kjer je bil zaprt v Gorico morilca Petra SkvarČo, ki je kot smo poročali v nedeljski «Edinosti» umoril ter obesil svojega očeta v Planini pri Cerknem. Kot smo že pisali, Skvar-ča priznava umor. Prišel bo pred porotno sodišče. Nesreče. Goriški Zeleni križ je prepeljal včeraj v mestno bolnico sledeč< ponesrečence: Avgusta Soldati-ja, starega 38 let iz Gorice, stanujočega v ulici Riva Corno 5t. Pri svetogorski postaji se je ponesrečil in poškodoval po obrazu. — Aurelija Tavano, starega 25 let, stanujočega v ulici Dietroca-steUo 7. V ulici Torente se je ponesrečil z motorjem in se potolkel po rokah, nogah, kolenih. SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA GORIŠKE POKRAJINE IZ SEJE OD 29. SEPTEMBRA 1927. A) Zadeve, ki so se odobrile brezpogojne. Vojsčica: Prispevek kmetijskemu uradu. Temnica, Sela, Voj&čica, V o grško: Prispevek za spomenik italijanskemu mornarju. Temnica, Sela: Prispevek za Balillo. P lisko vica: Davek na obrt in patente. št. Vid, Pliskovica, Brestovica, Kobja glava, Veliki dol: Davek na živino. Štanjel: Davek na napise. Kožbana, Prvačina: Prispevek državnemu udruženju invalidov in pohabljencev za goriški odsek. Kcjsko: Povišek užitnine za eno četrt. Bcraberg: Dodatek k užitnini na alkoholične pijače. Leg: Hekurs Antona Kravanje proti družinskemu davku 1927. Šempas: Rekurs Ivana Rijavca proti družinskemu davku 1927. Trncvo pri Gorici: Prispevek k udruženju samobitnih činiteljev. Ajdovščina, Kamnje, Goječe, Vrtcvin: Nova užitnina. Meftaua: Povišek davka na slu-žinčad. Trnovo pri Kobaridu: Povišek davka na pse. BanjSice, Pliskovica: Letna pristojbina na licence. Erzel: Sprememba užitnine. Kanal, Banjica: Povišek užitnine za eno četrt. Veliki Dc-3: Proračun 1. 1927. Planina: Prispevek za letalo. Pliskovica: Davek na pse. Gerica: Dar Balilli in sicer zemljišča za gradbo BaLillinega doma. B) Zadeve, ki so se odobrile pogojno: Temnica, V ogrsko, Kal, šsfcre-lie, Veliki dol, Biljana, VoHSe, Planina, Brje, Pliskovica, B an jšice, Vojšžica, Gorica, Sela: Prispevek udruženju samobitnih činiteljev. C) Zadeve, ki so se sprejele: Gorica: Kekurs Matilde Begovič KosiČ radi odreke licence. Vrtojba: Rekurs tvrdko Ribi ćc Comp. proti davku na napise. D) Zadeve, o kateriii se Je izreklo ngodno mr.3E>c: Tolmin: Občinska komisija za trgovino: Terezija Cujec ne plača kavcije. Gorica: Nakup zemljišča od Ur-čule Maur. Izpred sodišča Včeraj se je vrdila na goridkem prizivnem sodišču cela vrsta razprav. Ker je žalil finančno stralo, goje pretor v Idriji pred časom obsodil na 5 mesecev ječe. B-il je namreč pijan in je razgrajal v gostilni. Stotnik finančne strate je naroČil svojim vojakom, naj ga zaprejo. Topa se je pričel upirati, jlb zmerjati in se ni pustil iprijeti. Pifie se Ivan Straus in je do»ma iz Idrije. Pri«v-no sodile mu je včeraj zni*a!o' kazen na Štiri mesece. Franc Strgor, dosna iz Jugoslavije in tamkajšnji državijan, je poskušal prekoračiti mejo in jo popihati v Avstrijo brez dokumentov in potuih listin. Šel je iftkat dela, kot je trd'K Toda obmejna finančna straža ga je ulovila in ga prignala pred sodnika v Idrijo, kjer ga je obsodil na 7 mesecev ječe. Včeraj zjutraj pa se ga je prizivno sodišče usmililo in lmi zmanjšale kazen na 2 meseca, z oziroui na to, da ni tukajšnji državljan. Fraiu Strgar je poleg tega jugoslovenskj dezerter in ga bodo tukajšnja oblasti po prestani kazni poslale v Jugoslavijo. Radi