Ameriška AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R I Ob robu pripisane | Sovjetski gangsterji so sestrelili nad Nemčijo -•--------------- 1 in zraka neoboroženo angleško letalo; 6 mrtvih * GEN. JAMES VAN FLEET Je izjavil merodajnim krogom v ^Vashingtonu, da je pri ameriški °smi armadi, kateri je on do nedavno poveljeval, pomanjkanje orožja in streliva, zlasti topovskih izstrelkov. Polkovnik Gar-nett Dick, bivši artilerijski bataljonski poveljnik v Koreji, pa je °bjavil javno v časopisju, da pri-(reja ameriška armada stalno predstave” ali teater na ljubo Pdhčnim posetnikom, ki šest mož posadke je bilo ubitih, sedmi član pa nevarno ranjen, ko je letel s padalom proti zemlji. — Svet se čudoma čudi in ugiba o vzrokih tega novega banditstva sovjetskih razbojnikov. BERLIN. — Velika Britanija je obtožila Sovjetijo umorstva in namenoma izvedene agresije, ker so njeni letalci sestrelili v zračnem koridoru nad Zapadno priha- Nemčijo iz zraka neoborožen an- jajo iz Amerike ogledovat si ko- jgleški bombnik. Težak in poča-rajsko fronto. On sam da je bil sen angleški bombnik, ki je bil havzoč pri treh takih “šovih” ,,na poletu iz Anglije v Berlin, sta anskega septembra. Polkovnik : .sestrelili dve sovjetski MIG le-Dick pravi, da se je ob takih j.tali. Pri tem je bilo ubitih šest prilikah streljalo s 36 do 54 tež-: članov posadke, sedmega letal-bru topovi, da bi se naredilo ca, ki je odskočil s padalom na ■vtis na posetnike. — Ta stvar! zemljo, pa so sovjetski letalci Je pa silno draga. Vsak izstrelek'med padanjem težko ranili ter 105-miilimetrskega topa, ki sta-',mu s topiči razstrelili padalo. Obe vladi sta poslali vladama Sovjetije in Češkoslovaške ostre note, s katerima zahtevata kaznovanje krivcev, javno obžalovanje in povračilo škode. Sovjetski poveljnk v Vzhodni Nemčiji pa je sklenil prehiteti Veliko Britanijo, kateri je poslal od svoje strani protestno noto, češ da je angleško letalo letelo nad vzhodno zono. To je seveda očitna laž komun, gangsterjev, .ki je bila ovržena od množice prič, ki so izjavile, da 116 $32,600, stane davkoplačeval-Ce $47.95. Vojaška puška ali ka-fabimka, ki je stala v drugi svetovni vojni $41, stane danes vsak naboj zanjo pa 11.4c. t^saka ročna granata stane $1.16. d pričetka korejske vojne pa konca leta 1952 je sestrelila arneriška artilerija v Koreji več dočim se je padalec z odskokom faunicije kot v drugi svetovni rešil. v°jni v Evropi. I....-.... . . ., : TOVARIŠ TITO ima danes Prispeti v Veliko Britanijo, ka-|Jrior potuje v uprav kraljevskem sijaju: po morju ga spremljajo angleški rušilci, v Gibraltarju &a je pozdravilo iz zraka 60 angleških letal, od katerih so ime- je bilo letalo, ko je bilo napadeno, nad Zapadno Nemčijo. Razume se, da je zavladalo Druga velika laž je, ko je sovjet-veliki ogorčenje tako v Londonu ski poveljnik izjavil, da je am-kakor v Washimgtonu, ker je bil gleško letalo prvo streljalo na ,to tekom 56 ur že drugi tak na- sovjetski letali. Angleško leta (pad. Kakor znano, so prvi na- lo je bilo zastarelega tipa ter je pad izvedli češki letalci na ne- imelo polževo naglico v primeri ko ameriško letalo, ki je strmo- s sovjetskima “supersenskima” glavilo v plamenih na zemljo, letaloma, (letala, ki so hitrejša od zvoka), in poleg tega je bilo popolnoma neoborženo. Ponovne detonacije novega atomskega orožja v Nevadi --- u.v,vc*x, 'U-Cl XV«UCAXX1 OU | ---- a tri smolo, da so v zraku koli-.Na kraju detonacij bo mno ■*■0.13 OOiOOT* 'V' /~wO 1 r-i Lt i 1 rt V • • # • *V*1 V* •n* go večjih m manjših živali. ifala, česar posledica je bila f^rt treh letalcev. — Zdaj je ,l 0 uradno naznanjeno, da bo-0 jugoslovanskega tovariša po-tdravili j,n sprejeli na westmin-rskem nomolu v Londonu Ves potek preizkušenj prenašala televizija. YUCCA FLATS, Nevada. — — pomolu v Londonu — V torek bodo pričeli tukaj z de-^ |nistrski predsednik Churchil, j hanacijami novega atomskega o-^ninister zunanjih zadev Eden in r°žja, pri čemer bo' udeleženo hiož angleške kraljice Elizabete,! vojaštvo. V okraju, kjer se bo-'V°jvoda Edinburški, nakar bos do izvršile te detonacije, bo tu bdlični tovariš gost angleške !di stotine raznih živali, — vse kraljiCe v Buckinghamski pala- od miši, podgan in kuncev, do kjer bo svečano kosilo. . . No, | Pso,v> prašičev in opic. Detona-og mu žegnaj! Da se bo avan-| cBe bodo' izvršene v najnižji vi Urist Tito med temi “vojnimi, šini nad zemljo ter bodo odda-kujskači, imperialisti, kapitali- .iane P° televiziji, da jih bo lah-f k plutokrati in kraljevaško - ”~’ Uržujskimi izkoriščevalci de-avskih in ljudskih mas” dobro Počutil, o tem :ni dvoma. Čudimo ko videla vsa ameriška javnost. Rečeno je, da Sovjeti teh detonacij ne bodo veseli; zato jih bo- _______________________ do najbrž oddajali po televiziji, jo, kako nam bodo njegovi jda si jih bodo lahko tudi scv-slovenski oboževalci v Ameriki jetski diplomatski uradniki 'Pojasnili in raztolmačili to stvar. i bodjo kaj v zadregi in rdeči 7 °braz, videč, kako jih njihov ostarski maršal vleče? In kaj .odo rekli k dejstvu, da je po-^ai ta neizprosni sovražnik gni-ZaPadne buržuazije zdaj njen Ponižen in plačan sluga, ki ga ^ngležd okoli prsta ovijajo. Kaj- 0 tem menda vendar ne dvo-felio in ne mislijo, da je narobe * pA TO ŠE NI VSE! — še iz-a oka ne! Dne 12. marca je amreč Titov režim ponudil Ve- 1 Britaniji sklenitev pogodbe Jdsebojne^ prijateljstva in olovanja, slične pogodbi, ka-^rsno j,e nedavno sklenil s ’ vCajo in — monarhofašistično bi]cli°- Tozadevna ponudba je; 0biavliena v posebnem bu-l2 ^u, ki ga je izdal Yugopress marca popoldne v Beogradu. Se a vse' Tito bi rad prihuljil tudi k Severno-Tj^ntski pogodbi. — To je tisti ftie°’ HSe ie homaj pred nekaj paiSe.ci širokoustil, da ne bo skle-m podpisaval nobenih for-sm P°Sodb z nikomer! — Mi Pa takrat zapisali, da bo iz rok Zapada. Zapad Kuže zdaj pridno ★ Tor ^aPada- • • Pa ne ARIŠ PA NI VEČ! T’ist0 e’tisto, da bi ga poslej vsak lski pastir nazival tovariša! deželi ogledali. V teh detonacijah bodo preizkusili tudi trdnost, učinkovitost in varnost družinskih zaklonišč po kleteh in ostalih sličnih prostorih. Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! Vremenski prerok pravi: Danes večinoma oblačno in bolj mrzlo, ponoči jasno in mrzlo. Kam pa pridemo! Saj nismo več v gošči, ampak na angleškem kraljevskem in beograjskem Belem dvoru! Dostojanstvo in protokol je glavna stvar. Maršala in predsednika, ki pi-tuje v palači angleške kraljice ,in pije bratovščino z njenim možem ter starim torijcem Win-nie-jem, ni da bi ga vsako teslo ^smatralo za sebi enakega! To pa že ne! Carinski predpisi glede darilnih paketov Beograjska “POLITIKA” ob javlja pojasnilo uradnega dopisnega urada “Jugopress” glede carine na pakete. Pojasnilo pravi: “Med jugoslovansko vlado in vlado Združenih držav je sklenjen sporazum glede carinskih predpisov na darilne; zavoje in pošiljke, ki jih pošiljajo organizacije, ki imajo za to posebno pooblastilo vlade Združenih držav, raznim organizacijam in poedimcem v Jugoslaviji. Določeno je namreč, da prevozne stroške tistih pošiljk in paketov, ki jih ameriške organizacije in poedinci pošiljajo Jugoslavijo preko Jugoslovanskega Rdečega križa, plača od meje do naslovnika Gospodarski sklad, ki je ustanovljen pri Narodni banki iz ameriškega deleža gospodarske pomoči, ki jo dajejo tri velike sile Jugoslaviji”. - Po tem pojasnilu torej ni res, da bi bili darilni paketi iz Amerike v Jugoslavijo na splošno o-proščeni carine, ampak uživajo to dobroto samo določene pošiljke določenih ameriških organizacij, ki so poslane za določene namene in na določene naslove v Jugoslaviji. Novi grobovi Anthony Muster V petek zvečer je po kratki bolezni umrl poznani rojak Anthony Muster, stanujoč na 2551 E. 25 St. Rojan je bil v Clevelandu, kjer zapušča žalujočo soprogo Helen, tri sinove, Anthony, Frank in Mark, dve hčeri, — Jeannete Verradi in Joanne, brata Josepha in Edwarda Mentorju, O., sestri Sophie Babic tudi v Mentor, in Stephie Findak. Pogreb bb v ponedeljek zjutraj ob desetih iz Mary A Svetek pogrebnega zavoda na E. 152 St. na pokopališče Kal varijo. Theresa Maglich Po 6 tednov bolezni je preminula v Charity bolnišnici Theresa (Rose) Maglich, rojena Petkovšek stara 48 let, stanujoča na 17810 Crestland Rd. Tukaj zapušča soproga Thomasa, 4 otroke: Marilyn, Diane, Carol, Joanne; mater Thereso, rojeno Hlad, doma iz Unca pri Rakeku brate Tony, Lawrence, Frank, Edward in Stanley, in redovnico Sister Augustine (Sisters of the Poor Clares), Annie Glavic, Albina Godec in več sorodnikov. Oče Lawrence je umrl leta 1943. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica dr. Marija Magdalena št. 162 KSKJ. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 East 152. St. v cerkev Lady of Perpetual Help na Neff Rd. iob 9:00 uri in nato na družinsko grobišče na Cal-varija pokopališča Mary Salomon V soboto zvečer je umrla v Glenville bolnišnici Mrs. Mary Salomon, roj. Lauric, stanujoča na 1152 E. 63 St. Bila je stara 66 let in doma iz Šmihela pri Žužemberku, odkoder je prišla sem pred 48 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, Macacbees No. 493 L in SŽZ št. 25. Zapušča moža Josepha, otroke Mary Slogar, Joseph Jr., Edward in Rudolph, 11 vnukov, teto Uršulo Peters in brata Franka Lauriča. V domovini pa ziapušča brata Feliksa Laurič, kakor tudi mnogo sorodnikov tukaj in tam. Pogreb bo v sredo ob 8:30 zjutraj iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda, ob 9. v cerkev sv. Vida in od tam na Calvary pokopališče. Leopold Kališek Danes zjutraj ob 1. uri je u-mrl v Huron Rd. bolnišnici Leopold Kališek, stanujoč na 17915 Delavan Rd. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. Podrobnosti jutri. Štirje odskočili s strmoglavljenega letala SEOUL, Koreja. — Štirje člani posadke ameriškega transportnega letala so si z odskokom rešili življenje, ko je njihovo etalo strmoglavilo južno od Ta-ejona v Južni Koreji na zemljo. EPILOG K STALINOVI SMRTI STALIN je pokopan in zdaj se pišejo o njem večinoma samo še posmrtnice in epilogi. In po zasluženju! Noben tiran v zgodovini, ne kan ne cezar ne car si ni pred njim pridobil oblasti, ki bi bila tako ogromna in tako absolutna kakor njegova. Večji od Petra Velikega je Stalin raztegnil ruski imperij preko četrtine svetovne oble, dočim je na ostanek sveta padla njegova senca. Bolj grozen ko Ivan Grozni je v imenu svobode zasužnjil milijone ljudi, nadaljne milijone pa poslal v smrt v imenu izboljšanja države. Noben kotiček na svetu ni bil varen pred njegovo ambicijo in pred njegovo spletko. Njegova beseda je bila zakon. Preklical je resnico in zanikal Boga ter sam sebe postavil za božanstvo. Da bi njegove pridobitve ne bile znatne, se ne da tajiti. Iz zaostale kmečke dežele je naredil drugo najmogočnejšo industrijsko silo sveta. Razveljavil je veliko pridobitev osvoboditve kmetov iz leta 1861 ter nad milijoni kmetov spet vzpostavil tlačanstvo pod pretvezo, da ustvarja novo, višjo obliko agrikulturne organizacije — kolektivno kmetijio. Organiziral je mogočne armade, ki so vrgle nazaj nemške napadalce, nato pa reducirale vso vzhod. Evropo na položaj vazalskih držav Moskve. Po vsem svetu je vodil in podpiral komunistična gibanja, dokler niso dosegla tako ogromnih dimenzij, da so si podredla Kitajsko ter postala največja nevarnost civilizaciji zapadnega sveta. Stalina ni več. Novi vladarji si prizadevajo zdaj predvsem prepričati tako svoje podanike kakor ostali svet, da se v resnici ni nič spremenilo, čeprav je umrl “največji genij vseh časov.” Toda Stalinovo truplo se tako rekoč še ni niti povsem ohladilo, ko se je že pričelo reduciranje njegovega lika in poveličevanje novih oblastnikov. Ni bilo namreč zgolj slučajno, da je Beria te dni v svojem govoru izjavil, da je bil Malenkov “nadarjeni učenec Lenina,” kar je bilo doslej neznancu zgodovinsko “dejstvo.” Toda to poveličevanje Malenkova od strani Berije ne more zakriti potencialnega spopada Malenkovih in Berijindh ambicij. Med pogrebci, ki so nosili Stalinovo truplo, sta bila tudi Malenkov in Beria, ki je Geor-gijec, kakor je bil Stalin. In verjetno je, da Beria ni pozabil, da ie Prvi Georgijec dal pomoriti štiri od petih komunističnih voditeljev, s katerimi vred je pred devet in dvajsetimi leti nosil krsto z Leninovim truplom. . . • KLEMENT G0TTWALD V SOBOTO UMRL '-eškoslovaški diktator je umrl 72 ur po svojem povratku iz Moskve od Stalinovega pogreba, kjer si je v silnem mrazu nakopal pljučnico. - Umrl je ravno na dan 70. obletnice smrti Karla Mar-ksa. answer tk Evropa na javni dražbi PARIZ. — “Evropa na javni dražbi” je naslov knjigi ki je izšla v francoskem jeziku v Parizu. Pisec je D. M. Sotirovič, oivši jugoslov. častnik, kasneje častnik poljske osvobodilne vojske, ki se je borila proti nacistom in kasneje proti komunistom in rdeči armadi. Predgovor je napisal bivši poveljnik poljske vstaje, general Bor Komorov-ski. Poljski listi v Londonu prinašajo oceno te knjige in jo o-znaoujejo kot popis borbe za neodvisnost Poljske in Jugoslavije in dramatičen protest proti politiki velikih sil, vsled