GLASNIK
LJUBLJANA. 24. FEBRUARJA 1956
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO III., ŠTEV. 15
Okrajni ljudski odbor
ZAČASNO FINANSIRANJE PRORAČUNSKIH INVESTICIJ OKRAJA LJUBLJANA V I. TROMESEČJU 1956. LETA
Na 6. skupni seji okrajnega • zbora in zbora proizvajalcev z dne 17. II. 1956 je predsednik Komisije za proračun ljudski odbornik Janko Dekleva podal predlog za določitev začasnega finansiranja proračunskih investicij okraja Ljubljane v
I.	tromesečju.
Izvajal je:
Zvezni odlok o začasnem finansiranju odreja, da se smejo določiti v I. tromesečju krediti za proračunske investicijo le izjemoma in za dovršttev že začetih del. Višino sredstev določi tudi za ljudske odbore Izvršni svet republike,
V skladu s'tem predpisom Je tudi odlok OLO Ljubljana o začasnem finansiranju odredil Posebno obravnavo za finansiranje investicij. Pozvani so bili vsi sektorji okraja, da izdelajo svoje predloge v predpisanem smislu. Te predloge so obravnavali najprej gospodarski organi okraja, nato pa še Komisija za proračun.
Svet za gradbene in komunalne zadeve je predložil svojo potrebe v višini 211,060.000 dinarjev in zajel v predlogu tudi gospodarsko organizacijo EC2, priprave za trolejbusa! promet po Celovški cesti v Ljubljani, Ureditev cest v Veliki Ligojni. Sipj« gorici, Drtija—Kandrše, v Šoštanju in na Titovi cesti v Ljubljani ter predvidel postavitev potrebnih prometnih znakov. predvidel je tudi gotova dela na kanalizaciji, centralnem Pokopališču In pri javni razsvetljavi.
Svet za prosveto Je predložil svoje potrebe v višini 119,000.000 din za popravila in vzdrževanje Poslopij popolnih gimnazij, strokovnih šol In domov, za nadaljevanje gradnje gimnazije v Šentvidu, Polju [n osnovne šole da Poljanah.
Svet za kulturo je predloži •voje zahteve v višini 5,937.000 din za otroško gledališče v Križnicah, za Mestni arhiv, Mestni •duzej. Ljubljanski festival, Solo *a umetno obrt, Pionirsko knjižico in Mestno gledališče.
Svet za gospodarstvo je naja-svoje potrebe v višini •252.000 din za redne pologe za jsveeticljske kredite ta odplačl-o osnovnih sredstev ekonomije rvace |n za konjača na Igu. Svet za zdravstvo bi rabil '‘•700.000 za najnujnejša investicija dela na Polikliniki, v , entralnem otroškem dispanzerji’ Pri okrevališču v Rakitni, vraljevlci ln Staneta Žagarja, kpčjem domu. Mostni porod-lsrsi-cl ter Dispanzerju za žene.
, cajn.lštvo za notranje zadeve
' Potrebovalo 2,206.000 din za
??remo.
^Cioče
Zveznem odloku nabava opreme izključena iz začasnega finansiranja.
Tako znašajo investicijske zahteve svetov samo za I. tromesečje skupno 361,155.000 dinarjev, nasproti tej vsoti pa stoje omejitve, kj jih predvideva odlok.
Kljub perečim potrebam ln
ju leta 1955 le v višini 30 milijonov dinarjev in
2.	da je znašala ena četrtina vseh proračunskih investicij v preteklem letu 120 milijonov dinarjev. Vsota 120 milijonov je torej optimalna višini, ki jo lahko prikažemo Izvršnemu svetu, čeprav predstavlja realizacijo
komaj 33% predlogov, nujnim gradnjam, ki pomenijo j v Zveznem odloku določene res le nadaljevanje že začetih omejitve so zahtevale posebno del, se lahko za čas začasnega obravnavo Za znižanje predlo-finanslranja pri svojem odloče- gov. V razpravi predsednika vanju »slonimo v utemeljitvah Sveta ^ gospodarstvo s pred-v glavnem n? dva podatka:	sodniki ostalih svetov je prišlo
1. da so bile proračunske Ln- do sporazuma v končnih formu-
predlog plana za I. tromesečje proračunskih investicij:
1.	Za komunalo . . 12,090.000
2.	Za prosveto . . • 20,000.000
3.	Za kultura .... 2,100.000
4.	Za gospodarstvo . . 200.000
5.	Za zdravstvo . . : 4,600.000
6.	Za investicijske pologe in garancije .' . . 20,000.000
7.	Ves preostanek do 120 milijonov za rekonstrukcijo osebnega prometa EZ2 . . 61,100.000
skupaj din 120.000.000 Ljudski odborniki so poročilo im stavljeni predlog odobrili ter sklenili, da se1 ta zahtevek predloži v potrditev Izvršnemu svetu, da določi vsoto 120.000,000 din za proračunske investicije v I. tromesečju začasnega finansira-
veaticije izvršene v I. tromeseč- lacijah, po katerih predvideva nja za potrebe okraja Ljubljane.
PROBLEMATIKA ODNOSOV MED KOMUNALNIMI FINANČNO SAMOSTOJNIMI ZAVODI IN PODJETJI
TER OBČINAMI
(Grodlvo za 4. sejo Mestnega sveta)
Tega zahtevka upoštevati, ker
pa nt je po
(Nadaljevane! in konec)
Družbeni upravni organ — upravni odbor finančno samostojnega zavoda mora biti tako formiran, da bo sposoben koordinirati interese posameznih občin, pri tem pa ne sme pozabiti na skupne potrebe vseh občin na ozemlju Ljubljane. Sprejeto je bilo mišljenje, da naj bo vsaka občina, ki je zainteresirana na določenem finančno samostojnem zavodu, zastopana v upravnem odboru zavoda z enim predstavnikom, ki ga naj izvoli občinski ljudski odbor na svoji sejj po možnosti lz vrst ljudskih odbornikov ali članov sveta za gradbene in komunalne zadeve. Pri sedanjih članih kolektivnega organa upravljanja se je pokazalo, da je zelo priporočljivo če imajo odgovarjajočo strokovno Izobrazbo, ker lahko pomagajo zavodu tudi s svojimi strokovnimi nasveti. Po drugi strani pa bi moral občinski ljudski odbor zadolžiti svojega zastopnika v upravnem odboru zavoda, da mora vsaj vsake 3 mesece obvezno poročati o delu zavoda na seji občinskega ljudskega odbora ali vsaj na sejj Sveta za gradbene' Ln komunalne zedeve. Kolikor se Izvoljeni član — zastopnik občine — ne bi aktivno udeleževal dela v upravnem odboru zavoda, ga lahko občima razreši sama ali pa na predlog zavoda ter izvoli drugega. Članom upravnega odbora naj bi pripadala za čas, porabljen na sejah upravnega odbora, primerna odškodnina.
Spredaj opisani način družbenega upravljanja Je tudi v skladu z zakonitimi predpisi.
