LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE URIiJUJE UKLDNISM ODI5OK STANE CEHOVIN, DRAGO COP, MARjAN KOPECKY, DRAGANA KRAIG-HER. NIKO LEHRMAN, BO2O LEVEC, EDO RAZDRIH, NIKO TICAR, DLSAN VOGLAR IN ALOJZ ZU2EK ODGOVORM IN GLAVNI UREDNIK DUSAN VOGLAR. UREDNISTVO IN UPRAVA LJUBLJANA. MIKLOSI-CEVA 5a - LJUBLJANA 3, pp 12. TELEFON 31-102. TEKOCI RACUN 600-70/3-567. ROKOPISOV NE VRA CAMO. LFTNA NAROCNTNA 200 DIN TISKA CASOPISNO PODJETJE »DELO«. LETO IX., ŠTEV. 17 LJUBLJANA 20. novembra 1959. reševcmju kadrovskih vpmšanj naj s napredne sile na univerzi Skrb za kadre vse Iz gpvora tovariša VLADA KRIVICA, člana Izvršnega komiteja ZKS, na velikem zborovanju pred univerzo dne 9. novembra 1959 Cilj vzgoje socialističnega človeka je svobodna ustvarjalna osebnost Dosedanje kadrovanje je bi-lo prepuščeno bolj ali manj posameznim Ijudem, bilo je stihijsko in lahko trdimo, da v mnogih primerih ni bilo smotrno. Pri tem marsikaj ni bilo v skladu z našim vse-splošnim razvojem. Bodisi da gre pri tem za Kadrovanje pro-fesorjev, docentov ali asisten-tov ali pa za kadre, ki so imeli v rokah ključne pozicije v Zvezi komunistov in Zvezi študentov. munistov in Zveza študentov, izbrati v vodstvo najsposob-nejše študente in komunistc. Eno in drugo je toliko nujuej-še, ker družba ne pričakuje od mlstle generacije, ki sedaj študira, samo dobrih strokov-njakov, ampak nasploh Ijudi z jasnim družbeno-političnim aspektom. Mnogokrat tudi štipendijski organi s svojimi predpisi niso uspeli v politiki štipendiranja voditi najboljše kadrovske po- bilo tudi v študentovskih do-movih. Letos se opaža pri tej novi kadrovski politiki> da do-bivajo najodgovornejše mesto v osnovnih organizacijah, od-borih združenj, študentovskih domovih predvsem strokovno dobri študentje, ki imajo med kolegi ugled in so dobri in sposobni komunisti. Za nadaljnje uspešno uve-Ijavljanje kadrovske politike bo treba povezati delo perso-nalnih komisij fakultetnih V letošnjem jubilejnem letu naše Komunistične partije in SKOJ je bilo veliičastno zborovanje 9. no-vembra na Trgu revolucije gotovo ena izmed naj-pomembnejših manifestacij, ki sta jih pripravila akrajni in. univerzitetni odbor za proslavo obletnice Partiije in SKOJ. Zborovanja se je udeležilo več deset tisoč ljudi, od tega največ mladine. navzoči pa so bili tudi naši najvršji politični predstavniki — tovariši Miha Ma-rinko, Boris Kraigher,, Franc Leskošek - Luka, pred-stavniki univerze — sekretar Univerzitetnega komi-teja tov. Stane Markič, ki je prireditev tudi odprl, rektor univerze dr. Dolfe Vogelnik s profesorskim zborom ter drugi predstavniki našega javnega in kulturnega življenja. Slavnostni govor je imel član Izvršnega komi-teja CK ZKS Vlado Krivic, ki je nato tudi odkril v avli univerze doprsna kipa tovarišev Borisa Ki-driča in Toneta Tomšiča ter spominsko ploščo. V svojem govoru je tov. Vlado Krivic poudaril pomen, ki ga je imela Komunistična partija za razvoj vsega našega družbenega, političnega, eko-nomskega, socialnega in političnega življenja, ter vlogo, ki jo zavzema Zveza komunistov sedaj. IDEJNA IN REVOLUCIONARNA M0Č NAŠE PARTIJE IN SKOJ JE RAZVILA V SVOJEM OKRILJU NOVE KADRE NAŠE MLADE INTELIGENCE Ves štiridesetletni boj Parti-je in SKOJ na Slovenskem jc prežet ln pretkan do posled- njih družbenih korenin z idejo doslednega demokratiznia, na-rcdne enakopravnosti, suvere-nosti ljudstva ter splošno druž-benega, zlasti gospodarskega in kulturnega napredka. Izpolnile so se preroške bese-de Ivana Cankarja o odločilni vlogi delavskega razreda pri re-ševanju narodnostnega vpra-šanja, zahvaljujoč se edinole neizčrpni, moralni, intelektual-ni in fizični sili našega delav-skega razreda in mladine ter idejnim in organlzatoričnim sposobnostim in izkušnjam vod-stva KPJ in KPS. Idejna In revolucionama m©8 naše Partije in SKOJ je rascvi- la v svojem okrilju nove kadre naše mlade socialistične inteli-gence, širokih idejnih konceptov ln izredne moralne čvrstine. Ti so bili na čelu s tovarišem Kar-deljena, Kidričem in Tomšičem zato sposobni r.graditi široko ln enotno Osvobodilno fronto vse-ga slovenskega naroda, ki je te-meljila na strnjenosti delavske-ga razreda in mladine. Naša inteligenca se je v ogromnl večini že na pragu usodnih dni pred spopadom s fažhanom do kraja zavedla svo-je naloge in dolžnosti ter doka-zala, da je vreden nosilec in sp.osoben uresničevalec svobo-doljubnih, humanističnih in progresivnih idej. (Nadailjevanje na^. strani) Množica ljudi na slavnostnem zborovanju pred univerzo Reorganizacija visokošolske-ga študija zahteva znatna. do-polnila učnega in pomožnega učnega kadra> če hočemo, da bodo novi učni programi tudi idejno - vsebinsko prilagojeni sedanjim zahtevam in potre-bam in ne samo mehansko skrčeni. Prav tako pa je po-trebno za uspešno izvajanje nalog, kl jih imata Zveza ko- Center za marksistično izobraževanje Analiza politično-ide ološkega dela je pokazala, da je potrebno v tej zvrsti izVenštudijskega delovanja. pred-vsem aktivno zajeti veliko več študentov. Se posebno Je to postalo izrazito v pretekletti letu. študij Programa ZKJ, ki se je ponekod odvijal v svobodnih formah, ta-ko da je sodelovalo marsikj« precejšnje število študen-tov, sicer ni pomenil v tem pogledu nekega radikalnega obrata, je pa marsikje vzbudil več zanimanja prav za balj smotrno politično-ideološko izobraževanje študentov. Poleg tega pa so študentje, ki se individualno poglab-ljajo v reševanje raznih idejnih in političnih proble-mov, bodisi da so v to smer posebej nagnjeni al] pa se pri študiju ali kje drugje srečujejo s problemi, ki jih ne morejo reševati brez osnovnih teoretiCnih in filozofskih postavk. Tov. Vlado Krivic je v svojem govoru orisal razvoj političnega življenja na naši univerzi Kako nujno je tako delo in kako velike so potrebe. o tem nsin iz dneva v dan dokazuje praksa. Potrebo po takem delu Taka brucovanja obsojamo F 0 RU M Z jesenjo spet zažlve fakultete. Poseben ton študentskemu živ-Uenju na začetku študijskega leta pa prav gotovo dajejo bru-covan.ia. Ob n.iih se stare bajte spomtnjajo svojih prvih korakov po univerzi, zeleni brucadi pa je to uradni sprejem v štoidentske vrste in prvi stik z delom tega, kar Imenujemo študentsko živ-ljenje. Zato mladi kolegi od bru-covanja veliko pTičakujejo, od-govornost pripravljalcev bruco-vanj pa je s tem samo še večja. O brucovanjah in njihoivih slabih stra-neh, ki se pojavLjajo iz l©ta v leto, smo pisali že lansko leto. Tudi nekatera zdru-ženja in Undverziitetni odboir ZSJ so ču-tila patrebo, da o teh stvareh riaapravljajo na svojdh sestarnkih ini sprejmejo dotočene sklepe. Zato smo lahiko upravičeno priča-kovali, da se napake iz prejšnjih let letos ne bodo več pomavljale in da bodo letoš-nja brucovtanja takšna, kakršna si želimo. Letošnje prve brucovanjje so imeli prafvnčlki. Zaradi vsega omemjenega smo upali, da bo to vzorno brucovanje in do-sfojea uvod v letcšnje družabne prireditve ljubljansikih študentov. Priznati pa je tre-ba, da je bilo ravno neknj nasprotoega. Res je, da se slabe strani brucovanj1 iz lanskega leta — nezm-erno popivanje, pretepanje im prekrški zoper red in mir — letos niiso ponovdle, kar pa je zasluga onganiiiiatorjev, ne pa sestavljalcev in iz-vajalcev proigraima. Ceprav so se že lansko leto pojavile kirtiitične prApambe k proigraimom bruco-vainj, te pripomibe niso bile upoštevane in je letošnjd program pravniikov presegel vse meje dostojnosti. Program je bil klgub nekateriim posvečenim domislicarn in dov-tipotm ma račun študentov, profesorjev in štUidija na univerzi vnlgaren in neprimeren za akademsko mladino. To je prišlo do izraza še toliko bolj, ker je bil zelo raz-vlečen. Kvazi dovtipov, ki jih je poslušalo neikaj sto študeirtov, ne slišimo izrečenih tako glasno in javno v nobemi pi.jani dru-ščini v še tiako zaikotini gostilni. To nesla-nost in nedo&tojnost je »dzpitna komisija«' priignala do skrajnosti, posebno v odnosu do bruck, ki so jih na res nenavaden in grob na6in lovili po dvorani. O »ljubez-nivcstih«, ki so jih jim izkazali pa zgovor-no pričajo klofute, ki so jih dobili. J»asno na-m mora biti, da brucovanja ne morejo biti domena treh ali štirilh iz-vajavcev programa, ,ki se za. »boljši« po-tek brucovanja nalivajo z vmom iin sma-trajo brucovanje za priložnost, da neovi-rano stresnjo neslanosti in se vulgamo izživlijajo. Prepričani smo, da se da ob boigatem življenju mladih ljudd na und-verz>i najti prirnernejša, bolj zdrava in tudi bolj duhovita obliikia in snov brucov-skjh izpdtov. Ce je organizacdija Zveze študentov do-slej pripravljalcem brucovanj puščala p>ro-ste roke, tega odslej naprej ne bo več mogla in smela, ker so le-ti njeni člani in pade rr.ndež ne le na šttidente nasploh, arnpak nehote tudi na njdihovo organiza-ciijo. Da bi se v bodoče izognili tafcim ne-ljubim dagodkom, bi bilo potrebno, da se odbori združenj ZŠJ in osnovne organiza-cije ZK bolj zandmajo za pripravljinnje brucovamj iin jih, če ne gre drugače, tudi kontroliraijo. pa nam še posebei narekujejo naloge, ki stoje pred narai štu-denti in mliado generacijo na-spLoh- Pri nas prece.i govorimo o idejnem profdlu mladah intelek-tualcev, ki nai ga izoblikujejo naše visoke šole, precej govo-rimo o liku in širini socialistič-nega strokovnjaka, vendar bi hoteli ob tei priliki še oosefoej opozorvt;: na nekatera vprašanja. Ko govorimo o nadaljnjem razvoju jugoslovanske poti v sccializem in poudarjamo prav s-pecifi&iosit te naše potd pa je ta speciifičnost med dirugim toidi v tem, da naš socializem ne po-meinii samo naprezanja in več-nega odrekanja, pač pa v veliki meri, in prav to stoipa zadnje čase v OiSpredje, tudi osebno srečo ljudi, konstruktivno u. slvarjialno svobodo in ne nazad-nje veliko mero odgovornosti vsakega posebej. Ko govorimo o vsem tem, prav mi mladi, ki bomo v najkraijšem času pre-vzemali v svoje roke odgovorna delovma mesta, pogosto pozab-ljemo na odgovornost te naše bodoče vloge. Odgovornost te vloge ie namreč toliko večja. ker se prav jugoslovan.ski ko-munisti in vse zavestne napre-dne sile borimo. d'a razlika med starim in novirn ni samo v šte-vilu tovarn, vrednosti proizva-jalnih sredstev itd., ampak na (Nadaljevanje na 10. strani) litike. Dogajalo se Je, da so štipendijo prejcmali ljudje z nejasno polttično orientacijo, po drugi strani pa so ostajali praznih rok ljudje, ki v tem pogledu izpolnjuiejo vse zan-teve. Pogosto se je nekaj po-dobnega dogajalo pri štipen-diranju za inozemstvo, bilo je premalo kadrovsko orientira-no in največkrat nad njim ni bilo enotnega pregleda. To so osnovne postavke ka-drovske problematike na uni-verzi, iz katere lahko za uspeš-no delo na tem področju po-tegnemo niz n«.log, nameaov in ciljev, ki bodo lahko dobro vodilo za delo v prihodnje. Pred Zvezo komunistov in Zvezo študentov stoje v le-tošnjem letu zelo pomembne naloge. Zato so letos posebno pažnjo posvečali izbiri kadiov za sekretariate osnovnih or-ganizacij in odbore združenj, pa tudi za odbore raznih klu-bov in letnikov. Podobno je svetov, da bl tako vodili cnot-ne kriterije pri izbiri kandi-datov za razpisana mcsta. 3e-veda pri tem ne gre samo za strokovne, teinveč v dokajšnji meri tudi za moralno-politične kvalifikacije posameznih kan-didatov. Toda če hočemo zagotoviti dobre kadre za univerzo, ne smemo ostati pri tem, kar smo do sedaj ugotovili. Še posebno ne zaradi tcga, ker se lam je pogosto dogajalo, da se kandi-dati za razpisana mesta sploh niso javljali ali pa Je bila iz-bira tako nemogoča, da tako kadrovanje res ni predstavlja-lo posebne krepitve učnega kadra. Ti problemi so toliko bolj pereči na fakultetah, ka-mor prihajajo ljudje iz pra-kse. Pogosto je bilo tako, da so bili razni pogoji, predvsem pa materialni. veliko bolj na-klonjeni ljudem v proizvodnji kot pa kje drugje. Prav zaradi tega bo potrebna temeljita (Nadaljevanje na 2. strani) AKTUALNA TEMA Za večjo aktivnost v vrstah študentk V zadnjem času se osnovne orgajnizacije Zveze ko-munistov na univerzi čedalje boij zavzeto ukvarjajo s taiko imenovaniim »ženskim vprašanjem«, ki se pojavlja kot posebno pereče prav med našo študentsko mladino in to iz leta v leto bolj očitno. Opaziti je namreč bilo, da se skušar ogromna večina naši'h študentk skoraj na-merno izoiirati od aktivnejšega političnega dela, da se vedno manj zamima za aktualne probleme in da — z redkdmi izjemami — le nerada vidneje nastopa v jav-nosti. Tudi v posameznih osnovnih organizacijah Zveze komunistov na univerzi je število ženskih članov od-stotno dokaj manjše od moških in tudi pri sprejemaniju novih članov v organizacijo Zveze komunistov ni kazalo na to, da se bodo »ženske vrste« kaj bolj okrepile. Zborovanja so se udelcžili tudi predstavniki naši visoki politični Za primer, da te ugotovitve nikakor niso pretirane, bi lah-ko vzeli situacijo v Študentov-skem naselju, torej tam, kjer bi morala biti študentovska organizacija najmočnejša in najbolj trdno povezana. Zara-di idealnih možnasti' ker štu-dentje niso raztreseni po vsem mestu, bi moralo biti tam de-lo z mladino še prav posebno uspešno. Z malce več truda bi lahko tamkajšnja osnovna prganizacija Zveze komunistov odločilno vplivala na misel-nost in vzgojo naše mlade in-teligence. 2al pa temu nikakor ni ta-ko. Ideološko-politično delo, ki se odvija med mladino v Stu-dentovskem naselju, je komaj kaj več kot samo obrobno in zajema le manjši del njegovih stanovalcev. Prav tu pa se še posebno očitno kaže, kako pre-senetljivo majhno je število tistih študentk, ki so se vklju-čile v politično delo in kd red-no spremljajo aktualne dogod-ke doma in po svetu ter so pri tem tudd pripravljene popri-jeti za delo v organizaciji Zve-ze študentov ali pa kje drugje. Enako oziroma še slabše pa je stanje po posameznih fa-kultetah. Tam se študentke še manj vključujejo v delo or- ganizacije in se udejstvujejo le posameznice kot blagajni-čarke in podobno. Seveda pa ne gre vseh teh ugotovitev posploševati in jih pripisovati samo ženskemu delu študentovske mladine' saj je tudi precej mladink, ki so se dokaj bolj izkazale kot ve-čina njihovih moških tovari-šev. Toda dejstvo je, da se vse premalo skrbi za neko splošno politično vzgojo in razgleda-nosi; v problematiki, ki bi jo moral bolj ali manj poznati in obvladati vsak človek, štu-dent pa še prav posebej, saj bo moral po kratki dobi študi-ja poleg svojega poklicnega dela prevzetd še pretežno od-govorne in pomembne druž-bene funkcije na svoje rame. Zato bi nujno moral poleg štu*' dija, ki mu zagotavlja potreb-no specializacijo v njegovem poklicu, vsak študent še ob-vezno gledati na to> da bi se vzporedno izobraževal še na vseh ostalih področjih ideolo-ško-političnega dela. Oblike, v katerih bi se to delo odvijalo, so seveda lahko najrazličnejše. samo indivi-' dualni študii Pa ne zadostuje, vsaj v kasnejšem obdobju ne. (Nadaljevanje na zadnji stran^ Vzgoja socialističnega človeka Studentje in profesorji naše univerze so se strnili v skupnem boju za demokmcijG, kulturo in napredek Naša univerza je bila od svoje ustanovitve pred štiridesetemi le-ti pa do nemško-madžarsko-itali-Janske okupacije Sloven.je, kakor tudi v prvem letu okupacije. eden najmoSnejših stebrov. nekajkrat pa tudi iniciator in avantgarda re-volucionarnega boja za demakra-cjo, narodni o^stoj in enakoprav. nost ter kulturni in splošni druž-beni napredek. Naša slovensSca univerza le bila v času prvih napadov orjuna&ke-ga fašizima 1824. leta tesno pove-zana z delovnim ljudstvom in de-lavskim razredom. Zato n\ čudno, da se je znašla v isti vrsti s hra-brimi delavci rudarskih revirjev, ki so odbilj in raabili prvi poskus uvedbe fašistifine diktature v Ju-goslaviji. Tako so se študentje in profesorji naše univerze strnilj v skuipni fronti z vsemi revolucio-narnimi in demokratičnjmi silami v bo.1u za demokracijo, kulturo in napredek, kar so pokazale ogor-čene večdnevne demonstracije na ljubl.ianškd uiniverzi v tem letu. V ftasu šestojanuarske diktature so bili revolucionarni študentje prav tako skupaj z delavskim raz-redom v prvih borbenih vrstah, zaraidi česar so bili tudi žrtve najhujžih polieijskih preganjanj in terorja. Se več. Med prvimi množiftnlml akcijami Partije in SKOJ v Jugoslarviji proti šestoja-nuarski djktaturi so bae aikci.1e na ljubljanski univerzi. Demonstracije konec 1931. leta ¦o zajele študente vseh svetovno- nazorskih or;entacij in so pome-nile signal za zaCetek množ.čne borbe vsega delovnega ljudstva in zatiranih narodov Jugoslavije proti diiktaturi. Te akciie. ki so j.h usmerjali in aprožili študenti komunisti in skojevci, skupno z drugimi demokratičnimi študenti. niso samo ohranile obstoja naše un.verze, temveč so zadale hude udarce diktatorskemu in hegerno-niati&nemu režimu velikosrb&ke buržuaziie in monarhije. Zato je njihov družbeno polit 6ni odmev segal daleč preko meja Slovenije. Med take naivažneiše revoluci-onarne dogodke spada prav goto-vo splošna stavka. ki je trajala več kot mesec dni, pomladi 1933. Bila ie odgovor študentov na po-skus režima, da bi s povečanjem šolnin otež 1 oziroma onemogočil študi.i veliki večini študentov. Tu-di ta stavka je razgibala vso slo-vensko .lavnost. zlasti ie odjeknila med slovensko mladino in delav-skim raz-redom. Posebno pomem-bno 1e. da se ie časovno povezo-vala s hudimi mezdnimi boji. ki So jih v teh letih vodili jeseni-ški delavci. Predmet stalnih napadov režlma pa ni bil samo socdalni položaj študentov tn njihove demokratič-ne pravice, kar se 1e dogajalo na vseh .Iugoslovanskih univerzah; posebnost naSe situacije ie bila v tem, da je bila stalno ogrožena celotnost univerze, posebno nepo-polna medicinska in tehn.