Il
Na
svitlobo
dane


kmetijske družbe.
Tecai \
srèdo 28. maliga serpana 1847
List 30
Začarana puška
?
?
i
Saveta bi vidil puško krasno Odrevenil bi čudeža zavzet; Z obročki cev je kinčena opasno, Deset srebernih, zlatih je deset Košenih zvezd bleší se peta jasi Kot beli sneg svitlobe sončne vnet Od bata visi gostih čopov troje Iz čistih svil rudečorožne boje.
Scer druge tud z obrocki zlatnim jako In si
Po Banjal
In glej! Davúd, vojšak ponosne Rame, Nar lepši Turk, nar hrabriši tacas,
V	orožnici si krasno puško sname, S cekini polu nabaše svilni pas, Pod pazho citre zlatosvitle vzame, Iz dvanajsterih nar milejši glas, Zapusti v petek banjaluške zide ,
V	nedelo v grad vostinski samši pride.
ílenim so copi kincene
ici puškarji enako
?
Po vodbi viž prebira strune picno Vse deklice poslušajo ga kar,
?
Vdelavajo blešeče zvezdice ; Pa kdo ti strelki dal krepost je De sprožlej vsak protivnika podre
?
tako
mar;
?
De vsaka kros
?
?
ktera
Gotovo tud sovražno serce najde
ajde
>
Na miloglas oberne gódbo lično Vsih persi so britkost in zdih in Zápoje pesem od Ijubezni mično, Nastazija mu verže rožo v dar, Mu rožo verže, k sercu rahlo segne, Zarudi v lice in domií pobegne.
9 i In z Delimam, ki sploh previdno trojnim Zvečér ko mrak pokrije grad in gaje,
Varenim jeki
vkovan grozil
j
Z Arnavtam divjim, ki z oklepám bojnim Klobučine ovit je šestkrát bil,
?
In
drugim
sovražniki nebrojnim
Je Sava se, vostinski beg, boril Kot pajčine predre stvari kovane Kot suhi list vareno jeklo zmane
Njegova cast razlega se široko, Od ust do ust v okrajni žadoní, Vse keršeno poštuje ga visoko
?
Stoji ob oknu hcerka begova, Pod njim zazre Daviida tik ograje Ko bran zelen je verta njeniga, In kér se vkloni željno na-nj gledaje Odpade ji rumena kapčica; Daviid prispe, jo dvigne, in s cekini Napolnjeno nazaj podá deklini.
?
Potem vesel na strune vdari svoje

Stermevši del Mohamedanstvo
?
puški govori
>
ranjeno globoko Na levi, desni straha omedli, Zaupno ga domače ljudstvo slavi, Sovražno se treptaje v miru spravi
Tri vize jak iz glasa v glas dervi, Medenih ust od nje lepote poje, Od plamena, ki serce mu.mori, Od silenja ko želj protivne roje Le v nje spomin zmagljivo zdaj verti Občutke skrivne serca vse razkrije Na zadnje v te besede rah zavije :
(Dalje sledi.)
?
j
»Sladko bitje, krasna diva
Gani se Nastazija! Ti si pevcu mude kriva, Bodi saj mu usmiljena.«
» G1 ej
?
?
strašan oblak &e niža
?
Grom pritiska, piš grozi, Toče strah, vihar se bliža
Daleč krog zavetja ni.«
j
»
iz višine
»Oj, gorje mi Tresk popali život moj
>

?
Pričo tebe plóh pogine Plóh in střele pevec tvoj.«
»Otmi rahla golobica Mično dete reši me! V golobnjaku siva tica Drugu, glej! prijazna je.«
In deklici o temu serce bije, De skorej se bijenja sliši glas, Pod nedrijem diviškim si odvije Sedmerno vez, rudečosvilni pas, Zaklepu okna sredek terdno vrije , In konca dva pustí viséti v gaz; Kot iverca po jelki Po pasu tak Davúd se v izbo dvigne.
»Ah, tiho tiho, nihče de ne čuje, Zgubljena scer, zgubljena sva oba!« In tiho tiho se beseda vsnuje,
v gnjezdo švigne
f
Tihejši zmir
in kmalo vmolkneta.