3.	Drugačen Je odnos med družbo tn komunalnim podjetjem. V komunalnem podjetju imamo v smislu zakonitih pred-
pisov delavski svet ln upravni odbor, ki je izvoljen od delovnega kolektiva. S strani družbe ni neposrednega vpliva na upravljanje komunalnega podjetja. Pristojni ljudski odbor ima pravico potrjevati višino tarif za usluge, določa višino obresti na osnovna sredstva i* višino amortizacije. Kdfikor nastane zaradi tarif, ki jih je predpisal ljudski odbor, primanjkljaj pri poslovanju komunalnega podjetja, ga je ta dolžan pokriti. Vsekakor bi bilo pravilno, da ima družba v komunalnem podjetju večji vpliv na njegovo
razvoj, kakor, vjnalnih
vita mreža komunalnih naprav so važen prispevek k dvigu življenjskega standarda delovnega človeka. •
Iz analize obstoječih zakonskih predpisov smo ugotovili, da za sedaj še ne obstaja možnost uvesti v komunalna podjetja družbeno upravljanje, ki bi imelo neposreden vpliv na delo podjetja. Po obširni razpravi so zastopniki komunalnih podjetij in občin sprejeli soglasno mišljenje, da je tako v interesu komunalnih podjetij, kakor tudi družbe, da se najde pot do družbenega upravljanja v komu-podjetjih. Dokler niso
poslovanje Ln
gospodarskem podjetju, ker so "sprejeti tozadevni zakonski državljani dnevno zainteresira-' predpisi, ki bi omogočili družni na dobrem poslovanju in beno upravljanje pri komunal-obratovanju komunalnega pod- nih podjetjih, naj zainteresirane jetja ter na njegovem enako- ) občine izvolijo po enega pred-mernem razvoju. Komunalno stavnika v svet občin pri dolo-
podjetje Lma za določeno vrsto delavnosti, na določenem teritoriju, monopolni položaj ter odpade stimulans, ki obstoja pri gospodarskih podjetjih v obliki konkurence enakih podjetij za zniževanje cene in povečanje storilnosti dela. Cenene komu-1 nalne usluge Ln storitve ter raz-
čenem komunalnem podjetju. Člani sveta občin bi na vabilo delavskega sveta in upravnega odbo-ra komunalnih podjetij prisostvovali njihovim sejam s pravico posvetovalnega glasu, kadar razpravljajo o vprašanjih, ki zadevajo družbene interese. Skrbeti pa se mora, da se v zako-
VABIL0
NA SESTANEK TAJNIKOV OBČINSKIH UUDSKIH ODBOROV
Sklicujem sestanek vseh tajnikov Občinskih ljudskih odborov OLO Ljubljana, ki bo v ponedeljek, dne 27. februarja t 1. ob 9. uri dopoldan v sejni sebi št. 5 Urada tajnika (Kresija I. nadstropje).
Dnevni red:
1.	Evidenca kmetijskega zemljiškega sklada 8LP ter evidenca ostalih nepremičnin 8LP v občini.
2.	Razprava o ugotovitvah glede vodenja upravnega postopka na občinah.
3.	Predlogi o volilnih enotah v občini in popravki volilnih imenikov.
4.	Razno.	Tajnik OLO:
dr. Matjauko Dolenc 1. r.
nodaj-i vprašanje družbenega upravljanja v komunalnih podjetjih uredii ibudi s potrebnimi predpisi. Vsako komunalno podjetje naj bi imelo svoj plenum, ki bi bil sestavljen jz izvoljenih predstavnikov delovnega kolektiva in izvoljenih predstavnikov potrošnikov (občin), ki bi imeli vse aktivne in pasivne pravice upravljanja. Ta plenum bi izvolil upravni odbor, v katerem bi morali biti zastopani po eni strani člani delovnega kolektiva, na drugi strani pa potrošnikov v istem razmerju kot v plenumu.
Možno bi bilo, da se analogno svetom potrošnikov v trgovini tudi pri komunalnih podjetjih formira poleg delavskega sveta in upravnega odbora ša svet potrošnikov z enakimi pravicami ln dolžnostmi, kakor jih predvideva zakon za upravljanje v trgovini.
Za uresničitev obeh predlogov pa je potrebno, d» se dopolnijo obstoječi ali izdajo novi zakonski predpisi.
4.	Finančno samostojni zavod\ ki imajo že potrjena pravila v smislu tozadevne uredbe o finančno samostojnih zavodih morajo iste popraviti in dopolnili v smislu spredaj nakazanih smernic v tč. 2.
5.	Zastopniki flnanfco samostojnih zavodov in občin so soglasno ugotoviti, da je osnovna naloga vseh komunalnih zavodov vzdrževanje obstoječih naprav in priprava elaboratov za n|j|ih razširjanje v skladu s potrebami prebivalstva. Sedanja praksa, da nekateri finančno samostojni zavodi Izvajajo tudi gradbena delo na novogradnjah, ki so potrebne za razširjanje komunalne mreže, je utemeljena e tem, da ni bilo doslej nn razpolago potrebne specializirane gradbene operallve, ker je bila •ta zaposlena na drugih objektih In radi precej nižje cene storitev, ker zavodi niso podvrženi predpisom o dajatvah kakor jih morajo izpolnjevati gradbena podjetja.
Kakor hitro pa bo na razpolago potrebne gradbena operati-va in cene storitev vsaj kolikor toliko izenačene, pa hi se moralo vse novogradnje oddajati najugodnejšemu ponudniku.
B. Finančna vprašanja
Finančno samostojne zavode In komunalna podjetja moremo razporediti z ozirom na pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja svojih naprav na til skupine:
1.	V prvo skupino spadajo finančno samostojni zavodi ln komunalna podjetje, k| pokrivajo vse stroške rednega obratovanja (vzdrževanje Ln tekoče stroške obrata) z zaračunavanjem storjenih uslug ali storitev neposredno individualnim potrošnikom. V to skupino spadajo: Mestni vodovod. Mestni pogrebni zavod, Mestna plinarna, »Labod« in Javna tehtnica. Nekateri pa so tudi v stanju, da del svojih investicij za razširjanje in obnovo mreže in naprav krijejo Iz svojih sredstev (n. pr. Mestni vodovod. Mestna plinarna). Ljudski odbor le z reguliA-
njem višine obresti na osnovna sredstva in amortizacijo pri komunalnih podjetjih vpliva na ceno uslug, ki je sicer postavljena na ekonomski bazi.
2.	V drugo skupino spadajo finančno samostojni zavodi in komunalna podjetja, k; ne pokrivajo vseh svojih obratnih stroškov z zaračunavanjem storjenih uslug ali storitev potrošnikom, temveč jim del stroškov obratovanja pokriva družba. V to skupino spadajo: Snaga, Javna kopališča in EC2.
3.	V tretjo skupino spadajo finančno samostojni zavodi, ki ne 1 obračunavajo storjenih uslug in- 1 dividualnim potrošnikom, tem- j več jih zaračunavajo družbi kot predstavniku vseh potrošnikov ter jih ta pokriva iz proračuna prizadetega občinskega ljudskega odbora.
V	to skupino spadajo: Mestna kanalizacija, Mestna vrtnarija, Javna razsvetljava, Zoološki vrt tn Uprava cest OLO Ljubljana.
Kar se tiče investicijske Izgradnje finančno samostojnih zavodov in komunalnih podjetij, tako v pogledu razširjanja mreže komunalnih naprav, kakor tudi lastnih investicij, se ta izvaja pretežno na račun družbenih sredstev In se pokriva iz sredstev ljudskega odbora, ali iz proračuna ali iz fondov, ki so določeni v ta namen.
Pravilno bi bilo, da bi tudi oni komunalni zavodi, ki že ne zaračunavajo svojih uslug Individualnim potrošnikom, proučili možnosti njih zaračunavanja, da vsaj del svojih obratnih stroškov pokrivajo iz direktnega odnosa do potrošnikov. To velja m Mestno kanalizacijo, kjer obstojajo objektivni pogoji za tako zaračunavanje.
Nadalje bi morali* proučiti možnosti, v koliko bi se mogli kriti stroški razširjene reprodukcije iz zaračunavanja uslug direktnim potrošnikom — kot je to primer pri Mestnem vodovodu.
4.	Z novo upravno razdelitvijo mesta na občine se je postavilo pred one finančno samostojne zavode, ki ne pokrivajo svojih obratnih stroškov z zaračunavanjem neposrednemu potrošniku, temveč jih .je nosil doslej bivši MLO Ljubljana, vprašanje kje In kako izvršiti obračun za izvršene usluge ali storitve. Ze pri sestavi predloga proračuna za
1.	1956 je bilo vprašanje rešeno tako, da zavod na podlagi svojega letnega proračuna izračuna po dogovorjenem ključu njega razporeditev na kvote, ki jih predvidijo nato prizadete občine v svojem letnem proračunu. Iz teh sredstev, nato plačuje prizadeta občina mesečne obračune, ki jiih predlaga zavod za izvršene usluge.