čna fa-kulteta. Področje borbe in demonstrativnih nastopov šfudentov se je prenašalo v širšem obsegu tudi izven univerze MoL e-natne borbe študentov, ki so jto voddli revcflucionarni partijskH in skojevski kadri na univerzi in ki se je v tem času ie povezovalla z borbo beograj-ekih in zagrebških študentov, je bdla že tollkšna, da se ni orneje vala zgolj na univerzo, ampak &e je področje borbe in demon-gtrafivnih nastopov prenašalo v .širšem obsegu tu>di izven uni-verze, v obliki nep°srednega so-delovanja študentov v delavskih in raznih drugih organizaciiah ln društv^ih ter nastopih izven univerze. V zvezi s tem je treba ameniti zlasti tako imenovane »lleteče« študentske demcJnstra-cije po Ljubljand, proti katerim je bil celoten politfijski aparat brez moči. Prav tako se je kazal vzpon Student&kega glbanja v tem ča-su v tem, da ee nl omejeval več na »obrambne« akcije, ampak je prešei na akcije ofenzivnega značaja: ijubljanski študentje so tedaj postavili ?.ahteve za na-daljnjo izipopolnitev un'iverze. Nova univerzitetna knjižnlca in neodvisni Dom visokožolk *ta bila postavljena v prvd plan, V obeh teh akcijah je enotoi bor-beni nastop študentov, podprt od slovenske javnosti, doživel uspeh. Naraščajoči ugled Komu-nistične partije in SKOJ na uni-verzj je bil trn v peti ne samo režima, ampak tudi vodstev kle-rlkalnih in nacionalističnih štu-dentcfv, ki so skušala ter včasih tudi uspevala razbiti enotnost študentov. Te tendence so se močneje pokazale zlasti po vstopu dr. Korošca v Stojad'ino-vičevo vlado leta 1935, Toda po-treba po strnjenosti študentskih vrst, kakor tudi vsega našega delovnega ljudstva je rasla spričo ra&toče notranje in zu-nanje fašistične nevarn&sti. Leta 1937 je izšla tudd prva številka novega ilegalnega lista »Slovenski študent«, ki ga je izdajala partljska organizacija. Ta list je prinesel širok akcij-skj program m dal osnovo za borbo vse demckratične štu-dentske* mladine. Mnogo jasneje in dosledneje kot doslej je bila postavljena široka llnija borbe vseh demokratičndh sil protl fa-šizmu, »Slovensk1; študent« je bii pravzaprav prvi ilegalni list Ljudske fronte. Naša mlada inteligenca je politično in moralno pripravljena dočakala usodno preizkušnjo Vsa t& aktivnost Studentov Je pripomogla, da je blla naša mlada teligenca politlftno in moralno p^rpravljena na usodne preizikuš-nje, ki so se začele s 25. marcem 1941. Na sramotni pakt jugoslo-vanske vlade z NemCijo so odgo-vorili slovenski Studentje z več-dnevnimi demonstraoljami po ljubljansklh ulicah, ki so trajale do padca vlade. Hitlerjev zahrbtni nspad na Ju-goslavijo je sprožil tudi med ljub-Ijansikimi študenti nov val odpo-ra, ki se je usmeril pod vodstvom Partije takoj v množično, organi-zirano zbiranje vojaških prosrto-voljcev za obrambo napadene do-movine. Okupacija in narodnoosvobodil-na borba sta dvlgnHi na noge malodane v»o našo univerzo od študentav vseh nazorskih smeri do profesorskega kadra. Med našo in-teligenco je z redkimi izjemami prodrlo spoznanje, da gre za biti ali ne biti slovenskega naroda in slovenske kulture. Iz vrst naše inteligence Je poleg vrste vidnih političnih in vojaških funkcionarjev zraslo tudi štirlde-set naroanih herojev, od katferih jih je 25 dalo svoja življenja za svobodo našega Ijudsfrva in naro-da. Med temi narodniml heroji sta na prvem mestu moralna in idej-na velikana našega osvobodilnega boja in revolucije. tovariša Boris Kidrič in Tone Tomšič. B.la sta v pravem pomenu bese- de vzor revolucionamega borca, misleca in tovariša. Popolno pre-danost stvari revolucije, boju de-lovnega ljudstva in našega naroda za svobodo in osebno hrabrost sta dokazala z vsem svojim žitjem in b tjem od gimnazijskib let do po-slednjega diha. Doprsna kipa v avLi univerze bosta zatorej tu nadvse častno predstavljala ponosno revolucio-narno preteklost in bosta vzor mladim generacijam naše lnteii-gence v boju za nove in pleme-n te cilje enakopravnosti med na-rodi, miru, občečloveške kulture ln soeializma, za katerih uresni-čitev se borimo danes doma in v svetu. Na sami univerzi Je dosežena večja intenzivnost v delu študen-tov In profesorjev. Osvobajanje študl.iskih progra-mov balasta historicizmov in en-ciklopedijske univerzalnosti se je začelo izvajati v večji ali manjši meri Po vseh fakultetah. Napre-dek je dosežen tudi v pogledu humanizacije in uvajanja sodob-nejših metod pouka. Se vedno pa zaostajamo iz raznih objektivnih in subjektivnih razlogov pri vklju-Cevanju najnovejših dosežkov znanosti v naš konkretni pouk. se V kratkem času smo daleč presegli perspsktivni program izgradnje slovenske univerze našci univerza uvrsti jmodernejše in najug!edn@jše najvišje znanstvene za^cde pri nas irc po svetu Razvoj našega najvišjega, zla-sti pa visokega šolstva se je po osvoboditvi gibai v povsern dru-gačnem temp.u kot v stari Jugo-slaviji V kratkem času je bilo ljajo^o umetnost. S pctoosom lahko ugotovimo, da smo v tem kratkem času in v dokaj težkih zunanjepolitičnih in gospodar-skih pogojih že daleč pre&egH Ze danes lahko rečemo, če-prav smo šele na začetku tega pomembnega procesa, da bo re-formlrani sistem, seveda ob na-ših ustreznih subjektivnih in materialnih nap&rih, omogočil hitrejše in boljše usposabljanje kadrov ter s tem tudi pravilnej-?i. boljši in večji izbor f: Temelji so postavljeni. Nova stolpnica bo olajšala vsakoletni problem stanovanj ustanovljenih pet novlh fakul-tet ter bila i?popolnjena medi-cinsko-stomato.loška fakulteta. Sezidanih je bilo preko deset modern''h inštitutov, na novo pa ustanovljene akademija za glas-bo, akademija za igralsko umet-nost in akademija za upodob- perspektivnl program izgradnje slovenske univerze, ki so si ga študentje postavili v.letu 1937, v svojem ilegalnem glasilu »Slo-venski študent«. Ta program so napadli takratni režimski krogl, češ da je demagoško propagan-dističen. Vratcs univerze se široko ddpirdfo vsem sposobnim kadrom iz prakse Naše slovenske šole so dale v vseh povojnih let.h do srede ok-tobra 1959 6.091 diplomantov, od česar odpade na lansko leto 751 diplomantov, kar je doslej naj-viija števllka. Stevilo diplomantov sicer stalno raste, vendar niti zda-Ie5 ne mivre zadovoljiti perečih potreb naše družbe. Nujnost hitrejšega in veejega dotoka kadrov z univerze, višjih In srednjlh strokovnih šo) je na-rekavala reformo vsega naSega šalstva, vključno reformo visoke-ga šolstva. Problem pa ni le zgolj v premajhnem številu novih kadrov, ampak v istl, če ne v večji raeri, v pomanjkanju sodobno razgleda-nih in za potrebe današnje prak-se kvallficlranih strokovnjakov. V smeri reforme našega visoke-ga Solstva so že napravljeni prvi odločnejši koraki In lahko že ugo-tavljanio tudi prve rezultate. Ti povsem opravlCuJeJo napore, ki jih je zadnja leta vlagal naš uni-zert tetn< uftni in znanstveni ka-der skupno z družbenimi organi in Itudentskimi crganizacijami, k- so v tej smeri posebno Inici-ativni. Univerza se povezuje z ostaliml šolaml v enoten izobraževalni si-stem. Vrata univerze se široko odpirajo vsem sposobnim kadrom iz praksc. 2e letos imamo okrog 150 študentov, ki so si brez for-malnih srednješolskih kvalif.kacij prldobili pravico do umverzitet-nega študija. Začel se je krepiti sistem našega srednjega strokov-nega in v šjega šolstva z ustanav-ljanjem srednjih strokovnih šol ter z njihovim lociranjem po raz-nih ustreznih mestlh v republiki, kar bo nedvomno pospe&ilo in olajšalo tudi reševanje določenih materjalnih pa tudj kadrovskih vprašanj. (Nadaljevanje s 1. strani.) analiza strokovnjakov v pra-ksi. O njih bo treba dobiti oce-no in mriehje prelco strokovhlh združenj in kadrovskih uprav bodisi občinskih ali pa okraj-nih komitejev. Po fakultetah pa bo treba pregledati stro-kovne ocene najboljših štu-dentov. Razen tega pa bo po-trebno dobiti točne podatke za potrebe posameznih fakultet, predvsem pa za deficitarne stroke oziroma katedre. Nadalje bo potrebno imeti bolj na skrbi študente, ki di-plomirajo ali pa so pred tem, kajti tako najlaže vplivamo na njihov razpored. Z novim za-konom o štipendiranju se nam odpira lepa priložnost, da bo-mo v bodočc posvečali več pažnje štipendistom, da bomo občasno analiziraii njihove uspehe, prav isto pa velja za tiste, ki imajo podiplomski štu-dij. Seveda lahko precej sto- Nedvomno imamo pogoje, da se tudi naša uniterza uvrsti po-stopoma med najmodernejše in najuglednejše najvišje znan-stvene zavode pri nas in v sve-tu. Tesna povezanost naše uni-verze z najnaprednejšimj toko-vi in idejnimi smermi našega celatnega družbenega življenja in prakse bo dvignila agled na-še univerze ne samo zaradi do-seženega znanstvenega nivoja, ampak tudi zaradi njenega splošno družbenega vpliva. Cilj vzgoje socjf *tičnega člo-veka je svobodna ustvarjalna csebnost. program Zveze komu-nistov Jugoslavije pravi, »da mora naša socialistična družba — in da ona edina tudi lahko — do maksimuma sprosti ustvar-jalne sile v znanosti in omogo-či znanstvenim delavcem, da svobodno razvijajo svoje spo-sobnosti pri odkrivanju zakoni-to&ti in oblik gibanja narave In družbe.« Dalje ugotavlja pro-gram, »da razvoj znanstvene misli toliko bolj ustreza dejan-skitn interesom in težnjatn de-lavskega razreda in delovnlh množlc, kolikar pogumneje in bolj nepristransko išče znan-stvena misel resnico.« Pozitivna in pogumna usme-ritev naših mladih inteligenč-nih kadrov že daje in bo dala nedvomno v bodočnosti še vefiji polet naše znanstvene misli ter ustvarjalnosti našega svobodne-ga socialističnega intelektualca. Koledor V predvojnega naprednega študentskega gibanja za november NOVEMBRA 1932 je uni-verzitetni komlte K. S- J. pnčei izdajati ilegalno giasllo revcplucionarnih. študentov Rdeče signale. Na oiklostilu razmnože-vani list je sporadično izhajal do konca leta 1934. 3. NOVEMBRA 1931 zve-čer so po Ljubljani de-monstriTali opozicionalni študentje; zahtevaJi so svobodno izražanje ljud-akega mnenja in prcftesti-rali proti 2ivkovičevemu sistemu državnih volitev. OD 11. DO 14. NOV. 1925 je bila izvedena splošna stavka. Studentje Ijub-ljanske univerze so se s tem sol:darizirall z z-&-grebškimi ln beograjski-mi kolegi v njih borbi za svobodno izražanje prot'-fašistione misli. 15. NOVEMBRA 1933 jt bila pred Državnlm so-diščem za zaščito države razglašena sodba proti skupini sedmih študentOv komunistov ljubljanske univerze. Obsojeni so bili zaradi komunletične pr6-pagande na zaporno ka-zen za dobo od šestih me-secev do pet let. OD 21. DO 23. NOV. 1935 je bila- tridnevna stavka študentov tehnične in osta-Iih fakultet zaradi nove, asocialne uredbe za tehniŽno fakulteto. Ob tej stavkl Je prišla do iz-raza lzredna enotnost študentovsklh vrst. OD 24. DG 26. NOV. 1927 so študentje stavkali pro-ti nameravani ukinitvl nekaterih fakultet ljub-Ijanske undver7-e. Stav^a je bila ena izmed oblik številulh akcij tega ob-dobja za ohranitev slo-venske un':.verze. Tako so med drugim študentje priredili velik manifesta-cijski shod 24. novembra vvelikl unlonski dvorani. Skrb za kadre rimo v tej smeri, če se pove-žemo z organi, ki razpisujejo štipendije za izpopolnjevanje v inozemstvu; doseči moramo to, da bodo dajali svoje mne-nje o teh ljudeh tudi univer-zitetni forumi. Po drugi strani pa se moramo povezati z da-jalci štipendlj, da bomo da.jaH štipendije takim študentom, ki so jih res potrebni in jih tudi vsestransko zaslužijo. Tu gre predvsem za Sklad Borisa Ki-driča, Prešernov sklad- Svet za šolstvo, Svet zta zaianost, Urad za tehnično pomoč pri IS, Slovensko akademijo zna-nosti in umetnosti itd. Posebno pozornost v tej p&~ litiki kadrovanja je treb^ po-svetiti izbiranju kandidatov za demonstratorje. Profesorji bi se pri tem morali posvetovati z osnovnimi organizacijami ZK itd., ker se nam često do-gaja, da se demonstratorje kadrira na astistentska mesta, zato je popolnoma jasno, da ne morejo biti to apolitični ail pa družbeno indiferentni. Do-slej se nam je redno dogajalo, da imo dobre mladinsk« kadre, ki so prihajali iz srednjih iol, puščali popolnoma vnemar. Tega si sedaj ne bomo stneli več dovoljevati. Zato bo treba dobiti podatke od LMS o ka-drlh, ki so se v srednjih šolaJi izkazall kot dabri in zavestni. Le tako bomo lahko tudi na tem področju vodili dolgoroč-no politiko in to nam bo tudi že delni porok za uspešnejšo delo v Zvezi itudentov. To je nekaj osrednjih ka-drovskih problemov, s kateri-mi se srečuje in o katerih raa-pravlja kadrovska komisija prl UK ZKS. Vendar to ni dovolj. Prizadevanie za zadostno šte-vilo strokovno in politično-ideološko neoporečnih kadrov bi moralo bitt skrb vseh pro-gresivnih sll na univerzi, kajtl le tako bi te probleme lahko najbolje rešili. Spremenjena vsebina in oblike dela komunistov V sedanjem razdobju našega razvoja v družbenena in ekonomskein oziru je zelo po-membna dejavnost ne le vsake posamezne organizacijske enote temveč skorajda že vsa-kega posameznika. Le s strnjenim delom vseh odločujočih faktorjev bo mogoče do-»eči, da s© bo stopnja demokratizacije naše-ga polili^činega sistema vedno bolj poglablja-la in s tem tudi krepila. Razumljivo je, da je za hitrost tega razvoja naše nadaljnje po-ti izredno pomemibna vloga komunistov, ki naj vse gvoje moči usmerijo v mcJbilbacijo vseh notranjih gibalnih sll naše družbe. Zaradi tega pa je nujno, da je znotraj »ame Zveze komunistov prlšlo do spremembe stanja, ki pri marsikateri izmed osnovnih organizacij ni ravno v skladu z razmerami določenega okolja in vsemi zahtevami našega razgibanega časa. Komunisti se bodo moraii še marsikod otepati s primitivizmom, opor-tunizmom in sektaštvom v svojih lastnih vrstah. Zahteva po kvaliteti, brez tako po-goslne površnosti, v vrstah članstva Zveze komunistov bo čedalje bolj ostra. To zahteva današnji nagel razvoj na vasi, intenzivnejša dejavnost na društvenem, kulturnem, umet-niŠkem in znanstvenem področju in drugje. Zato morajcJ komunlsli neprestano poglab-Ijati svoje znanje na področjih socialistične-ga gospodarstva in ekonomike, prav tako Pa bodo morali do potankosti ptfzraati ipolitiko ln stališč©Zyeze do vse ostale aktualne pro-blematike našega javnega, kulturnega in družb&no-političnega življenja. Tako delo pa 6€veda od njih zahteva, da tudi sami nepre-nehoma etopnjujejo svcfje kvalitete pa tudi gvoje teoretično zmanje. O podrobnejšem pogledu pa moramo žal ugotovitl, da ne-le posamezni člani temveč da tudi cele osnovne organizacije zacfstajajo Ba izTedno naglim razvojem javnega življe-nja Marsikatere take organizacije se zapira-Jo zgolj v svoje lastoo, notranje partijsko življenje in svoje ozke probleme ter se ne postavijo dovolj odločno po robu različnim negativnim pojavom, kl nastopajo celo v nji-hovi najbolj neposredni bližini; prav tako Pa ne znajo dovoij hitro organizirati svojih vrst za kakšno konkretno nalogo, ra uveljavljanje naprednih družbenih pogledov. Razumljivo je torej, da takšne osnovne organizacije ne morejo predstavljati politič-nega jedra, okrog katerega naj bi se zbirale sile za pospešeno graditev naše družbene stvamosti. Pravilno notranje žlvljenje Oi>nov_ ne organizacije bo mnog.m komunlstom po-magalo, da bodo lahko opravljali naloge, kl jih Zveza od njih zahteva. Osnovna organi-zacija dostikrat niti ne zna izkoTist:ti pri-pravljenosti takih članov za delo, predvsern pa ne zaradi tega, ker je premalo obrnjena navzven, v družbeno in javno življenje. Ob krepki podpori vodstva osnovne organizacije bi pri izvajanju kakš.ne kankretne akcije marsikateri nedelaven član Zveze znova »na-šel samega sebe«t saj je žal le preveč takih članov, ki razumejo svojo partijsko dolžnost le kot redno plačevanje članarjne in obisko-vanje sestankov, ostala problematika pa gre v glavnem mimo njih. V času od VII. kangresa Zveze komuni-stov dalje je bilo v organizacijo sprejetih več kot deset tisoč novih članov, predvsem mladih delavcev. Idejno-politična raven teh ljudi je iz razumljivih razlogov na precej nizki stopnji Ln pomenl to za Zvezo prav gotovo poseben probiem, ki mu bo treba po-svetiti kar najvei pozornosti. S sprejemom takega števila novih, mladih članov v Zvezo, ki se je na ta način 6pre-menila v strukturi glede starostnega po-vprečja in socialnega sestava, se je uveljavila tudi uspešncst teženj mladega rodu po uve-ljavljanju na vseh pod'ročj'ih javnega žlvlje-nja. Te velike spremembe, ki so jih v enem letu doživele crganjzacije, so povzročile, da &e je blstveno sPreirienil socialni sestav Zve-ze komunistov z ljudmi — mlad".mi delavci, ki so si že dolgo želeli v organizacijo, in da je bllo odln v vrste Zveze kcmunistov vstopalo kar naj-več mladih proizvajalcev iz naših podjetij, kajti le tako bodo pogoji za uveljavitev no-vih družbenih odnosov v podjetjih in dru-god prišlj do veijave na najbitrejši način in bo borba proti še zmerom krepkim negativ-nim pojavom