Potem ko dan petelin oznanuje, Davúd nerad k odidu se ravna
i
?
Prihodno noc verniti se, obljubi Ter prime pas in urno v mrak se zgub!
Kmetijske đrolitiuice.
(Sol za pitanje prešičev.) Sol se je pri pitanji prešieev práv dobro skazala, če se jim je
polij in potem jih rahlama z zemljo pokrij.
To
storí
?
de zemlja okoli drevés dolgo ćasa vlažna
ostane; polivanje se mora pa veckrat ponoviti.
vselej v primerjeni meri dajala. Sol ponagli pitanje.	Ta pomoček se je po sprićanji slovećih nemskih
pa tudi prešiće mnogih boíezin obvarje. Nar pri-	kmetovavcov ne le o suhih Ietinah, ampak še clo
pravniši je, jim jo v ta namen na vodi z otrobi	takrat práv dobro obnesel, ko je poprejšnje leto
dajati,
in sicer po pol lota na vsako oblodo.
suho bilo.
(De na pol zrelo sadje v suhih letih
fPràv debelo koren je zreditQ.Na pozno
z dreves ne pada.) Odkopaj zemljo okoli jesen vsej seme na sterniše ali na vert, tako de drevés pol čevlja globoko in natresi skopano zamore pod zemljo sicer še kaliti, pa ne vec po jamo s plévami; plévě skozi in skozi dobro z vodo gnati. Drugo spomlad se bo koren je zgodej prika
žalo. Ko je mlado korenjiče k većimu po perstu dolge 1 milijon in 648000 sežnjev 2 čevlja dolzih bukovih
koreninice dobilo, ga presadi na dobro pognojeno,
dèrv.
Ce bi tedej cela Ljubljana z vsimi fabrikami in
za njega pripravljeno njivo, ali pa ga vsadi med pse- in cegelnicami vred potřebovala 500000 centov šote
• *	^ v	1	* 1	•	1*/»*v1J1	/- i«	V #	fi	«li	i * i «i	«	«
meo, rez, laď, krompir, ali fižol, tode pre cej redko, in ce je treba, potrebi popřej plevél.
Taka mešanica je velik dobiček za kmeta, kér
dobi ob enim dvojni pridelk zaporedama.
(ali pa 25000 sežnjev bukovih derv), bi bilo celo mesto za 659 lét za kurjavo preskerbljeno. Recimo pa, de je
kar pa ni res
viti.)
(Lahek pomoček, kuretni uší odpra- bilo, saj za 2 čevlja šote
Ko gré kuretna na večer na gredi ali v
po 4 čevlje šoto rezati pregloboko bi vunder za obdelovanje celiga močirja pràv koristno
poverhu proč vzeti, de bi se, brez strahu prihodnjih povodinj, potem takim do bolj
hlev, položi j elše v ih (olšjih) vejic tje, in drugo krepke in rođovitniši zemlje prišlo, brez de bi treba bilo jutro bodo vse vejice polně uší5 zató kér jim je maha žgati, kar je — čeravno ne povsod, pa vunder jelšni duh posebno prijeten. Ponovi ta pomoček vecidel — nepotrebna in nespametna potrata nar boljši
večkrat in odpravil boš kuretni uši.
kurjave! To se lahko
šprica: kmetovavec, ki njivo eniga
(Zadnja kaplica mléka je nar boljši). orala enkrat preorje in jo pol čevlja globoko požgč, po
I	•	I	V	•	•	1	I	J	^	^	^	Vf	»	11	J /IAA	i	v A j	1	• I 1	1	V.
Nalaš storjena skušnja je pokazala, de per va po- konca s tem delam
1600 centov šote, de přiděla
k ve čim
lovica namolženiga mléka je dala 1 del sroviga masla ali putra; druga polovica
30 mernikov rezi, ki mu kakih 10 goldinarjev gotovi ga
pa
dele
5
----7--r---* - ------ ---;
tedej trikrat več. To nas uči
ravno tište krave dobička
5
se krava pri vsaki molži popolnama zmolze.
de naj
vèrzejo, ker
vès drug pridelk se mora za seme
Za 10 gold, je tedej 1600
Velki zboi
c. k. Ljubljanske kmetijske družbe 20. dan veliciga
travna.