S svojim celotnim proračunom dohodkov in izdatkov pa nastopa zavod v proračunu pristojne občine. Ta način je izvedljiv v primerih, kjer obstojajo možnosti, da se doJočj ključ razdelitve stroškov. Pri nekaterih finančno samostojnih zavodih pa ni možno izračunati ključa na podlagi dejanskega stanja vršenja uslug. To velja do neke mere za Mestno vrtnarijo, kjer hodijo v parke lj-udje iz raznih predelov Ljubljane, Javno kopališče, Zoološki vrt In pokritje eventualnega primanjkljaja pri ECZ, dokler ne bodo tarife postavljene na ekonomsko bazo.
V	teh primerih pa bi se morali razdeliti stroški po flnanč-nf moči prizadetih občin ali po
sporazumu med občinami.
5. Investicije za razširjanje mreže komunalnih naprav bi morale občine, na katerih teritoriju se izvaja ta razširitev, vnesti praviloma v svoj investicijski plan.
Izjeme nastopijo tedaj, če se gradi del omrežja ali objekt, ki služi večini ali vsem občinam na ozemlju mesta, v sklopu celotne komunalne naprave (n. pr. glavni vodovod, rezervoar, glavni zbiralniki itd.). V tem primeru
področju je, da izdelajo svoje dolgoročne investicijske programe rekonstrukcije In izgradnje. poslej imata tak dolgoročni investicijski program izdelan le ECZ im Mestni vodovod. Pripravljen je za Mestno kanalizacijo, dopolniti pa ga je za »Snago« in Zoološki vrt. Izdelati pa ga še morajo:	Mestna
vrtnarija. Javna razsvetljava. Mestni pogrebni zavod »Zale«.
Za vodstvo izdelave investl-
zane na isto mrežo komunalne naprave, prispevati odgovarjajoči del stroškov ter jih predvideti v svojem investicijskem planu ali pa, da planira tako gradnjo okrajni ljudski odbor v svojem planu investicij.
Seveda pa bi delitev stroškov za teke objekte na občine, povzročalo težave pri obračunavanju situacij za izvršena dela ter bi bilo že iz praktičnih razlogov primerno, da že vnaprej odstopijo občine svoj prispevek v investicijski plan okraja ali občine, v katere pristojnosti je do-tlčnj komunalni zavod ali podjetje.
6.	Isto velja za lastne investicije, ki so potrebne, da se finančno samostojni zavod ali podjetje modernizira, mehanizira, zgradi stanovanja za svoje delavce, vse z namenom, da se dvigne njegova kapaciteta in storilnost.
Tudi te vrste Investicij bi morale biti predvidene v družbenem planu okraja ali prizadete občine, s tem odstopijo zainteresirane občine del svojih dohodkov za kritje takih investicij,
7.	Finančno samostojni zavod! nimajo lastnih obratnih sredstev, Nekateri si pomagajo z obratnimi krediti pri KB, ki pa jih namerava ustaviti z 31. marcem 1956 v smislu tozadevpe uredbe, drugi pa z avdhsl na letni proračun proti" obračunu koncem leta.
Kolikor bodo zavodom ustavljeni obratni krediti s strani KB se bodo znašli v zelo težkem položaju ter je dolžnost pristojnega ljudskega odbora, da jim zagotovi stalna obratna sredstva. Seveda predstavlja to za občino na katere teritoriju so finančno samostojni zavodi zelo veliko breme (posebno za občino Ljubljana-Center, ker so v tej občini skoro vs; finančno samostojni zavodi).
Predlagamo, da dajo občine za enkrat prizadetim zavodom potrebne avanse, da morejo nemoteno poslovati. Kasneje pa bodo morali dobitj stalna obratna sredstva v potrebni višini ter bi morala tudi ta sredstva prispevati posamezne občine po dogovorjenem ključu iz svojega proračuna ali pa da jim jih zagotovi okraj,
8.	Pravtako bi morale občine partiplcirati pri finansiranju Izdelave investicijskih programov za izgradnjo mreže komunalnih naprav in prj stroških za glavne projekte, ki zadevajo vse občine, po ključu, ki bi ga izdelali zastopniki občin v prizadetem finančno samostojnem zavodu tn ga predložili svojemu občinskemu ljudskemu odboru v potrditev. Drug predlog pa je, da skrbi za izdelavo investicijskih programov za rekonstrukcijo ali razvoj mreže in izdelavo velikih glavnih projektov okrajni ljudski odbor po svojih organih.
TEHNIČNA VPRAŠANJA
Primarna naloga vseh finančno samovoljnih zavodov #n komunalnih podjetij na tehničnem
bi morale vse občine, ki so ve- | cljskega programa je svoj čas
■ imenoval Svet za gradbene in komunalne zadeve MLO Ljubljana strokovne komisije In sicer: Komisija za izdelavo generalnega programa kanalizacije, Komisije za ureditev centralnega pokopališča. Komisijo za študij ogrevanja mesta, v sodelovanju s Svetom za gospodarstvo pa še komisijo za ureditev Rožnika.
Pri nekaterih zavodih so vlogo komisije prevzeli njihovi upravni odbori. Primerno bi bilo, da predlože vsi oni zavodi, ki še nimajo komisije za Izdelavo svojega Investicijskega programa, pristojni občini predlog za imenovanje take komisije, ker je praksa pokazala, da so bil.1 doseženi pri dobrem vodstvu komisije veliki uspehi.
Na podlagi potrjenega investicijskega programa bo nato zavodom zelo olajšano delo pri izdelavi letnih investicijskih programov izgradnje mreže komunalnih naprav ter potrebnih glavnih projektov. Zavodi morajo izdelovati letne , programe izgradnje sporazumno z občinami s tem. da gredo potrebe celote pred potrebami posameznih občin (na pr. izgradnja zbiralnikov, glavnih cevovodov itd.).
V kolikor imajo zavodi svojo projektantsko edinlco potem izdelujejo sami glavne projekte, v nasprotnem primeru pa jih dajejo v Izdelavo projektantskim podjetjem. Ker so ista zelo obremenjena z delom je važna naloga zavodov m občin, da polagajo veliko važnost izdelavi načrtov In naj jih naročajo vsaj za eno leto naprej, da jih Imajo za slučaj potrebe že pripravljene.
Na podlagi letnega Investicijskega plana in izdelanega glavnega projekta morejo zavodi odnosno občine pristopiti k grždnji v lastni režiji ali oddajo delo gradbenemu podjetju v smislu tozadevnih predpisov o oddaji del.
Glede Izvajanja in nadzorstva nad gradbenimi deli, ki jih Izvajajo fin. sam. zavodi v lastni režiji ali jih oddajo gradbenim podjetjem v izvršitev, bi moraJa isto prevzeti občina po svojih tehničnih strokovnjakih ali pa pooblastiti Upravo za investicije OLO, da jih izvaja v njiihovem imenu, pregleduje situacije im daje predlog Investitorju za njih izplačilo.
Organizirano nadzorstvo nad Izvajanjem gradbenih del s stranj Investitorja zagotavlja kvalitetno in ekonomsko gradnjo.
Zastopniki zavodov in občin so iznesli v svojih pripombah glede Izdelave investicijskih programov, da za vi si njihova realna osnova v zelo veliki meri od regulacijskega načrta. Brez takega načrta je izdelave inve-sti cijskih programov za nekatere komunalne naprave zelo težka in temelji na predpostavkah, ki se lahko spremene In -postane ves program nerealen.
Zalo se mora izdelavi generalnega regulacijskega načrta
posvetiti vso največjo pažnjo in na njem forslrano delati.