v naši družbi toliko bolj učin-kovita. Od prizadevnosti starih komunlstov zavisi, če bodo mladi člani postali vredni, zavestni in resnično borbeni nasledniki sedanje gene-racije al'l bodo in kdaj bodo postali živ, se-stavni de] glavnih faktorjev v razvojnem procesu na&e družbe. Kaj lahko se namreč zgodi, da ee tern mladirn ljudem ,novo spre-jetim članom, zaradi stanja in vzdušja, ki vlada v prenekateri osnovni organizaciji, razblinijo njihovi mladostnl ideali in se raz-očarani odvrnejo od dela, ki ga še niso po-bliže spoznali. Zato je treba posvetitl mladim članom vs,0 svojo pozorno&t, skrb In razu-mevanje ter jih podpirati pri osvobajanju njihove neizkušenosti. V njih je treba vzbu-jatl zanimanje za najrazličnejša teoretlčna vprašaoja, ki jih še razburjajo in iz katerih delajo probLeme. Zlastl v začetku naj bi b'Mi redna oblika dela z njimi še najrazličnejši posebni razgovori. študiji In podobno, kjer bi se vrš'ila intenzivna vzgoja mlaGfih kadrcv. kajti Zveza komunistov kot vodilnj družbeni faktor se bo lahko uveljavila le s skrbno kvaliteto svojega dela. V današnjem razdobju so komunisti so tale pnspeveK ne morejo izgovarjati. Skoro katerega koli podjetja pred tro in temeljito akcijo reSili 'P(yrna^ai ™fl° osvetMi žtvlje- vedno je bilo njihovo irkova- prrnm oktobrom. Skozi leta se vprašanje pomoči opustošeni n}e studentov Japonske. nje naravnost vzomo. Trajalo je ta teorija razvila v tako Nagoji. Študentske trojke na }e več kot mesec dni, preden prakso, da je prvi oktober vswkem križišču in transparen- mi je uspelo seznaniti se s pred letom, ko diplomira, naj- ti so končno prebudili Japon- posebnostmi, ki na\pravijo ra- težji dan Uudentovega življe- ce, da so začeli ukrepati in zumevanje angleško govoreče- nja. Veliki koncerni in dobro pomagati žrtvam tajfuna Vera. ga Japonca silno težko. Medi- plačujača podjetja se preko ^. .. . . , , ~ . dnci skoraj vsi zelo dobro ob- svojih agentov pasiužvjo »vrbo- J*******0 V ^nski druzbi vladajo pisano nemUino. Nji- vanja« najboljših- Studentov, tradicionalno zapostavljena. - hova medicina za razllko od obljube in vabljiva bodočnost S-tudentke se pntozujejo,da so o&talih fakultet sledi nemški so ena stran - druga stran pa njihova upanja na sluzbo po tmdiciH ln vsmerUvi. je pnzadeva^e povprečnm f^J^^J^; ? l^t Palačaj japonskega študenta študentov, da pridejo v stik z v družbi je na videz silno vabljivimi podjetji. Na prvi Junija letos je policija jntervenirala pri študentskih demonstracljah v ekuadorskem tnestu Guayakil. Eezultat: fiest tnladih življenj je bilo uniCenih. Na sliki: itudentje spremljajo svoje ¦. umorjene kolege k zadnjemu počitku Študentje v boju za mir nov položaj v družini in celo up za poroko otežkočen, ker štu-dirajo. Zanimivo je opazovati ta Ijubka dekleta na Keio Uni- reKJ&S°Lb;: r^u- T« Poj.v -premlj. *•-liča. predsednika Central- ne'm postopna krepitev fcstib nega odbora ZSJ, ki ga je funkcii študentovskih organiza- cij, k|l nai omogočijo in uresni- udoben. Vsi študentje nosijo oktober je skoro nemogoče uniforme —> črne, preproste najti kateregakoli študenta — ... ... .^. . ^. ... uniforme železničarskega kro- vsi seniorji so na sprejemnih U€m- h>er Vh ^^^ °&tno ja niso obvezno oblačilo na izpitih, na-tečajih, intervjujlh. Vse to gre nekako do desetega oktobra, ko se vsakoletna me zelo cenjeni zruuk privilegi- mrzUca kcmča. Žalostrui resni- P^eba še vec časa, predno bo ranca, fct lahko štndira. Štu- ca je, da nekdo, ki ni naiel ^^no vsa1 ravnotezje Do dij je na Jcupomkem luksuz. službe v tem času, najbri ne ^^ 7~. efmk^ plačila za Šole so brezplačne le toliko bo naSel sluzbe tudi marca, ko enf^ fe}° — ie pa se zeio, zelo dalec. predavanjih, toda Študentje jih rad-i nosijo, ker so te unifor- ignoriraijo. šele deset let )e te-ga, kar so se univerze odprle tudi dekletom in očitno bo imel avgusta letos na V mednarodnem Studentov-skem srečanju v Ljubljani. V njem je pojasnil delega-tom vlogo študentovsk-h organlzacij pr> razvoju mednarodnega sodelovanja ln prijateljstva med štu-denti. Odlomek govori o vzrokih. ki vodijo do *« omenjenih oblik med mla-do Studentovsko inteligenco Po sveti4. izven §tud«ntovskih vrst, na-čaj in intenzivnost mednarod-nega sodelovanja. To so spiošne, čujejo mednarodno povezovanje ekonomske, družbene tenaence časa, dokler Student ne komča diplomira. Velika podjetja da-obyezne osemletke. Potem pa jejo absolutno prednmt vell- V sodobnem študentov&kem svetu se &&znanjamo z izredno Učiteljevanje, ki se pri nas mnogimi pomembnimi in žesto in sodelovanje med študenti Težko bi se danes našla še ka-ka nacionalna študentov«ka or-ganizacija, n« glede na vrsto, ki ne bi razvijala bolj ali manj pomembnLh oblik mednarodn«-ga sodelovanja. Vzrokov, ki potencirajo to-vrstno študentsko sodelovanje, je zelo veliko. Med sefcx>i se rrzlikujejo ->o moči svojcga pktčujc iolnino tudi na dr- kim tokijskim univerzam, Ar- smatra bolj kot ien&ki poklic tudi novimi dogodki ter pojavi. vpliva, t>o svoj' naravi. 10 iz- žavnih gimnazijah. Šolrdna za- iavna uprava daje prednost je na Japonskem stvar moških, Ekien teh pojavov se kažs v ob- voru itd.. Najpomembnejše el»- visi od kvailitete in lokacije bodočim absolventom Tokio medicina je silno naporna in liki neprenehnega širjenja raz- mente pa bi lahko razdelil: v šole in starši si krepko priza- Unlverze in absolventl rruvnj- le najbol) obetajoča, toda de- liičnih vrst združevanja študen- tri skuptoe. devajo poslatl svaje hčerke in ših univerz se morajo zadovo- kletotn }e vstop na te šole sil- tov tako na narodnostnem fca- Pi*po skupino tvorijo vse tiste sincme v tunjboljše gimnazlje. Ijiti s tem, kar osttme. Letos no atežkočen. kor tudi na mednarodnem pod- okolnosti. ki se sloer pojavljajo t«r tendence na področju kuitu ro in ideologije, ki karakterizi rajo mednarodne dogodke ter procese. Mi vsi smo lahko priče silno hitre splošne svetovue in-tegracije. Vse man.i 1e diuibe-nih pojavov, ki bi ostaiah v na-cionalaih okvirih. V težnil. da čim prej prilagode svojim po-trebam pflrodo in njena ooga-stva, delujejo Ijudje vse :nan] od zaietka samega in raje izko-ristdjo najmodernejše dos«žk« iti izkustva drugih narodov ter cilivizacij. Casovne relaci)e se hitro manjšajo. Tako dosegajo nekateri narodj to, za Kar *o blla drugim potrebna stoietja. Družbena delitev dela ie že rdavnaj preL.la nacionalne meje In ni še nikoli dosegla takega obsega koV prav danes. 2& ob-stoječe mednarodne ekononuike organizacije se širijo, obenem pa nastajajo nove. Mednarodno gospodarsko sodelovanje |fc po-»talo nujnost ;n eden od pogo-jev z,a racionalni razvoj narod-nih gospodarstev. Sodobni znan-stveui in tehnični Josežki so znatno zinanjšali prostornostne relacije. Moderja sredstva kul-:turne povezave, kot so tttm^ ra-dio ln televlzija, igrajo vse bolj dominaintno vlogo. Ozko naclo-nal-no stali^če se umika aUč«-filovelkemu. Vsaka obllka na-cionalnega zabubljevanja posta-Jq anah.ronizem, ki ovira člo-veškl napredek. Kakšeti anahro-nizem pa bi v teh okolnastih predstavljali šel« študentje. v kollkor njihovo življenje m na-zori ne bi imeli značaja e#a. .iei«jo nlti humaaizma ln prijateijitva, k' jih ni težko aovezati v i .ed-p.arodnem razumevanju ln soll-darnosti. To so le nekatere označbe, kl so v mladih ljudeh samih m jih ti uporabljajo v boju za ki ^pi-tev mednarodnega '»rijateijstva. Na njihovi osnovi deluje med drugimi tudl Zveza štuuentov Jugoslavlje pri razvijanju '-ne-d-narodne aktivnosti za č.lon '•&*-nejše vsklajevanje teženj .r, ž»-l]a jugoslovanskih študentov. Iz vsega tega ne smemo ,/ilti do zaključka o r.vtomat.ičnem napredku vse mladiine, sai ]e znano. da je razredna delite-v. na Pn delitev po starosti ln gene-rociji, tisti primarn.i kriterij. ki določa stopnjo progresivm j»ti določenlh družfceniJh skup;n Tretja okolnost, ki navaia štu-dentovske organizaclje na raa genskim orožjem, prepoved 12.000 din v pouprečju. Te, do- 25:1, kar pomeni, da od 25 kmvdidatov, ki se bore za sprejem, sprermejo le enega. Keio je naijboljša privatna univerza na Japonskem in prispevek družinskemu prora- domaiem gospodinjstvu tudi še potem, ko diplomirajo. 14.000 jenov ni dovolj za sa- rodno srečanje predstavnikov mostojno življenje, toda kot Dacionalnih študentskih unij pomembnejših mednarodnih daljevale diskusije iz prejš- dežel kot tudi predstavciki rodnost zelo močan, ie po na- atomskega oboroževanja t«r --—~; . .. . . "~i "', — -*"-—- — ¦•--«,-'--..- študentskih srečanjih organi- njih seminarjev, o sodobnih COSEC in Mednarodne štu- ravi sestavn'. del človeks v uporaba nuklearne energije r Kek> Universvtv, s katero zato, ker je japonska druivm zirala letos doma šest medna- problemih univerz. ki jih je dentske zveze. Sodelovanje mladosti. Odtod torei izvir* da mlToljubne narnene, boi zaohra- sem se ruijb&lje seznanil, ima še vedno zelo močna ustavova rodn,h študentskih seminar- hiter razvoj znanosti in teh- predstavnikov iz Latinske nosi mladtaa neke dežele v seM nltev neodvisnosti in proti vsa- iw prvmer sprejemno razmerje m ostanejo svnovtin hčerke v jeV: mednarodni seminar >Uoi- nike postavil v prvi plan raz- Amerike in ZAR je dalo temu mov Druei element, ki je poseb- .., - " . ^ed"!"j'j _J,e Razen tega 1e relativno tavno skupnj življenjski problem štu- ij no vplival na Stevilo udele- °" J taAreD?'^l "^ar« LZ večina niladine najmanj obre- dentov vseh dežel. Odveč Je. da i- žencev, je tradicija semmar- L ,„ !f „ iirf^ili Jllilni menjena s prezgodnjlmi ^odba- b! to dokazovali, «aj o veem tem larodno študentsko ja, nekatere njegove posebno- n-^i^-f-fi.: \Za'L ^ Ar mi ° re*eh- ^ ^Ih ** ne pozna. Ja»no govore sklepi nacionalnih Ljubljani od 7. do sti in za^otovljeni pogoji in Z™Lac\iL Fvmne \mrJiV* z zadržanostjo, nezaupanjem ln Studentovskuih orgtonlzacli. re- , mednarodni štu- možnosti za konstruktivno P ".,..' K 'J" 'JzTlll^: dogmatičaimi konzervativnimi glonalne ln mednarodne Studeo. dentski seminar študentov delo. zastopali različnei^ ekonomske TT1; ?6^d°ie ^e V tem izra" tovske k™f«rence oaro-ma kon- scivervtov šele za Tokio Uni- bene, je na Juponskem povzro- sko klinično konferenco v Beo- Poljske, Belgije. Italije. SZ in ^ meTd^avamT^^rMliSirai to" da So razna z™™*™ '* *!<>• menijo, da boj ,a ohranitev mi- najstarejša univerza sploh na čunu pa povsem zadostuje. 18. in 19. julija v Dubrovni-ku, V. mednarodno Jatponskem. Ustanovijena. je Japonski štvdentje so po ml- srečanie v UU USS.Vnasprotju z ame- selnostir^čno razlikujejo od u. avgusta, mednarodni štu- možnosti za konstruktivno f;nffrikJe ^Ker ^nd^iriS dogmatičai^' kon"zerv"ativniml glonatae Tn^ednaTodnelta^L nško tradlcijo, kjer so priwvt- ameriikih. Družma, ki »od- dentski seminar študentov delo. m Alnfe- Kf.rx so "aeiezenci N konferencp nnroma k,n w unvverze kv^tn, n«d rasle^ amer^u ^tudentu ekonomue >Plansko ,osPodar- UdeležencJ so »0,1.1.1! 22 ~»' ~^^^^0 *«• ^ «¦ "M" *™ ^1 ^1^1™^^ drzavntmt pa je Kew¦ pc» ofco- ne pomem veveomejttoenje- stvo< od 24. do 31 avpista r referatov. ki so fib imeh re- LL živ^ diskus^e o eorS manj P"tiskajo na mo,,eg "ivih.. odgovarjal tLrtim funcionarjem demski slm>i. m kvahteh ab- gove svobode ah pa sploh n»- Zaffrebu, mednarodno študent- ferenti i_z _ Francije, Grčije, pfiniran^. ek««omskJh S?i Vsemu temu bi lahko dodali še lludentovsklh organlzacij, ki verzo, ki je državna univer- čila. da javonski Studentje zeVo jfradu od 2. do 23. avgusta in Ju^roslavije. zc in >*nujno~ za vsakogar, ki redko mislijo neodnisno in sd~ mednarodni seminar rii ai študeatovsko, temveč poll- n .„__ rv , .. . , ekonomskimi sistemi, delav- ftif..[? Preteklosti pustili pri , . ,. , , . . _ ,. . , , ... . . , . , ..v . ° Juf°" Diskusija o nacionalnem skPm cnmniinrsvliflnin in n!« mladih manj aegatlvnih poile. tično vprašanfe, da torei r-edeva hoce hvtro rmpredovati v dr- mostoino. Tudx še v dvajsetlh slovanski k«.jizevnosti v Zadru in merLnarodnem sodelovanju ^Tn^^v juVoslovanskem fft dic kot °rd starejših. Tudi pro- le državnike to politoke, ne pa univerz je bila zelo konkret- spodarstvii pagandni strup hladae vojne tudi študente. Navede] bi le sle- po vrsti, na in se.je omejila na prak- MtkA____j_. ^..j^..,... ,.,. zapuSča med mladiml boli oled« deče: Smmi službi. Vsa ta fantastič- letih je potreben pristanek od 20. julija do 10. avgusta. na razmerja so v glavnem re- družinskega očeta za odhod na zuliat števvla kandm,tou, pre- kakrsenkoli sestanek, StarHso JSj .Sa^Uni^ tifine oblike sodelovanja, ki ^^K^jJ*^6?'*, kt sledove kot med starejšimi. Za- ohranltev miru je vpnSatH« r^polny>nmU šol in - prena- H vedno alfa in omeg« .itur d r fc. v Med. |lh je treba razvijatj v praksi nični konfe enn ki je Wa le- radi ^ lahko mlade nera, 6{oveške eksistenc ^ > ^heru>,H J*P°n*to. Ntc ni dentovega rav^a. KaUor se napodneni .tudentskem centru P^sebno na mednarodnem ^g^^^n^^;- **• ^treje in laie tr*ajo zave. to, kai človek dela, nuteli. v kaj tudMK da študentje radi no- to lepo shši, pa irrui tudisvo- Dubrovniku organizirala Planu ne glede na različne JfJre^u ^ D"L °Tn»^ »koraj se. kd delijo Ijudi, bodis, da so veruje, v katerem delu sveta sijo »pogrebniško-zelezmcar- je slabe strtmt m se odraža zgj . Skupnost iu-oslovan- družbene poRoje. v katerib^ v,es mesec avgust, je pnso- to železae ali duhovne ddeo- afee« uniforme, ki bi Se jim predvsem v političnih in dru- f^ ^J^ Z &C.l»?*L univerze delajo. O obeh te- stvovalo večie število Ituden- loške). Ijubljanski kolegi le blago na- žabnih aktivnostih študentov. smehniili. Študentje so zelo cenjeni in imajo vse mogoče skih univerz, je obiskalo do univerze tov evropskih ip izvenevrop- popuste in privilegije. Na Jo- miselnosti, rse to r>recej za-ponskem nihče ne smatra štu- vira Studentsko gibanje na Ja- Večini mladlh ljudl je Dolg*. govorance.beg pred od- ^nlativnih^uTeležencev/pred- ci7ni in obširni »kltuiki. kot ^"iTvfi! ^^mShTjSal?111.^ laStna ljubezen do oravitno.« govornostjo, tradiaonahzem v stavnikov univerz in nacional- tudi priporočilo, da sesemi- ^ Ws'^ I1 IC; /. in resnice. Prav tako Se mlaaiaa nih študentskih organizacij. nar organizira tndi v prihod- »V^TT."'" ,PreyfT.a.?J '?¦' teže zadovoljj z ie obstoječim. tih študentov. šeaai naivečie Stevilo repre- mah so bili sprejeti zelo pre- , . V-P, \, T 'zvenr .begpredod- ^KtiJnlh udelelencev. Zl cizni in obširni ikltiiiki. ko1 ^J^ ^^"-If strokovnih predavanj dervtov, podobno k<* v ZDA — ponskem. V zgradbi Zffodovinskega ui- Danes na svetu ni veliko stvenih in socialnih ustanov. ga Veliko manj j0 meiaio tra- ati pri nas — za mkuieniče, Debate z japonskimi kolegi štituta Jugoslovanske akade- krajev, kj stalno in sistema- Na l. mednarodnem semi- didonalae prepreke in stiske fcj nimajo kcuj početi in pač so silnn naporna reč, ker $ilno mi.je znanosti in umetnosti so tično zasledujejo in analizira- narju, posveoenem juposlo- ?Ml si odkrltij, potovam itd. Utudirajo. radi molčijo, se branijo, da ne se ?hrali znani protesorji m jo pojave v razvoju univerz. vanski kfijiževnosti, ki je tra- Vse to ji daje možaosi;, da »e Kot v vsaki deželi pa ima znajo jezlka itd. Noben Japo- vodi-tel|i nacionalnih študent- kot to deia tnednarodnj semi- Jal dvajset dni v Zadru in postavi na stran progresiv-aih Japonska tudi univerzo za nec ne poseže rad v debato in skih orpanizacij, skupno 112 nnr »Univerza danes« v Du- Dubrovniku. so sodelovali sil, kar ustva.rja predn(«t in arte, ki se ne kvalificirajo za morda pretrga tok misli le za- udeležencev iz 24 dezel. Med brovniku. V tern je njegov po- S|udentje in profesorji \z Polj- rfalnejše pogoje za sodelovanje vstotp na znane univerze. Chuo to, da bi ubranil svoje stališče, "delezenci so bili rektorji um- seben značaj in zato tudi ske in .1'iffoslavije. 'n razvijanie on1atel.ist.v8 Vmverza v Tokiu je tipična, ali osvetiil pogled na pro- ^rz z *r)vl!naia'n.!z "rus|ja. uživa tako široko podporo prenapolnjena ustanova, ki bleme. Zivahno prerekanje pluna' A1/1[^; L*'!0118. vs^h UNESCO. Za mednarodni se- ima precej liberalno sprejem- v katerem se tako rade kre- jugoslovanskih u°lve.rz in minar »Univerza dancs« se no razmerje — njeni študentje šejo iskre novih idej in svežih P™}e\?