katere sta ti dve zavezniški državi prišli' iz nacističnega v komunistično suženjstvo. Osem pogrešanih v avstrijskih Alpah DUNAJ,—V avstrijskih Alpah se je najbrž smrtno ponesrečilo osem ljudi, pet Avstrijcev in trije Nemci, ki jih že dlje časa pogrešajo. DUNAJ, 14. marca. — Klement Gottwald, komunistični predsednik vzburkane Češkoslovaške, je danes v Pragi umrl, star 56 let. Preminul je 72 ur nato, ko se je vrnil iz Moskve od pogreba svojega starega prijatelja in zaščitnika Josipa Stalina. Gottwald je bil najmočnejki komunistični satelitski voditelj v vzhodni Evropi. Praški radio je sporočil, da je podlegel pljučnici, kateri so se pridružile še druge komplikacije. V Moskvi je namreč ob času Stalinovega pogreba stal z drugimi voditelji vred v mrazu, ki je znašal 12 stopinj pod ničlo, 90 minut na vrhu Leninove grobnice, kjer si je nakopal bolezen. Gottwald je umrl sredi svojih 11 zdravnikov, med katerimi so bili tudi sovjetski strokovnjaki, ob enajstih dopoldne (praški čas), in sicer ravno na dan 70-obletnice smrti Karla Marxa. Možno je, da bo z njegovo smrtjo še narasla silna napetost in vzburkanost v Češkoslovaški. V deželi je veliko pomanjkanje živil in premoga, kar je zdaj na zimo dvakrat hudo. Ni še dolgo tega, ko je premier Antonin Zapotocky priznal, da so nekateri elementi ljudstva skoraj v stanju javne vstaje. LONDON. — Smrt češkoslovaškega predsednika Gottwalda je prinesla upanja kakor tudi bojazen med zapadne uradnike, ki so v diplomatski ofenzivi proti komuniističnemu svetu. Mnogi so mnenja, da bo postal predsednik Aleksej Cepička, — Gottwaldov zet, ki je smatran za najbolj sunovega in najbolj brutalnega češkega komunističnega voditelja. Cepička, ki je star komaj nekaj nad 40 let, je nastopil po komunističnem državnem udaru 1. 1948 zlasti proti katoliški Cerkvi. Ko se pričeli Sovjeti jačiti svoj železni oprijem na satelite, je bil imenovan za ministra obrambe ter dobil čin generala. Glede Cepičke pravijo Čehi: “Nekega dne bo nastal v Češkoslovaški krvavi pokolj, ki ga bo odredil Cepička.” * * * Zdaj je nenadoma izginil tudi madžarski komunistični voditelj Matyas Rakosi, premier madžarske vlade in žid. Rakesy je šel tudi na Stalinov pogreb, s katerega se pa še doslej ni vrnil. Toda o Istvanu Dobi-ju, predsedniku madžarskega Prezidija, ki je z Rakosyjem vred odpoto-,val na pogreb, je radio sporočil, da se je v soboto udeležil v Budimpešti seje Prezidija v spomin 70-letnice smrti Karla Marxa. Prav tako se ničesar ne sliši o 77 let starem komunističnem predsedniku Vzhodne Nemčije Wilhelmu Pieku, o katerem je bilo 3. marca naznanjeno, da je nevarno zbolel. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Po pismo naj pride— Na naslov A. Grdine je prišlo pismo iz Jugoslavije, Dvorska vas. Podpisana sta Joe in Angela Marolt. Komur je bilo pismo namenjeno, naj se oglasi v uredništvu. Iz bolnišnice— Mrs. Frances Kranz, 722 East 155 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za darila, cvetlice in karte. Seja— Dramsko društvo Lilija ima nocoj ob 7:30 sejo v navadnem pnosto.ru. Prva obletnica— V torek 17. marca ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Skala v spomin prve obletnice njegove smrti. Devetnajsta obletnica— V sredo ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Gertrude Možina v spomin 19. obletnice njene smrti. Na obisku— Mrs. Mary Lauricha in sin Tony iz Garden Grove, Cal. sta prišla na obisk k hčeni lotz. sestri Mrs. Millie Bruder, 1133 E. 167 St., tel. KE 1-2528. Ostala bosta tu tri tedne. Pozdrave pošiljata— Mr. in Mrs. Michael Telich iz Euclid, O., pošiljata svojim pri. j ateljem pozdrave iz Floride, kjer sta na počitnicah. K molitvi— Članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ naj pridejo danes popoldne ob dveh v želetov pogrebni zavod na E. 152. St. k molitvi za pokojno Thereso Maglich. Hkrati se članicam naznanja, da se bo nocoj od 6. do 7. ure pobiral asesment v štoli sv. Vida. Nesreča— V petek je bil od avtomobila težko poškodovan John Kosec, 1134 E. 60. St. Nahaja se v Mt. Sinai bolnišnici. Eksplozija min; mnogo ljudi mrtvih BERLIN. — Berhin-Telegraf poroča, da je bilo večje število vzhodno-nemške pomorske policije ubite, ko sta eksplodirali v Severnem morju ob skupnih sovjetsko - nemških manevrih dve plavajoči mini. COPENHAGEN, Danska. — Poljske oblasti ,so osvobodile 6 danskih ladij, ki so jih zasegle, ko so se pred dnevi zatekle v pristanišče Gdansk pred silnim viharjem na Severnem morju. NAJNOVEJŠEVESTI MOSKVA. — Sovjetski ministrski predsednik Georgij Malenkov je izjavil na zboru Su-premnega sovjeta, da ni med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami nobenih tako velikih nesporazumov, da se jih bi ne dalo poravnati na miren način. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower tehta možnost iz-danja nadaljnih 16 do 20 bilijonov za narodno obrambo, češ da je nevarnost vojne velika. DUNAJ. — V Češkoslovaški, ki je vzburkana, nervozna in nezadovoljna, grozijo nove krvave čistke in negotova bo(-dočnost. Doslej še ni bilo naznanjeno, kdo bo naslednik u-mrlega predsednika Klementa Gottwalda. LONDON. — Včeraj je prispela ladja Galeb, na kateri se vozi predsednik Tito, komunistični vladar Jugoslavije, v britanske vode. — Danes bo ladja, ki jo spremljajo štirje rušilci pristala v Londonu, kjer bodo Tita sprejeli in pozdravili vojvoda Edinburški, mož kraljice Elizabete, ministrski predsednik Churchill in zunanji minister Eden. AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 16, 1953 Ameriška Domovina IC/% l%J—MOIV«« - ««ratan. 