Mreže komunalnih naprav so na področju mesta zelo razširjene, zaradi česar so izpostavljene namernim in nenamernim poškodbam s srtrani prebivalcev. Ker ne obstoja nobena stalna kontrola nad vsemi komunalnimi napravami ni možno ugotoviti povzročiteljev ter jih kaznovati tn zahtevati povrnitev storjene škode. Ljudska milica, ki bj morala vsaj do neke mere zasledovati storilce, se temu izogiba in kljtub ponovnim prošnjam in prijavam s strani prizadetih zavodov ne pokrene kakih odločnejših korakov.
Kot najznačilnejši primer navajamo stalne poškodbe na koških za smeti, prometnih znakih. v parkih in nasadih Itd., ki jih zlikovci ne morejo izvršiti brez hrupa, ne da bi privabili paznika, da jih prepodi ali kaznuje. Predlog zavodov je, da sc v merilu mesta formira posebna komunalna Inšpekcija s potrebnimi pooblastili, da storilce raznih poškodb ugotovi, kaznuje in izterja storjeno škodo.
Dalje naj bt Imela komunalna inšpekcija nalogo, da ugotavlja nedostatke na zunanjem Ugledu mesta- (na pr. stresanje smeti na prostore, ki niso za to določeni, pomanjkljive strešne žlebove, napol odtrgane napisne table, razpadajoče fasade, nezaščitene vpadne jaške itd.) ter jih javlja upraviteljem zgradb odnosno pristojnim oblastnim organom in zavodom, da jih odstranijo.
Na podlagi spodaj navedenih mišljenj tn ugotovitev predlagamo Mestnemu svetu, da o poročilu razpravlja in sprejme naslednja obvezna navodila občinam In drugim organom:
1.	Finančno samostojni zavodi! in komunalna podjetja se morajo registrirati pri pristojnem organu.
2.	Občine morajo takoj Izvoliti svoje predstavnike v upravne odbore pri tin. samostojnih zavodih in sicer vsaka zainteresirana občina na področju Ljubljene po enega.
3 Izvoljeni predstavniki občin v upravnih odborih finančno samostojnih zavodov so dolžni j vsaj vsake 3 mesece poročati I svojemu občinskemu ljudskemu 1 odboru o delu zavoda in njegovi j problematiki. Ce občina ali za-| vod, ugotovita, da izvoljeni član i upravnega odbora ne dela v upravnem odboru, ga mora od-I poklicati In izvoliti drugega.
4. Pri komunalnih podjetjih se nalj formira poseben svet, ki bo imel posvetovalno pravico v zadevah, ki se tičejo odnosa komunalnega podjetja do družbe. V ta posvetovalni organ izvoli ! vsaka zainteresirana občina po ‘ enega zastopnika, ki je dolžan j svojem občinskem ljudskem od-; boru poročati vsaj vsake 3 me-' sece o delu podjetja in njegovi! j problematiki.
:	5. Pokrenitl je potrebne .kora-
j ke, da se sprejme v odgovarja-
joče zakonske predpise določila, ki bodo zagotovila sodelovanje potrošnikov v upravnih organih komunalnih podjetij.
6.	Finančno samostojni zavodi morajo takoj prilagoditi in dopolniti svoja pravila po smernicah Mestnega Sveta.
7.	Za vzdrževanje obstoječih komunalnih naprav morajo predvideti prizadete občine potrebna sredstva v svojih letnih proračunih. Razdelitev vzdrževalnih stroškov se izvrši po ključu, ki ga izdela ijpravni odbor zavoda in prizadete občine.
8.	Investicije za razširitev mreže komunalnih naprav, ki so v interesu one občine, finansira prizadeta občina preko svojega proračuna.
9.	Investicije za one objekte v mreži komunalnih naprav, ki so v interesu več občin ali so namenjene za povečanje kapacitete zavoda ali komunalnega podjetja (lastne investicije) planira v svojem investicijskem planu
01.0	Ljubljana s tem, da občine odstopijo del dohodkov v okrajni proračun.
10.	Finančno samostojni zavodi morajo proučiti do 31. III. 1950 možnosti prenosa plačila uslug In storitev na neposredne potrošnike ter predložiti pristojnemu organu svoje dokumentirane predloge za uvedbo tarif, ki naj služijo za pokritje vzdrževalnih stroškov in enostavne reprodukcije.
11.	Občine na prošnjo fin. samostojnih zavodov nakažejo takoj potrebne avanse, dokler ne bo rešeno vprašanje obratnih sredstev za finančno samostojne zavode.
12.	Obratna sredstva za finančno samostojne zavode zagotovi v svojem družbenem planu OLO Ljubljana s tem, da partlclplrajo zainteresirane občine z delom svojih dohodkov.
11. Finansiranje izdelave Investicijskih programov in glavnih projektov za objekte, ki niso v Interesu ene občine prevzame OLO Ljubljana.
14.	Fin. samostojni zavodi, ki še nimajo izdelanih investicijskih programov ali so še v delu, pokrenejo vse potrebno, da bodo do konca leta 1956 Izdelani ln predloženi v potrditev pristojni komisiji za revizijo investicijskih programov.
15.	Nadzorstvo nad izvajanjem posameznih objektov prevzamejo občine po svojih tehničnih strokovnjak ih odnosno Uprava za investicije OLO za objekte v okrajnem merilu, na željo občin pa tudi za objekte občinskega značaja proti primerni odškodnini.
16.	Izdelavo generalnega regulacijskega načrta je čimbolj pospešiti, da se bo dobila osnova za realne investicijske programe.
17.	Pri posameznih občinah se naj formira komunalna inšpekcija za opravljanje nadzorstva kakor je v poročilu nakazano.
Svet za gradbene tn komunalne
zadeve OLO - Ljubljana
ODLOKI IN ODLOČBE OLO LJUBLJANA
ODLOČB*
Na podlagi 22. In 6. točke člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-52) v zvezi z 2. členom Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. 1. FLRJ št 51-53) ODLOČBO
o ustanovitvi finančno samostoj-
nega zavoda »Administrativni tečaji« v Ljubljani.
1.	člen
Ustanovi se finančno stojni zavod »Administrativ*11 tečaji v Ljubljani«.
Sedež zavoda je v Ljubljani.
2.	člen
Naloga zavoda je vzgoja v
da je pristojen Svet za prosveto pravljaia o zdravstvenem domu OLO Ljubljana.	jn preventivni zdravstveni služ-
bobraževanje novega ali le zaposlenega nižjega administrativnega kadra v uradih, zavodih, zadrugah, gospodarskih in družbenih organizacijah.
Natančnejše naloge določajo Pravila zavoda.
3.	člen
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu bo dodeljeno od Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
4.	člen
Zavod ima naslednje sklade:
1.	Sklad za nagrade delavcev in - uslužbencev (sklad za nagrade),
2.	Sklad za samostojno gospodarjenje.
3.	Amortizacijski sklad .
5.	člen
Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje z upravnikom zavoda 9 članov.
Upravnika imenuje OLO Ljubljana.
6.	člen
Za vse zadeve in naloge zavo-
7.	člen
Upravnik mora v 15 dneh po prejemu odločbe o ustanovitvi zavoda podati prijavo za vpis v register zavodov, ki se vodi pri Tajništvu OLO Ljubljana.
8.	člen
Ta odločba stopi takoj v veljavo.