*ll^ c^lvjf.liJi,** P°sebno poudarja de.jstvo, da pa precejšnje težave pri iska- misli, je Japoncem tuje. Tra-ttju službe. Iskanje službe je na Japort-skem naivečii študentski pro-blem. Študentje diplomirajn po ameriškem vzorcu v skimi-nah — razredih. Vsaka un\- verza vrže vsako leto na »za- uživajo vodajanje. Politično nost tem, ki so jih obravna- V času seminarja v Dubrov- poslitveno trzišče« cn cel let- mrtvilo, ki vlada na mvogih vali na seminarju: Znanstveno niku je bil na iniciativo ZSJ ntk. Studentje dmlomirajo v univerzah je prav rezultat te delo na univerzi in Oblike tudi IV. mednarodno srečanje, marcu, toda glede na precej »umvrjenosti«. študentje pa od nacionalnega in mednarodne- predstavnikov nacionalnih štu- dicionalrua urnirjenost in pri-krivamje čustev te mnogokrat spremene v zvočnik, ki aovori riza, Varšave, Sofije. Ziiricha omogoča srečanja in razgovo- Ijondona itd. re mer) Ijndmi z različnimi Gotovo ,je, da sta med dru- ideološkimi nazori, kot tndi gim posebno dva elementa med predsiavniki §tudentskib nemi. hladni množici — čeprav vplivala na tako veliko število organizacij, ki pripadajo raz- je material, ki }im ga podajaš, tudi zanje siino zanimiv in udeležencev. ličnim mednarodnim §tudcnt- Prvi razlog je bila aktual- skim orjfanizacijam. TELEGRAMA KOLUMBIJA /Cosec Informaton Bulletin, Leiden) - zo )Un.ia 1e bii v Barankvilli uradno odprt III. kogres Xaclonalne unite ko-lumbijskjh Studentov (UNEC), na katercm te sodelovalo 110 dele-gatov In okoli 100 opazovalcev Diskutiralo se je predvsem o med-narodnlh problemlh Zarad) napete atmosfere |e skupina delegatov zapustilo kongres. Ostali delegati so nadaljevali z disknsi)o in izvo-lili IzvrSIInl odbor, lk ga pozneie grupa, kl je zapustila kongres, ni hotela priznati. Kolumbijski študentje se trudi.io. da utrdi.io enotnost. ki nomeni osnovni pogoj za nadaljevanje njihovega bota VZHODNA AFRIKA (Thp Guiifl WaM Paner. Kammla* Sturtent-ska gilda Makerere Je sklenlia. da bojkotira Ju?n«afT?5ke prolz-vode v znak protesra Droti seRroeafiH k> )o ?vta iužnoafriška vlada. Gilda Je apelirala na vse študente, da sodelujejo v bojkotu, Cetudi bi se morali odreči stvarem, katerih so navajeni. žlvi in kakšna je barva njegove kože. V kolikor ie govora o štu-dentih, potem je treba reči: da bi lahko študlrali, moramo pred-vsem živeti; tiste študentov.7r ^F?T? ™:i s-~° ^^ L -sn s& &k SSSuF^ ~ -?~tr^ ss^ajt,.« »assaitais: oL^ 1? o • ^ ui11 d'el SVOJIiai razn^*ljanj pro- ostali referenti pa so opravili pra/vlien in da bo tudi vee mladth sWte fit.k ?f h^ pObluša'lce «*> Prirbegnilo m se hovi prifcazi so bili bolj ali prisos-fevovalo temu po zamisli uraam naMav isemainarja) i-o razpreva. Pokaizailo se je, da "V ^i«™<"., «»«,)««».;..>___„!.,• :_._.-.__... *j...j__j.___1___.._.i___ V ckvmi saminarja smo sli- sirečanjm študentov-silavistov. A. S. Garcia Lorca: Yerma z ^eSnjrslzono^Sfede^na ™st' ^" čisto realistHSna pro- nam teko na moderen način «ai«ii ^ k.- » + j 4-- i_ ,r • "'"""^ ="= JJC> ua v cKvm semmarja smo s»la- S*m5 SoSSTSSin1«^. '"* mn°gim ^0*™*™ " * pr^-^je „ sodobnero nja in mi&ljenja našega ljud- etva, zato je program obijub- Ljubijanska Drama v novi sezoni ljal, da bodo udeležencj semi-narja obiskali ndkatere kraje v okolici Zadra in priisositvova-li celo nočnemu riibolovu. Pro-gram seminairja je bil torej se. sta>vijen preiniišljeno in posre-čeno, toda zaradi neikaiterdih ob-jektivnijh težaiv in neirodnosti voditeljev seminarja se upi šUi-dentov in želje organizaitcnrjiev niso povsem mresničiili. Tujii študentje se na povatrilo Birojia skorajda niso odizvali. Tudij. naka-teri predavatelji, ki so jih povaibili na seminar, so odpovedail predavanja. Zato je moiralo vodstvo seminairja na hitro poislkati nekaj novih predaviateljev in deloma tudi spremsnrti obliko uspeh lanske, kf predstav- zc se prepleta s poezijo in glas- crikaže sodobne probleme, ka- m^irn^v rP«aJnfr f6!3" b0> Torej tri'je elementi' ki Jih kor bi bili že kdo ve koliko let lT%el^rUom%Tn; rfdk<> «««-»o v dmmston novo obdobje. In uvodni okvmru. Poezija nastopa v že akord vanj — YERMA. de- znani obliki, nadvse moderna, lo španskega pesnika in nnin, AricrinoinfVi t« ,,._.iiv, dramaturga Federica Gar- pOl™l ongmalmh in u^pehh cia Lorce, je izzvenel res v metafor in drugih pesniških neki novi atmosferi. v no- izrazinih sreds-tev. marsikje sim- vem duhu, k,i terja od igralca velikjh naporov, da .. _ se lahko približa gledalcu, surreatezem. Tak }e nekak zu- da ga res prepriča 0 tem, nanji vtls pesmi. stari, obenem pa ne opusti vtisa in celo hoče prepričati, da je problem še tu. da vpije in kriči. In prav v Yermi, ki pomeni vrh Lorcovega dramskega u- vem duhu ki tpria ort u i- • t \ ¦. . v ---- stvarjanja, ge te pesnikove vx- i^r. vPiVt^v, n.S, 2f bohzirana ah celo dvignjena v line odMm kažej^ Prizor.jišče Yerm« je kot v Nasprotn^^r'Se z notranjim ^6*1 n-iefovih ,dra^h priljub. za kar se bori, kar brani. K temu je velLk delež pr.ispe- pT>pjvi/1on. - v-., ^^^Kjjf' va]a z'el° »vojska dramatika ve- lom pesmd, prizadeva, da bi se Lr!d_^!n° l6.?,11^..^ .^0 Ukega Spanca Garcie Lorce, na- fiimboij približal preprosti ljud. delom, irekli bi, bistvenim de- predavanja predvsein »infor- šega pravzaprav starega znanca ski pesmi. Moderno - civili- ljena rodna pokrajina Andalu-zija. Jasno je, da tudi tu ni mo-gei zatajiti svojega močnega nagnjenja do Ljudstva, saj ie \z njega izhajal in tam črpal snov za svojo umetnost. Dobro je LJJ™^S^f+ -^ , dr3m Dom Bern»rde Albe an ment povezuje s tem v novo "a TJ" "~^- — j* do SovorUa Zlast: tujcem, kd » gvatbe krvi). Res svojskj je v celoto. Ce torei oblCvno Lor- ^01*31 poz'natl ra7mere *» vasi- dtiiS sSik^ SatnsS Sn^" gradnji SV°jih ^ in ^av za' cove drame nemoremo nriznati odTlose med «udmi- njihovo ne- mSarSzDravliatfoXareh" "* t6ga nas Vedn° P°stav1^ za dram0- Pa »• <^rtxgi itrani KSnkSln —?' pred vPrašanJe: a-li so njegove njen vsebinski motiv, njena ži- ki moraj-o bu-ti znane nasjmstu. dra.me zares drame, kot dela s dfentom ze v .prvem letmku. Na sv0jimi zakonitos.taii in zahte- __va ^_, ^ ac ^^« , . , semmar pai so prMpeh jugoslo- vaTni So in obenem niso_ pred_ ^ « ^ mo \ » mentmh ljudi. a na žalost bre, vansfci studentje vi^j^h letm- vSem nas tu mot stilna not. b sodohri, obravnavati S©c Per^P^ive; vse preveč Ilh še va problemati'-čnost, aktualnost razodeva pisca, ki se predobro razdružljiivo navezanost na zem-ljo, njihove trdne tradicionakie ziakone morale. Kajti to je Spa~ nija, dežela veselih, tempera- kov in celo nekaj mladih sjrednješolsikih profesorjev. Ti s tako zamišljeniand predavanjii ne bi bilti zadiavoljni, Kljub vsemiu je seminar le uspošno pričel z delom. Najprej smo poskišali referat z naslovom: Nekaj iz zgodovine jugoslovansike sJavisitilke. Terou Prvi romtm Viktorja Konjarja Vrni se, življenje veže.io okovi slarega, v dmgih deželah že preživelega. Problem Yeirme, žene, ki bi na vsak način rada dobila otro-ka (toda le z možem), da bj ga negovala. da ne bi bila več tak0 samia v hiši, je simbolično vze-to problem vse Spanije oziroma Prvenec Viktorja Konjaj-ja Se deset strani pred koncarnje njenega roda, ki bi hotel zadi. je sledilo razpravljanje o za- je zgodba iiz leta 1945, iz prvih njegov položaj precej brezup- hati, se svobodno razširiti. Yer- četMlh siribsikeiga realizma in o mesecev po vojni: paortizan Pe- no siv, spomin na medvojne ma — simbol vitalnosti, želje po Miilovanu Glišiou. Obe preda- ter Slavec, pred vojno učitedi, strahote se mu vsiljuje spet dajanju novega življenja in vanji ste bilii res bolj »infarma- se poslkuša znagti sredd miiru, in spet z nenavadno silovitost- njen mož Juan — simbol neče. tivnega značaja«. Prvo bi celo ki ga je jpre&enetil: ta parti- jo;potem pa sireča svojo pred- s* zavirajočega, starmskega — labko imenovadi »branje bitoii- zansJci oficir je namreč raz;bo- vojno siimpatijo in sonce spet nam predstavljata Spani.io in ografije«, zakaj predavatelj je lela in raihla natura, sorodniik zasije in »živeti vendarle ne bo po-ložai v njej sami. In če se vztrajno naštevaL^dala J. Ko- sentimentalniih mladeničev iz tako strašno«. Kolikofr smo tu- drama konča traglčno (Yerma pitarja in V. Jagiica, ni pa niti predromantiike in njiihovega, di z opdsano idejno kompoziciijo zadavi svojega moža), si la'hko poskujšal orisiati bistvenih zna- mlajšega potoms*va, najiljubše in s poštaplkom, da se o duišev- ražlagiamo to, ^oj'""sliWiBolil8ii'o"* čiinoisti njihovega de:La. mu je mediitiiranje, ka:ko bi mo- r.em dogajanju iiziključno medil- vzeto. kot do.godek. ki se bc Bolj zanimivo in smotrno je ral živeti in kaiko ni aposoben ticra na junakova usta, nezado- moral nekoč tudi v sončni Spa- bilo predavanje o pomenu ma- živeti; ne vem, če je čiato ute- voljni, s koncem, kaikržen je, nij; zgoditi, k,i bo porušil stare kedonstke-ga jezilka in književ- meljeno zašel v ta naš svet, ki se iz vsega srca strinjamo. Sko- principe. S tem je Lorca jasnn nosti v skuipnosti jugosdovan- paČ ne čaka, da bo kdo vse do da, da so proaior, čas in zgodba ižpovedal (kot že vetikrat pre.i) skih naro'dov. Avtor predavanja kraja premislil in potem lepe- maice poreveč standardni, malce svoj« preprrčanje, čeprav sa je med dtrugim govoriil tudi o ga dne presenet.il svet in sebe premalo novi, še neznani; mor- ura-dno n,i prišteval k nobeni prvih maikedonskiih prevodihiz z izjavo, da ga ti problemi ne- da bi bilo bolje, ko bi bil kar politični smeri. slovenščine in o popailarnosti nadoma sploh ne stiskado več. preceišen del teksta, ki z ne- uprizarjanie Loroovlh del je funkci-onatoim opisom stvar m sleherno gledali§če trd oreh. samo zavlačure, odpadel. Tako Lorca> kot svojstven DOet -in je namreč ostalo na kupestva- drama,tik Obenem, zahteva od n, ki prav nič ne govore o režiserja in siehernega igralca Konjarjevi nedvomni obldlko- v4estranskega umetnika. Reži- valni sposobnosti, res zaneslji- ser ^ ^^ znajti in ge pre,d. va pricevanja o njej pa so se vsem zavedaiti .enakovrednosti me-d to mnozico kar preveč po- vseh eiementov ki sestavljajo razgubila. Toda ali bi se mo. Lorcovo dram,o; Od igralca pa glo romanopiecu ob prveim ro- ho6e> da obvi.ada poieg igranja manu pripetiti kaj bodj narav- tudi petje in ples _ tor2i sin.. neLa9 tetičnega igralca, katerih pa jc- Seveda je zanj neke vrste zelo maio aii pa jih. sploh ni. K handlicap, da je iašel v zbirki, ijubijatiski uprizoritvi moramo kl nosi naslov FENIKS: težko ta:koj dodati, da ]e ena prvih, je nernreč od kogarkoli zahte- 6e ne ^^ prva.^kjer so dram- vati, da bi ie ob prvem posku- ski i,graici ostali sami, brez, so_ su vzletel, letenja se je tireba delovanja baletnih plesalcev in učiti postopoma, da ne bo ne- sc se tudi v pevskem delu pre- sreče. Ne pričakujrno preveč, cei Osamosvoj,ili (odštejmo s-o_ pa ne bomo razočarani: knjiga delovanje folklorne skupine je. da tako rečem, avlorj.ev va- France MairoLt in pevke. Njihov jenski iizpit, obenem pa se po pozitivni delež pri uprizoTiitvi svo'je zanimivo vkljuSuje v pa- vsekakor ni majhen) in s tem noram-o zmogljdivosti naiše mla- Prizor iz komedije Kar hočete de proze. mk (Nadaljevanje na naslednji str., Še nekaj navodil prof. Vide Juvanove in lik Olivijinega norca (Stan-ko Potisk) bo zaživel pred gledald ter sku-šal dajati komediji ži-vahen in poln tempo. Skupaj s tovariši, bur-keži, bo treba dajati komediji osnovni ton in ritem, ki bo razgalU drobne človeške slabo-sti in nečimurnosti. Megleni novembrski večer v Ljubljani, ko si človek zaželi topline in nekaj razve-drvla. Intimnost, ki jo vzbuja gledališka dvorana in d-uhovita žlvljenjska igrvvost Shaike-spearove komedije Kar hočete. 5. novembra so slušatelji sedmega semestra dramstke igre na Ijubljanski AIU pad vodstvom predavateljice Vide Juva/nQve in režiserja — slušatelja AIU Stanka Potočnvka pripravili gledaicem tak prijeten in sproščen večer. Za letošnjo javno predstavo so slušatelji AIU izbrali Shakespearovo duhovito kome-dijo, ki se hvbdomušno posmehuje vsemu nenaravnemu in prisiljenemu v življenju in včasih poetično, včasih z razposajeno širino poje spev rrdadosti, priistnosti in vedrini. Mlad>i igralci so znali vnesti v komedvjo dovolj mladostne svežine, spraščenosti vn Vfubezrd do odra. Talco so nam pripravili res lepo in neprisiljeno padajanje sočnega Shakespearo. vega verza, ki je znal tako polno zajemati iz radosti in tragedij žvvljenja. v izvedhi študentov AIU hirični del komedije in njena Ijubezenska fabula se je odvijala med grofico Olivlfo (Irena Prosenova), Orsinom (Boris Juh), Sebastijanom (Ali Raner) in njegovo sestroViolo (Marvja Benkova). V vidnejših vlogah sta nastoplla še Božo Vovk in Branko Ivanc. Gonilna sila mladostne širine in objestnosti v komediji je bila skupina: stari, ioda v srcu mladi burkež vitez Tobvja Rig (Alojz Milič), Marija, Olivijina hišna (Lenka Feren-čakova), vitez Andrej Bledica (Anton Petje), Olivijin norec (Stanko Potisk) ter njihovo nasprotje okoreli in domišljavi Olivijin dvornik Malvolio (Tane Slodnjak). Parnik, ki je plul iz Odese v Krim, se je ponoči ustavil v Jevpatoriji. Na parniku in okrog njega je nastal pravi pekel. Grmeli so ladijski žerjavi, divje so kričali tisti, ki so sprejemali to-vor, in tisti, ki so ga spodaj podajali iz ogromne tovorne ladji. Gomila vzhodnja-kov se je med pretepom prerivala po mo-stu, kakor da bi prehajala v napad in se v nerazumljivi zmešnjavi in naglici s svo-jimi stvarmi pomikala naprej. Električna žarnica, ki je visela nad viostom, je moč-no osvetljevala gosto in neurejeno vrsto umazanih fesov in turbanov iz velblodje dlake in izbuljene oči ter skrčena ramena, fci so se prerivala naprej, in roke, ki so krčevito grabile za ograjo. Spodaj, na zadnjih stopnicah mosta, ki so jih od časa do časa oblivali valovi, je bilo slišati kri-ke in prepir. Pretepali so se in kričali, padali in ponovno vstajali. Udarjala so vesla, čolni polni Ijudi so zadevali drug ob drugega; visoko so se dvigali valovi in se spet spuščali, da bi se izgubili pod boki parnika. Trup parnika, ki je bil po-doben delfinu, se je elastično, kakor po gumiju, valjal z ene strani na drugo... Končno se je hrup pomiril. Gospod pokončne hoje in ravnih ramen se je med zadnjimi povzpel na palubo. Poleg kabine prvega razreda je izročil svojo vozovnico in kovček lakaju in, ko je Utvedel, da ni več prostora, se je napotil na krmo. Tu je bilo temno, nekoliko plat-nenih ležalnih stolov in samo v enem od njih je bilo slutiti človeško figuro, pokrito z deko. Novi potnik si je izbral ležalnik nekoliko korakov od njega. Ležalnik je bll nizek in ko se je vsedel, se je platno nategnilo, lako da je bilo prijetno in udobno sedeti v njem. Parnik se je dvigal in spuščal, tok ga je počasi nosil in obra-čpl. Pihal je mehak veter poletne južne noči in dišalo je po morju. Poletna noč, prosta in mirna, s čistim nebom, in majh-nimi, skromnimi zvezdami, je dajala mehko in prozorno temo. Daljnji ognji so bili bledi in ker je bilo pozno, se je zdelo, da so zaspani. Na parniku se je kmalu vse umirilo, zaslišala so se povelja in zaropo-tald je sidrna vrv... Potem je zadrhtela krma in zašumela zaradi propelerjev in vode. Nizko posejane luči na obali so za-plule nazaj. Guganje je prenehalo ... Oba potnika sta bila v svojih ležalnikih tako negibna, da bi lahko pomislili, da spita. Toda ne, oba sta pozorno opazovala drug drugega skozi mrak. In končno je prvi, tisti, ki je imel nog.e pokrite z deko, enostavno in mirno vprašal: — Se tudi vi peljete na Krim? — In drugi, z ravnimi rameni, je brez na-glice in v mirnem tonu odgovoril: — Da, na Krim in še dalje. Nekaj časa se bom zadržal v Alupki in potem odšel v Gagri. — — Takoj sem vas prepoznal, — je dejal prvi. .