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 52 Mon., March 16, 1953 “Sklenite mir, bedaki!” Pred kakimi 14 dnevi je v Nemčiji umrl odličen nemški general Gerd von Rundstedt, ena izmed redkih osebnosti, ki si je upala tudi Hitlerju povedati kako grenko v obraz. Hitler ga je dal parkrat odstraniti iz vojne službe, v potrebi ga je pa vedno znova poklical na poveljniško mesto. Ko so zavezniki udrli v Normandijo, je šef nemške vrhovne komande maršal Keitel telefonično vprašal generala Rund stedta; za svet, kaj bi bilo storiti, ta pa je kratko in jezno odgovoril: “Sklenite mir, bedaki.” Nekaj podobnega bi moral kdo povedati v obraz tudi raznim politikom v Zapadni Evropi, ki še vedno jahajo starega nacionalističnega in šovinističnega konja, da radi tega ne more proti do sporazuma med zapadnimi silami Evrope in ne do skupne evropske armade za obrambo proti komunističnemu napadu. Daši je prvotno Francija prva stavila predlog za osnovanje skupne evropske armade, da bi tako preprečila ustanovitev posebne nemške vojske, ki se je Francija v svoji šibkosti bolj boji kot vrag križa. Ko pa se je po dolgih pogajanjih in velikih težavah končno vendar posrečilo, da so se zapadne evropske države ze.dinile z Nemčijo glede ustanovitve skupne armade, in ko je bilo treba to pogodbo odobriti, se je pa ista Francija, ki je dala pobudo za to pogodbo, uprla ratifikaciji. Prejšna francoska vlada je radi te zadeve morala pasti, sedanja je prišla radi nje v vejike škripce. Največji nasprotnik pogodbe o osnovanju skupne vojske, v katero bi bila vključena tudi svobodna Nemčija, je na Francoskem znani general De Gaulle, ki pravi, da je sedanja pogodba med zapadnimi zavezniki in Zapadno Nemčijo popolnoma nesprejemljiva. V Zapadni Nemčiji so največji nasprotniki te pogod be nemški socialisti, ki danes nosijo nacionalno šovinistično zastavo med Nemci, kakor De Gaulle med Francozi. Nemški socialisti trdijo, da je v tej pogodbi med zapadnimi državami in Nemčijo vse slabo, kar je dobro za Francijo in da bi ta pogodba nekako zapečatila ločitev Nemčije v dva dela in preprečila združenje vsega nemškega naroda v eno.državo. Nemški državni kancler je proti socialističnim ugovO' rom v nemškem parlamentu povdarjal dne 3. decembra sledeče: “Če hočemo biti povezani z Zapadoitn, če hočemo doseči najvišjo mero svobode, ki je v tej krizi mogoča, če hočemo varnost v velikem varnostnem sistemu Zapada, če ho čem o kdaj doseči enotnost Evrope, če hočemo združenje Nemčije in mir in svobodo, potem mora sprejeti to pogodbo.” Nemški kancler Adenauer je mnenja, da bodo zapadne države sklenile pogodbo s Sovjetsko Rusijo na račun Nemčije, če ne pride do odobritve medsebojne pogodbe z Nem čijo, če pa ne pride do sporazuma med Zapadom in Sovjeti-jo, bo postala pa Nemčija bojišče v bodočem spopadu med obema. Skupna evropska armada pa bi preprečila vse to in bi prej ali slej privedla tudi do združitve Nemčije. Kot je splošno znano, sedanja ameriška vlada silno pritiska na evropske zapadne države, da ratificirajo to pogodbo in hitro ustvarijo močno armado skupno z Nemčijo. Radi tega so se prve dni marca sešli zunanji ministri velikih zapadnih držav na skupno zborovanje v Rimu. Tam je nemški državni kancler Konrad Adenauer potegnil iz svoje aktovke tajne listine nemške obveščevalne službe, ki jasno dokazujejo, da Sovjetska Rusija in njeni sateliti zadnje čase z veliko naglico povečujejo svoje vojne sile. Navajal je žalostno sliko, ki kaže na Zapadu razdor', na Vzhodu pa enotnost in smotrenost v pripravah za napad. Adenauer je končno povdarjal: “Jaz te zadeve zasjedujem že več let in moram reči, da nam ni še nikdar grozila tako velika nevarnost od vzhoda kot sedaj. Mi ne smemo izgubljati časa.” Adenaurju se je pridružil tudi italijanski predsednik vlade DeGasperi, ki je z vso zgovornostjo pritiskal na francoskega zunanjega ministra Bidaulta, da bi Francija čim-prej ratificirala pogodbo z Nemčijo. Francoski zunanji minister se je pod dokazi, kaka nevarnost grozi Zapadu, udal in obljubil, da bo francoska vlada izvedla odobritev pogo-be. Ko pa je Bidault prišel domov, je pa našel proti sebi močan odpor v francoskem parlamentu. Francoski nacionalni šovinizem dela sedaj ravno take napake, kakor jih je delal po prvi svetovni vojni. Takrat je delal ovire nemški vladi pod Bruningom kakor jih danes pod Adenauerjem. Ker radi francoske prenapetosti nemška vlada pod vodstvom krščanske demokratične stranke ni mogla doseči kakih uspehov, je dobilo radi tega moč in porast nacistično Hitlerjevo gibanje. Ker Zapad ne da dovolj opo-re voditelju krščanskih demokratov v Nemčiji, bo pri prihodnjih volitvah po vsej verjetnosti zmagala socialistična stranka s svojimi nacionalističnimi gesli. Francoski predsednik vlade Mayer je svaril francoske poslance, ko je rekel: “Če pogodba ne, bo ratificirana, potem se bo zrušil ves sistem varnosti in varščin. Potem bomo pa morali pod težjimi pogoji ustvarjati novo pogodbo s partnerjem, ki najbrž v Nemčiji ne bo več isti.” Komunizem se oborožuje n pripravlja na odločitev, na Zapadu se pa kregajo za “žabjo volno,” kot so včasih rekli doma. Vsem tem šovinistom! — na nemški in na francoski strani bi bilo treba moža, ki bi jim zaklical: “Sklenite mir, bedaki,” dokler je še čas, ker sicer pride do uničenja Evrope. M. J* »111» i t »»M «t» » » ♦ » M * t ♦ I BESEDA IZ NARODA *ll'l-»»»»>i»***»ll«*»«'l»»***»»»»»»i'll‘»**»***»*»*****l'***-l Joliet, 111. — Zdaj smo že sredi posta. Čez dva tedna bo že Veliki teden Čas z veliko naglico biti naprej. Le kam se mu tako mudi? Ko človek gleda nazaj v svojih večernih letih, saj sko-ro verjeti ne more, kako hitro mu je potekla mladost, potem moška doba in že je na pragu večnosti in se poslavlja od sveta. Tako je življenje. Predstavljamo si, da smo silno važni in da bi brez nas svet ne bil kar je. Prijetna je taka misel, če je tudi goljufiva. Kafe bi bilo, ko bi mene, ki to pišem in tebe, ki to' bereš nikoli ne bilo na svetu? Ali bi naju kdo pogrešal? Najbr-že nihče in svet bi se prav tako vrtel, kakor se. O tem sva govorila pred kratkim z mojim prijateljem Juretom in sva delala pri tem kaj bistre zaključke. Med tem pa nekdo trka na Juretova vrata. Jure hiti odpirat. Pred nama se je pojavila soseda, ki je nama voščila dober dan in nato še Juretovi boljši polovici. Zdaj, ko smo bili po paroma dva moška in dve ženski, smo tvorili popolno družbo. Jure je pa poskrbel s svojo vedno dobro kapljico, da sc je naše veselje začelo kazati na naših obrazih in na naših jezikih. Postali smo zgovorni in razpravljali o vseh mogočih stvareh. Juretova boljša polovica je pravila, da hodi k raznim postnim pobožnostim, kar je zelo lepa navada za krščanske ljudi. Soseda je pa nekam bolj hladna in liberalna glede tega, je pa dejala: Jaz sem . tudi hodila in še grem, kadar imam čas, ampak ne vem, se mi zdi, da nisem nič dosti boljša zato. Poslušam pridige, berem to .in ono, pa mi menda dosti ne pomaga, saj ne čutim ne.” — je izjavila soseda. Jure je ravno polnil kupe, postavil steklenico na sredo mize in upre sVcj' pogled v sosedo in reče: “Soseda!, tvoja izjava glede tega se mi ne zdi umestna. Ta zadeva je pa tako-le: Ako nas nauki, ki jih slišimo v cerkvi nič ne poboljšajo, je gotovo, da nas tudi ne pohujšajo. že to bi bilo veliko. Bogve, kod bi mi večkrat tavali tisti čas, ki smo pri pobožnostih, kaj bi počenjali itd. Tako smo pa v dobrem kraju, kjer si prizadevajo, da bi nas poboljšali. Če mi učinka pri tem ne vidimo, ne čutimo, je zato, ker seme, ki