Podpredsednik OLO: Miha Berčič 1. r.
diši v okviru svojega družbenega sodelovanja ukvarjajo s pro-olema socialnega varstva, odnosno z vprašanji, ki so tej problematiki blizu. Pri tej težnji, da se preusmeri dosedanji sistem kurativnega socialnega varstva v sistem preventive, je Svet naletel na razno problematiko in težkoče, ki so delo otežkočali in se ni rffžvijalo tako, kot bi bilo treba. V okviru Sveta imamo sedaj sledeče komisije: Komisijo za socialno skrbstvo, komisijo za zdravstvo, nujno pa bo še ustanoviti posebno komisijo za delovne odnose. Obstaja pa tudi komisija, ki rešuje delovne spore. to je arbitražna komisija. S področja socialnega varstva obravnava naša komisija za socialno skrbstvo sledeče: zadeve mladinskega varstva, in to v vseh ozirih in vprašanjih in sicer zadeve vzgojno zanemarjene mladine, zadeve nezakonskih otrok, zadeve otrok ob ločitvah zakonov, zadeve posvojitev, zadeve začasnega skrbništva, skrbniške zadeve polnih sirot ali oseb, kj jim je odvzeta opravilna sposobnost, izdajanje potrdi) o opravilni sposobnosti, zadeve rejništva, tudi sprejem in razmeščanje k rejnikom (Okrajni ljudski odbor ima le splošno organizacijo rejništva); zadeva šolskih mlečnih kuhinj, zadeve zdravstvenih kolonij (organizacijo in kotrolo ima Okrajni ljudski odbor); zdravstvena evidenca mladine.
Praviloma torej rešujemo vse zadeve socialnega varstva in se morajo o teh zadevah državljani izključno obračati na svoj občinski ljudski odbor. Vzroki socialnih problemov so v glavnem prostiucija, kriminaliteta in alkoholizem. Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo je v glavnem delal le kurativno in reševal posamezne prošnje in vloge, ni pa Široko razpravljal o problemih, ki povzročajo vse gorje. Od ustanovitve Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Rudnik Je Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo imel 5 sej.
Komisija za socialno skrbstvo je imela 8 sej in se je na teh sejah reševalo vprašanje zaščite odraslih, vprašanje vzgojno zanemarjene in moralno ogrožene mladine, vprašanje oddaje v mladinske domove In Internate, vprašanje rejništva, vprašanje šolskih mlečnih kuhinj, vprašanje zaščite delovne' žene, vprašanje podeljevanja socialnih podpor in vprašanje sprejema v domove onemoglih.
Iz navedenega je razvidno, da se je sistem družbenega uprav-'janja na področju socialnega varstva močno utrdil, kar zelo ugodno vpliva ne sam potek kvalitetnega dela v teh komisijah.
Komisija za zdravstvo je ime-la eao sejo in je predvsem rag-
bi.
Arbitražna komisija je imela prav tako eno sejo, na kateri so se reševati spori, nastati med podjetjem in delavcem. Komisija pa je pričela z delom šele v mesecu decembru 1955.
OBLIKA SOCIALNE POMOČI IN KDO JO PREJEMA
Po prevzemu spisov od bivšega MLO in OLO Ljubljana -! okolica je bilo treba spraviti v [sklad in red in napraviti revi-j zijo. Vse to delo je bilo težavno, kajti videlo se je, da smo i prejeti zelo nepopolne spise, saj ponekod ni bilo nobenih podatkov ponekod pa le likvidacijski list. Delo pa še danes ni povsem gotovo, četudi je v glavnem revizija napravljena.
Odraslim osebam smo priznali socialno zaščito v dveh oblikah:
1.	nudena jim je bila zaščita v domovih za stare in onemogle.
2.	bila jim je nudena izven-domska zaščita.
Izvendomska zaščita se je priznavala v obliki socialne podpore in to na podlagi posebnih zakonitih določil, ali po prosti presoji Sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo.
Po zveznem zakonitem predpisu izplačujemo podpore žrtvam fašizma, ki so nepreskrbljene in nimajo nikakih dohodkov niti premoženja. Teh podpor Izplačujemo 7 v skupnem znesku 12.300 din mesečno.
Enako se plačujejo po zveznem predpisu tudi kadrovske podpore otrokom tistih vojaških obveznikov, ki so na od-služenju kadrovskega roka in izpolnjujejo zakonite predpise.
Teh podpor izplačujemo dve v skupnem znesku 3200 din mesečno.
Po prosti presoji pa priznavamo podpore predvsem takim starim osebam, ki ostanejo brez sredstev za preživljanje, vendar ne po svoji krivdi in ki nimajo svojcev, ki hi biti po zakonu dolžni preživljati te osebe Vsi podatki v prošnjah se točno preverijo ob sodelovanju terenskih zastopnjkov, nakar se izda končna odločba o podelitvi ati odklonitvi podpore.
Te vrste podpor smo priznali 75 upravičencem v skupnem znesku 171.000 din mesečno. Odklonili pa smo 18 prošenj. Kaže pa se stalno naraščanje zahtevkov za te podpore.
Ce bolj natanko analiziramo te podpore, je situacija sledeča:
1.	V 13 primerih smo priznali socialno pomoč starim tn onemoglim osebam, ki so brez svojcev in brbz vsakih sredstev za preživljanje. Tem izplačujemo mesečno 36.700 din ali povprečno 2823 din na osebo.
2.	V 57 ptrlmerih izplačujemo pomoč starim in onemoglim osebam, ki žive sicer pri svojcih, pa jih le-t! nc morejo preživljati v celoti. Tem izplačujemo mesečno 1O9.4OO din ali po v-, prečno 1919 din na osebo.
3.	V primerih izplačujemo pomoč civilnim Invalidom, ki niso zmožni da bi se sami preživljali. Tem izplačujemo mesečno 7500 din ali povprečno 2500 din na osebo.
Prav tako se izplačuje podpora staršem ali rejnikom otrok, ki so socialno ogroženi. Takih podpor je 5 v »kupnem znesku
20.000	din. Te podpore so razdeljene na naslednje kategorije:
1. 3 otrokom pripornikov, ki so obsojeni na zaporne kazni. Tem se izplačuje mesečno 13.000 din ati povprečno 4333 din na
Občinski ljudski odbori
OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA
VABILO
, na 6. sejo ObLO
Na podlagi 2. odst. 37. čl. Sta-tuta občine Ljubljana-Siška z 4ne 18. avgusta 1955, 21. čl. Splošnega zakona o ureditvi ob-j-jo in okrajev (Ur. 1. FLRJ št. ^8-265/55) in 7. čl. Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. LRS št. 26-130/55)
:	sklicujem 6. redno sejo
| ObLO Ljubljana-Siška, ki bo v ®etek, dne 24. februarja 1956 ob *'• url v prbs torih ObLO Ljub-tiana-Siška, Zupančičeva št. 8, e°ba 26-11.
Dnevni red:
; 1. Predlog odloka o uštanovit-v kreditnega sklada za zidanje etanovanjskih hiš na območju | občine Ljubljana-Siška.
2,	Poročilo In predlogi sveta la komunalne zadeve o zagotovitvi sredstev in smotrne graditve komunalnih naprav.
3.	Predjog odloka o tržnem re-
du.
L Predlog odloka o posloval-betn času gostinskih podjetij ln 8ostišč na območju občine Ljub-
•iana-Siška.
5- Predlog pravil o organiza-otjl in delu obratne ambulante ^djetja »Titovi zavodi — Lito-Wr°j«.
:	Predlog pravilnika o plačah
f®°bja Zdravstvenega doma , JUbijana-Siška tn obratne am-
dlante podjetja »Titovi zavodi Litostroj«.
L Predlog odločbe o spremern-dopolnitvah odločbe o za-JtH-J sistemizaciji delovnih mest **®lužbencev In delavcev v upra-» Občinskega ljudskega odbora Ij-JJbljana.SiSka z dne 22. dec.
OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK
vleček iz zapisnika 5. seje Ob-'hskega ljudskega odbora, ki je bila 11. II. 1956.
Okt^0 v°dil podpredsednik LO toV. Japelj Jože.
6, bfejet je bil naslednji dnev-
red:
Poročilo predsednika Sveta ^ravstvo ln socialno skrben2- ^zprava In sklepanje o tbtTrnembah dopolnitvah sta-tt^ObLO občine Ljubljana -
J' Imenovanje komisij, j Gospodarske zadeve.
' Pe-rsonalne zadeve.
P	L
•tv /edsednik Sveta za zdrav-Abf. in socialno skrbstvo tov.