(Dalje.)
Gosp. Dr. Orel, ki celo Ljubljansko močirje (Mo
delavce i. t. d. porajtati. centov šote pokončal, ktera bi mu bila, po 12 krajc. cent, po odrajtanih vsih stroških nar menj 160 gold, go-toviga dobička vèrgla. — Ko bi se tedaj takó s šoto rav-
pravijo gosp. Dr. Orel
nalo, kakor smo tukej razložili
bi bili Ljubljancanje cez 229 let s kurjavo previđeni
j
m nasi g
oj zdi
y
ki so ze vecidel v slabim stanu, bi se
med tem spet zarasli. Naj bi za prid svojih podložnih
rast) na tanjko poznajo, kér se že veliko lét z obdelo- skerbno poglavarstvo — so sklenili gosp. Dr. Orel
ta
vanjem
tega zemljiša
pecajo, so nam z nar
veči na
tanjcnostjorazložili sedanji stan in sedanjo imenit-nost Ljubljanskiga močirja ali — kakor mu tukej pravijo
moj svet prevdariti blagovolilo!
(Dalje sledi.)
Ljubljanskiga
m ah u. Celo močirje je po
gosp
doh
tarjevih besedah ze takó na suho djano, de ni nikjer tacih krajev več, h kterim bi se ne
y
se bodo velki grabni še nekoliko
o*
y
moglo priti
y
m ce
10.
iCvezdostovje*
(Dalje.)	^ '
Občinski zapopaclki od planêtov.
s
lobokeji in sirji kopali in nektere globine umno popravile in poravnale, bo
Vsi planêti in njih lune so veći ali manji tamne
krogle,
ki dobivajo svojo svitlobo in
gorkoto od sonca ;
spravil sleherni posestnik celo svoje zemljiše kmalo v	Jupitar, Saturn in Uran se nekoliko, pa clo malo
rodovitni stan. Tudi obdelovanje že osušeniga zemljištva	tudi sami od sebe svetijo. Vsi planeti so na svojih te-
gré veselo od rók in povsod se že vidijo lepe senožeti	čajih nekoliko vdani in prek srede pod svojimi vravno-
in rodovitne njive. Umni kmetovavec pa ne obdeluje vsiga	várji nekoliko napeti; Jupitar je v priméri od vsih
močirja po enim kopitu. Močirje, kjer rčsje raste, ni za	druzih nar bolj vampast; že tó spričuje, de so bili od
nobeno drugo rabo, kér vedno močimo ostane ; če navoziš	začetka bolj mehki in de okoli svoje podvósi verteč
na take kraje perští, se ti bo toliko bramorjev zaredilo, je več de ne boš nikdar veliko přidělal. — Z veliko večim pridam se dajo take zemljiša popravljati, kjer mah raste zemljiša, akoravno so ob dežji rade premokre,
materije
blaga — od večih se gotovo vé
y
; take o suši
proti njih sredi zlezlo. Saj v koliko časa se okoli sebe in sicer vsi od večera proti jutru osučejo. Po tacim osu-kanji okoli sebe postaja tedej tudi na njih noč in dan
y
pa
presuhe, se dajo
z napeljano perstjó in gnojem kmalo in sicer na enih krajši na druzih daljši.
v dobre njive ali senožeti spreoberniti. Napčno bi pa bilo misliti, de enkrat ogleštane senožeti bojo kmetovavcu skoz in skoz veliko sena in otave dajale ; to ne gré.
lun
svojih
y
Vsi planeti, spremljeni ti, ki jih imajo, od svojih se tudi verte kot zemlja od zahoda proti izhodu v
slednji v večim
kolobárjih ali elipsah in v
Ce ne moreš na-njo včasi vode napeljavati, ali če bi
se
ne splacalo jih včasi koliko toliko
stanovitnih časih okoli sonca takó, de je sonce blizo pognojiti, moraš take srede vsih teh okrogov. Takó imajo na vsacim planetu senožeti kakor deteljša zopet preorati in za toliko časa svoje lastno leto, pa po daljavi na vsacim daljši; če v njive oberniti, de bo poveršna zemlja zopet rodovit- terpi na Mer kurji léto le 88, na Danici 225 in na
niši postala.