rozžaljenia časti je tolminska sodnija, svoječasno obsodila Josipa Manfredo s Tolminskega na 350 lir globe. Obtoženec je napravil priziv in ker je bila hkiatu tožba odtegnjena, ga je prizivni dvor o-prostil. Učitelj Ivan Mahnič iz Grahovega je bil od sodnika v Tolminu obsojen na 25 dni zapora in 300 lir kazni, ker je obrekoval pode&taia omenjene vasi, češ da si je pridr-žal L 40, ki bi jih moral izročiti občinski ubožiii hiši. Učitelj se je pritožil na prizivni dvor. Zagovarjal ga jo odvetnik Tonkli. Sodni dvor je na predlog zagovornika odnesel razpravo na poznejši Čas radi potrebnih razjasnil, ki naj bi po mnenju obrambe dokazala obtoženčevc nedolžnost. Ker je pijan razbijal po gostilni in povzročil gostilničarju do 30 lii škodo jc bil obsojen od sodnik n neki Josip Orzan na en mesec ječe in 100 lir kazni. Prizivni dvor j< potrdil prvo razsodbo in mož b.i moral odsedeti. Gostilničarkaf ki je zaiozena, da toči preko polic. ure. To je bila vdova Kristina Erman. :Nekaj minut po polnoči so dobili orožniki odprto gostilno, v kateri je bilo v< ljudi. Zatožili so jo in sodnik jo je obsodil na T>0 lir kazni, 10 dni zapora in na od vzet je gostilničarje obrti za čas enega meseca. Vdova se io pritožila, in trdila, da je nedolžna, ker se je tisti usodepoln večer zgodila okrog 23^ v njeni gostilni nesreča. Eksplodiral je namreč sifon, ki je ranil dve osebi njeno hčerko in pa služkinjo. Morali so celo po obveznice na zeleni križ. In tako se je zgodilo, da so v tisti zmešnjavi zaprli gostilno žele po polnoči. Prizivno sodi.«če je ob-toženko oprostilo. CERKNO Pretep, ki ima neljube posledice V Zakrižu pri Cerknem so se stepli v neki gostilni. Iz prepira je namreč nastal pretep. Krčmar je poklical orožnike, ki so prišli in pričeli miriti. Tedaj pa je eden izmed prepirajočih se potegnil iz žepa samokres in ustrelil proti orožnikom. Strel je šel v zrak in nI zadel nikogar. V zmešnjavi, ki je nastala, so krivci zbežali in jo popihali proti meji. Sele po dveh urah se je orožnikom iposrečilo ujeti enega!, Petra Čelika, starega 30 let iz Cerknega, ki so ga zaprli. ZgMlsvInsKe črtice d štorih SrtuM In plemiških družinah v Julijski Krajini Pi>e —i— II. St. Florjan. Po drevoredu XX, septembra prideš do soškega mostu, odkoder se vzpenja lepa Široka cesta do Pev-me, pa dalje do Oslavlja z onim prekrasni; n vojaškim pokopaliS-č&m m spomenikom, kamor roma vsako leto na tisoče in tisoče Iju
  • oto. Prijatelj, le pojdi gor, pa 'boš i ti dejal, da si malokje videl tako krasno pokrajino kot je ta ki se razprostira tu pod tc-hoj, opisati pa je ne boš mogel, ako nisi — pesnik po božji milosti. Vrh tf-ga je južni, zlasti pa vzhodni del lir d proti severu s S&-botinom, S\. Valentinom, Sv. Goro znamenitega zgodovinskega, |tomc-na, ker tu eo zagrmeli prvi topovi, ki so naznanjali smrt mačehi Avstriji. Pa ie iz gori'ke okolice vidiš, kr.ko to selišče obvladuje del Vipavske doline, Kras in Furlani-jo; ako si imel še tako slab red iz zemljepisja, si zapomniš enkrat za vselej to briško predstražo, naj hodiš po Solkanskem polju, pod Kostanjevico, najlepši pogled imaš pa z goriškega Gradu: povsod vidiš V Trstu, dne S. ektcbra 1927. •EDINOST* in. 10 dolgo vrsto zelenih cipres ki se rstijo desno od cerkve in ki so se 0 vojski že dobršno opomogle, od ovsod vidiš ono lepo šentflorjan-ko gričevje posulo z novimi belini hibami. Zato pa se odloči in )Ojdi po označeni