^arn Prane poroča: bt^,. brijem času se socialnim
b]e 1(,hiom posveča velika paž-k .m skrb. Se prav posebno poudariti tendenco, da
8.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o dopolnilnih plačah tn položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška z dne 22. decembra 1955.
9.	Predlog sklepa o spremembi sklepa ObLO Ljubljana-Siška z dne 29. sept. 1955 o določitvi pavšalne mesečne odškodnine predsednikom svetov in komisij ter o sejninah.
10.	Personalne zadeve ln imenovanje komisij:
a)	imenovrr.je davčne komisije,
b)	potrditev komisije za uslužbenca vprašs.nja,
c)	imenovanje načelnika oddelka za komunalne tn gradbene zadeve,
č) imenovanje zastopnikov občine v upravne odbore zavodov »Mestna vrtnarija«, »Mestna k:v-nalizacija« Ln »Uprava cest OLO Ljubljana«,
d)	imenovanje upravnega odbora kreditnega sklada,
e)	Imenovanje poslovodje trgovine »Pri livarju«.
11.	Pooblastilo komisije za proračun, da lahko razpolaga s proračunskim rezervnim skladom,
12.	Prisilna uprava trg. pod j. »Železničar«, imenovanje prisilnega upravnika In sklepanje o garanciji.
Vsak ljudski odbornik lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitne odsotnosltl prijavijo ljudski odborniki Skupščinski pisarni (tel. 21-349).
Predsednik: Jenko Marjan 1. r.
se od starih metod dela socialnega varstva postopoma prehaja na preventivno zaščito. Razumljivo je, da nov način deia ni lahak. Za prikaz aktivnosti Sveta za zdravstvo in socialno politiko je treba poudariti, da smatra za osnovo svojega delovanja stalno stremljenje, da z družbenim sodelovanjem rešuje po možnosti čim več socialnih problemov, zavedajoč se dejstva, da niti še tako številen aparat ne bi mogel uspešno reševati nastalih problemov, če se pri tem ne nasloni na čim širše sodelovanje množičnih organizacij in na široko mrežo državljanov, združenih organizacij dn svetov. Razen tega je Svet smatral za potrebno, da za reševanje konkretnih primerov formira posebne komisije, ki jih vodijo člani Svete, sestavljajo pa državljani, ki »e bodisi po svojem družbenem položaju, bo-
2. 4 otrokom pobeglih staršev v skupnem znesku 7000 din mesečno ali povprečno 1750 din na osebo.
3- 3 nezakonskim otrokom v skupnem znesku 12.000 din mesečno ati na posameznega otroka 4000 din mesečno.
4.	V 8 primerih Izplačujemo tudi bolnikom TBC posebno podporo, in sicer mesečno 20.000 din ali 2500 din na vsakega posameznika.
Poleg rednih podpor pa se izplačujejo tudi izredne podpore, enkratne podore in to zaradi posebnih okoliščin, nezgod itd. Te podpora se dajejo res socialno šibkim družinam in posameznikom za nabavo kuriva, ozimnice* Ud. Teh podpor je bilo izplačanih v 5 mesecih 15 tisoč din in* so jih prejele tri osebe.
V	mesecu decembru 1955 je komisija za socialno skrbstvo razdelila 637.000 din med 169 oseb kol enkratno zimsko pomoč, in sicer na posameznika 3770 din.
Vsem socialnim podpirancem plačamo tudi zdravila in zdravljenje v ambulantah in bolnišnicah. Za to vrsto zdravstvene pomoči je plačaj MLO in OLO Ljubljana - okolica in zato nimamo točnih številk. - Poleg podpirancev plačujemo stroške za zdravljenje nepremožnih, katerim je treba plačati stroške v celoti ati delno in to z ozirom na njihovo slabo socialno stanje.
V	domski oskrbi je z našega področja 13 starih in onemoglih in plačujemo zanje 66.152 d:n mesečno. Polno mesečno oskrbnino plačamo le za 10 oseb. Delno pa plačujemo oskrbnino za 3 osebe. Enemu prosilcu pa je bila prošnja za dom onemoglih zavrnjena.
Za uspešno zaščito starejših oseb je nujno, da Svet pod-vzame gotove ukrepe, da se odstranijo vsi nedostatid.
MLADINSKO SKRBSTVO
V	naši občini je postavljeno pod skrbništvo 28 otrok. Pod skrbništvom je 17 otrok pri sorodnikih, 10 v raznih domovih in eden pri starših.
Od teh otrok poseča 9 osnovno šolo, 5 gimnazijo. 6 srednje strokovne šole, 6 je zaposlenih.
Vsi ti otroci so materialno preskrbljeni, eni prejemajo otroški dodatek, pokojnino ali invalidnino, socialno šibki uživajo štipendije odnosno podpore.
V	tem kratkem času smo obravnavali tudi 44 primerov nezakonskih rojstev, 29 očetov je priznalo očetovstvo, v 3 primerih teče postopek na sodišču, v 8 primerih pa pri skrbstvenem organu. V 4 primerih pa ni mogoče ugotoviti očeta. V 24 primerih so bile v sporazumu med očetom in materjo urejene preživnine pri skrbstvenem organu, v 5 primerih je o preživnini odločilo sodišče, v enem primeru se predmet obravnava pred sodiščem in v 7 primerih pri skrbstvenem organu,
VZGOJNO ZANEMARJENA MLADINA
Na področju občine je bilo zaradi vzgojne zanemarjenosti in moralne ogroženosti v evidenci skrbstvenega organa in pod vodstvom države 70 oirok. Od teh jih živi 49 pri starših, 2 pri sorodnikih, 3 pri tujih družinah, 16 otrok pa je bilo oddanih v razne domove. 20 mladoletnikov se je že zagovarjalo pred rednim sodiščem, ker
so zagrešili različna kazniva dejanja.
PROBLEMI REJNIŠTVA
V rejo je bito razmeščenih 5 otvolc. Premalo pa je v naši občini rejnikov in ima skrbstveni organ s tem težave. Rejnina za enega otroka znaiša 4 do 5 tisoč dinarjev na mesec. Pri oddaji v rejo pa dobijo otroci tudi popolno opremo, medtem ko stane oskrbnina v otroških in mladinskih domovih od 8-500 do
15.000	diin.
Šolske mlečne kuhinje poslujejo v 6 osnovnih šolah in na II. gimnaziji, kjer dobiva malico dnevno 765 otrok. Malica je tako sestavljena, da otroci ■ dobijo predvsem ani-malske beljakovine in maščobe 30®/® otrok dobiva malico brezplačno. Ostali pa prispevajo po 12 din za obrok, cena pa znaša 24 din. Razlika v ceni se krije iz proračuna Občinskega ljudskega odbora.
Skrbništvo odraslih oseb in začasno skrbništvo vodi v evidenci 19 skrbniško preklicanih oseb. Poseben odbor pa vodi sklad za varstvo otrok, ki je bil ustanovljen pri naši občini na predlog Sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo. Do sedaj je v tem skladu 142-033 din. Odbor pa do danes še ni imel nobene seje. Predvideno pa je, da ee bo sestal še v tem mesecu.
Danes bom le v kratkih obrisih podal razvoj zdravstvene službe. 1. 9. 1955 se je pričelo delo na področju zdravstva, S posebnim odlokom je bil ustanovljen Zdravstveni dom, ki je družbeno upravljana ustanova s samostojnim Ii.nansiymjem. Na zadnji seji ObLO Ljubljana -Rudnik pa ste imenovani upravnika in upravni odbor doma ter potrdili pravilnik tega zdravstvenega doma. V območju tega zdravstvenega doma so tri ambulante splošne prakse in zobna ambulanta. Dve ambulanti, to je na Igu in Škofljici delaita le 3-krat v tednu. Sklenjeno pa je, da je treba dobiti še enega zdravnika, tako da bi vse ambulante delale vse dni v tednu. Posebno vprašanje pa je gradnja zdravstvenega doma. Tu so težave, ker urbanistični načrt za ta del mesta še ni gotov in zato so gradnje nemogoče, dokler se to ne uredi.