Nar boljši zemlja na močirji je pa tista, naši zemlji 365 dni, se vleče naJupitarji léto na 12
y
kjer breza in bukavnica (Torfblume) rastete; take zemljiša se dajo s samim gnojem, brez de bi jih žgati
na Saturnu na 29 in pol in na Uranu na 84 naših
lét.
Kdor bi tedej na Uranu 20 lét přeživil, in potem
treba bilo ali pa perští na-nje voziti, v rodovitne njive k nam přišel, bi pri nas starost Matuzaléma imel.
ali senožeti spreoberniti; lepe senožeti, de je kaj, in pa bogata
Kér so vse podvósi in tudi kolobárji planêtov malo
* v
rez
pšenica, ječmen, turšica, ovès in proso po- več ali menj kakor naše zemlje
nagnjeni,
Je
iz tega
placujejo obilno trud in stroške kmetovavcu. Tudi sočivja, tudi očitno, de so na njih po štirje létni casi kakor repe, krompirja, lepiga špargeljna in mnoge živinske piče, na našim planetu. Vse planète gré tedej iskati prek 12 kakor detelje, grahorke, pahovke, mačjiga repa, kornin- nebeških znaminj, tó je prek poti, po kteri se zemlja sice i. t. d. se přiděla na cente. — Kar pa gosp. Dr. Orla —
po mislih okoli sonca vertí in ktera se sploh, pa ne po resnici
y
močirju nar veči vrednost daje
y
je
ěota (Torf), ktera posušena, nadomesti derva za kur- pràv lepo razločil.
sončna pot imenuje; Jupitarja boš na nji večkrat
javo. Sota cel i ga močirja
bi sicer ne bila za kurjavo
Od naše lune in od Danice smo ze povedali
y
de
pripravna, zató kér je veliko take, ki je od povodinj pre
imate
take in še veči goré ko naša zemlja.
vec zablatana ; 25750 oralov zemlje pa je na mocirji planêtih in njih lunah gore, hribi
y
De so na
doline, planjave
gotovo
šote, kar
take, de bi dala sploh
po 4 cevlje
globoko
dobre
i. t. d., de imá vsak planet svoje zračno in tudi vodeno
bi skupej 329 milijonov in 600000 centov
čiihe sôte vèrglo, ki je za kurjavo toliko vredna
m o r j e
y
tó so resnice, kterih se
zvezdogledi nikakor
9
kakor
znebiti ne zamorejo
Ako je naša zemlja s svojimi gorámi, dolinami in planjavami, s svojim morjem, s svojim dnevam in nočjo, s svojimi létnimi časi i. t. d. vstvarjena za člověka, de se
na-nji svojiga stvarnika in svojiga življenja veseli je stvarjena v prebivališe več ko 50,000 živalskih
ako
?
m
Pogled v gornje kraje.
(Dalje.)
V te Savske kraje zgodopisci nek rod po imenu Latoviei, Latobici", stavijo, kteri je že pred Kri-
več ko 100,000 rastljinskih plemén: kakó bi
mogli mi
7
sliti, ue ui u a piuucuu, ivi ou, ivut tla» oomai, «n aanasnjim zasavcam (saveanwolinerj na krajnski in kot Jupitar in Saturn čez 1400krat veči od naše ětajarski strani lahko priimek dal, de so „Látovikavei"
de bi na planêtih, ki so, kot Uran S8krat
ali
stusovim rajstvam tù stanoval. Kam je tisti rod přešel nam nobeden povedati ne vé. Kakšen jezičnik bi tudi današnjim Zasavcam (Saveanwohner) na krajnski in
zemlje, in na njih lunah věčna tihota in pustota bila?
de bi na njih elo nič življenja ne bilo ? stvari, de bi svojiga Bogá hvalila in molila?
kér
ne more reci
nobene Nihče
imajo besedico „lát" ali „lato
«
(hier
i
da) v na
*
de bi na planêtih tudi ljudjé bili
?