poti, ali pa. sko- 1 samotno Grojno, ki jo pozna po-ovica zaljubljenih parov v Gorici n okolici, pa dospeš v dobri uri ia vrh, da si ogledaš to vas prav >d blizu. Ne bo ti žal, le meni veruj, oso peto, da boš 14 dni skakal le .»o nožnih palcih, ako se ti bo kam nudilo. V Št. Florjanu se je dvigal do svetovne vojne grad baronov Formentini. Danes leži v pustih razvalinah in ni verjetno, da bi ga še Kdaj popravili. Nekdaj je ime! pripravno lego za obrambo, kot so jo nieli po večini vsi gradovi in tabori po deželi. Izbirali so za stavbo strme griče, odkoder so vitezi že od daleč mogli videti prihod sovražnih čet in so sosednim taborom s kresovi naznanjali nevarnost ter vabili podložnike na o-brambo, kjer so našli obenem zavetje za svoje družine in svoje i-metje. Mnogo takih utrdb vidimo -e danes po hrvaških, štajerskih in kranjskih hribih, kjer so se ljudje v turških bojih skrivali in branili pred sovražnikom. Takšno svrho je imel za vzhodna Brda tudi šent-florjanski grič z grajsko utrdbo. C /.god vi n i kraja samega vemo, da je imei tudi Št. Florjan v prepirih in bojih goriških grofov in oglejskih patriarhov isto usodo kot drugi kraji v deželi. Nesrečno je bilo za ta kraj leto 161«., ko so Benečan; zasedli vas, jo razdejali in pomorili prebivalce radi njihove vdanosti do oglejskih patriarhov. V Št. Florjanu so nekdaj gospodovali gospodje pl. Ungrisbach, katerim je leta 1280. to vas z drugimi posestvi v Krminu in Medejf podaril goriški grof Albreht II., pozneje so bili tu levdniki baroni Formentini in Tac« o. IMužina Formentini je prišla z Of.rskega in se je že davno naselila v lurlaniji ter ima važno vlogo v •godovini Goriške. Sprva so se i-menovali Pcrcario (ali morda Por-carius), kar dokazuje tudi njihov plemiški grb. ki nosi na levem polju tri debele prašičke z lepo zavitimi repki. L. 1300. je podelil patriarh Peter Genra Simonu in Tc mažu Formentini obsežna posestva v okolici Čedada, goriški grof Henrik II. je kol upravitelj patriar-hata 1. 1315. potrdil ta fevd sinu Tomaža F. — Že 1. 1342. so bili Fo'iuentini sprejeti med plemiške družine mesta Čedada, cesar Karel IV. pa je na prošnjo svojega brata Nikolaja, patriarha oglejskega, podelil 1. 1357. bratom Ivanu, Nikolaju in Leonliardu državno plemstvo. Bili so zvesti in zanesljivi podložniki patriarhom, pa so zato dobivali mnogo drugih fevdov, vrh tega tudi jurisdikcijo (pravico do sodstva) v raznih krajih, kar je tudi neslo. Formentini so se odlikovali v državni in vojaški službi, udejstvo-vali pa so se tudi kot učeni zgodovinarji. Filip F., kancelar čtnladski, je slovel kot pravnik, pa je 1. 1379. sodeloval pri reformi mestnega Štatuta v Čedadu. V tem času so postali F. člani plemiške4 družine v Tolminu. Nedone in Tomaž sta v meščanski vojski 1. 1381. podvojila straže v Tolminu in sta tako obrnem branila pred goriškimi greii noeato Čedad, ki je imelo Tolmin v svoji oblasti. lati Tomaž F. je bil od patriarhove stranke poslan, da sklene z gorirkim grofom mirovno pogodbo. Adamu Form. je patriarh podelil (13£9.) novih posestev in privilegij in ga je na čelu vojake pe*lal v pomoč grofu Orten burgu, katerega je bi! napadel Škof brizenski. Herman F. je bil izbran, da v imenu patriarha Ivana in v imenu mosta Čedada izrazi čestitko Francu pl. Carrara, ko je ta zasedel Padovo. Družina For meriti ni se je po bogatih ženitvali razcepila v več linij, ki so bivale po večini v Čedadu; nas