Organizacija ZB Je pričela akcijo za postavitev Zdravstvenega doma, ki je hvale vredna. Tako je organizacija ZB položila prvi temelj v znesku 1 milijon 200.000 din za zgraditev zdravstvenega doma. Tu bo še dosti dela in Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo je na svoji seji sklenil na pobudo komisije za zdravstvo, da se postavi posebna gradbena komisija, v kateri naj bi bili zastopniki vseh množičnih organizacij. Komisija za zdravstvo pa je mnenja, da je -treba prvenstveno urediti kurativno zdravstveno službo in to tako, da se dobi še enega zdravnika za Ig ali Škofljico. S tem v zvezi bo treba preskrbeti tudi primerna stanovanja.
Potrebno je, da dosedanja preventivna služba brez motenj nadaljuje dosedanje delo, ki ga je imela v načrtu centralna zdravstvena ustanova. Poživiti pa bo treba družbeno upravljanje ter biti stalno v stiku s terenom.
Z zdravstveno prosvetno dejavnostjo pa bo treba dvigniti zdravstveni nivo občanov.
Ker je tu Še precej vprašanj, bo res potrebno, da se na eni izmed sej ObLO Ljubljana -
Rudnik posebej razpravlja o problematiki zdravstvene službe in Zdravstvenega doma.
Pii vsem tem delu pa se je .pokazalo, da je družbeno upravljanje in sodelovanje državljanov prišlo pri vseh akcijah in ukrepih do popolnega izraza in veljave in da je na ta način dela res stvarno pripomogel, da so se zadeve hitro in res do največje mere objektivno rešile,
V razpravi se med drugimi oglasijo tudi:
Tov, Dermastja Mara, ki predlaga, da naj prihodnje poročilo Sveta za zdravstvo poda poleg ■tega, kaj je naredil doslej in kaj je konkretno obravnaval, tudi poročilo o tem, koliko je v naši občini takih ljudi, ki so potrebni pomoči, niso Pa prišli v poštev. Prav tako naj bo iz prihodnjega poročila razvidno tudi stanje ljudi, ki so stari in onemogli in zaradi tega pomoči potrebni, ki pa je niso prejeli. Piri tem pa je treba napraviti neko analizo v tem smislu, zakaj ti ljudje niso dobili pomoči, ali mogoče zaradi tega, ker občina -nima na razpolago dovolj sredstev, ati pa iz drugih razlogov. Glede nezakonskih otrok ugotavlja, da je doslej s-odišče dajalo zelo nizke vzdrževalnine. Videti je treba, kdo so tl ljudje na sodišču, ki dajejo takim otrokom tak-o nizko vzdrževai-ntno. Tendenca pri nas je, da dajejo sodišča zelo nizke vzdr-ževalnine za take ot-roke z motivacijo, češ saj bo družba plačala razliko. VzdrževaLnina se mo-ra odmerjati na osnovi dohodkov očeta, ker mora oče skrbetd za otroka. Zdaj sodišča odrejajo neke vrste pavšalno vzdrževalni no ne glede na to, koliko sredstev ima na razpolago tak oče za otrokovo vzdrževanje. - Bo-gled-ati bo treba stvari glede nizkih vzdrževal-nin pri sodišču Ln javiti nepravilnosti, ki so v zvezi s tem.
Tovariš Abram Franc dopolni svoje poročilo še s pripombo, da je res, da je bilo v poročilu samem malo govora o tem, da dieto še ni tako kakor bi moralo biti. To pa je v glavnem zaradi tega, ke-r je ObLO Ljubljana - Rudnik nova občina. Zato Je potrebno, da se v delo najprej poglobimo in se bomo edino na ita način dobro z delom seznanili in ga spoznali. Res- pa je, da je prišlo od bivšega MLO Ljubljana in OLO Ljubljana - okolica kup prošenj glede dodelitev podpor in Je zato nujno, da se prično stvari reševati tako, kot je treba. Svet kot tak, kakor Uidi njegove komisije so se vrgli na delo in pričeli prošnje reševati.
Tov. Kovač Anton doda, da je sodišče v praksi res tako postopalo, d-a je zahtevalo od staršev nezakonskih otrok prenizke preživnine, in sicer v znesku od 500 do 1000 diiin mesečno. -Skrbstveni organi občine so večkrat urgirali na sodišču v tem smislu, da so preživnine 'premajhne, -toda doslej ni bilo uspeha. Res je, da je marsikateri oče v slabem materialnem stanju, vedno pa ne- Mnenj^ smo, da bi morala sodišča ugotavljati materialno stanje očeta in odločati o višini vzdrževalnine za nezakonske otiroke individualno. Treba bo apelirat; na sodišče, da so preživnine za nezakonske otroke določene prenizko.
Poročilo sc soglasno sprejme.
2.
Poročilo o spremembi statuta občine poda tov. Valenčič Ivo,
ki omeni, da je ObLO na svoji rej; dne 19. VIII. 1955 sprejel svoj statut, ki bi ga moral potrditi še Okrajni ljudski odbor. Ta pa sploh ni pristopil k potrjevanju statutov občin, ljudskih odborov, ker je posebna statutarna komisija pri Izvršnem svetu izdala nov tipski stotu; za vse občine in priporočila vsem občinskim ljudskim odborom, da že sprejete statute prilagodijo temu tipskemu statutu- Predloženi novi osnutek statuta je pričagoden novemu tipskemu statutu in se zato predlaga, da se predloženi statut sprejme.
Novi popravljeni statut se soglasno sprejme.
3.
Tov. Valenčič Ivo stavi predlog za imenovanje komisije za odlikovanje in v tej zvezi omeni, da obstojajo zvezne in republiške komisije za odlikovanja, ki se bavljo z vprašanjem delavnih odlikovanj in predlagajo posameznike, ki so se odlikovali z določenimi uspehi pri delu, da prejmejo. priznanje v obliki odlikovanja. Sto zbiranje podatkov za odlikovanja obstojajo že okrajne komisije m odlikovanja, ki pa zaradi obsežnega teritorija niso v stanju pravilno pribaviti vseh podatkov, to velja tudi za okrajno komisijo OLO Ljubljana. Da bi se to delo zbiranja podatkov izvršilo čim uspešnejše, okrajna komisija za odlikovanja priporoča, naj se izvolijo občinske komisije za odlikovanja, ki naj bi zbirale podatke ip predlagale zaslužne ljudi na območju svojih občin za odlikovanja-Občine se bodo morale preko teh komisij povezat; z DS 'n upravnimi odbori gospodarskih organizacij in sindikalnimi podružnicami, od katerih bodo prejele predloge in take predloge za odlikovanja poslale okrajni komisiji. Lahko bo pa tudi Občinska komisija sama predlagala posameznike za odlikovanja. Taka odlikovanje bi se podeljevala na državni praznik 1. maja in 29. novembra. Občinska komisija za odlikovanja bo morala zbrati podatke in predloge poslati okrajni komisiji za odlikovanja za 1. maj 1856 najkasneje do 28. II. 1956. V občinsko komisijo za odlikovanja sc predlagajo:
1.	Tov. Sitar Franc, predsednik ObLO — kot predsednik komisije.
2.	Primc Janez, član ObLO — kot član komisije.
3- Galič Jovo. predsednik obč. odbora SZDL — kot član.
4.	Suhadolc Janez, predsednik obč. sindikalnega sveta ~ kot član.
5.	Makše Božo, uslužb. ObLO — kot tajnik komisije.
Predlog se soglasno sprejme.