— Zelo čudno in nepričakovano sreča-nje. — — Prav zares. — — Pravzaprav vas nisem takoj spoznal, bilo je bolj kakor tajni občutek, da se bo-ste, ne vem zakaj, tukaj pojavili, tako da se mi ni bilo treba truditi. — — Prav enak občutek sem imel jaz. — — Da? Zelo čudno. Kako morejo potem reči, da v življenju ni tudi takih trenut-kov — no, nenavadnih, če lahko tako re-čem! Zivljenje morda tudi ni tdko prepro-sto, kot se zdi. — — Morda. Lahko pa je tudi kaj drugega: ta trenutek sva si oba samo predstavljala občutke najivega dozdevnega srečanja. — — Lahko, da je tako. Da, zelo verjetno. Se ndjverjetneje je tako. — — No, vidite. Mi modrujemo, Hvljenje pa je morda zelo enostavno. Življenje je preprosto podobno tistemu prerivanju, ki ste ga maloprej videli na mostu. Kam se je tem budalom tako mudilo, ko so hodili drug po drugemu? — Sogovornika sta malo utihnila. Potem sta spet spregovorila. — Koliko časa ste nisva videla? Tri-indvajset let? — je vprašal prvi potnik, tisti, ki je ležal pod deko. — Do, skoraj toliko — je odvrnil drugi. — Jeseni bo točno triindvajset let. Midva lahko to zelo enostavno izračunava. Sko-raj četrt stoletja. — — Precej časa je to. Celo življenje. Hočem namreč reči, da sta najini življenji skoraj že končani. — — Da, da. In kaj potem? Ali naju je strah, da sta končani? — — Hm. Seveda! Skoraj ne. Vse to je lai, ko sami sebi govorimo, da nas je strah oziroma ko se skušamo strašiti, da je naiSe življenje končano in da bomo mo-rali čez nekaj deset let leči v grob. Toda pomislite samo: v grob. To ni šala. — — Popolnoma resnično. Rekel bom še več. Gotovo veste, da sem, kakor se temu pravi, znan v svstu medicine? — — Kdo tega ne ve! Seveda vem. In to, da se je vaš ponižni sluga tudi proslavil, vam je znano. — — No, razume se. Lahko rečem, da sem vaš občudovalec. — — Da, da, dve znameniti osebnosti. No, in kaj ste hoteli reči. — — To, da kljub svoji slavi oziroma ne-kemu znanju, ne bogve kako velikemu, vendar dovolj temeljitemu, vem skoraj popolnoma sigurno, da ne bom živel več deset let, temveč samo še nekaj mesecev. Največ leto dni. Jaz sam in moji kolegi tmo ugotovili, da sem na smrt bolan. In, bodite prepričani, živim, kot da se ni ni-česar zgodilo. Samo sarkastično se posme-hujem: poglejte ga, hotel je več ve.de.tx kot vsi drugi o vzrokih smrti, da bi bil zaradi tega slaven in da bi lepo živel. In to je tudi dosegel, čudovito je ugotovil svojo lastno smrt. Sicer bi me imeli za bedaka in me varali — kaj pa mislite, še dolgo bomo živeli! — Kako pa moreš sedaj varati, samemu sebi lagati? Neumno in neprijetno. Tako neprijetno, da celo kole-gi pretiravajo v iskrenosti, ki je pomešana z laskanjem in prilizovanjem: tako je, spo-štovani kolega, z vami ne morerho biti zviti. Finita la comedia! — — Govorite to resno? — je vprašal prvi. — Popolnoma resno, — je odvrnil dru-gi, — in veste kaj je poglavitno? Nekak-šen Kaj je umrljiv, ergo — tudi jaz bom umrl, toda kdaj se bo to zg.odilo. Toda tu je, na žalost, popolnoma druga stvar: ne nekoč, temveč v letu dni. Toda ali je to mnogo časa, leto dni? Naslednje leto se boste vi ravno tako vozili po plavem mor-ju, moje plemenite kosti pa bodo ležale v Novodevičjem v Moskvi. Kaj torej? To, da skoraj ničesar ne občutim, kadar po-mislim na to. In kar je najhujše od vsega, fte zaradi nekega mojega poguma, ki ga v meni vidijo študentje, ko jim. opisujem svojo bolezen in njen razvoj kot nekaj zanimivega s kliničnega stališča, temveč enostavno tako, zaradi neke idiotske Generacija pred vrati brezčutncsti. Ničesar ne čutijo tudi vsi tisti, ki so okrog mene, ki vedo za mojo usodno skrivnost. Na primer vi — ali se bojite zame? — — Bojim za Vas? Ne, priznam — v bi-stvu prav nič. — — In, gotovo se vam prav nič ne smi-lim? — — Ne, ne smilite se mi. In vi, mislim, da ne verjamete v tiste blažene kraje, kjer ni »ni pečali ni vozdihovanja«, tem-več samo »rajskaja botfca«? — In kakšno delo imava lahko mi-dva... — In spet sta oba obmolknila. Potem sta si prižgala cigarete. — In še nekaj, — je dejal prvi, ki je. ležal pod deko, — midva se niti malo ne pretvarjava in ne postavljava drug pred drugim, niti pred namišljenimi poslušalci. Pogovarjava se popolnoma enostavno, brez kakega posebnega ali namernega ci-nizma, brez najmanjše samohvale, v kateri je vedno nekaj kornpenzacije: prosim, iz-volite pogledati, v kakšnem položaju smo — nihče ni v takem. Pogovarjava se eno-stavno in tudi molčiva brez kake poseb-ne važnosti, brez vsakega stoičnega oma-hovanja. Če govorimo na splošno, ni na zemlji bolj sladostrastne živali kot člo-vek, zvita človeška duši zna iz vsega po-tegniti užitek. V našem slučaju pa niti tega ne vidim. In kar je najzanimivejšt, tej naši, kot ste rekli, idiotski brezčustV9m Kot je življenje nenehno te-koča reka, nenehen razvoj, nenehno prihajanje in odha-janje, je tudi toka li-terarne zgodovine v kas-nejših desetletjih — kljub razrne-roma številnim delom ne kaže dinamičnega razvoja k novi vsebini in novim obli- kam. Ce se formalno dognana epika še ni prikapala k tistim snovem, ki bi jih bilo mogoče Oo družbenem procesu, katcrš- nega doživljamo, imenovati sodobne v tolikšni meri, da bi bile tudi aktualne in bi vimet- niški poseg vanje pomenil kul- turno-zgodovinsiko dejainje; če se dela> katerih domena je bil narodnoosvobodilni boj, le z redkimi izjemami niso povzpe- la nad dokumentarno spomin- sko povest; če je formalno modemizirana proza zašla v neustvarjalno ulico kapiranja tujih vzorov brez lastnega do- življanja našega časa; in če je naposled poezija ostajala na ravni irnpresionizma na eni ozi- roma ekspresionizma na drugi strani ter le ponekod rodila no- ve sadove — vidimo, da je del, ki naj bi pomenila mejne kamne v razvoju k novim do- sežkom slovenskega oziroma jugoslovanskega slovstva, le malo. Malo in premalo, da bi bilo mogoče govoriti o kanti- nuiranosti in o kdo ve kako po- membni in polnokrvni ustvar- jalnosti obdobja, ki nas loči od vojne v zgodovinsketn ozi- roma od socialnega realizma v literarno - zgodovinskem po- gledu. 'Če oeenjujemo uimetni&ko ustvarjalno moč nekega obdobja po medsebojni sikladnosti umetni-žkih stvaritev in po njihovi usmerjenosti v enoten tok, kj jo določa predivsem odnos ustvar-Jalcev do življenja, globina nji-bovega doživljanja časa in družbe, aktualnost njihovega posega v du-hovno struikturo t&ga določenega o-bdotoja. v katerem delujejo, po-vojna slovenska — in enako tudi celotna jugc-slovanska iknjiževna tvomost posledmjih dveh desetle-tij nj dala pomemfbnih sadov, ni opravičila tistega, kar naj bi dalo veliko število piscev in knjig. ki so jih izdali. Tosamezne stva-ritve, ki so se vzpele nad raven, so zaslovele prej zaradi svoje formalne kakovosti kot zaradi de-jansikesa posega v čas in njegovo bit. Slo je samo za ka.kovostni prodor tega ali onega pisca, ne pa za prodor m dejavno-st določene smeri .foetf-feeJKVJ 'Sprodnfcs :;'ustva-f-« jalcev, .ki bi Kkfati s formalno svežino in življenjsko prizadeto analizo posegli v persipeiktivo časa, sipregovorili o frloveku, ki je v vsej svoji vsesitranskosti doživel velikans.ki družbeni premiik. in ga osveščali, Zel-o red.ki, posamezni dcsezki ne morejo govoriti v prid raznolikemu. notranje neorganizi- rsnemu jn nevsiklajenerrm ustvar- janju celotnega obdobja, zlasti še, če sso ,1e izkazalo, da — vsaj med epskimi tcikstj — ni bilo nobenega, k; bi. čeprav pisateljsiko simpati- čen m zrel, posegel v družbenl proces s tolikšno silo. da bl bilo mogoče govoritl o literarno-zgc- dovinskem mejniku, ki bo kot tak, kct zrelo diuhovno zrcalo ča- sa, ostal zapisan v analih; poezijs 'ie sicer doživela določene pretrese in premike, ob katerih se ie pre- obllkovala, vendar v večinl prime- rov 'bolj v formalnem kot v vse- binskeim ozfru;. tudi naša poezi.ia po celotnem vtisu, ki ga dela. ni suveren odeev časa, temveč le bolj sub.iekitivni poskus pesnikov, spregovorit; o svojem čnstvenem odmosu do sodobnega sveta — bolj poskus kot dosež&k (da znova po- udartmo izjeme!). Zal ipa je ta od- nos prj naših usitvarjalcih navad- no družbeno in človeško premalo širok in tehten, da bi niihovo ustvarjanje raslo Se \z neikih dru- gih pobud. kot &o otrtično jn ču- stveno doživljanje sveta in ob njlju le splošno poznavanje časa, ne pa sociologkih in doihovnih premen. Ce s.o filoz-of&ke osnove sodobne književnosti dandanaSnji v medse-bojnem nasiprotju med idejnim nihilizmom. ki oznaftu.ie inšenje starih vrednot, t«r u&tvar.ialnim iskan.iem sociali9ti6nega huma-nizma. oipažamo, da pri nas — pri ustvsrjalcih, k.ier gre za umetni-Sko potenco in ne le za obrtniško cipisovanje — nihilizem v odnosu do sveta še prevladiuje. Pojma, ki ga termin označuje, eeveda ne gre poirhovati oztoo in banalno: ni miSljen z njim anarhi6ni odnos do življenja m njegovih norm, pač pa progresivna težnja, kj ie na stopnji, ko oaiklanja staro v ime-nu novega, čsiprav n6v?ga še. ni podoživela. To novo je prisdfco le bol.j kot slutnja. V našem kffjr-ževnem ustvarjanju posie-Jnjih let — koder je seveda aktua.no in Ži-yo — Je očitno doživljanj-e ustvar-jalcev, ki s-o se kot izpfcvecicvalci svojega časa dokopali do spozn»-nja. da proces časa naspioh in družbenega progresa posebej od-vrača stare forme ali vsaj neka-tere izmed njih, da bi jjh nado-mestile nove, niso ts še ujeli člo-vefka, ki bi bil ta proces v celoti doživel in namesto odvrženega osvojil nove člove^ke in družbene kvalitete. Zdi se, da bi bilo to v mi-nulem obdobju od ustvarjal-cev tudi težko pričakovati. Bi-lo bi zelo krivično zanje, ko bi jim kdo očital, da kot prist-ni izpovedovalci svojega od-nosa do družbenega dogajanja v njegovem procesu in kot razčlenjevalci novega v času-ki ga doživljajo, niso zajeli ce-lote in upodobili »novega« člo-veka kot rezultat revolucije v družbenih odnosih. Sodobni družbeni proces je prekinil z marsičem starim, prekinil je z mnogimi umetno V2?drževa-nimi vrednotami, predvsem pa s tistim bistvenim izkarišče-valnim odnosom človeka do človeka, karakterističnim za katerokoli nesocialistično ure-jeno družbeno formacljo, v imenu novih vrednot in hu-manisti^čne perspektive. Knji-ževnemu ustvarjalcu sta bili NOVICE Z DELAVSKEGA ODRA V LJUBLJANI Oktobra se je zbralo v gatde-robah Delavskega doma v Ljub-ljani 30 pedagogov in režiser-jev, ki vodijo šolske igralske skuping oziroma predavajo o gledališču na učiteljiSčih. Obra-vnavali s0 trenutne probleme mladinskih gledališč v Sloveniji in poslušali pr«davanja o re-pertoarju otroških gledališč, o estetski vzgoji otroka, o prak-tičnem delu z mladino na odru Pa še o odrskem jeziku in insce-naciji mladinskih predstav. Se-minar je razkril nujne potrebe po novih igrah ^a mladino in po kvalitetnih predstavah za otroke; razveseljivo razumeva-nje za te probleme je pokazala Drama SNG v Ljubljani, kjer pripravljajo posebne mladinske dramske večere, Jn založba Mla-dinska knjiga, ki bo v prihod-njem letu izdala zbirko tekstov za šolske proslave in akademije. Prve dni novembrfi so^ pri De-lavskem odru v Ljubljan! za- ključili prvi letošnji tečaj za re-citacije. Udeleženci, ki so bili zvečina gojenci ljubljanskih gimnazij in strokovnih Sol. so naštudirali pod vodstvom dram-skih igralcev Andreja Kurenta in Mare Cernetove yečer ljube-zenske pesmi povojnih sloven-skih avtorjev. Mladi izvajalci so bili prijetno presenečeni, ker so se zaključne produkcije ude-ležili tudi pesniki Mila Kači-čeva, Janez Menart, Ivo Minat-ti in Tone Pavček ln po kon6a-nem programu v prisrčnem po-menku izmenjali z njimi misli o sodobni poeziji in recitiranju. D T. s tem dani idejna pobuda Jn orientacija, ob katerih je rao-gel razmišljati in estelsko do-življati svet na nekih novih osnovah, ni pa mogel prehteti časa z golo, v življenju še ne-uveljavljeno perspektivo. Lah-ko se je notranje popolnoma živo in iskreno apredelil za idejni nihilizem in rušenje starih vrednot, opisoval v umetniških simbolrh, ki so ujeli njegovo življenjsfko do-življanje. O'bdobje, ki je zanj značilno naglo rušenje najbolj očitnih vrednot umirajočega sveta, čeravno se v njem že polagajo temelji novim med-človeškim odnosom, pomeni prvi del revolucionarnega pro-cesa; obdobje, v katerem bo graditev novega v ospredju kot primarna, čeprav bo tre-ba še marsikaj podirati k\ boj zoper ostanke starega ne bo lahek- daživljamo šele zdaj in z nobend socioioško perspekti-vo ni mogoče natančno in do-ločno opredeliti njegovega trajanja ter označiti vsega, kar se bo v njem še zgodilo. Družbeno življenje nujno sle-di zakonitosti procesa in smer njegovega razvoja se nam jas-no kaže pred očmi, posamez-nosti v tem razvoju pa vna-prej ni mogoče določati; pre-rokovanja za bodočnast so se že mnogakrat izkazala za uto-pijo, kajti ni jim uspelo od-kriti vnaprej vseh slučajnih pojavov, ki so proces usmer-jali v nekoliko spremenjenem kotu, vseh novih odkritij, kriz, pospe^kov in okoliščin, ki pri-hajajo življenjsko spontano in jih ni mogoče planirati. KnjiŽevna ustvarjalnost se sicer lahko predaja utapi^nim prerakovanjem, a njena do-mena to ni. Resna, življenjsko polna umetnost besede, torej tista književnost, ki je osred-nja in ob kateri so vse ostale zvrsti stranskega pomena, skuša predvsem ob nepopačeni podotoi odmosov v svojem času označiti idejno vzdušje in živ-ljenjsko stopnjo družbenega procesa. Umetnikovo delo se ceni tem više> kolikor bolj dognano, giloboiko in iskreno zna iz,povedati svpj čas. Odvis-no pa je seveda tudi od idej-nega in življenjskega boga-stva časovnega obdobja same- ga, aii bo mogel umetnik ustvarjati celovito indokonč-no sprcščeno. Vsak čas umet-niku ne nudi teh možnosti. To se je izkazalo prav v minnlih petnajstih letih pri nas: raz-vojni proces še ni dokončan in se torej ne odpira celovito pred ustvarjalčevim pogledom. Novega človeka še ni, so le zasnutki sistema, v katerem naj bi se oplajal, so le slutnje in ideali, ki pa se od življenj-ske resničnosti še v mnogočem razhajajo. Umetnik upodablja, kar doživlja, in svojemu do-življanju ne more delati sile z ideali, ki niso življenjsko pre-izkušeni. Ustvarjalnost, ki bi se posvečala modeliranju ideal-nih likov, je lahko izrazito plehka, zlagana in neživljenj-ska. Velik del takega upo-dabljanja »herojev bodočnosti« je takoj ob nastanku obsojen na žalostno smrt, kar zgovor-no dakazujejo pojavi v sov-jetski umetnosti. Upodabljanje herojev v času, ki ni navduše-no za heroje> je kakor uvaja-nje utopičnega bega iz stvar-nosti v. družbi, ki je kot celo-ta preveč živo angažirana v živijenju, da bi se mogla obra-čati drugam. j. t. (Nadaljevanje prihodnjiČ) M. Mascherini: Ritmi Koncert del starih slovenskih avtorjev Letošnjo koncertno sezono je poleg koncerta Co-legium musicum začel orkester RTV Ljubljana s koncertom del starih slovenskih avtorjev. Ta je bll toliko bolj dobrodošel, ker je z redkimi izjemami ravno stara glasbena umetnost Slovencev na kon-certnsm podroSju, posebno simfonlčnem, nepoznana. Slikarski milje v razstavni dvorani Narodne galerije s stilnimi kostumi pevcev naj bi vzbudil v gledalcih in poslušalcih vtis klasicistične umetnostne dobe in začetkov romantike, dobe, iz katere so bila predva-jana dela. GARCIA LORCA: YLRM\ (Nadaljevanje s prejšnje stranl) naredili prvi pogumni korak k totalitarnemu teatru. Kakor je pevski del resnično uspel in nas večkrat celo presenetil (končno tudi vai ljudje na sve-tu. ki pač pojejo in imajo ve_ selje do petja, nirmajo lepih glasov), nais ni razgibai in za-dovoljil ples v bakanalu. Tu se je jasno pokazalo, da volja in pridnosit pri vajah še ni vse. Vendar pa nas ogTomen trud in pr,izad«vnoist nastopajočih pre_ pričuje, da lahko v prihodnosti pričakujemo lep napredek v tej smeri, Režiser in scenalor obenem ing. Viktor Molka se je že dru-gič srečal z Lorcovim delom in gotovo je biLa Yerma težja od Svatbe krvi, kajti povezati vse te elemente v novo pod&bo, da bo zvenela enoglasno, ni lahkd naloga. Rečemo naj. da je v tem uspel, da rei? vpliva proza, pesem in glasba na gledalca kqt celota, da oblikovne razbltosti drame sploh ni občutiti. Vodopdvčeva glasba- nas le delno presen&ča in tudi ni ve-dno opravila svoje naloge. Glas-ba je v Lorcovih dra-mah važ_ no sredstvo in ni samo navadna scenska glasba ali navaden glasbeni vložek; njena naloga je, dia se zllva L tekstom in ga ožlvi. Ne moremo se otresti vti-sa, da je tu Vodopivee skr6nil nekam v »šlager*tvo«. Med, Iigralskimi stvaritvaTni naj omenimo najprej Lojzeta Rozmana kot Juana, ki je zopet dokazal, da je eden najboljših mladih igrakev in ie r«s škoda. da ga tako malokrat vidimo Vlogo trdega, delavnega, togo raclonalnega Juana je zaigral res odlično. Yerma Vike Grilo-r ve ni bila najboliša, morda pre. ve5 afefctiirana, tu in tam gla-sovno prev&č močna. Nekaj po-etičnih inteirmezzov pa je bilo zares lepih. tako tudi zelo im-presivna Yermina pesem o otroku. Prevod Janka Modra ie ma ae niso dovolj trudili, da bi svojo nalogo v redu izvršili. V bodoče bi naša organizacija po-trebovala močno zaslombo pri odgovornih forumih, tako da vprašanje telovadnice za štu-dcnte ne bi bilo tako pereče. kot je bilo letos. Glavna novost, od katere pa si veliko obetamo, bodo ligaška tekmovanja in to za študente, ^i niso člapi JpQ.r!tQJb djruštey. "Nove bodo tudi nekatere Šport-ne zvrsti, za katere menimo, da se bodo študentje ogreli. To so predvsem mali nogomet, ki je bil mocno priljubljen med bri-gadirji, spomladanski kros in planinski orientacijski poliod. Na sestanku so se navzoči do-menili za plenurn ZSSO, ki naj bi sc ga udeležili vsi športni deiavci s fakultet. Ta plenum naj bi bil v mesecu decembru, nepcsredno pred začetkom liga-gkih tekmovanj, tako da bodo vsi natančneje seznanjeni s svo-jimi naiogami pri organizaciji teh tekmovanj. Sestavili so še glavne točke predlogov za sestanck Zveze študentovskih športnih organi-zacij Ju&oslavije, ki bo v krat-kem v Beogradu, posebno glede medunivei«itetnih tehmovanj, ki do sedaj niso potekala tako, kot bi želeli. Zveza SSO ljub-ljanske univerzie l>o prediagala' postavitev imeduniverzitetnega prvenstva v smučanju v kole. dar ZSŠOJ. Naši preds;tavniki pa se bodo dotaknili boleče toč-ke — vodstvo naših študentoV na igrah v Torlnu. sem se celo v republiško mla-dinsko reprezentanco. Sedaj pa se največ ukvarjam s tro-skokom, ko pa bodo spet mož-nosti, se bom spet posvetil streljanju. Na združenju sem športni referent in predsednik strelske sekcije. Sem tudi član strelsrkega odbora univerze. ZA KATEKE SPORTNE PANOGE SE NAJBOLJ OGREVAJO TVOJI KOLE-GI? KAKSNE USPEHE SO DOSEGLI V PRSIEKLEM LETU? Na našem oddelku so bili v lanskem letu najbolj aktivni strelci. ki so dosegli tudi naj-boljše uspehe. Poleg njih so se dobro odrezali atleti. Igre z žogo pa so med šbudenti na splošno priljubljene in so se pri njih uspešno uveljavili tev je povzročila precej nego-govanja med našimi strelci in škodljivo vplivala na njihovo nadaljnje delovanje. NA PRVENSTVU V AT-LETIKI JE.KOT JE ZMA-NO, NASTOPILA Z VEC-JIM STEVILOM TEKMO-VALCEV LE EKIPA ELEK-TRO FAKULTETE. MED NJIMI SMO OPAZILI TU-DI NEKAJ KOLEGOV, KI SO PRVIC URADNO TEK-MOVALI. KAKO SI JIH PRIDOBIL ZA TEKMOVA-NJE? Razveseljivo je dejstvo, da se toliko kolegov zanima za atletiikb. Poleg že aktivnih atletov je na prvenstvu nasto-pilo tudi nekaj talentiranih začetnikov, katere sem po ve-čini sipoznal letos v brigadi, kjer so na tekmovaniih doseg- gadirji. Tudi tu so prednjačili študentje elektro oddelka- saj se jih je od 28 kar 25 uvrstilo v ekipo brigade, ki je nasto-pala na tekmovanjih naselja. Brigada je bila tudi specialno po^hvaljena za uspešno uve-Ijavljanje na športnem pod-ročju. NAJVECJE TE2AVE PRI T\^OJEM DOSEDANJEM DELU? Predvsem pomanjkanje ka-drov, ki bi skrbeli za organi-zacijo študentovskega športne-ga udejstvovanja na fakulteti. Rabili bi tudi več razumeva-nja s strani fakultetne upra-ve. Precej slabe imamo tudi materialne pogoje, saj imamo od vseh športnih rekvizitov le eno zračno puško, ki jo je strelski sekciji dala na razpo-lago strelska družina Olym-pia. in tvoje zelje za bodoCe, delo? Upam, da bo Zvezi študen-tovskih športnih organizacij uspelo končno presikrbeti za študente telovadnico, kjer bi lahko študentje neovirano tek- Strelci na elektrotehniški fakulteti so osvojili prehodni pokal N Ustanovili smo slrelsiko selk- li presenetljive uspehe. 