poze
vadi, namesto ktere drugi Slovenci besedice „til, tu Jkaj" (hier, da)
imajo. Beseda „vekati, vikati"
po
meni blčzo svinsko
meljski člověk bi morde tudi na nobenim druzim planetu
Za vsaki planet, za vsako luno bi
mogel.
laglje,
ziveti ne
mende mogel drugo natoro, druge lastnosti imeti.
ampak le gorkoto zbujajo
, pa tudi zabje vresanje. Kaj bi bilo kakor iz teh besedi besedo „Látovika vec"
sončni žarki ne grejejo
j
?
v
Ce bi
se ne bilo treba bati, de bi sonce vse stvari na bližnjim Merkur ji sožgalo, ali de bi vse žive stvari na daljnim
Uranu mogle od mraza poginiti; na vsacim planêtu
ali
na vsaki luni, kjer se po soncnih žarkih ravno po to- Smarčane
skrojiti ? Kako lahko in hitro se na Slovenskim kak priimek dobi, je vsim Slovencam dobro znano. Zavij le samo eno besedico drugači, kakor jo ti zavijajo, s kte-rimi govoriš, in boš po tisti besedi svoj priimek dobil. Pa tudi cele okolice so ravno po takim svoje priimke dobile. Slovenci za Sotlo imajo Šenštefančane in
liko gorkote zbuja, kolikor jo je tam potreba, bi lahko stvari s tacimi lastnostimi živele, ki bi bile ravno natori
>
ki za tri ure od njih proti Celju stanuje
za Jimafce in njih kraj za Jimafsko, in to od
m okolišinam tistiga planeta
ali lune primerjene
lje
Kér je Bog vsigamogocni stvarnik nebes in zem- vate imajo nekteri za Bogmeje, kér
bi tudi nemogoče ne bilo, na sto tavzente ali mili
tega, kér
za priliko: namesto sim imel, pravijo: sim jimef. Hor-
imajo navado, de
se beseda „imel" v njih ustah „jimef sliši;
5?
iJC, MX VUU1 IIV»l«t,«vv	----> —---v«,	-........
jone plemén druzih umnih bitij vstvariti, in vsaktero
pleme na drugo zvezdo postaviti, kjer stvari menj ali besedice bolj umne kakor člověk po svoje Stvarnika spoznajo
-	,	• V	-m-r •	•	. •	V « 1 •	I
bogme" pravijo, kadar se perdušujejo. Južni Slovani ímenujejo nas Slovence „Kekavce", zavolj prašavne
in
5?
kaj

(was)
uuij um n c učtivur uiuvcxv	MMuimn« 0jiv*ii<»ju, m namesto kaj „ca", v neiaerm Kraun pa „sio~ imajo, in se
mu hvalo prepevajoč se Njega in svojiga življenja z po tehbesedicah vČakavce inštokavce razdeljujejo.
, ktero v navadi imamo, kér oni
v
„ca", vnekterihkraiih
pa „sto" imajo, in se
Pri zidanim mostu (Steinbriick), ki je čez Sa
vinjo ravno pred, ko se ona s Savo združi, razpet, je
druzimi sostvarmí vred radujejo.
Ako si ravno ti, o člověk! ljubčik Božji, vender
si le en ččrviček na zemlji. Tebi ni dano Gospoda so-	zdaj vse živo ljudi, ki kamnje za kolodvor (Bahnhof)
diti, ali mu prepovedovati druzih od tebe menj ali več	\n za most čez Savinjo pripravljajo, po kterim se bo
umnih bitij v življenje poklicati. Gospod je Oče vsih!	železná cesta za Savo proti Ljubljani obernila. Tesnoba
Ne, kar je tebi ali tvojimu napuhu,o revni člověk ! ampak	majhniga trikotja (Dreieck) na levim bregu med Savinjo
'	j v	* w * ----------1------7---—---- ~— - —— r—	maj uiu^ u tiiauiju ^jLfiuifviv j na viiu wi t^u iiiuu K^av inju«
kar je Bogu častitljiviši, tó imaš misliti! — Božji mo- Savo in stermo goro, ki se iskro (knapp) do Save očností, modrosti in dobrotljivnosti, tudi člověka umno- vleče, je za kolodvor, ki ga bojo na njim stavili, močno
sti in ponižnosti je pa bolj primerjeno soditi, de so tudi planêti in njih lune z
živimi
mende tudi umnimi
neprilična. Tù ne bo ne ena ped ravnine prazna ostala.