Tov. Valenčič Ivo še predlaga, da sc sprejme posebna davčna komisija, kar obrazloži s tem, da so 1. jan. 1956 tudi davčni posli prišli iz okraja ne občine. Tudi pri občini Rudnik se je formirala Uprava za dohodke, ki posluje že od začetka letošnjega leta tn ima zasedena vsa delovna mesta. Da bi mogla davčna uprava pravilno .ugotoviti dohodek tn odmeriti davek, mora tekom vsega leto zbirati podatke, ki so potrebni za ugotovitev davčnih osnov. Na podlagi 79. člena Uredbe o dohodnini ima občinski ljudski odbor pravico postaviti davčno komisijo, ki šteje 5 članov in 5 namestnikov, zz Predsednik
davčne komisije mora biti član ljudskega odbora, ki se spozna na gospodarske zadeve, kot člani pa se imenujejo vodja službe dohodkov po svojem položaju in en davčni strokovnjak-refe-renL Drugi člani davčne komisije pa se imenujejo iz vrst zavezancev.
Soglasno se sprejme predlagana davčna komisija, katere predsednik je ljudski odbornik tov, Primc Janez.
Tov. Valenčič Ivo tudi predlaga v imenu komisije za izvolitve in imenovanja, da se odobri komisija za uslužbenska vprašanja, katere predsednik naj bi bila tov. Kukovec dr. Sonja.
Predlog se soglasno sprejme.
O stanju gostinstva - na Igu poroča tov. Primc Janez:
Na zadnji seji smo sprejeli sklep o formalni ustanovitvi obrtnih podjetij na Igu, ki stvarno že obstojajo od leta 1949 dalje, in sicer Strojno mizarstvo, Mesarija in Gostinstvo, vse na Igu. Ta sklep smo sprejeli zaradi tega, ker nam je Okrožno go.-.podarsko sodišče sporočilo, naj že enkrat uredimo registracijo gospodarskih podjetij na Igu. Zadeve registracije teh podjetij s-mo prejeli kot nerešene od biv. OLO, Ljublja-na-okolica ln se vleče že od leta 1953 dalje. Odgovorni referenti našega ObLO pa so večkrat osebno razpravljali o tej zadevi in so nazadnje našli od-
stev kot sedaj. Poudarjam že sedaj, da bo potrebno gostišču Iški dom določiti nizek pavšal s ozirom na dolgoročno posojilo in plačevanje anuitet. Predlagam tudi, da se gostilna na Golem odda v zasebno upravljanje tov. Virantu, kjer je že nekdaj bila gostilna. S tem našim sklepom bo prišlo gostinsko podjetje 18 na podlagi uredbe o prenehanju podjetij in obratov v redno likvidacijo, ki naj jo izvrši likvidacijska komisija.
V razpravi se oglasijo:
Sokaltč Viljem, ki pove, da se je en dan pred zasedanjem gospodarskega sveta ugotovil primanjkljaj v višini 73.000 din in da je gostišče Trta na nezakonit način pobralo iz kleti v gostišču vso preostalo pijačo.
Tov. Dermastla Mara predlaga, da se Železnikar Marija preda Javnemu tožilstvu, ker je is vsega razvidno, da je izvršila poneverbe.
Tov. Mihevc Jože omeni, da bi bilo pametno sprožiti vprašanje sredstev gozdnega sklada. V občini je pot, po kateri spravljajo ljudje velike mase gozdnega lesa. konkretno lesa za električne drogove. Ta los spravljajo navadno meseca februarja alt! marca in s tem uničijo vse gozdne ceste. Občina do-bl zS vzdrževanje teh poti minimalna sredstva nekako v fišinl 50 do 70 tisoč dinarjev. Posestniki tega lesa, ki ga spravljajo po teh poteh, se sklicujejo na to, da itak plačujejo gozdni sklad i« da naj zato te ceste o-bnavlja
govarjajočo formulo za registra- oW;ina s sredstvi gozdnega skla-cijo. Med tem pa se je dogodil j da
slučaj v Gostišču na Golem, ko v razpravi glede nameravane
poslovodkinja Železnik Marija avtobusne proge skozi občino
ni poravnala svojega dolga do | Rudnik o,menl tov. DermasLia r~. i- Mara. da ^ takrat, ko se j0
Gostinskega podjetja na Igu in ki znaša z današnjim stanjem okrog 180.000 din. Po odbitku zalog pijač bi se dolg zmanjšal za 73.000 dim. Ta dolg se vleče že od lanskega leta in je sedaj ta gostilna zaprta. Nadalje se da iz prometa posameznih gostišč sklepati, da poslovodje ne odvajajo vse’ga izkupička v blagajno podjetja, ampak določen del zadržijo za sebe.
Na podlagi vseh teh momentov je Svet za gospodarstvo na svoji seji dne 6. t. m. sklenil, da se vsa ta gostišča likvidirajo tn da se dajo v zasebno upravljanje. Zato predlagam, da na današnji seji sklenemo, da se naš sklep zadnje seje o ustanovitvi gostinskega podjetja Ig razveljavi tn da se gostišča »Pri Rupertu«, »Pri Gerbcu«, »Pri
na bivšem MLO Ljubljana razpravljalo o nakupu avtobusov 1® ukinitvi tramvaja, stavil predlog, naj bi se proga podaljšal0 do Lavrice ln sicer tako, da bi avtobusi do Rudnika vozili n® določene minute, medtem ko bi na Lavrico vozili samo vsak0 uro. Treba je upoštevati želj0 ljudi na terenu, ne pa mogoč0 podjetje Cegrad ali pa ECZ.
V vprašanju zazidljivosti P°r' cel pove tov. Šenk Jože, da splošni Projektivni biro v Ljubljani na željo ObLO predloži* gospodarskemu svetu pregled zemljišč, kt naj bi bila zazidljiva s strani ObLO Rudnik. T* pregled je Svet za gospodarstvo pregledal In ugotovil, da gre 2* tri zemljišča, ki se razprostiraj0 proti Barju. Prišli so do zaključ-
Javorniku« vse na Igu ter prt j ka, da predlog, ki ga je izdela* »Anzelcu« v Tomišlju dajo v za- Splošni projektivni biro ni naj' sebno upravljanje, kolikor bodo bolj posrečen, ker bi bil-l strošk* lastniki za to zaprosili, medtem zazidljivosti teh zemljišč zcl® ko naj se da gostišče Iški dom veliki. Zato Je treba stopit; * v kolektivno upravljanje odnos- stik s Projektivnim birojem
no v gostišče na pravila. S tem mu povedati, da se z njegovto* načinom upravljanja se strinja predlogom ne strinjamo tn da J°
tudi Okrajna gostinska zbornica v Ljubljani.
Radi orientacije dajem pre-
gled teh gostišč za leto 1955:
2.153.000	dtp
3.503.000	din
2.096.000	din
1.668.000	din 694.000 din
1.917.000	din 12.032.000 din
Gostišče Rupert Gostišče Gerbec Gostišče Javornik Gostišče Anzelc Gostišče na Golem Gostišče Iški dom Skupaj:
Po začasnem obračunu za leto 1955 je Gostinsko podjetje Ig doseglo 115.000 din dobička, od česar odpade na delež OLO 103 tisoč din, v investicijski sklad podjetja pa 12.000 din. Davek od prometa alkoholnih pijač Je znašal 1,786.000 din. Z pravilno odmero dohodnine bo ObLO imel vsekakor večji priliv sred-
tretoa k temu delu pritegniti ** ljudi s terena ln zastopnike O LO. Projektivni biro Je namr° določil zemljišča, kjer ni nalnth naprav. Zadevo je treb rešit; v prid ljudem, k; žive h terenu občine Rudnik.
Poročilo o stanju gostinstva 6 soglasno sprejme.
Tov. Mihevc Jože kot P1"”*}, sednlk Sveta za prosveto to ^ujg turo predlaga, da se izvi*^ premestitve učiteljev na Tomišlju, v Zeliunljah, v vasi.
Predlog o premestitvah 1
sprejme.
Nato podpredsednik sejo.
zakUuS