2eli- movali in trenirali. Seveda si želirn pridioibiti Čimveč študen-tov v vrste študentovske šport-ne organizacije pa tudi ugod-no režitev vseh materialnih vprašanj, glede rekvizitov in igrišč. Upam, da bomo v tem letu lahko organizirali čimveč srečanj med fakultetami in da cijo m priibližno trideset kole-gov je redno treniralo. Piri tem pa smo irneli težave s prossto-rom. Najprej smo lahiko treni-rala v en-i izmed predavalnic, kasneje pa nam je fakultetna uprava pnepovedala nadaljnjo uporabo predavalnice, čeprav smo med treningom skrbno pazili in nismo povzročili no-bene škode na inventarju. — Pred samim prvenstvom v streljafiju z zračno puško swio bili primorani trenirati celo na dežju, tako da so kolegi dr-žali dežnike, medtem ko so drugi streljali. Uspehi niso izo-stali, saj smo dosegli prvo in šesto mesto med ekipami. Na tem tekmovanju je naša prva ekipa tudi izboljšala prejšnji najboljši rezultat in to za ce-lih 167 krogov. Na tekmovanju z malokalibrsko puško se za-radi pomanjkanja treninga ni-smo najbolje odrezali, dosegli smo le tretje in šesto mesto. Na prvenstvu univerze v stre-ljanju z vojaško puško snio se ponovno afirmirali in prejeli prehodni pokal za prvo mesto. Najboljši strelci so tekmo-vali tudi v okviru strelske družine Olympije in precej pripomogli k njenim uspehom. Neljubo pa' nas je presenetila odločitev okrajnega strelskega odbora, ki ni upošteval dobrih rezultatov naših strelcev, ki bi tako zaslužili uvrstitev v re-prezentanco Ljubljane zastrel-ski četveroboj med ekipami Ljubljane, Celja, Maribora in Zagreba. Ta krivična odloči- mo, da bi se v bodoče udele-žili tekmovanj predvsem tova-riši, ki še niso včlanjeni v športnih društvih. LETOS POLETI SI SE UDELEZJL DELOVNE AK-CIJE NA AVTOCESTI OD PARACINA DO NISA. BIl. SI SPORTNI RjEFEREiNT I. SDB TONETA TOMSl- ipAoRPr°NEM zivSteSjJ ? organiiacija športnih iger štu- BRrGADI. VELIKO VOLJE TODA MNOGO TEŽAV dentov elektrotehnike Beogra- Naša I. SDB je bila tudi po da, Zagreba in Lj-ulbljane ne bo športni plati r&s dober kolek- padla v vodo. Končno želim, da bi mojim kolegom uspelo obdržati vse tri pokale, ki so tiv. Priredili smo vrsto tekmo-vanj v okviru brigade, katerih so se udeležili domala vsi bri- si jih osvojili v pretekll sezoni. Nogomet je v naši državi, lahko rečemo, športna pcsnoga številka ena, Odločili smo se, da pogle-damo, kako je z nogometom v naši sredi, med študenli. Zato smo obiskali študentovski NK »01ympia«, da malo vec zvemo o življenju in delu študentov-nogometašev Lelos teče peto leto. kar ob.. teden, vendar je tu vprašanje staja NK Olympia na univerzi, časa, saii se na enem trcningu Zanimanje med študenti je bilo za nogomet vedno zeLo velifeo. Lotos n,a pr. ima nogometmi klub okoli 60 članov. Vendar moramo že v začetku poudariti, d» so se morali nogometaši vsa leta bo-riti s težavarnii, kii so bile pred-vsem finančnega znača.ia in le veliki vol.ii in ljubeznii do nogo-meta večine članov se imamo zahvaliti za obstotj tega kliiba. Klub tekmuje že od svojega obstojia v ljutoljanskii nogometni pcdzvezi in to lahko rečemo z nemaj'hnim Uispehom. Dvakrat so osvoj i'li pi kluba, &aj deLa v njej samo en v ZbomiSni dveroiii na univern - Vabljenil član< Tm^gi «, diakrat m Tudl atleti so uspešno nastopali Usstcmtmia skupščina prve osnovne štu-dentske špartne orgcmizacije na elektro-oddellm bo 25. novembra 1959 ob 19. uri skoraj nikoM ne zbero vsi sTku-paj. Vprašanje trenmga in igri-šia bo verjetno v dogledn©m ča-su rešemo, saj bodo že prihodnje leto dobili trenerja din zelo ver-jetno na razpolago pomožno igrišče Odreda, tia.kio za treninge kakor tudi za tekme. Mnogo težav in krivic jim v&čflcrat povzročiljo sodniki, saj so n- pr. nedavno odigrano te-kmo s Sliovanom, kjeir je Zirma-gala Olympia z rezultatom 3 : 2, ve.riSioiiral! s 3:0 v korisi; Slo-vana sa-mo z,ato. ker irije člani Olympiije niso imeli v izikazni-cah žiga podizveze, da .';o plafali članarino. Po našem mnenju lah-ko podzveza klub finančno ka-7tiuje ne pa, da ga oškodujo za zmago. Nedavnd sestanek kluba » pod-predsednikom A§D Olympia tov. Popova6em je dail mnogo koristnih siklepov. Kot smo že omenili, bodo urediM vprašanje treneirtja in igrišča. nadalje bo v prihodnjem letu fornjiirana no-va uprava kluba. Sklemili so tu-di, da bodo to sezono igrali ne-kako le zato, da si priborljo ln obdržijo m&sto nekje v sredin: lestviice, nato pa bi v prihod-nji sezoni bilii eden glavnih kon kurentiov za najvišji naslov ter bi se po možncstd kvalificiral i v višji raz.red tekmovanja. To ije bil le kratek pregled življenja in dela naših nogome-tašev, vendar iz tega lahko iaz~ beremo eno: zamimanje za nogo-met je med štud&nti veliko in med samimi-i nogoimetagi te mno. gv ljudi, ki z veliiko volje pre-magujemo vse težave. Prav ti ljudfie pa nam dajejo upanje, d.a bo. ko se bodo izboljšali mate-ralni in ostali pogoji, izbaljšata p.i se morajo v diogledinem času, krenil noffomet med študeniii po boljšd potd ter da je sedaaji oe-u&i>eh le rezultat tremitne krtee. Naposled se je Zveza študentskih športnih organizacij pnistavua na trdne noge in se tako pri-družila športnim organizacijam ostalih univerzitet-nih središč v državi. Zastavili smo si obširen pro gram in športni delavci pri ZŠŠO smo trdno odločeni, lzpeljati vse točke programa in se odločno boriti proti vkem težavam, ki bodo brez dvoma marsikje nastopile. Program obeta vsem študentom, ki se dosiej še niso aktivno ukvarjali s telesno vzgojo in športom, obilo možnosti, da se posve-tijo športni panogi, za katero se ogrevajo. Pri izvajanju tega programa nam bo osnovno vodilo in na-čelo: pridobiti za športno udejstvovanje v okviru študentovske organizacije čimveč doslej neaktivnih študentov. To bomo dosegli s tem, da na tekmovanjih ne bodo smeli nastopati študentje, ki so že člani športnih društev, ali pa vsaj ne v isti skupini z ostalimi. S terai tekmovanji, ki jih predvideva koledar športnega dela ZŠŠO, pa ne bo izčrpano vse delo naše organizacije. Na treningih v telovadnici, ki si jo bo najela ZŠŠO v bližnji badočnosti, bodo lahko študentje spoznali tudi osnove posameznih športnili panog. Še bolj pa se bo lahko to delo razmahnilo spomladi, ko bodo štu-dentom na razpolago igrišča v novem športnem parku pri muzeju NOB. Pri te.m telesno-vzgojnem delu se bodo lahko posebno izka-zali posamezni klubi osrednjega športnega društva Oljmpia, kjer nameravamo dobiti potrebno število vaditeljev. Pri izpolnjevanju tega obširnega načrta bomo nedvomno potrebovali pomoči predvsera s strani Študentov samih. še posebej pa pomoči športnih delavcev na posameznih fakultetah. Želimo, da športni referenti iz brigad in ostali kolegi, ki so v brigadah precej prispevali k pestremu športnemu življen.ju, ne bi stali ob strani, ampak da bi takoj prijeli za delo in sodelovali pri izpopolnjevanju mnogo obetajočega programa. Upamo, da bomo to prvo sezono, v kateri bo študentovski šport na ljubljanski univerzi stekel po novem tiru, dobro izko-rietili in si nabrali izkušenj za še uspešnejše delo v bodoče. RAZPIS MEDFAKULTETNEGA PRVENSTVA LJUBLJANSKE UNIVERZE V SAHtl 0 Zveza študentovskih Sp/trtnih organizacij razpl-suje prvenstvo ljubljanske nniverze v šahu za moike in ženske ekipe. 0 Prvenstvo bo v mesecu decembru. Kraj in Las tek-movanja, seznam udeležencev in sistera tekmovanja bomr sporočili združenjem, ko bodo zakljnčene prijave. 0 Prvenstvo se bo odigralo po pravilih Sahovske zveze Jugoslavije. Vsaka fakulteta ima pravieo prijaviti eno moško in eno žensko ekipo. Posamezno ekipo sestav-ljajo štirje tekmovalci. 0 Pravico nastopa imajo vsi redni Studentje ljubljan-ske univerze. Prireditelj sl pridržuje pravico pregledati v času t«kmovanja legitimacije oziroma indekse. 0 Za ekipo posameznih fakultet ne smejo nastopati študenti, ki so šahovski mojstri ali mojstrski kandidati. 0 Prireditelj si pridržuje pravico naknadnih spre-tnemb v času med tekmovanji. Zatnude ekip oziroma vsa-ko podobno spremembo je treba pravočasno javiti pri-reditelju. 0 Pritožbe se bodo reševale uro po odigranem sre-čanju. RAZPIS MEDFAKULTETNEGA PRVENSTVA LJUBLJANSKE UNIVERZE V ODBOJKI 0 Zveza študentovskih športnih organizacij razpisuje prvenstvo ljubljanske univerze v odbojki za moške in ženske ekipe. 0 Pričetek prvenstva bo mes«ca decembra. Prven-stvo bo odigrano po sistemu lige. Kraj in čas tekmovanja, žrebanje parov in razpored tekmovanja bomo sporočili zdrnženjem.-^co -bodo tttktSuient pf^jave. 0 Prvenstvo se bo odigralo po pravilib Odbojkašlke zveze Jugoslavije. Vsaka fakulteta ima pravico prijaviiti eno žensko in eno moško ekipo. V času tekmovanja se lahko v ekipi nvenjajo posamezni tekmovalci oziroma tek-movalke. 0 Pravico nastopa imajo vsi redni študentje ljub-Ijanske univerze. Prireditelj si pridržuje pravico pregle-dati v časn ekmovanja legitimacije ozlroma indekse. 0 Za ekipo posameznih fakuitet ne stnejo nastoplti študentje, ki so članl državne reprezeniance ali članl zvezne in republiške odbojkarske lige. ^ Prireditelj si pridržuje pravico naknadnih spre-memb v Sasu m«d tekmovanjem. Zamude ekip oziroma vsako podobno spremembo je treba pravočasno javiti prireditelju. 0 Pritožbe na odigrana srečanja se bodo reševa!« uro po odigranem srečanju. RAZPIS MEDFAKULTETNEGA PRVENSTVA LJUBLJANSKE UNIVERZE V NAMIZNEM TENISU i ii fll jl kiif fflTii MlSllffllil jlljlj' iflB lii idul 0 Zveza študentovskih športnih organizacij razpisuje prvenstvo ljubljanske univerze v namiznem tenis« za mo-ške in ženske ekipe ter za posameznike. ^ Pričetek ligaškega tekmovanja bo meseca januarja 1960. Prvenstvo posameznikov, ki bo odigrano po turnir-skem sistemu, bo prav tako meseca januarja. Kraj in čas tckmovanja, žrebanje parov in podrobnejši razpored bomo sporočili zdrnženjem, ko bodo zaključene prijave. 0 Prv«nstvo se bo odigralo po pravilih Namiznoteni-ške zveze Slovenije in ITTF. Vsaka fakulteta itna pravico prijaviti za ligaško tekmovanje eno moško in eno žensko ekipo. Moško ekipo sestavljajo 3 tekmovalci, žensko pa 2 tekmovalki. Za tekmovanje posameznikov se lahko pri-javl poljubno števjlo tekmovalccv. 0Pravico nastopa imajo vsi redni študentje Ijubljan-ske univerze. Priredit«lj si pridržuje pravico pregledati v času tekmovanja legitimacije oziroma indekse. 0 Za ekipo ppsameznih fakultet ne smejo nastopati študentje, ki so člani državne reprezentance ali člani klu-bov, ki tekmujejo v I. ali II. zvezni namiznoteniški Ugi. L Tekmovanje posameznikov bo v A in B skupini. V A skupini bodo lahko nastopili študentje, ki so reglstri-rani pri namiznoteniških klubih, v B skupini pa neregi-strirani. ^ Prireditelj si pridržuje pravico naknadnih spre-memb v času med tekmovanjem. Zamude ekip oziroma vsako spremembo je treba pravočasno javiti prtreditelju. KOLEDAR TEKMOVANJ ZA PRVENSTVO LJUB- LJANSKE UNIVERZE OECEMBER 1959: Prvenstvo ljubljanske univerze v šahu (brzo-potezni ligaški sistem). Prvenstvo ljubljanske univerze v odbojki (mo-ški in ženske, ligaški sistem). JANUAR 1960: Prvenstvo Ijubljanske univerze v namiznem tenisu (moški in žen-ske, ekipno, ligaški si-stem ter posamezno, moški in ženske v A in B skupini). Prijave za vsa ta tri tekmovanja je treba poslati do 5, decembra 1959 na naslovl Zveio študentskih športnih ocgtmizacij ljubljanske univerze, Poljanska cesta štev. %* NAJKVALITETNEJŠI FILMSKI TEDEN V SEZONI ^^ Koncem oktobra je bil istočasno v Ljubljani in Beogradu mali festival fiJ- Mot11 bi t;stl- K> D' ls^al v mov, ki jih je odkupilo slovensko distnibucijsko podjetje »Vesna-film«. Na spo bo^nosTavno ni°'je°in tudiZ8mar- redu je bilo osem fUmov, sainih izvrstnih dosežkov sedme umetnoati. Edino, kar ^ *LL&%L** An%ellLriF™m mu lahko očitamo je — prevelika enolionost. V osmih dneb je raoral gledalec eioveka zagreje potegne za seboj sprejeti kar pet težkih dram, čeprav bi si nemara želel tudi nekaj filmov zabav- vsega lega^se nasmehne in^smeje1 nejšega karaktra; menda »Vesnk ne bi bilo težko sestaviti pestreišega sporeda, Neve-rjetno, koiiko poezije Ji i _,„ 11 • ,v • • n l- -i r-i ,j- l • ji-v .-l . Tati nasei v tem našem starem Jcer viujucuje njen seznam odkupljemh rumov tudi uekaj odlicnjib westernov ter svetu. s kakšno ijubeznijo pred- kamedij. Navzlic temu pa je ta, za naše razmere malce nenavaden festival, vzbu- ^k^ Sil^Huiiot^^n. SVCt A dtil v obeh središčih izredno zanimanje, ne glede na zvišano vstopnino, za katero K° so sa povabm v Amertko na &ta poskrbeli obe kinematografski podjetji. Pričujoči zapiis karakterizira močna lota«. so° niegova *Gosp° osebna, zlasti pa razpoioženjeka nota. mu prijazni gastitelji dali najmodernejše stanovanje: pokva-ril je napravo za zraCno hlajenje ker je ni znal uporabljati; pokva-ril avtomatični bar, ko si je za-Selel vračega groga, nazadnje pa je moral celo v pižami zbežati na hodnik, ker je v sobi povzročil poplavo ledenomrzle vode, spro- Mlsllm na prvega ter hkratl naj- učenemu gledalcu ne pave dostl, njegovemu ustvarjanju svojstven ?!1 alarmne naprave za požar ter pomembnejšega med predvajani- toda tako je pri Tatiju vedno; pečat. »Moj stric« ni grajen po »zkIjucu naprave proti požaru. Balada o našem času mi filmi, mojstrovino Jacquesa gre za simbol, karšnih pri njem Tatl.1a »Moj strlc«. Naslcrv nepo- nlkdar ne tnanjka in ki daje ustaljenih dramaturških zakonito stih. v njem ni »gros planov«, ni- Ali ni prlzor v kuhinji v naj-novejšem filmu sila podoben tcmu ma naravno. da se v filmu doga-jajo natanko iste stvari kot v življenju. Na koncu »Mojega strica« Hul-lot odide. Steviini kritiki vidijo v tem senco Tatijeve življenjske žalosti. Pa vendarle ni tako. Tati-ju je najvažnejši mali Gferard. Njeno življenje dražja sodelavca, njegov devet-le-tni sinko pa prei2ku*eni — prvi asistent. Ce njemu kakSen prizoT oi všeč, ga Tat> obvezno menja .. .« otroci so edini l.judje. ki jth je treba jemati resno« pravj Jac-que« Tatischeff. Tudi v najnovejšem filmu Je mali Gčrard tusti, zaradl katerega Tati zasmehuje svet, v katcrem mali živi: svet kot Jajce jajcu podobnih hiS, za katere ne veš ali So to stanovanjske hiše ali to-varne. šole ali športne dvorane. Družima poslovnega tloveka ve-likega stila Harpela živi v hiper-moderni vIH, v kateri j« avtoma-tizacija prvo In poslednje. Vse se giblje y togib/, malone mehanič-nih korakih, celo vrt, izumetniieen Ceprav je režiser tega filma ske sredine na melomniri i* &0 "^fJ^f' net dopušCa n°rmal-priznano francosko režisersko stoletja. SLZZgo&a po- ^^^"^nSrS^ff-tme Alexandre Astruc in če- pularna Marija Schell, tako b0^ nazorno prikazaje absurdnost prav je služil za osnovo roman kot smo pri njej navaieni to- *loveSkU» teženj po popoini avto-Guy de Maupassantain nav- rej dobro Vendarle pa ta SRS TsTJ^t ziic najelitnejši zasedbi sodi ta igralka našega gledalca počasi otožen je. Njegov oče ne razume film v srednji del minulega fe- že utruja. Pristnejše igralsko ln nlkdar ne bo popolnama razu- ™n/,a- AMtor ie siT zadr.