zanima predvsem Vinciguerra F., ki je postal glavar družine šentflorjanske linije. Eden od njegovih naslednikov, tudi Vinciguerra po imenu, je sezidal (ali morda le prezidal) grad v Št. Florjanu, kar nam dokazuje dobro ohranjen napis: *VINCIGUE), in leto pozneje pa «Beitraege zur inneren Geschichte der Grafschaft Gorz». Njegov brat in očo današnjih F. je mnogo let sestavljal zgodovinske spise, k-i pa so v vojski izginili. S prenehanjem tlake in z razlastitvijo zemljišč je moč plemstva jela brzo padati. Posestva niso nesla kot nekdaj, ko je moral kmet-tlačan zastonj obdelovati gospodarjevo zemljo, ogromni kompleksi so se s prodajo krčili in v današnji Julijski Krajini ni več silno bogatih aristokratov izvzem-ši naslednike grofov Della Torre-Thum, knezov "VVindischgraetzov in še nekoliko drugih. Z duhom časa je tudi plemstvo bilo prežeto s praktičnim naziranjem, pa se je v raznih panogah s&mo oprijelo dela in zaslužka Glavar današnje družine Formentini, baron Benno, je po vojski pustil svoj stari grad v razvalinah, pa je z vojno odškodnino sezidal lepo palačo v Gorici (ul. Leopardi), ki mu več nese nego najlepša stavba v &t. Florjanu. Zemljilča pa mu obdelujejo kmetje - koloni za polovico letnega dohodka. Trije njegovi bratje »o služili v vojski, prišel pa je le eden nazaj, ki živi kot upokojen major v št. Florjanu. Ta in brat njegov Giovanni. ki je obenem poštni u-pravitelj in lastnik dobre gostilne, stanujeta blizu porušenega gradu v veliki novi hiši in urejujeta družinski arhiv, kar ga je ostalo po vojski in ki vsebuje mnogo važnih zgodovinskih spisov. Zopet drugi brat se j-ei pred letom dni oženil s hčerjo ljubljanskega lekarnarja Piccoli, eden je višji bančni uradnik v Gorici. Vsi pa imajo mno^o sposobnosti in veselja do — slikarstva, s katerim se v svojih prostih časih z vnemo bavi jo. — oroto v Beauvaisu na Francoskem sta se marala zagovarjati radi premišljenega umora Voime Lelen in njen ljubimec Marcean Jacquart. Prva ima 33, drugi 22 let. Ko je štiri in štirideset leti stari vrtnar peljal lansko leto 10. novembra ob 6. uri konja v konjušnico, ga je počil ljubimec njegove že*ie s kladivom po glavi. Žena je prihitela in pomagala ljubimcu skriti truplo v bližnjo trstičje. Ker je pa vrtnar še živel, mu je z zopetnim udarcem prebil Jacquart čr^pinjo. Še prej sta ga hotola zastrupiti, toda zaužiti strup ni imel nobenega vpliva na vrtnarja. V ječi je porodila L^len sinčka, sad nedovoljene ljubezni. Pred razpravo se je rtateplo v sodnijsko poslopje toliko poslušalcev, da je morala skrbeti za red vsa policija. Pri razpravi, ki se je prekinjala !e v toliko, da je obtožen k a. podojila svojega otroka, se je dognalo, da je žena na-hujskala svojega ljubimca, naj umori njenega moža. Najbolj čudno je to, da je žena Lelen grda ženska, ki kaže najmanj deset let več, medtem ko je njen ljubimec mlad, lep, eleganten tant. Oba sta bila na .smrt obsojena.. Ziiamsriie ^ctbc, fel s« s® sairt-3t C P if(člle Ni dolgo od tega, ko smo poročali o tragični smrti svetov-noanano plesalke Isadore Dun-cau. Ko se je peljala s svojim avtom VI h lom v Nizzi na izpre-luxl, se ji jo dolga ovratnica zapletla v kolo avtomobila in jo na Ia način zadavila. Curie, ki je o! kril prvino radij, največji kemik novejše dobe in imetnik Noblove nagrade, je stopil — bilo je v aprilu 1. 