Kar je Zalog pod Ljubljano do zdaj ladjam bil,
ki
stvarmi napolnjene, kakor de bi taki veliki svetovi to jim bo prihodnjič zidan most, kér se bo blagó čisto prazni in tihi bili.
? V *
(Dalje sledi.)
llazj asu j enj e
Tište majhnimu krompirčku enake zernja, ki so
dezjem in po dezji
jih po oznanilu 28. lista Novic med v več kraj ih Ceskiga, Sležkiga, Poljskiga in Štajarski našli, de so se ljudjé čudili in niso vedili, kaj de je to, so oblíce grahu, pšenici in práv majhnimu krompirčku
po Savi iz Horvatskiga pride, tukaj na zeleznico preložilo.
Po cesti od zidaniga mosta do Celja se voziti je prava pokora: ni zadosti, de je cesta od toliko vozovř ki za zeleznico kamnje zvažajo, vsa rupasta: so mo stiči, kterih je več na ti cesti, vsi vratolomni. Na nar'
tudi po farbi podobne in ktere pridejo od zeliša, ki pov
sod rase in se po Slovenskim lopat
?
mal
dulj
nevarnisih mestih manjka potrebnih rant, zatorej se skozť veliko nesreće tukaj godi. Ta nepriličnost za popotnik^ bo berž ko ne še letas mnoge strašila, v laške toplice (Tiifferer Bad) priti, ktere so od predlanjskiga
prilično in lepo
i
leta za sprijetje velikiga ste vila
gostov
k
i
brad
ali macorad
(ficaria ranun
culoides, Scharbock- oder Warzenkraut) imenuje zeliše cvetè rumeno, mal. in velk. travna.
ima
repkih okroglo ali sercu enako, svitlo
perje
?
To dolgih
steb-
priredjene. Od zidaniga mosta do teh toplic se da v eni uri prikolesati. Kakor si je sadanji posestnik imeno-
lica leze po tlèh; v koticu med stebliei in peresnimi
so pšenici in grahu
vanih toplic nezmerno veliko tranje priličnosti poskerbeti: je je pred v divji
prizadel, za
vse njih zno
tudi vse njih okoliše, ki
pušobi bilo, otrebiti in
s murbnim drev
jem nasaditi dal, med kterim so prilični poti za spre
kuglice, ki
repki tice tište oblice ali
podobne; tište pa, ki so veči, podolgaste, in krompirju
kifelcarju podobne
?
kakor une vunanji izrastki, ampak
hajanje gostov napeljani. S tem murbnim drevjem, kteriga je nekoliko 1000, se bo v nekih letih reja židnih
tega zelisa, ktere se v klasuli
so podzemeljske koreninice
cah skupej deržé in niso globoko pod zemljo, ampak takó na verhu, de jih močán dež ali ploha izpod zemlje lahko izpêre, de se potem večkrat v celih kupih nad
_______• J • • _ i___i _ __ i	_ i j A v	i* i	* w	, .
gosenc na velikim lahko začela. Tem toplicam ravno
nasproti, ki
so na desnim bregu
Savi nje, bo
na zelez
zemlj
ZJWU1JU vidiju, aauai vuua uuiouc , tlOLC UU11UU pa, KI S(
steblic deržé, odpadejo kader zeliše po dozorenji vsahne
* . J__!•	_	"1 • • i Vf	«	. xt
kadar voda odteče
tište oblíce pa, ki se
in tudi po zemlj
leze
Gospod Fleišm
?
so nam
nici, ki po levim bregu derží, mala postaja (Station) napravljena, in kakor je beseda, bo dal ta posestnik toplic iz svojih troškov tù čez Savinjo most razpeti. Vse te prilične okolnosti bojo tem toplicam vrednost in ime pridobile, kterih popřej še nikdar imele niso.
přinesli na ogled nekaj tacih oblic iz botaniškiga verta, ktere bojo tudi radi vsakimu pokazali, ki jih hoče viditi in se prepričati, de taki prikazki niso nobene copernije ali čuda, ampak práv natorne řečí.