ž?1 doživetje je nudil Ch™tian SMK &JfPl 5I°2E osnovne Maupassantove misli, Marquant, vendar bolj zaradi een> *adar 6a obiSče njegov maJ- vendar pa že tekst sam ne vse- svoje zunanje poiave kot za- Se .eudaSlkl stric- SreCen je v buje nekih izrednih kvalitet. radi notranjega razpona inter- SKJ, S^^JjižKS^K 1 a/co ostane Jilm izvrstno po- pretacije. Posebna privlačnost siaJše mu Je p«civo iz rok uinaza- sneta in dobro zaigrana drama filma — Pascale Petit ena pr- nega cestne&a prodajalca, kakor iz življenia dnločene meščan- vih kovkurevtk slovite B B S ^sebno naT>mvo stertlizfran tj zvenečih igralskih imen. Na- ^^JV Tatjju se zdi popolno-sprotno . . . """ ... v prazen kader predmestne Cetrtl vstopi navaden pocestni cu-cek, za njim drugi, peti. V divjem jutranjem sprebodu. polni živ-ljenj&ke sile premetavajo posode z odpadki, brskajo po njih. vzdi- Fn1OddfraSJ°na1,rke? S" l^ ž '» ^"p^T'HnlSSU TdhoS; in oddirjajo naprej. Se eden je z Odhod pneea izmpn ndrasiih A l^h^^r^riZ^fnl v^emT^utkTfantek^loJiv.ji ulf,,,'J ira?. j ' PriPada enl nekaJ) kar potisne vstran Hulota, u lif1^ drilJ.ln- Tada očitno dolgo- enega teh odraslih: drugi, njegov boIjSih družin. Toda o«tno — dol- 05e, velik poslovni človek Je po-goča&j se. Ne stika za odpadki in kazal, da Je tudi v njem delček njegov rep je povešen. strička Hullata - utrgal si je mi- To je začetek In konec Tatije- nuto za nedolžno šalo, pri kate-vega filma, polnega satiričnih r; ne bo nič zaslužil, to naredi elementov. blage ironlje, v prvl malega nepopisno srečnega. vrsti pa poezije Hullotovega sve- Tatd zakljuei, kot Je pričel. V ta, sveta, h kateremu grozi civl- trenutku, ko filmu iztekajo zadnji lizacija s svojo matematifeno na- kadri, on pričenja znova. prav-tančnostjo ln togostjo. V filrau se tako kot v življenju. Tatijev film nič ne zgodi, Tati daje prednost je žlvljenje, brez logične zgodbe, situaciji. In — če natančneje po- brez dialogov. ki bj osvetljevall mislimo: Tatj nam nitl ne daje dogajanje, brez bllžinskib posnet-odgovora na vprašanje, kaj je ko-v. A tudi življenje se odvija v pravzaprav hotel povedati. Celo nedopustna je ta pot k razuraeva-nju njegove umetnJne. Avtor niti n.) želel povedati neke življenjske resnice, želel je le spregovorit; o dolo-6enem svetu in z njemu lastno ironijo in duhom prika^ati rezultate človekovega »pehanja« za komfortom in avtomatizacijo: namesto da b, le-ta služila nje-mu, postane Clove.k suženj avio-matizacije Za razumevanje Tatijevih de) je nujno poznati Tatija — človeka NJegova otroka sta mojstrova naj JVloj stric Velike družine Vprašanje povprečnega Jugoslovana Zakaj ne morem gledati na platnu samega sebe? Naši režiserji me ne znajo nafti DO NEDAVNEGA JE VSAK NADALJNJI NEUSPEH JU-GOSLOVANSKEGA FILMA SPREMLJALA OBVEZNA PAROLA — »NASA KINE-MATOGRAFIJA JE SE MLADA« V PRVIH LETIH RAZ-VOJA JE TA, TAKRAT SE UGOTOVITEV VZBUJALA SPLOŠNO ODOBRAVANJE, A Z LETI JE VEDNO BOLJ IZGUBLJALA NA POME-NU IN STEVILO PRISTA-SEV TE »TEORIJE« SE JE KRCILO TZ DNEVA V DAN. Otrok, ki smo ga povili kmalu po osvoboditvi, je kazal le medle znake napredka, ka-kor da bi zaostajal v rasti. NjegoTri vrstniki so pričeli ho-diti v šolo. naučili so se bratl in pisati, doživljali so prve uspehe kot rezultate sistema-tičnega dela. Vsi uspehi naše-ga novorojenčka pa so bili in so Še — slucajni. Bolj rezultat srečnih okoliščin in trenutnih navdahnjenj, kakor pa rezul-tcvt načrtnega, studioznega de- Francoski fiim, izde- k*> kakršnega zahtevamo sle) lan po romanu Mauricea k°_ P^ °d vseh njegovih vrst- razrtal.ii vef knt pptrjpsptih pAnti- Druona. Film je zani-miva družbena drama, narejena tako, da lahko vsakogar zadovolji. Film je dobil letos osrednjo francosko nagrado »Vic-toire 1959«, v glavnih vlogah pa nastopajo po-leg nekaterih mlajših najpomembnejša imena starejše generacije fran-coskega filma Jean Ga-bin, Pierre Brasseur in Bernard Blier. Njeno življenje s posebno zrezek. Povabilo na ples Povabilo na ples Film pomeni prelomnico v ustvarjanju Genea Kel-lya. hterati pa prelomnico nasploh, Povabilo na ples v tretiranju plesa na filmu j« po svoji zgraRing around Rose« in »Sindbad, the Sailor«). Kel-ly Je hotel. ko je svoj film tako zasnoval, govoriti z Izrazniml elementi — ples-no glasbenega filma o Uu-bezni, in to v treh zgod-bah ki ne bodo samo te-matsko in dekorativno po-stavljene v tri različna ča-sovna obdabja, marveč nai čas odseva predvsem iz vseh karakteristik koero- grafskih zamlsli ln zasno-ve. Prva zgodba, v stilu Comedia d€ll'Arte. se godi v ltalijanskl vasici v XVIII. stoletju, druga med obema vojnama v Ameriki, tretja Pa 1e segla celo v svet pravljice, navzljc temy pa je v osnovi zastavljena re-alno v povojnem obdobju. Izveni kot drzen poskus prlkazati pravljjčnost sanj. Kelly je zlastl uspešno re-aliziral svoje koerografske zamisli v zvez; kombinaci-je, živi igralec in risana po-doba. Vendarle pa po svoji notranji, elementami sill najmočneje izzveni prva zgodba. l^ikvidacija a J^t-S ?*? ¦ nami lu to mocna in pretresljiva pri- režy0 tega filma nagrado na še spominjal Cayattovega fil-^TObizenekajkratprepncal poved, ki seže do srca. Režiser festivalu v San Sebastianu in ma »Pravdd je zadoščeno« ) Jam^kfpioi^Si^nTbi ^ PaSSfind°rfer je doM1 Za moramo priznati - zasluženo. V^^^TSV- Razdvojeni možje Kmalu potem, ko so pričeli in še bolj morda proti času naši časopisi poročati o veli- oziroma načinu življenja, ki y ki tekmi med Hollywoodom in svojem nenehnem tempu sili televizijo, so pričeli vrteti v človeka v površnost. naših dvoranah sijajni tiha Uxmet je s svojim vseskozi Delberta Manna »Marty«, po- komornim režijskim koncep-snet po televizijskem skriptu tom dosegel tako notranjo Paddyja Chaiewskega. Sledili akcijo in napetost, da pridejo so nadaljnji: »Poročno kosilo«, povsem do izraza vse odlike »Fantovščina«, »12 jeznih mož«. Roseovega teksta. Omeniti ve-Radilo se je ime — televizij- lja tudi izvrstno izbrano igral-ska generacija. sko ekipo, iz katere še posebej »12 jeznih mož« je režiral izstopata Henrv Fonda in Sidney Lumet po televizijskem G?nroP Voskovec. skriptu Reginalda Rosea. (De-lo je doživelo izreden uspeh tudi na odru; priredba: Horst Budjuhn, prav v teh dneh pa jo igrajo tudi v ljubljanski Drami.) Probleni' ki ga Roseova psi-hološka drama načenja in re-šuje, ni nov niti v literaturi niti na filmu. (Marsikdo se bo nikov, v katere zaupamo in od katerih si mnogo obetamo. Razlogov za njegovo nenor-malno rast je veliko in prece) jih je popolnoma upravičenih, toda vendarle ... ... dosle) smo posneli v na-ših ateljejih več kot sto fil-mov (ne da bi šteli sem vse zloglasne koprodukcije in »usluge* tujim partnerjem, katerim smo nemalokrat nase-daU kat najbolj naivni otroci). Vendarle pa se lahko že sle-hemi, zgol) slučajni sopotnik rasti našega filma brez večjih naporov dokoplje do nekaterih ugototntev: komajda desetina proizvodnje prinaša s seboj tisto, za Čimer v prvi vrsti stremimo — kvaliteto. Druga značilnost: eru>UČ7U>st in siro-maštvo v — tenuvtiki. Obe ugo-tovitvi dajeta našemu filmu svojstven pečat, ki nam v no-benem primeru ne prinaša po-sebnega zadovoljstva. Prvo, kvalitete menda nitl ni potrebno natančneje ilustri-rati, zakaj redke Utstovke tako močno izstopajo, da so vsako-mur znane, omejimo se zatore) na drugo — enoličnost v tema-tiki. Največji del naSe proizvod-nje tvorijo filmi na temo iz NOB, nato sodobna tematika, ki pa se največkrat omejuje le na sodobna oblačila, rekvi-\ site itd., ostalo pa ustreza mi-selnosti in deloma celo pro-blematik i iz časov češko-av-strijske operete, sledijo ekra-nizacije domnačih literarnih tekstov, en (!) glnsbeni film, dva do tnje mladinski filmi, pičlo število komedij in... skoraj, da nismo izpustili ni-česar. Ob tem nujno izstopa veliki paradoks jugoslonxvnske kine-matografije; en sam, morda dvn filma s sodobno, našo pro-blematiko (čeprav je bilo ne-kaj poskusov, ki pa se v prvi vrsti zaradi premajhm umet-niške moči aviorjev, večinoma neslavno končali ali v praznih dvoranah ali na konici ostrih krltik, taiko strokovnih kakor tistih iz vrst občinstva) in še teh dveh ne moremo sprejeti brez kakršnihhoU prvpomb, kajti ostane le dejstvo, da proi tretira enega pomerribnih do-kvmentov o dosežkih naše re-volucije in da ta človek, ki se je v tem okolju znašel, čeprav naš kakor le more biti, nipov-prečni jugoslovanski človek. Dmgi, mislim »V sobato zve-Čer**, pa bi lahko nastal kjer-koli na svetu, zakaj >*doktorji-« nikaikor rtiso naša tipika ali posebnost in tudi ostalima dvema zgodbama smo posod-iU le naš, beograjski milje. Mi pa želimo in hočemo gle-dati na, platnih sebe, p&vpreč-nega jugoslovanskega človeka. Ali ni dovolj zgovoren dokaa za to vedno toplejši sprejem domačih filmov pri našem ob-činstvu, v prvi vrsti tistih, v katerih se javlja sodobna at-mosfera naiega mesta ali me-steca, naši običajni Ijudje. Kvaliteta takrat niti ni tako zelo važna. Takrat šele človek zasluti, kako zelo potrebujemo na platnu sebe. A naši režiserji in scenari* sti ga ne najdejo. Navzlic te* mu, da ga srečujemo na vsa-kem koraku, naravnost ponuja se nam. Ne moremo verjeti v tako slepoto. Morda qa avtarjl ne znajo najti ali morda — nočejo. Ne eno ne drugo ne daje izkaznice njihovi umetni-ški moči. Če ne vidijo, nimajo pač sposobnosti črpati snovi za swj^ izpovedovanje iz življe-nja, če nofiejo videti — je še slabSe, žalostno. Nimajo pogu-ma. Zavedajo se. da, se pravi poiskati našega človeka, vosta-viti tega v okolje, v družho. v kateri živi. Zavedajo se, da so v te) družbi napake. ki se vm pri umetniški uvodobitvi ne bodo mogli izogniti. Toda, mi-slijo, tretiranje teh napak ln' poseaanje na političnn področ-je lahko neugodno od/meva. Torej, bolj lagodno je. ne »dre-zati v openj*... Vendarle: prav politične organizacije jrt forumi, katerih se morda at> torji bojijo, poudarjajo: T>o7e« mika, pozitivna kritika ....' To da naši filmski delavci tega ne slištjo. Pojavlja se mlsel. Morda je tu vzrok, od kod toliko pov-prečnih in slabih filnvov na temo iz NOB. Na tem področ.ju se največkrat ni treba bati. Obdobje revolucije je v nas še vedno zelo živo in razum-Ijivo — dolgo bo še vir umet-niškega oblikova-nja. A ven-darle, povprečni in šablonski fllmi na to temo niso umetni-ška podoba, kakršno to obdob-ie zasluži. In avtorji bodo sle) ko prej morctii prenehati s to prakso in pogtedati stvamosti v oči. Zakaj veliki francoski Obtežilna priča mojster Rene Clair je nekoč dejcd: -... gledalec je tisti, ki odloča o usodi tega ali onega filma. Od njega je odvisnanje-gova kvaliteta, on včasih od-loča o tem, kaj naj snemamo.-Mi pa želimo na naših plat-nih nas, take, kot se vidimo in srečujemo iz dneva. v dan. IVa-ša kinematografija le ni več tako zelo mlada, (ar) moral& biti še posebej zani-miva zaradi nekaterih skup-nih točk, ki so se izkristalizi-rale v zadnjem času: pretežni del proizvodnje obeh kinema-tografij tvorijo filmi na temo NOB oziroma poljskega odpo-ra. Ob tem se ponujajo isred-ne možnosti primerjave do-sežkov obeh strani. Toda naš namen je, vsaj danes, druga-čen. Film z gornjim naslovom lahko uvrstimo na tretje me-sto med prikazammi filmi. To je zgodba oziroma drama sku-pine poljskih mladimcev, ki ob eni številnih akcij postanejo malone do zadnjeg:a žrtve fa-šističnih preganjalcev. Delo ima močan dokumentarni pc-udarek, vendarle pa je to v prvi vrsti dra,ma, skopa v iz-raau, z močnimi akcfjskimi poudarki. V fihnu ni odvečnih besed, nep»trebnih harakteri-¦MsJj; navziic temu pa ostane Pet minut raja Obtežilna priča 12 JNBlll IBO* rota dovolj, če hočete, kompe-tenten organ, da lahko ne-ovrgljivo odloča o krivdi ali nekrivdi nekega človeka, torej o njegovem življenju ali smrti. Ali niso pri odločitvah porot-nikov primarne njihove sub-jektivne težnje, subjektivni razlogi. Avtorji odgovarjajo negativno: na poroto vpliva vse preveč subjektivnih raz- logov, da bi imela njena od- Dramska avtorica Agatha kazal, da suvereno obvlada ločitev polno moralno veljavo. Christia je s svojimi teksti hi- »hitchockov jezik«. Več o fil-Toda, kako so avtorji to iz- tro zaslovela. Komur je uspe- mu ne kaže govoriti, zakaj povedali! Koliko drame so lovideti omenjeni f|km,jnubo prav učinkuje šele na platnu, znali »nabiti« v ttsti stkopo jasno, zakaj po njenih delih torej ga je treba videti. Do-odmerjenj prostor. V dveh »Iakomuo« segajo tudi holly- damo naj še, da v filmu na-urah so nam predstavili gs- woodski producenti: njeni stopa poleg zdaj že umrlega lenjo lzvrstno očrtanih zna- teksti vsebujejo namreč toli- Tyrona Powerja in že močno cajev, ceprav se le-ti močno ko pristnih dramskih elemen- ostarele »najlepše babice« Mar-razlifeujejo med seboj, kopico tov, da naravnost silijo ustvar- len Dietrich popularni in iz-drobmh, a nenavadno po- jalce po »thrillerski« obdelavi. vrstni karaktemi igralec Char-membnih detajlov, kopico mo- In Obtežilna priča je thriller. Ies Laughton. Njegova inter-ralmh problemov. Medtem ko Ta filmska zvrst je bila in pretacija starega, bolehnega, ie pomenil Cayattov fil-m ob- sodi še vedno v Hitchockovo na zunaj žolčnega vendar pa tožbo jurističnega sistema okrilje, vendar pa je tudi dobrohotnega advokata sodi naip^ata Lumet in Rose svo- Billy Wilder, oeprav ga pozna- med najpristnejša igralska do-Jo tefflco ototo«bo proti Uudern mo doglej z djrujre ptotf, do- živetj« ladnjega časa. Komu zvoni Vse do letos smo morali ča-kati na popularno delo starega Sama Wooda, ki ga producent ni hotel prodati našim distri-buterjem, ker je bil ob koneu snemanja tega filma, leta 1943, sklenjen sporazum s Franko-vimi oblastmi, da filma ne bo-do prodali državam, s katerimi Franco nima dobrlh odnosov. Hemingway, vsaj kolikor ga mi poznamo, nima izredne sre-če pri ekranizaciji svojih del. Vendarle pa sodi ta prva med najuspenšejše. Zlmti velja omeniti igro celotnega ansam-bla, v prvi vrsti pa Katlno Paxnou (»Oskar« za najboljšo stransko žensko vlogo), Garya Cooperja in Ingrid Bergman. Režiser je v filmu ohranil po-glavitne elemente originala, — najbolj pa je uspel v zaključ-nih scenah. Film je navzlic nuj-nemu krčenju, ki ga je utrpel, ohranil trste visoke kvalitete Hemingwayeve misli. Čepmv postainl v ospredje lirični od-nos med glavnima junakoma, je Sam Wood postavil s svojim filmom spomenik revolucio-narni misli, nepomembnosH človeka v primeri z idejami^ katerim sledi. Združenja ZSJ so pregledala svoje delo in si zadala pomembne naloge Dnevi, ko so normalno življenje naših fakultet vzburkavale skup-ščine združenj, &o pravzaiprav že daleč za nami: stari odbori so podali ohračun svojega dela, novi od-bori združenj pa sprejeli kup obvezno-sti iin novih nalog. Sedaj so že povsod sredi njihovega uresničevanja. Nam pre-ostane le, da potegnemo črto in zbere-mo vse značilno&ti, ki so jih pokazale skupščine. Skupščime združenj so pokazale, da je bilo delo združenj v preteklem štu-dijekem letu bogato in mnogokrat zelo zahtevno in naporno, z obiskom pa so tudi pokazale, da se študentje za delo svojih združenj močno zanimajo in ga znajo pravilno ocenjevati, čeprav se to zaniimainje ni kazalo v takšni pomoči posarnezndm odborom, kot bi si jo ti, ki so bili velikokrat prepuščeni saimim sebi, želeli. Toda skupščine so pokazale še vrsto drugih bistvenih stvari. Presenetljivo je, da je bilo toliko skupščin slabo pri-pravljenih, saj je bil njihov potek že samo v tehničnem pogledu neprecizno predviden, da so se lovili okoli volilne-ga postopka, da je prihajalo celo do ne-potrebnih izpadov. Med take slabo pri-pravljene skupščine je treba vsekakor šteti skupščino stomatologov. agrono-mov in stanovalcev Akademskega kole-gija, pohvalo pa bi zaslužili kemiki in veterinarji in še nekaj zdraženj. Prav bi bilo, če bi Univerzitetni od-boa* v začetku prihodnjega leta organizi-ral za predsednike združenj poseben seminar, na katerem bi jih seznanil vsaj z osnovnimi prijemi pri vodenju 6kupščdn, tako da bi znali bolje pripra-viti in potem voditi diskusijo, da bi irneli povsod enoten in pravilen volilni sistem in da bi znali takoj in avtorita-tivno reagirati na vsak nepredviden in neljub moment. Referati so bili skcnraj brez izjeme dobro sestavljeni, bili so oetri in kon- struktivni, s pravo političfno vsebino, brez do&lej tradicionalnega tarnanja in valjenja krivde na profesorje. Menda so študentje sedaj prvič tako odkrito in javno pogledali sami sebi v obraz. Pri daskusijah se je videlo, kolikega pomena je, če so dobro pripravljene, saj so še vedno marsikje diskutirali profesorji več kot Študentje in je bilo slišati pravzaprav smešne pozive štu-dentom, naj diskutiirajo. Prav zaradi ne-pripravljenosti so ponekod diskusije zašle v čudne vode, tako da so z dokaj apolitičnimi očitki naipadali navzoče predstavnike Univerzitetnega odbora. Volilni sistemi so bili, kot rečeno, neenotni in slabo razloženi, pač pa je bilo doj>ro pripravljeno kadrovanje no-vih vodstev združenj. Tu je prišlo do izraza sistematično delo osnovnih orga-nizacij ZK, ki so skupaj s starimi od-bori združenj pripravile popolne in do-gnane kandidacijske liste. Nekoliko je rnotilo le to, da so se nekatera delovna predsedstva branila sprejeti na kandi-dacijske liste še razne druge predloge, ki so bili dani med skupščino, tako da so se morala otepati z očitki, češ da to ni demokratičen način volitev. S tem so izzivala nepotrebnp opozicijo. Jasno je, da je treba sprejemaiti nia kandida-cijske liste, pa nai bodo še tako dogna-ne, tudi ljudi, ki jih predlaga skupščina sama, posebno še, če obsegajo liste le toliko kandidatov, kolikor jih bo mo-ralo biti izvoljenih. Seveda pa je treba odločno in utemeljeno zavračati vse ne-resne in neupravičene predloge. Delo večine združenj je bilo v pre-tekli sezoni osredotočeno v glavnera le na študijske in mat.erialne probleme. Tudi na vseh skupščinah so bili to osnovni problemi in so o njih razprav-ljali zelo konstruktivno in konkretno. Kljub temu, da moranio tatk način raz-pravljanja in toliko mero zanimanja po-zdraviti, so vendar ponekod zašli v skrajnost. Tako so res preveč poudarka materialnim problemom dajali strojni-ki, tekstilci pa so neresno napadali Zvezo študentov glede Osrednje štu-dentske menze. Ideolo&ko-politično delo pa je bilo prav tako kot med letom tudi na skup-ščinah nekako zapostavljeno. Ceprav je bil poudarjen njegov velik pomen, je bilo razpravljanje o njem mnogo manj konkretno in uspešno. Za prihodnje ob-dobje so si združenja prav glede tega dela zadala veliko nalog. Ob tem je bila skupščina tekstilcev, kjer so razpravljali o tem, ali naj se odbo-r združenia poleg vsega drugega dela ukvarja tudi še z ideološko-politič-nim delom in če ne bi za to skrbel le Univerzitetni odbor, prav gotovo osam-ljen primer. v Ob tako konkretni akciji politične vzgoje in delovanja študentov, kot so brigade, je šlo laže. Tu so vse skupšči-ne ocenjevale dosežene uspehe in kri-tizirale posameznike. ki so tako ali dru-gače o^arali še