1906. — črez ulico pa'i tem je prišel pod kolo nekoga težkega voza, napolnjenega s premogom in izdihnil pod vozom. Emile Zola, znani francoski romanopisec, se je vrnil z nekega potovanja v Pariz. Bilo ie sicer junija me^ca, toda večeri so bili še bladni. V spalnici si je dal zakuriti, peč je bila pokvarjena in drugo jutro so ga dobili mrtvega v postelji. Plini, uhajajoči iz pokvarjene peči, so pesnika usmrtili. Mnogo znamenitih mož se je potopilo s «Titanicom», ki je bila tedaj največja in najhitrejša ladja na svetu. Plula je iz Liverpoola na Angleškem v Newyork, medpotema je trčila v noči od 14. do 15. aprila 1912. z; ledeno goro, ki jo je zdrobila in potopila. Več ko 1600 oseb je utonilo, med njimi dva amerikanska milijonarja, hotelski kralj John Jakob Astor, ki »e je pravkar vračal z ženitovanjske-ga potovanja, in predsednik Graud Trunc Pacific železnice Challes Hays, in eden izmed najbolj nadarjenih amerikanskih pisateljev Jacques Futrelle. Istotako sta našla smrt v valovih lord Kitchener in največji ruski slikal* Vereščagin. Prvi se je utopil z oklopnico «Hamplii-re»,~ drugi s pamikom «Petro-pavlovsk», ki je v rusko-japon-ski vojni zadel ob japonsko mino v Port Arturju. Med večje nesreče prištevamo tudi požar dobrodelnega bazarja v pariški I!ue Jean Goujon dne 4. maja 1897. Zbrana je bila vsa francoska aristokracija. Vojvodinje, grofice, maršali, finančni in industrijski vladaj* j i so se gnetli v bazarju, ko je radi kratkega stika začelo goreti v kinematografu. Požaa* se je širil in takoj je bilo vse v plamenu. 130 o-seb je zgorelo, med njimi pain-cezinja Chimajr, vojvodinja U-zes in vojvodinja Alencon, sestra pokojne avstrijske kraljice Elizabete. To je bil za kraljico zadnji udarec, kajti leto pozneje jo je prebodla pila atentatorja Luchenija v ženevskem parku. Nova ekspedicija Geografska družba v Leningradu odpošlje pod vodstvom raziskovalca Kozi ova veliko ekspedicijo, da razišče največjo reko Azije, Jankcekiang. Ta reka je še popolnoma neraziskana in o njenem gorenjem toku se ve manj ko o severnem tečaju. Ekspedicija ima nalogo, da preišče vse stranske reke, ki se izlivajo v Jankcekiang. obenem bo raziskovala živalstvo in rastlinstvo, ki se nahaja v območju te reke. Učenjaki sodijo, da dobe velikanske gozdove z ogromnimi drevesi, praprotjo, sadnim drevjem, a tudi živalstvo jih mika. Ekspedicija bo trajala delj časa in bo združena z sievarnostmi, kajti treba bo prepotovati kraje oOOO m visoke, kjer so strmi obronki, kjer divjajo nevihte in občuten mraz in kjer otežuje tanek zrak vsako delovanje. Ime voditelja ekspedicije, Kozlova, pa jamči, da bo imela ekspedicija uspehe, kajti Kozlov je najznamenitejši ruski raziskovalec in najboljši poznavatelj Sibirije, Kitajske in Tibeta. Ujeti tiček Pred dnevi so opazili v Parizu vlomilca, ko je zapuščal stanovanje nekega glasbenika, kateremu je bil pokradel več dragocenosti. Hišnik je letel za tatom, toda ta je skočil v avtomobil in izginil. Hišnik si je pa zapomnil številko avtomobila in tako je policija kmalu prijela tatu. Bil je to nekdanji bančni uradnik, ki je stanoval s svojo prijateljico pri neki stajri gospe kot podnajemnik. Na njegovem stanovanju je dobila policija vse ukradene dragulje in odkrila obenem veliko zalogo oblačil, tako 35 moških oblek, 30 parov čevljev, 180 ovratnic, 18 klobukov in izredno veliko število ži-danih srajc in nogavic. Strast za eleganco, tako je izpovedal tat, ga je dovedla do kraje. Krvav« drama ma morju Na franeoak®m