Eno uro viši je terg Laško (Tiïffer), pod kterim se železnica po lepim in krepkim mostu iz desniga na levi breg Savinje pretegne. Tudi tukaj bo mala postaja na železnici. Še eno uro naprej in Celje je pred taboj. Vsakimu popotniku mora serce zaigrati, berž ko cesto
od zidaniga mosta do Celja za saboj ima, ako je zdrave vjame, v jeco zapre
in de se mu bo huda pela

je
pljuča in kostí iz tolikih nevarnost odnesel. Kakor se
gotovo ;
copernieo so na Koroskim zaperli, se je pa v
danje lice železne ceste od
zidaniga
mosta do Celja jeci sama oběsila.
kaže
?
se letas še ne bomo po nji vozili.
(Dalje sledi.)
Bravci! kaj pravite od te žalostné prigodbe? Za božjo voljo, ali še ne bo konec vraž?!
Dr. B.
Kesrecua prigodba.
Nek kmet iz Verhniške komisije, ki po svojim stanu ni mesar, je zaklal skrivej bolno kravo s hudo jstrupenim vrančnim prisađam. On in njegova žena
sta dobila cerne mehurje po rokah ; možá so še ozdra vili v Ljubljanski bolenišnici. za ženo ie bilo
>
pa
V
ze
pre
pozno, kér se je strupenína že v celo truplo
umerla je v bolenišnici 21. tega mesca.

potegnila; de bi vunder ljudjé verjéti hotli, kakó nevarno je z bolno živino opraviti imeti, dokler se nje bolezin ne pozná, posebno pa s tako, ki je na vrančnim prisadu bolna, kteriga clovek takó lahko od nje naleze, kadar bolno ozdrav-Ijuje in se pri tem opravilu kaj rani ali drugač oskruni !
Pregrešno pa je in tudi zoper cesarske postave, bolno živino, in zlasti z vrančnim prisa dam, skrivej
klati, njeno mesó jesti in
prodajati, in
i
takó življenje kolikrát smo
veliko ljudi v nevarnost pripravljati, že v Novicah opominjevali, svarili in za Božjo voljo prosili, de bi se ljudjé tacih nesreč varovali; — ali bojo naše besede zmirej besede vpij oči ga v pušavi ostale!! Vsi kmetje ne beró naših Novic; naj bi saj tišti
5
ki jih beró in
naše
opomine slisijo, take potrebne
pod
uke po vsi svoji moči krog in krog oznanovali, de bi
se take reci po celi deželi razglasile !
Dr. B.
Konjsko meso
Hanoveranske Novice pišejo od 10. rožniga cveta: Od 17. maliga travna do danes je bilo tukej 42 konj zavoljo predrage piče in vunanjiga poškodovanja prodanih, po postavah ogledanih, potem zaklanih in pojedenih. Saboto pred Binkuštmi so 4 konje zaklali in od njih 20 centov mesá v mesnicah prodali. Nar mlajši zaklanih konj je bil 2 leti, nar starji pa 21 let star.
?
Sent - Elcii^ka pšenica
se dobi na prodaj tudi v Ljubljani na PoljanahNr. 58 bokal za 50 krajc. Iz pol maselca je přidělala posest-nica te pšenice cei mernik ('A vagana); za posetev 2000 štirjakov (Quadratklafter) velike njive je po Du-najskih skušnjah dovelj 1 vagan; seje se v jeseni nekoliko po pred kakor navadna pšenica, in pa veliko redkeji. Dunajčanje se pràv tergajo, tište elenske pšenice kaj dobiti, od ktere smo v 28. listu govorili; noč in dan je straža okoli njive postavljena, de je nobeden kako
klasje ne posmukne. Na Krajnskim in tudi po dru zih deželah je ta pšenica
v
ze
neke leta znana
pa se
je kmetovavci niso hotli poprijeti; zdej pa hočejo na enkrat vsi čez-njo planiti.