u&pešnejšo afirmacijo Ijubljanskih študentov in njihovih bri-gad. Hkrati s poudarjanjem pomena ide-ološko-političnega dela kot osnovne de-javnosti študentske organizacije se je pojavila kot novost tudi težnja, da se prečstijo njene vrste in to ne na forma-lističnih, ampak čistx3 ideološko-politič-nih osnovah. Najmočneje se je to poja-vilo na rnedicini, kjei so izključili iz ZŠJ šest študentov. Na skupščiinah je priSlo tudi do iz-raza sodelovanje med študenti in pro-fesorji. Profesorji so v zelo velikem šte-vilu prihajali na študentsike skupščine in na njih razpravljali skupaj s štu-denti. Zeleli pa bi, da bi v večjem šte-vilu prihajali tudi eksterni predstavniki v organih družbenega upravljanja uni-verze in fakultet. Stonurtologi Dvakrat neresni jW>W: Čeprav o tej skupščini zara-di posebnosti njenega poieka in njene očitne neresnosti sprva niti nismo nameravali pisati, se nam vendar zdi po-trebno, da tudi o tej skupščini nekaj ipovemo. Ce že sicer ne moremo povedati o njej nič\ pozitivnega, bi pa vendar lah-ko omenili že kot primer, kakšne sikupščine ZŠJ po združenjih ne bi smele biti. Kajti prav ta skupščina, ki je lahko vsakemu objektivnemu čpazovalcu zapustila le obču-tek neugodja, nam lahko vzbu-di vrsto misli o tem, kaj ZSJ eploh predstavlja in kako naj bi potekale skupščine posa-tneznih združenj. Predvsem si moramo bitl na jasnem, da je ZŠJ politična organizacija, ki skrbi za ideo-loško vzgojo Študentov in skuša študentom ne samo po-magati pri študiju in eko-nomskih problemih, ampak jim tudi omogočiti konkretno povezavo z našim družbenim in političnim živlienjem, tako da ga o tem informira in pri-teguje k aktivnemu delu na tem področju. Zato bi tudi s'kupščine morale biti pregled tega in taikega dela organiza-cije med študenti v preteKlem Šok'kem leki. Analizirati bi morale rezultate tega dela in na pcKilagi tako dobljenih splošnih ugotovitev dajati na-potke za naprej. Ce pa sam potek ln vsebina razprsvs in poročil na skup^ini vsega te- ga ne zajemata, je jasno, da tudi z delom celotnega odbora in združenja sploh nekaj ni v redu. Tak primer je skupš&na sto-rnatologov. Lanskoletni pred-sednik združenja je po nekaj splošnih uvodnih stavkih ta-koj prešel na konkretne štu-dijske probleme. Pa ne da bi že samo to dejstvo dokazovalo nedelavnost odbora in zdru-ženja, ki o vseh drugih pro-blemih ni knelo kaj povedati-čudi nas le način pristopanja k tem, tako imenovanim »štu-dijskim problemom« in narava teh problemov samih. Kajti tu ni šlo za konstruktivno reše-vanje, reševanje dejansko ob-stoječih težav, ampak za na-vajanje nedokazanih trditev, obtožb in ugotoviitev, ki so mejile že na osebne žalitve profesorjev. Ne da bi se spuščali v de-tajlnejše navajanje že sicer t%o bolečih vprašanj, ugoto-vimo naj vsaj to, da tako ne-pripravljeno načenjanje ob-robnih, nedokazanih trditev na skupščini ugledu ZSJ kaj ma-lo koristi. Gre za to, ali naj skupščina združenja še ostane to, kar je, ali pa naj jo degra-diramo v zlonamerno prereka-nje med študenti in profesorji, ki posebno študente kompro-mitira do te mere, da se jim lahko očita zlobno podtikanje in navajanje nedokazanih tr-ditev. Metalurgi in rudarji Geodeti na skupščini Ekonomlsti Uspehi prvega letnika Dosedanji predsednik združe-nja je v svojem poročilu poda.1 kritlten pregled dela in uspe-hov v preteklem študijskem le-tu, pri čemer se je še posebej Potrebujemo razgledane strokovnjake Sprejemu novih članov v združenje j,e stedilo poročilo prejSnje.g.a prodsedniika združe. nja, ki j»e podal anali-zo dela zidiruženj.a v preteklenn letu. Poročilo je zajelo vsa podiro^ja dejavnosti študentov. Ce pregledamo ideoložko-po-litično delo, ne more.mo bili povsem zadovoijni, saj zaradi subjektivnih razlogov in zara-d: nezainteresiranosti študen-tov to deio ni potekalo taiko, kot bi bilo treba. Na.pori in vse, kar daje skupnost za visoko šolsitvo, so rezultat cio^očenih potreb diružbe po visokoikvali-ficiiranih kadrih, k; bodo oim-o-gočili nadailjnji sospodarsiki in dirušben-o-politični raz,vo,i, Zato Bkuipnoist d'nnes ne potrebuje T^č samod-nbr''h s.troikovrrpikov, temveč pircdvsem ra^gledane ljudi. Novi odbor bo moral te-inu vpnašanju posvetiti mnogo več pozornosti, aaij je ideolo-šiko-poldtični dejavnosti, pred-v&em na tehničnih fakultetab, pojsvečeno vse premaio časa. Udeležba na avezni delovni aikciji jie biila kar zadovoljiva in študentjie, člani zdiruženja, ki so se udeležili akcije, so se pri delu zelo izkazali. Grajati pa j-e treba madomaren odnos poiiamezniikov, ki so se za akci-jo pri;:avili, pa se je potem niso udeležiii. Studiilsiki problemi so bild tu-d'i tukaj, kakor na ostalih 5ikuips^.:nah, najbolj o-bravna-ni. Predvsom je to pTOblem pa-manj'k_anja učbenikov in skriipt ter pomanj.kan.je prostoirov. Po-glavje. zase je Studijsiki uspeh šitudentov. fci so se lani vpisali prvič v P^vi letn:k in ki &o štu-dirali že po novem učnem na-črtu. U&peh ni zadovodjiiv, ven- dar o končnern rezultaitu že ne moremo govoiriti, ker še mno-gim manjfka kot pogoj en iapit in jie teirmLn za naiknadni vpis podaljšan. Prav temu probLemu bodo morali v bodcče ravno tžiko po. svetiti več pozornosti. Študij-L'ke težave moiraimo premagati pred'V'Siem s čim tesnajšim sti-kom med profesorji in študen-ti, z raizličnimi seminairji ter študijskimi grupami. Važno na-!ogo pri tem bodo vsekakor odiigrald sveti letniikov, ki so biii v preteiklem letu prvič ustanovljeni. Na koncu je skuip^čino po'zdravila predstav-nica Univerzitetne.ga sveta, ki je obrazložLla nakalere študdj-sike ter sociaino - ekonom&ke pirobleme ter podala nekaj no-vih smernic za. dek>. zadržal pri ideološko-političnem udejstvovanju in študijskih vpraianjih. Poudaril je, da so sicer do-segli napredek, vendar Pa odbor ni izpolnil vsega predvidenega. Posebno študij programa ZKJ in materlala VII. kongresa ni bil dovolj populariziran in se je tako omejil le na člane ZKJ. Novi odbor bo moral v prihod-nje pritegniti k sodelovanju čimveč študentov, še posebej pa študentke, ki doslej niso nikjer sodelovale, čeprav jih je na fa-kulteti ve5 kot polovica. V brigadah je bilo letos 72 študentov ekonomije, kar je ze-lo lepo število. Grajati pa mora-mo vse one kolege, ki so se pri-javili, pa potem iz kakršnihkoli razlogov nlso izpolnili svoje obljube. Med študijskimi in socialno-ekonomskimi problemi, ki tare-jo študente ekonomije, so pred-vsem učbeniki, izpitni roki jn v zadnjem času pomanjkanje šti-pendij za nižje letnike. Ceprav se je v preteklem študijskem letu število učbenikov dvignilo, pa je vendar še precej predme-tov, za katere ni posebnih uč-benikov niti skript. Prav tako se v letošnjem letu čuti po-manjkanje štipendij, tako da je ekonotnska fakulteta pod po-vprečjem univerze, saj prejema le SO odstotkov njenih služate- ljev Stipendije. univerzitetno povprečje pa je 32 odsotkov. De-lo komisije za socialno-ekonom-ska vprašanja bo zato v prihod-nje zelo odgovorno, saj bo mo-rala reševati celo vrsto proble-mov, še posebej pa bo morala posvetiti vso pozornost prvemu letniku. Studijski uspehi študentov, ki so v preteklem študijskem letu prvič začeli študirati po novem načrtu, so zelo razveseljivi. Pro-cent onih, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v tretji semester, je pre-cej višji od povpreoja zadnjih let. Nemalo zaslug za takšen uspeh ima intenzivnost študija Po krožkih in seminarjih, ven-dar pa taka intenzivnost po dru-gi strani jemlje čas za izvenfa-kultetno udejstvovanje. Ker bo v prihodnjem I&tu težišče de!a na svetih letnikov, bodo tako tudi ti kolegi imeli vso možnost širokega udejsvovanja in reše-vanja lastnih problemov. Po poročilu se je razvila ži-vahna diskusija, v kateri so so-delovali ne le študentje. ampak v enaki meri tudi profesorji. Diskusija je pokazala, da štu-denitje budno spremljajo delo svoje organizacije in da so z njenim delotn zadovoljni. V imenu fakultetne uprave je skupščino pozdravil dr. Vadnal, ki je govoril tudi o uspehih 1. letnika ia novih oblikab študija. Agronomi Nepripravljeni Na zadnjd skupščini agro-nomsike faikultete, so v živahnj diakusiji raapra-vljali o mnogih aiktualnih probiemih tega od-delka. V prvi vrsti &o to študijski problemi in problemi razbitosti urnika in predavanj. Student-je so popolnoma upravlčeno zaihtevalj od fakultetne uprave, da uredi umiik tako, da bodo laže žtudirali. Pri reševanju problema bodo laihko pomagaii tudi novo izvoljeni sveti lelni-kov. Nižjini letnikom bodo po moč nudiie študljske gruipe, )fl &o se * na nekaterih fakultetah pokazale kot zelo ospešna obli-ka pomoči. Pomanjkanje prostorov in laboratorijev, ki je doslej ved-no spremljalo in oviralo us-pešno delo ter šfcudij, bo re^ila gradnja nove falkultete, ki jo bodo začelj graditi prihodnje leto. Pri gradnji bodo sodelo vali žtudentje * svojo delovno bri.gado. Giede ideolašiko - politiičnega deia so ugotovili, da ni bilo najboljše, da pa bo v ptrihod-nje uspešnejše, saj jim bo&ta pri tem pomagala novousta-novljenj Center za mairks.istič-no izobraievanje in svobodna katedra. V okviru združenjain svobodne katadre bodo pripra-vili predavanja o socialistič-nem krnetijstvu, kooperaciji in problemih posameznih kmetij-skih področij Slovenije. S taki-mi predavanji bodo skušali do-seči, da bo tudi Si>rši krog štu-dentov agronorniie seznanjen 2 drurbenim dogajanjem. Posebno pozornost so posve-tili praksam v inozemstvu. T« so se doslej večkrat sprera«-nile v navadno fizično garanje, od katerega študent razen žu-Ljev ni odnesel skoraj nič. V prihodnje bo moralo zd'ruiženje skupno s faikultetno upravo za-gotovitj res etrokpvne praikse. Akademija za igralsko umetnost Boj apolitičnosti Sam potek in začetek skupžčine pa tudi poročilo lanskoietnega predsedniika združenja so poka-zali, da v študentovski organizaciji na ATU ni vse tako,1 kot bi mo-ralo biti. Predvsem moramo štu-dentom AIU očitatl popolno ne-zainteresiranost za kakršno koli družbeno delo na akademiji, pa naj gre za preproste organizacij-ske prijeme združenja sarnega all pa za reševan.ie vpraianja ideolo-ško-politične vzgcrje. Prvi, pa tudi najbolj pr&prost in jasen dokaz, da v kaki organizaciji nelcij n; v redu, je gotovo udeležba na se-stankih organiz.acije. Ta Je biia na tej stajipščini minimalna. tako da je bila skupščina le s težavo sklepčna. Od študentov prvega let-riiika sta bila na skupščini samo dva, ki sta bila tudi edina novo sprejeta člana v ZSJ na AIU — Vzroki za talko slabo stanje leže ali v nezainteresiranost; študen-tov samih ali Pa takemu stanju kriv3 nedelavnost odbora. Kaže, da se na AIU oba ta dva faktorja dopolnjujeta in skupaj mečeta vse prej kot svetlo luč na združenje ZŠJ na AIU. Vendar se ne moremo zadovotjiti samo s te-mj ugcrtovitvaml. Pogledat; mora-mo, 6e je morda vzrok za popol-no politično pasivnost na AIU kie drugje: morda v posebni menta-lit&ti študentov — bodočih režiser-jev, igralcev, dramaturgcKv. Kaže, da t>o to res tisti glob.ii vzrolt. Gre namreč z>a neko svonsko lo-giko, kl ima politično delavn&st za ne.kaj si?bega. ksvr dišl po b\-rokratizmu, v najboljšem prtmeru pa imajo družbeno aktivno&t za netoaj, kar je diametralno ns«.prot-no z likom bodočega umetnika — družbenega poslanca. Kajti po gosto se postavlja trditev; saj ven-dar nismo politiki, am;papohoda medicincev na Rog ter pripravili nekaj kvali-tetnih proslav. V brigadah je letos sodelovalo 13 študentk^ ki so se pri svojem delu zelo izka-zale. Tudi kulturnega in športnega dela ne zanemarjajo. V okviru združenja delujeta dramska in folklorna sekcija, ustanoviti pa nameravajo tudi pevski zbor. Sportno in kulturno udejstvo. vanje pa je omejeno zaradi po-manjkanja prostorov in delno tudi finančnih sredstev. VPS ufibeniiki za srednje *ole po-terntakem nezadostni, uftbenik, za univerzo pa preobširni. Profesorji predavajo po svojih zapiskih, ki so že primerni za izdajo v obl'ki skript. Posebno sedaij, ko vpra-šanje nadaljnjega oibstoja VPŠ ni več negatovo. bi morall štmdentje v sodelovanju s profesorji poskr-beti za izdajo sikrlipt. Z izdajo skriipt bi proifesorji lahko tudi lzboljšati kvaliteto svojih preda-vanj, ko se jim ne bo veL treba ozirati na študente, ki pišejo. Na sikuipišftini so študemtje pred-lagali, naj b; se poglobilo delo &tu'd«ntov s pomo&jo eksikurzij, z obiskom kroškov po ra.^nth šolah in otoiskom šolsikih zadrug, ki se us.tanavli.iajo in imajo važno vlo-go ipn vzgoji otrok. Ugoto.vilj so, da bi vsak iprosvetai delavec mo rail 'biti bolje seznanjen s proble-mi v kmetiijski i*i industrijsikri proizvodnji in z našim ciružb&nim dogajanjeim. Ceiprav deijavnost štu-dentov V organizaciji y l.anskem letu ni bila kad prida iivahna, se vendiar lahiko pohvalijo z dobro organiziranim" in obiskovanim pro-gramom Studi.ia skleioov VII. kon-gresa ZKJ. Vendar bo ta študij treba v bodoče povezovati bolj s konkretnimi družbenimi potre-bami. Studentje VP5 so dio«.tojno po-častili 40. obletnioo ZKJ in SKOJ s prireditvijo usipelega izleta na Cebinovo, kraj uistanovltve KPS. Za študenite je pereče vpraSanje subvericij, ki so biile ukinjene za vse višje šole po akleipu Univerzi-tetnega sveia. Skiuipščina je pred-lagala, da bi skušaili to vipraš.anje reššltl s sodelovan.iem ravnateli-abva Sole in UO ZŠJ. ker je tudi med študentj VPŠ mnoigo social-no ogTOženih, pomoči j>a ne mo-rejo dobiti. študentskega sveta in posame-znih komisij v sklopu študen*-skega sveta. Ta poročila so za-ietnala v glavnem le material-na vprašanja Naselja in študen-tov v njem, kakšnih splošneiših družbeno - polj[tičnih problemov pa se niso dotaknila. Tudi v diskusiji ni bilo do-sti bolje. V glavnem so raz-pravijali o ureditvi športnega ic zabavnega življenja v Nase-lju, o disciplini in novem hiš-nem redu, ki ga je izdelal Ku-ratorij, jn predvsem o ekoiiom-sko mat&ri alnih vprašanjih. o novi menzi, centralni kurjaVi itd. Skušali so najti rešitev, saj menza kliub temu, da je posta-la odprtega tipa, še vedno po-sluje z deficitom, ki obreme-njuj© stanovalce Naselia. Tov. Piiškur je študentom spregovoril o pomenu samc-upravljanja v študentskih do-movih in skušal dati njiihovim ekonomsko - materialnim pro-blemom neko širše družbeno ozadje. Na zboru konstnikov Akadem-skega kolegija se je največji del di&kusije tikal stanovanjskega problema. Poročilo študentovske-ga sveta je prebral dosedanji predsednik. Na krafcko je opisal ves potek dela: interno proslava 4q-letnice KPJ, organizacija sku-pinskega ob^ska ob otvoritvi avto ceste, manifestacija ob priliki do-godkov na Koroškem. proslava na Završnici. Poročal le o delu teh-nične komisije, kj je organizirala šoferski tečaj in ustanovila foto-klub, ki se je že v prvem letu izkazal kot zelo delaven, saj vključuje skora.i četrtino vseh kolegijašev. Studijska komisija je pregledala študijske* kriterije za sprejem v dom in dajala morebitna priporočila SS, da bi tako pripra-rila material za centralno komi-sijo za sprejem v študentovske domove. Socialno-ekonomska ko-misija je podeljevala subvencije in se je pri tem izkazala za zelo objektivno in do nepravilnosti skoraj ni prlhajalo. Kolegijaši sami so uredili dvorl-šče: pnpravili so igrišče za od-bojko in balinišče. Preostali del dvorišča bodo uredili v park. ta-ko da s strani zavoda Ljubljanski festival ne bo več pritožbe. Tov. upravnjk doma le v svo-Jem poročilu, ki je bilo obenem tudi poročilo Upravnega odbora, navedel vse gospodarske proble-me doma, govoril o pripravah za zgraditev novega Akademskega kolegija v Kotnikovi uljci, o zvi-šanju oskrbnine s prvim januar-jem. razložil finančno stanje do-ma in navedel vse izboljšav« in preureditve v zadnjem letu. Men-za v domu jeNbila preurejena na sistem samopostrežbe, kar je tud; povzrofcilo vrsto problemov. ki pa se v zadnjem času odstranjujejo. Menza je zadnje Case polno za-sedena in se pozna dotok ekster-nih študentov ki so se prej hra-nili v OsrednJi študentski menzi Slovi pa menza tudi po dobri kvaliteti hrane. Tov. upravnik se je tudi pohvalno izrazil o pove-zavi med Upravnl odbor in Stu-dentskim svetom. V diskusiji so se mnogi epraše-vali, zaka.1 naj bl ravno v Kole-giju namestili pograde. S tem bo-do sobe za pet študentov spreme-njene v sobe za osem In vpraša-nje je. v koUko bo tu študlj mo- goC. V teh sobah bodo največ štu-dent.ie prvega letnika, te pa pri-ganja nov študijski program. Predsednik UO ZSJ tov. Cemažar )e pojasnil. da je napako nare-dila komisija za sprejemanje, ki ni računala na študente metalur-e ri je kasneje morala spre-jeti. Kajti denar, ki 1e bil name-njen za gradnjo metaluTšikega bloka, 1e šel v sklad SN. Stano-vanje pa je treba najti tudi štu-dentom, ki so se morali izseliti iz Doma Ivana Mojzerja, kamor se bo preselil UO ZSJ. Umesten je bil predlog. da bi začasno posta-vill barake, dokler bi ne bilo druge rešitve^ Geodeti Prostorov ni Gozdarji Zanimanje profesorjev Na siplošno lahko ugotem doseči čim-boljši rezultat študija. Pre-zgodaj je še govoriti o njiho-vih rezultatih, ker sveti let-nikov delujejo še premalo ča-sa. Toda gotovo je, da bodo 8 pravilnim de:om in sodelova-njem prav vseh študentov v letniku izboljšali pogoje za de-lo in z odklanjanjem obstoje-čih problemov v letndkih mno-go prjpomogli k izboljšanju stanja na fakultetah.