pamiku «Be-ansobil», ki je bil na potu v Srednjo Afriko, se ja nenadoma omračil um drugemu častniku. Ustrelil je kapitana, prvega častnik«, in radio-telegrafista, nato ie »koči! v morje in utonil. Parnik, ki je izgubil na ta način vse častnike, je plul do najbližjega pristana, odkoder je javil nesrečo francoskim oblastim. Saztnsea ftfd V Moskvi je umrl te dneve poročevalec nekega amerikanske-g& dnevnika, V »voji oporoki je določil, da so raztrese pepel njegovega trunla iz letala. Njegovi zadnji žel i i se je ustreglo. Truplo poročevalca se je sežgalo v moskovskem krematoriju, njegov pepel je vzel s seboj letalec in. raztrosil, ko je letalo letelo v višini 1500 m, pepel po zraku. tCT- Keodo prispevali tudi kardinali sorazmerno s svojimi dohodki. Visoko odlikovanja C1 are lice Chamberlin, ki jo z milijonarjem Lovinom kot drugi preletel Atlantski ocean, je bil te dneve imenovan od vseučilišči Jowa v priznanje zaslug za letalstvo za doktorja inženirja. Nevikta vstavila prepir V Debra Dun-u pri Allahabadu v Indiji je prišlo o priliki neke slovesnosti do hude tepežke med Hindujci in Mohamedanci. Pri tem prepiru sta bila dva Hinduca ubi ta, eden in trideset pristašev obel verskih izpovedanj pa težko ranjenih. Tepežki je napravila nenaden konec nevihta in silan dež, ki se je usul na mesto. Policija je zaprla petdeset oseb. fijaik avstraUjaka zbornice. Pred kakimi tremi tedni je umrl tajnik zbornice zveznih avstralskih držav. Ko je te dneve zbornica po daljšem ocbnoru zopet zborovala, se je izvolil nov tajnik. Predsednik se je po izvolitvi novega tajnika spomnil velikih zaslug prejšnjega tajnika za zbornico. Ni še dobro končal svojega slavospe-va, ko se je novoizvoljeni tajnik mrtev zgrudil na tla. Zadela ga je bila kap. Imdtfand ne isamrjefo Severno-ameriški strokovnjak v indijanskih zadevah, Albert B. Reagan, ki je bival leta in leta pri raznih indijanskih plemenih, je ugotovil, da živi sedaj v Zedinjenih državah 350.000 Indijancev, kar se zlaga s prirastkom 17.000 oseb, t. j. skoraj 4.8X v desetih letih. Poseimo pleme Navajos, o katerem se je sodilo, da izumira zelo hitro, se je izkazalo za odporno. V letu 1869. je štelo 9000 oseb, danes jih šteje že 38.000. Kerohezi v Severni Karolini so šteli I. 1912. 7900 duš, danes so se razmnožili že do števila 12.000. Tudi druga plemena na -apadu postajajo po fttevihi močnejša Učenjak Reagan pripisuje izboljšanje tega položaja v glavnem delovanju vlade na zdravstvenem in šolskem polju. L. so Imeli Indijanci eno a«no bolnišnico na razpolago, 1. 1000. jih je bilo že pet in 1. 1925. že dva in osemdeset. V indijanskih zavetiščih deluje sedaj 135 bolniških sester, 181 zdravnikov, več specijalistov, sedem potujočih zobozdravnikov. Lansko leto je izdala vlada šest milijonov dolarjev za pouk indijanskih otrok. Vlada nadzoruje tudi indijanska bivališča in skrbi za moderno higijeno. Indijanci torej ne bodo izumrli, kakor se je mislilo še prod kratkim časom. Amerikanska letalca v San Fran-eisea. V San Francisco (Kalifornija, Zedinjene države Sev. Amerike) sta se pripeljala s parnikom iz To-iija, glavnega mesta Japonske, letalca Brock in Schlee, ki sta nameravala leteti okrog sveta m sta dovaršila že štiri petine, ko so jima svojci, prijatelji in amerikanska vlada odsvetovali polet črez Tihi ocean iz Japonske v Ameriko. Na krovu istega parnika je prišlo tudi letalo« Ponos Detroita», s katerim