35a božjo voljo
ali
v
se
ne lio Itonec
vraž !
V 26. listu Novic smo oznanili žalostilo
prjg
?
de je en otrok blizo Krope na Gorenskim od pičen umerl. Danes pa vémo za gotovo povedati, oče te nesrečne v Kropo šel
odbo
gada de je
deklice, ki jo je
gad v desno nogo pičil
9
po
nekiga
fužinskiga
ne zdravnika na pomoč kiicat ampak
delavca, kterimu neumni babje-
verci
moč
připisuj ej o , de zna kačji pik panati. Goljufni
mazec (Quacksalber) res pride, opravi svoje pravi de se ni treba zdaj nič več bati, in mogočen izveličar od ondot.
čire
care
f
gré kakor
Drugo jutro
V
ze
je de-
na parah ležala, kteri bi se bilo, kakor so
klica
zdravnik rekli, précej v začetku lahko pomagalo. Ali ni to strašna in pregrešna neumnost, takim goljuf-nim mazcam, takim krivim prerokam, takim sleparskim
rokonavžarjam le nar manjši reč verjeti in jih na pomoč
klícati !
Pri ti priložnosti moram
še
ravno take vražné
baze povedati, ktera
eno žalostno prigodbo
se je lani na Go-
renskim zgodila, in ki je dva cloveka ob življenje pri
pravila,
eniga pa
za zmirej nesrecniga storila. Nek žol
čičen kmetiški fant je začel bolehovati. Namést zdravila pri
zdravniku iskati
svèt

gre mazce in sleparske copernike za
prasat; ti ga zagotovijo

de mu je bolezin nare
jena, in mu ukazejo, de ga poprej ne morejo ozdraviti

dokler veka

jim ne prinese kos srajee ali pa lás tistiga člo-ki je njegov nar veči sovražnik. Kér se mu to
vražtvo čudno zdí, se spravi čezLjubelj in gré na Ko roško drugo copernico za svèt prašat;
v
tudi ta babéla
mu ravno to sveíje, mu še clo v ogledalu podobo tistiga
»
pokaze, ki mu je bolezin naredi!, in mu pravi, de se ne bo ozdravil, dokler njegov sovražnik
9
člověk verjame, kar mu gerda baba
V • f
Z! VI.
Neumni
praví
?
gré domu,
in ubije na samotnim kraji stariga soseda, s kterim je nekoliko v prepiru živel. — «nnm» <»•
Sodnja gosposka ubijavca
Oznaiiílo
družbi na ogled poslaniga krajnskiga
sadja.
(Dalje.)
7. Gospod Janez Dolenc, kupec in posestnik v
Ipavci

so nam poslali 19.
?
dan tega
mesca posebno
žlahnih in popolnama zrelih breskev, ki se Majda-lenšice (friihe Purpurpfirsich) imenujejo in ki so na gosp. Dol en co vim zemljišu poleg Ipavskiga terga zrasle. Ravno ta gospod so poslali en dan potem tudi
njih zemljišu, stara gôra imenovanim pridelanih žlahnih fig, ki jih Šmirnarce (Smirner) imenujejo.
8. Iz verta gosp. S o ván a, kupca in posestnika v
na
Ljubljani, smo dobili liga Sommermuscat) nar perve zrele.
9	PP*
zgodne dolgorepke,(langstie
>
ki so med hruškami pri nas
9. Od gosp. Jurja Pajka
?
tesarskiga mojstra v
Ljubljani, ravno take.
(Dalje sledí.)
Današnjimu listu je perdjan 13. dokladni list in pa sedemnajsti del kemije.
%itni kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
24. Maliga
serpana.
Krajnju
19- Malija
serpana.
ffold.
sroid.
mernik Pšenice domače .... I	2
» banaske*• • I	3
Tnrsice............i	2
Soršice............
Reži..............I	2
Ječmena...........I	1
Prosa.............I	1
Ajde..............I	1
Ovsa..............I	1
56	3 I	i 8
-	3	9
-	1	58
- 1	2	40
4	2	25
51	—	-
54	1 :	56
53 1	1 !	J 42
7	l	! 8
Vrednik Dr. Janez Bleiiveis.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.