ga -seje cerkev z vero v nas pada na slaba tla, ki jih predstavljamo mi. Za mojo osebo lahko rečem, da jaz nisem še nikdar slišal nobenega pridigarja, dane bi v svojem govoru ničesar dobrega povedal.' Ne rečem, da so vsi dobri gover-nikii, ampak kar učijo je pa dober nauk, ker je Kristusov nauk. V cerkev ne hodimo, da bi tam gledali samo duhovnike, če so lepi, če znajo fajn povedat kaj, itd. Je to važen del in veliko pomaga pri učenju in govore-nju, če je kdo nadarjen govornik. V cerkev hodimo radi Boga, ne radi duhovnikov. Duhovniki pa nas uče o Bogu, razlagajo njegove nauke in postave. In če bi mi ljudje si njihove govore bolj jemali k srcu, se mi zdi, da bi zelo bogatili sebe na duhu in drugače. Ako bi si zapomnili iz vsake pridige vsaj le eno dobro besedo, ali pa en stavek, bi v enem letu imeli lep skupek dobrih naukov in nasvetov. Prav tako, v mašnih knjižicah ali drugih dobrih berilih, koliko lepega je napisanega, ko. bi/ se nas prijela le vsaj vsakokrat ena dobrih besed, kako bi obogatili svojo dušno stanje. Da nismo nič boljši zato, ko hodimo k pobožnostim, je neprijetna izjava in nam vsem v slab kredit. Kazalo bi to, da se sami ne iprizadevamo, da bil okrepili pri tem svojega duha, brez lastnega prizadevanja pa ni nič. Mi moramo sodelovat pri vsaki stvari, če hočemo uspeti. Tako tudi tu, ne samo hodit poslušat, zraven; pa nobenega truda prispevati, da bi tudi sami pomagali samega sebe poboljšati v duhu in smislu nauka, katerega čujemo v naših cerkvah. Treba se je ravnati po geslu: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!” Soseda je kar debelo gledala Jureta, ki ji je z zgorajšnjem napravil kar dobro pridigo. Odgovorila je: “Dobro! si me poučil, bo res tako, si kar cel misijonar.” Jure je se pristavil, “da je treba pri vsaki taki zadevi iskati dobra zrnja, brez katerih ni noben dober nauk in krščanstvo ima nauke o načinih življenja in o drugih zadevah, kakoršnih nima nobena druga filozofija, le upoštevati jih moramo in po njih živeti, pa gre.” Jure je s tem podal res prav lepo1 razlago. Škoda je, da ni več Juretov med nami, da bi med ljudmi popravljali razna napačna mnenj a. Zdaj pa še k drugim dogodkom in novicam med nami in okrog nas. Auto nezgod in nesreč je v našem mestu im .okolici vedno visoko število. Zavarovalninske družbe se pritožujejo, da nepre-vidnost volznikov je kriva, da se število nezgod naprej in naprej množi. Napovedujejo zopet povišanje cen za zavarovalnine za auto nezgode. Radi neprevidne-žev morajio potem drugi plačevati višje cene za zavarovalnino. Thomas D. Buchar, v katerega auto se je zaletel voznik- “taxi-caba” od Yellctw Taxi Cab Co. na Broadway in Division cesti še 2. feb. 1951 in je v tisti nezgodi dobil Buchar trajne poškodbe, je pred nekaj dnevi vložil tožbo proti omenjeni družbi za sveto $50,000.00, za poškodbe, katere je dobil v nezgodi. Kako bo padla razscidba v tej zadevi, je odvisno od sodišča. Zadnjič sem se vozil na busu iz mesita na naš hrib. Bred menoj sta sedeli dve Irki, ki ste klepetali, kakor za stavo. Navadno me ne zanima, kaj se pogovarjajo ljudje med seboj, posebno na busu, ampak ker sta bili precej glasni, nisem mogel pomagati, da bi ne čul njunih besed. Med drugim je ena tudi ponlcisno povedala, da je njen brat dobil izvrstno državno službo, ki donaša lepo plačo Republikanci zdaj pometajo iz uradov demokrate in naše nastavljajo, se je pohvalila. To je vse prav, saj tako res gre v ameriškem političnem življenju. Danes slon osla brcne, jutri 'osel slona nazaj. Mene se je pa pri tem lotila misel, ali v Springfieldu kaj upoštevajo tudi nas Slovence. Naši mladi možje so se nekateri v zadnjih volitvah salamensko trudili, da so pridobivali glasove za stranko. Ali jih bo zdaj stranka kaj nagradila, ali jih bo. kar lepo odpravila z običajnim potrpljanjem po hrbtu: “George, you did a nice work! Was nice to work with you!” Ako ni boljšega plačila kakor to, s tem ni dosti pomagano. Ali naj nekateri vedno le orjejo in sejejo,, drugi pa sadobe uživajo? Zade- va je vredna malo premišljeva- minjajo, da se je Neron bril, ker je imel .rdečo in grdo brado. Pozneje pa se je brada vrnila v Rim. Karel Veliki je brado ponosno razložil po oklepu. Ruski vladar, car Peter Veliki, je imel svojo brado tako v časti, da je dovolil nositi brado le plemenitašem im bogatinom, a ti so morali zato plačevati visok davek. Brad je več vrst: kraljevska, filozofska, brada umetnikov, zarotnikov, ascetov in spokornikov. Poseben značaj ima brada misijonarjev. Kljub napredku časov in propagandi za britvice je najti še vedno veliko lepih brad, predvsem v Orientu (vzhodne dežele). Brada je morda edina reč, ki se glede nje strinjajo Arabci in Judje. Kljub političnim in socialnim spremembam so brade, ki bodo ostale v nekaterih indijskih rodovih namreč vera strogo prepoveduje biti brez brade. -------o------- nja. Še je dlolsti drugih novic, ampak bo treba napraviti piko, ker mnogim dolgovezni dopisi ne ugajajo, jaz pa imam res slabo navado, da ne vem kedaj napraviti piko svojim dopisom. Ljudje se pa dolgočasijo in jezijo. Zato bom rekel kar amen pa je. Še bolj kratkoi pa bilo, če bi rekel smo pika! Tone s hriba. ■.....o Slovenski misijon pri sv. Juriju v So. Ghicagi So Chicago, 111. — Fara sv. Jurija bo letos v oktobru praznovala svoj .zlati jubilej. Zaradi tega pomenljivega jubileja bodo cerkvene stene, stnclp, oltarji in križev pot deloma prebarvane in očiščene. Delo je že v teku in bo nekako do konca marca končano. Angleški misijon smo imeli lani. Za jubilejno leto fare pa bo vsem slovenskim faranom dana možnost, da opravijioi sv. misijon v slovenskem jeziku. Sv. misijon bo trajal od tihe do cvetne nedelje; to je od 22. — 29. marca. Vodil ga bo splošno znani misijonar p. Odilo Hanjšek, ki ima že mnogo izkušenj v tem pogledu in pri misijionih vedno žanje lepe uspehe. Toda kjer je p. Odilo na misijonu, tam je neizogibno tudi petje lepih slovenskih pesmi. Zato tudi na tem misijonu ne bo manjkalo Marijinih in postnih pesmi! Začetek sv. misijona bo v nedelja 22. marca ob 8. uri zjutraj. Večerne pobožnosti z misijonsko pridigo in blagoslovom bodo skozi ves teden vsak dan ob 7:30 zvečer. Svete maše s kratkim misijonskim nagovorom pa bodo vsak dan ob 5:30 in lab 8:15 zjutraj . Sklep sv. misijona bo na cvetno nedeljo 29. marca ob tretji uri popoldne. Pri sklepu bodo pete litanije Matere božje, papežev blagoslov in obnovitev krstne obljube. Glavna stvar pri misijonu pa je dobra spoved in dobri sklepi za bodočnost. Oe teiga ne storiš, potem nisi prav opiravil misijona. Zato se dobro pripravi, imel boš dovolj prilike, in uredi račune z Bogom, zakaj nič ne veš, če ni to tvoj zadnji misijon. Misijon pa ni namenjen samo slovenskim faranom sv. Jurija, ampak tudi vsem Slovencem iz okolice, kakor iz Roselanda, Pul-mana in od drugod, kjer nimajo slovenske cerkve. Kolikor smo dobili naslovov, smo poslali vabila, za druge pa, katerih naslovov nimamo, pa naj velja ta oglas in povabilo. Pridi torej goi-tovo; vsakdo, brez izjeme, je dobrodošel pri sv Juriju Tudi če te stane nekaj žrtev, morda si oddaljen od tu; vedi pa, da se splača nekaj storiti in žrtvovati za tvojo lastno neumrljivo dušo! Kcilikokrat daš svojemu telesu razvedrila. Sedaj reci enkrat: ‘Ta teden pa hočem tudi moji duši nuditi tečne.hrane in se bom v ta namen udeleževal misijona.’ Tudi nekateri tukaj rojeni Slovenci so že omenili, da se bodo udeleževali misijonskih pobožnosti. Pridruži se jim tudi ti! Obvesti tudi svoje prijatelje o misijonu in jih prav prijazno povabi, naj se ga udeleže. Vsi pa molimtol za dober uspeh misijona. Bolniki pa naj bi svoje trpljenje in bolezni darovali v isti namen — da bi mnogi odprli srca božji milosti in poskrbeli za zveličanje svojih duš. P. J. ---------------o------ , Brada v življenju ljudstev Brada je tako stara kot človeštvo, a so jo različno cenili v različnih dobah, krajih, verstvih, po različnih predsodkih Boga Očeta slikajo z dolgo, belo brado. Stare svetopisemskč očake si komaj moremo predstavljati brez brade. Vsi asirski kralji so jo nosili. Egiptovski kralj i so si inadevali celo umetne brade, da bi se zdeli bolj možati. Rimski vladarji so se vest-j Ljubimo in čuvajmo svobodo! Cleveland, O. — Rose Močnik, hčerka Johna in Rozalije Močnik, rojena v Brežicah v Sloveniji, je po končani ljudski šoli v domačem kraju odšla v Ijubij an ske šale. Istočasno je obiskovala tudi tečaj Rdečega križa za prvo pomoč. Prišla je vojna, ki je spremenila načrte mladega dekleta. V aprilu 1941 so pregazile nemške armade Jugoslavijo, jeseni v novembru pa so odpeljali Nemci Rozo z vso ostalo družino v ta-boriščei v Nemčijo. Po šestih mesecih v taborišču je morala Močnikova družina na veliko kmetijo, kjer je Roza pod stražo delala na polju, cesti ali tudi v gozdu. Vsak večer so morali nazaj v barake. Tri, leta in pol je bilo dekle za bodečo žico, kjer ni bilo dovolj eno niti j okati na glas. Septembra 1944 se je nad poljem, kjer so delali jetniki, vnel boj med ameriškimi in nemškimi letali. Neko ameriško letalo je bilo sestreljeno, letalec pa je odskočil. Ranjencu je priskočila gdč. Roza na pomoč, in ga za silo obvezala. Nemški oficir, ki je prihitel na mesto, je naperil na jetnico zaradi tega pištolo, pa se iz neznanega vzroka premislil. Na veliko nedeljo 1945 je prišel dan osvoboditve. Z veselimi vzkliki in solzami v očeh so jetniki in jetnice pozdravili ameriške vojake, ki slog osvobodili ta borišče. Veselje pa je bilo kratko. Roza se je prijavila za delo v bolnišnici, med tem ko je odšla ostala družina v neko drugo taborišče. Čez noč je prišla v kraj sovjetska vojska in komaj dobro osvobojena je postala Roza že spet jetnica. S pomočjo Amerikancev se ji je posrečilo pobegniti v ameriško zasedbeno cono Nemčije. Po dveh letih je zvedela, da živi njena družina v Jugoslaviji. Mati ji je pisala: “Hčerka, ljubim Te, toda pojdi tja, kjer vlada svoboda! Fojdi v Ameriko!” V avgustu 1948 je odplula iz Bremena in prišla k svojemu stricu Joe Mpčniku v Cleveland. Študirala je ameriško zgodovino in angleščino, nato pa se vpisala na St. John College, kjer študira za zaščitno sestro. Roza bi rada povedala mladim Ameirikancem: “Ljubite, spoštujte in branite svojo svobodo, kjer Razmišljanje o svobodi V Ameriki je svobode na pretek, čeprav eni mislijo, da jo je premalo. Za svobodo se je prelilo že mnogo krvi in se še preliva in se bo prelivala, dokler bo svet stal, ker se bodo vedno našli taki, ki hočejo vso svobodo zase, drugim je pa ne privoščijo, kakor se to dogaja v ‘rdečem paradižu.” Tudi v Ameriki je nekaj takih, ki zahtevajo neomejeno svobodo, katere pa nikjer ni, ker ne živimo v “neomejenem” svetu. Čemu so potem postave, zakoni in odredbe, ako je svoboda neomejena? Ali mi more kdo to razložiti? Ako bi človek smel storiti, bar hoče ali se mu zljubi, potem ne potrebuje nobenih zakonov, ki vendar omejujejo človekovo svobodo. Prenapolnjene ječe, kazenska taborišča pa cveto najbolj v “rdečem paradižu”, kjer imajo polna usta “svobode, bratstva, enakopravnosti, človečamstva” itd. Za pametne in poštene ljudi je dovolj svobode, a premalo jo je za tiste, ki so zavrgli Boga in njegove zapovedi. Nočejo, da bi jim vladal Bog, raje se pokore — hudiču. Svoboda govora, svoboda vesti in svoboda tiska. Lepe reči in, laskave našim ušesom. Vendar se moramo tu držati desetih oožjih zapovedi. Dokler uporabljamo svobodo v okviru teh zapovedi, je Vse v redu in nikoli bo prišlo do kakih sporov, tožba ali vojn. Ker se pa tega okvira ne držimo, imamo nepri-like, prepire, revolucije in vojne. Po večji svobodi kričijo torej le tisti, ki hočejo odpraviti deset božjih zapovedi, ki so jim trn v peti. Ne ubijaj, ne pre-šestvuj, ne kradi, ne pričaj P0, krivgm, ne želi svojega bližnjega žene itd, pravi Bog, a to tem ljudem ni všeč, zato proč s temi zapovedmi, a tega ne rečejo v tej 'obliki, marveč oblečejo to zahtevo v lepo zveneče geslo: — svoboda vesti. In nerazsodna množica drvi slepo za tem geslom. V ameriški ustavi je zajamčena svoboda govora, tiska in svoboda vesti, vendar so očetje Zdr-držav poudarjali zvestictbo Bogu, ki je gospodar narodov in posameznikov, in je. dolžnost narodov kakor posameznikov, da priznajo svojo odvisnost od Vsemogočnega. Torej po mnenj n teh očetov ne smemo delati zla, ne smemo storiti nekaj, kar je v opreki z desetimi božjimi zapovedmi. Rovarjenje proti zakoniti oblasti, prodajanje tajnosti tuji državi, lažnjivo poročanje, natolcevanja, ki ,so v opreki z resnico, vse to je proti božjim zapovedim. Kristus je bil obsojen od okupatorskega sodnika, in vendar ni rekel: “Nimaš pravice, da bi me obsodil”, marveč je reke k “Nobene oblasti bi ne imel do mene, če bi ti ne bila dana od zgoraj; zato ima tisti, ki me je tebi izročil, večji greh”: (Janez 19,11). Pilat je grešil, ker je Je' zusa obsodil, o katerem je bd prepričan, da je nedolžen, ne Pa zaradi tega, ker ga je sodil kot okupatorski sodnik. Kdor pri nas nima zadosti svobode, naj vzame potni list in odpotuje v Rusijo ali Jugoslavijo-Mislim, da bi bilo en teden zadosti, pa bi spregledal. Eni sa pa za svojo lažnjivo propagando plačani. Ti vedo, da vse to ni res, kar govore in pišejo, vendar jim to “nese.” N. pr. Etbin Kri' stan, Milan Medvešek i. dr. Ali mi more kdo razložiti, zakaj ne> sme Ameriška Domovina v Ju' goslavijo? Ali celo “Novi svet?’ V Ameriko pa lahko prihaja Sb poročevalec in drugi komunistični listi. Laž ima dostop v Ju' goslavijo. Resnica /ne. Laž dobi vizum za potovanje iz Jugosl3' vije, resnica ne sme iz Jugosla' vije! Ali ni tako, “tovariši?” Vrhovčan- bil no brili, a zgodovinarji pripo-1 ta je edinstvena na vsem svetu!” — George Washington je izvoljen za predsednika Združenih držav v starosti 57 let. ^r- Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda NOVI VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma med Slovenci V Benetkah je sprejelo poganstvo v imenu republike dvanajst odličnih beneških plemičev in jih spremilo v prenočile k sv. Juriju. Drugi dan je kil slovesen sprejem pri dožu i11 beneškem senatu. Pokazali So jim svojo zakladnico in jih k°gato pogostili. Enako so bili sPrejeti v Padovi, Ferari, Bolo-nli' V Rimu je cesarski posla-izprosil avdijenco pri papežu Leonu X. V Neaplji so se pogodili z nekim posestnikom ladij j da jih preko Sardinije pre-Pslje na Špansko. Plačali so mu 2a prevoz 400 cekinov. Veter in Vreme sta jim bila zelo naspro-ifta. Več tednov so morali ča-^ati prj Sardiniji na odprtem ^orju ugodnega vetra. Komaj Pa so zapustili sardinsko obre-2]e, že je nastal močen vihar, ki lih je vrgel proti otoku Minor-. ^ “Vsi mornarji so že obupali m Se pripravljali za plavanje. Klicali so Boga in našo ljubo jd°spo iz MSnserata na pomoč, i jih je res čudežno rešila.” udi nadaljna pot ni bila brez j^hogih zamud in težav. Skoraj 11 mesece so porabili za prevoz 12 Neaplja na Špansko, kjer so nikar - i.— TRPETI VSLED: -k Glavobola 2. Nervoznosti Želodčne nerednosti 4. Neprebavnosti [Vzdiganja Zgube spanca Slabega apetita ker te sitnosti so Poyzrocene vsled ž zaprtnice ,,Vod lata 1887 J« tisoča in tisoča uspešno uživalo Trlnerjavo tQ^o Vino, afektivno znanstveno .^nulirano zmes raznih posebno rauih naravnih korenin, zelišč in _ Trinerjevo deluje prijazno, 5. *?v° in gladko pri odpravi zama-yTfau ostankov iz črevesja. Naba-V. ai steklenico Trinerjevega Gren-„ Vina danes in preizkusite nje-čudovito preizkušeno dobroto “Uu zašel trinerjevo grenko vino JpŠLJlTE KUPON ŠE DANES! ; 408s1!?. Tr,a«» Corp. ! * W. Flitmor* . Chicago 14, UL ■r!?*1®1- PoSIJIt« ml___IS oi. »loldonlc iuiu , ,v*V» Granlsaga Vina, la taur 1 Poj??,*® *1.50 im vsako sioklsnico, ^°«»ina viteta. ________________________________ ! ................ _ ___________________ m država. se izkrcali 3. novembra. Sprejem na kraljevem dvoru ni bil posebno milostljiv. Nižje-avtrijski poslanec Siebenburger je govoril precej oblastno in žaljivo. Karolov kancelar Gattinara je v cesarjevem imenu odgovoril in grajal postopanje deželnih stanov, ker niso hoteli priznati oblasti od Maksimilijana postavljenega “regimenta” in samovoljno posegali v vladarjev delokrog. Bivanje v Barceloni se je zavleklo skoraj do Božiča. Dne 16. decembra so bili poslanci pri cesarju Karolu zadnjikrat v avdijenci, potem so se vrnili po kopnem preko Francoske in Italije proti domu. Karol je med tem imenoval posebno komisijo, sestavljeno iz duhovskih in svetnih veljakov, ki je v letu 1530. potovala po vseh avstrijskih deželah in v njegovem imenu sprejemala poklonitev deželnih stanov. Kranjci so se nekaj časa branili, češ, da mora preje vladar s prisego potrditi pravice dežele. Toda na odločno cesarjevo zahtevo so se vdali in slovesna poklonitev se je izvršila istega leta. Habsburške dežele so izza časa cesarja Maksimilijana preveč narasle po številu in obsegu, bile so tudi preveč različne po jeziku in navadah, da bi jim mogel gospodovati en sam vladar. Že cesar Maksimilijan je hotel avstrijske dežele združiti v kraljevino in Ferdinanda povzdigniti v kralja. Karol je to namero izvršil. S pogodbo, sklenjeno v Wormsu 8. aprila 1. 1521., je prepustil bratu Ferdinandu Gorenjo in Dolenjo Avstrijo, Štajersko, Koroško, Goriško in Kranjsko. Vendar poslednje ne v celem obsegu. Slovenska krajina, Istra, Kras s Trstom in Reko so se imele kot posebna skupina združiti s španskimi posestvi v Italiji, Milanom in Neapljem. Ta združitev bi bila imela usodne posledice za naše dežele. Zato so deželni stanovi odločno proti njej u-go var j ali. Ko je nadvojvoda Ferdinand leta 1521. sklical deželni zbor v Ljubljano, da sprejme poklonitev stanov, so ti izjavili, da morajo preje vsi odtrgani deli Kranjske: Slovenska krajina, Istra, Kras s Trstom in Reko, biti z njo zopet združeni, preden morejo novemu deželnemu knezu obljubiti pokorščino. Ta odločen nastop je pomagal. V novi delitveni pogodbi, ki sta jo brata sklenila 30. januarja 1. 1522. v Bruselju, so bili vsi omenjeni deli zopet vtelešeni Kranjski. 1953 m MAR ujW*]T i T| 195 asi i 6 i KOLEDAR [ElII • mm mm |2jP0|[3 OM lina Ul ii' i 2J13J1' 9111 IM TT DRUŠTVENIH PRIREDITEV | - fc -v MAREC 22.—Glasbena Matica prireja ob 4. pop. v SND na St. Clair Ave. koncert, na katerega sporedu so Rossinijeva Stabat Mater in slov. narodne pesmi. 22.—Pod pokroviteljstvom Kluba društev AJC na Recher Ave. kaže A. Grdina slike domovih prireditev. 29. — Dramatsko društvo “Lilija” vprizori ob 3. uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. igro “Podrti križ.” 29. — Dramatsko društvo “Lilija” priredi ob 3. uri .pop. v Slov. domu na Holmes Ave. igro “Podrti križ”. APRIL 12. — Pevski zbor “Korotan” priredi svoj prvi samostojni koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 12. — Pevski zbor “Adrija” priredi spomladanski koncert v AJC na Recher Ave. 18. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. zabavo s plesom. Glasba: Rays of Rhythm. 19. — Anton Grdina St. bo kazal ob 3. uri pop. filmske posnetke iz Slovenije in Amerike v cerkveni dvorani pri sv. Lovrencu pod pokroviteljstvom Društva Naj svetejšega Imena. 26. — Pevski zbor “Planina” priredi ob 7. uri zvečer v SND na Maple Heights koncert. AVGUST 9.—Ohijski KSKJ dan na farmi društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. OKTOBER 18. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v cerkveni dvorani družabni večer. IVAN ZOREC: Domačija ob Temenici O, zaradi te sebične misli prav za prav prepisuje domačijo, ki je Janez s svojo pote-pinsko osebenjico ne sme dobiti. Vsi so vedeli, kam hitita oče in hči, gledali za njima in zmajevali z glavo: “Kar si kdo naprti, dostikrat nosi do smrti . . “No, saj je tudi Marička njegova. Naj ima vsaj ona. On je zatorej, da bi od togote in trme vse prodal in bogve kako zadejal.” Marički, ki je čutila, kako ju pasejo zasmehi j ive oči, je bilo sitno in pot do trga dolga kakor še nikoli ne. “Omoži se, če te mara kdo!” jo je oče dražil in izpeljeval. ‘Saj se imaš na kaj!” “Pa ni treba, ko ste Vi tu m gospodar še dalje, če hočete,” je v zadregi rdela, a misli so se ji precej začele gubiti in zapletati pri tem ali onem fantu. Izbranega, Bog ne zadeni, ni imela nobenega. Duša ji je bila čista kakor lilija ob rosnem poletnem jutru, še nikoli nihče je ni udaril po deviškem srcu, vse sanje so ji bile nedolžne in pokojne. O ljubezni je vedela le toliko, kolikor je bilo potrebno, da je znala postavljati besede v kakovem priličnem pogovoru; do kaj več ji še v mislih nikoli ni bilo. A zdaj je čutila, da se bo res morala omožiti. In kar vroče ji je postajalo, prijetna in neprijetna groza jo je oblivala. Molki dobijo delo Aeronautical Work Tool and Diemakers Toolroom Grinders General Machinists Toolroom Production Grinders Inspectors (Line and Floor) Also Operators for: Turret Lathes Automatics (Multi-Single-Spindle) Družba preskrbi kosilo, kavo, zavarovalnino, bolniško m zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. Visoka plača od ure in poravnanje živ-ijenskih potrebščin. Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. f0% bonus za drugi in tretji šift. Priložni lokal Dobra transportacija Radi boste delali pri JACK & HEINTZ 17600 BROADWAY Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 zj. do 5 pop. V torek do 9 zv. V soboto do 1 pop. V nedeljo od 10 zj. do 2 pop. Prosimo, prinesite izkaz U. S. državljanstva (mar.16,18,20) Bog ve, še splašil nemara bi se. bil pred nemirno vestjo, če ga ne bi bila podpihovala svo-jeglavnost in dražila jeza na Janeza, sina upornega in ne- pokornega, ki je tako užalil sti Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski sploš-110 misijonski mesečnik "KATOLIŠKI MISIJONI" V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tri-desetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tis-kani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva pomočila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš ^ažje razumel aktualne članke, strahovito borbo člove-|^va za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, ^oboko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega kranja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v iz-Seljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte Pmve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cocha-kamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-loČo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. 500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A. očeta in za ljubezen do osebe-njice pozabil in zatajil domačo zemljo, — in če ne bi bil prav zvito pomislil še na veseli konec te grde, žalostne pove- Pozor! Pozor! Važno za vse! Na obisk v staro domovino Veliko rojakov je v zadnjih letih obiskalo našo staro domovino SLOVENIJO. Različno je bilo njihovo mnenje o tamkajšnjih političnih ^ gospodarskih razmerah, toda vsi so hvalili LEI OTO naše stare domovine in pripovedovali o neštetih zanimivostih, ki so jih tam videli. Na poti v domovino si je večina naših rojakov ogledala tudi PARIZ in druga velika mesta Zahodne in Južne Evrope. Užitek in veselje, ki so ga dosedanji obiskovalci naše stare domovine in Evrope užili, vlečeta tja tudi druge. V velikem številu se prijavljajo. OPOZARJAMO ONE, KI ŽELE ŠE LETOS OBISKATI STARO DOMOVINO, NAJ SE JAVIJO ČIM PREJ! Z ladjo ali letalom Potovanje je možno z LADJO ali LETALOM. Potovanje z LETALOM je veliko hitrejše in manj naporno, torej primerno posebno za STAREJŠE LJUDI in za take, ki NIMAJO NA RAZPOLAGO VELIKO ČASA. Pomagajmo sorodnikom in prijateljem Jugoslavija še ni prebrodila gospodarskih težav, ki sta jih povzročili zadnja vojna in v zadnjih letih posebno suša. Zato je blago v razmerju z zaslužkom precej drago. Le redki so predmeti, ki jih v Jugoslaviji danes ne morete kupiti — če imate seveda DENAR. Vsem onim rojakom, ki imajo v Jugoslaviji prijatelje ali sorodnike, katerim bi radi pomagali, smo na razpolago za pošiljanje DENARJA — to je NAJBOLJ PRIPRAVNO m seveda tudi za pošiljanje MOKE in paketov s HRANO. Odpremljamo tudi vaše lastne pakete, ki jih prinesete v naš urad. Vse pošiljke zajamčene! AUGUST KOUANDBt 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-4148 Molki dobijo delo DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu. Z možem bo srečna, če ji bo dajal zadosti miru in proste volje v gospodinjstvu. Mirna, še nikoli pregnana kri ji ni budila nobenih drugih domislekov. Nrav krotke in ponižne rajnke matere se ji je potrjevala v sleherni misli. ‘No, pa se še kaj premisli!” je dejal Trlep, ki mu je bilo prav, da bo lahko izbiral vsaj , . • - M<' mer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to aro®* riške mera 6i/2; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je U ženski čevlji so navadno manj$ kot gornje mere. Tako bi na pri' mer št. 38 bila ameriške mere 3* 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je ra** lika v označbi mere vedno za ® točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, j® to ameriške mere 32, št. 42 Je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 62 j® 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 46 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20. Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi a št. 42, k0f je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 J® 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 P0” meni ameriško mero 1314, 36 ie 14. 37 ie 14V2, 38 je 15, 39 J« 151/2, 40 je 15%, 41 je 16, 42 i® 16V9. 43 ie 17. (P0 “Obzoru '° Ali sle prehlajeni? Pri nas imamo izbzomo zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE I-«(W4 ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS Chaplain Father Louis J. Baznik, Commander Matthew F. Nousak, Adjutant Joseph Okorn, Treasurer Frank Oblak. Meetings — Third Tuesday of every month at 8 p.m. in St. Vitus School Room 18. _ This organization of Catholic War Veterans is established to promote zeal and devotion for God, for Country, and for Home. DIREKTORIJ JUGOSLOVANSKEGA DELAVSKEGA NARODNEGA DOMA - - —_. ---- , Predsednik Joe Cukyne, podpred- pismkar, tel. LI 1-0966; Joseph Ho-j sednik Jack Widmar, finančni John Mismas, blagajnik teljica Paula Zigman, zapisnikarica!I chevar, 14805 Damin Ave.; blagaj- tajnik