sta priletela letalca iz Amerike na Japonsko. Iz San Francisca bosta letalca nadaljevala svoj polet do Detroita, ki sta ga bila zapustila i2. avgusta. Znanost jnjsmetnost g—pad Luka im »jejova pota Spisal dr. Andrej Pavlica. — Te dni je izšla v drugiT^potnno-ieoi izdaji ta lična in zanimiva knjiga. V predgovoru k drogi izdaji beremo: «Naj bi tudi ta pomnožena izdaja hodila srečno pot! Preprosti bojevnik g. Luka bodi zgled na&im možem in mladeničem, ženam in dekletom — preprostim in izobraženim!» Cena knjigi je 2 L. Kdor bi bil prejel prvo izdajo, pa je ne mara in je ni plačal, je naprošen, naj jo blagovoljno vrne, ker bi uprava rada postregla drugim. Naroča se pri pisatelju v Gorici, Ponte Isonzo 28. Po svojem značaju in vsebini obstoji iz nekake dnevne glose, satire, ki v mnogih evropskih listih stoji na čelu dnevnih notic. Le da se je ruska časopisna glosa razvila v nekako samostojno literarno vrsto, ki v pravem pomenu besede v 1 a d a v Časopisu in mu daje svoj pečat. Kljub temeljiti sorodnosti, ki jo ima ta glosa z zapadno evropsko gloso, je vendar ta mali feljton ruskega časopisja vsebinsko, stilistično in prostorno nekaj popolnoma nasprotnega. Vsebinsko je ruski časopisni feljton na uro in minuto posvečen najvažnejšemu dogodku prejšnjega dne. Uvodnik obdeluje dogodke z veo častivrednostjo in resno, medtem ko ga foljton zgrabi šaljivo in brez obzirov. Uvodnik reže, a feljton seka, lomi, žaga. Ruski čitatelj pa hoče obojega, nobenega ne more izpustiti. Slog tega feljtona je kolikor mogoče jasen, lahek in poljuden. Ce je feljtonist dober pripovedovalec, napravi iz dnevne dogodbe kratko novel i co. Ce je pesniško nadarjen, naredi iz nje pesem - sramotilko. Ce je dramatik, spravi vse skupaj v dijalog, da nastane gledališka parodija. Pred vsem pa mora biti ieljtcm razumljiv, da ima tudi preprost človek, ki ne zna latinščine, svoja veselje ž njim. Zato je v ruskem feljtonu vsako razglabljanje, duhovičenja in filozofiranje popolnoma izključeno; biti mora naraven, preprost, tmazu met ničen in le kot tak je cenjen. Prostorno je ta feljton (oziroma glosa} precej dolg, po evropskih pojmih zelo dolg. Najnavadnejaa dolžina je 150 do 200 vrst. Tudi se zgodi, da prinese liet dve ali več gios. Tako imajo večji listi za:po-sl&nih več feljt«B4su>v. Ce manjka prostora, ispust? raje vse drugo, le feljtona ne Lrpustijo. Šo celo najmanjši in najubožnejši listi imajo svoje feljtonist®. Ce pa toga ne zmorejo, pa kradejo feljtone bogatejšim listom. Priljubljenost ruskega feljtona ima svoje vzroke. Rusko javno življenje je biio in je 3e vedno v veliki meri žalostno. Večina ruskega ljudstva jo radi slabih rasaner postala pasivna, nihilistična. No veruje v nič, ne upa na nič in se na tihem iz vsega norčuje. Ce ne more zmerjati gubernator j a, pa zmerja vsaj žandarja. Ce trepeta rvr.^-i Stalinom, v-n ** norčuie -r^j iz Špancev. Zraka Rus mora imeti, ^»vCi' pOglUO ili b-ilifti-i j® HjOo1' > ' <-*■' ni vintilator, polom katerega se ruska nezadovoljnost nekoliko i>re-zrači. Iz toga izhaja velika priljubljenost ruskega satiri čno-hu-inorističnega feljtona in velika popularnost ruskih fetjtonistov. Volikt ruski pisatelji so začeli svojo veliko pisateljsko pot kot feljtonisti. Med temi sta Anton Cehov in Loonid Andrejev. Poraeie sta ušla vabam cene slave in se zatekla v višje sfere prav8 literatu.ro. Kdor ima talent in se i>oevetl feljtonu, ta dobi obilo cone siave in tudi denarja. Vlas I)oroš»viČ, kral. ruskih fel>tona»tev, iu*a letnih do hodkov 50.000 rabljev. Tudi drugi znani feljtonisti se ne morajo pritoževati nad svojo usodo. Oni so sploh najboljšo plačani ča^ nikar ji in imajo poleg tega najmanj dela. Y novi Rusiji je «m&H feijto« ravno tako priljubljen kst je bil v stari Rusiji. Cek> neka^ starih feljtonistov v novi Rusiji ravno tako dobro izhaja kot poprej. Poleg tega pa se je vzgejilo lopo število novih feljtonistov. Namen teh felj-tosrov je še vedno isti, da pomagajo Rusom z dobrim devtipoan in lidano volje preko vseh težav življenja. - DAROVI Ker se ji je izpolnila iskrena želja daruje N. N. Lit. 30.— za »Šolsko društvo«. V počastitev spomina pok. Ivana Križmana daruje ker se ni mogel udeležiti pogreba g. Štefan Kralj Lit. 10.— »Šolskemu društvu*. Srčna hvala! ZLATARNA Albert Povh Trat, Vil Maaalnl 4« Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — '"ene zmerne. Žlrite „Edinost" Trftffin posojilnico in \mMm rsgfstr. zadruga z o mej. paroli* o m ura daje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n. Sprejema navadne hrauUne vloge na knjJžlce, vlage na tekoči račnn in vloge za čekovni promet, ter jih obr«*tuje «rpo4°/0v» vetje In stakie vloge po dogovoru. Sprejema »Dinarje* na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sani. Daje posojila na vknjižbe menice, zastave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovor«.-- Ia M&bm vaift&s (safi) Urada« ure za stranke od S. 30 do 13 ta od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telef. 25-67. 918 Kaplm o vsaki množini. Ponedbe na Gfuseppe Bsiiis, Trst, Ola Imbrion) 7, !1L r Zobozdravnik "i Dr. SflRDOC ordinira v TRSTU fo fiL 8. iBfciaii ti. t«,!!! M Via S. Ohmt,\ od 9-12 In od 3-7 is! M seuou ni EAsr (Šola na domu) je mesečnik, katerega pošilja najzanesljivejša šola za korotpondenco vsakemu, ki ga zahteva. Ta mesečnik interesira mlade in stare, vse one, ki morajo polagati izpite ali take, ki si hočejo izbral? poklic ali dobiti kako shiibo in za one, ki želijo poboljšati svoj položaj ali lastno izobrazbo. Pošljite še danes vaš naslov šoli z a korespondenco «E. Meschini*, Roma, V!a 4. Novembre 96 B. (981* MSI iinfflimiiiimii m t m in nnMiTnnr~mr~rn inii rnr~~"nTiT~:iinni hm^ Roman v treh delih Spi&cla V. J. Krifeuiovska. Iz rušilne prevedel IVAN VOUK. Cena L 6*—, po poŠti priporočeno L 7'49. V inozemstvo L 8*60 proti v naprsj poslanemu znesku.-Ronian je izdala iz založila Tiskarna Eainost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Frsncesco 20/1., - Knjigarna l. $lokđv Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliške knjigarna, Gorica, Carducci 4. Kraigher }osip, Postojna. Vezane v originalne platni«« (cena L 10) S£ dobi v knjigarni STOKA. Ko @ i lm ejo feljton tisto snov, ki jo uredniki postavijo pod črto (podlistek) in ki se peča z resnejšimi problemi: - literaturo, umetnostjo, gledališčem, filozofijo. Sevc-da jo tudi ta vrsta podlistka v Rusiji znana, toda ga imenujejo «veliki feljton*. Po svoji vrednosti, oziroma ceni, stoji nekako v isti višini kot uvodnik, le da lahko pride ali pa izostane, kakor s*, pač uredniku poljubi; če izostane, «e nihče preveč ne joče za njim. če pa je v listu, tudi radost ni tako zelo velika. Pravi ruski časopisni feljton pa je takozvani «xnali foljton». Ta stoji redno nad črto in no sme manjkati v prav nobeni številki lista, i