SHHH
if . -

List slovenskih delavcev v Ameriki.
TRUSTOR: 2876 COETLAKDT.
Entered m Second-Class Matter, September 21, 1913, at the Post Otfioe at New York, N. Y.f under the Act Congress of March 3,1879.
rrhe largest Slovenian Daily ■e in the United State« >
TELEFON: 2876 COKTLANDT.
NO. 135 — ŠTEV. 135.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 9, 1917. — SOBOTA, 9. JUNIJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
General Pershing je dospel v Anglijo.
Angleži so mu priredili zelo veličasten sprejem.
■ ■ O
AMERIŠKI VRHOVNI POVELJNIK JE PREPRIČAN. DA BODO AiratTftirtt ČETE KMALO STOPILE V AKCIJO TER SE UDELEŽILE BOJEV NA ZAPADNI FRONTL — PRIŠEDŠI MED ZAVEZNIKE SE JE ZELO ZAČUDIL, DA NI SVET VEDEL O NJEGOVEM ODHODU. — KAJ JE IZJAVIL ČASNIKARSKEMU POROČEVALCU. — TEŽAVNA NALOGA.

' London. Anjrlija. 8. junija. —. j Nekemu zastopniku 'Associated Dailies i><HMt)fbic j«* dottpel v Loii-|l,ress i1' rekel: don ameriški general Perahinjr
ki bo {»oveljeval ameriškim četam n» zaiMtdnem bojišču.
Sprejem je bil zelo veličasten. Ljudstvo era je navdušeno pozdrav ljalo, oficielno *o sra pa sprejeli r ameriški poslanik Page, lord Derby, viskont French ter drugi čaftA-nrki in višji državni uradniki.
General Pershing stanuje & svo jim štabom v hotelu Savoy.
Iz nekega angleškega pristanišča, dne H. junija. — Generalni major .John J. Perohinjr, vodja prvi ameriške armade v Franciji, je dospel v spremstvu svojega štaba v Anglijo. Parni k, s katerim se je vozil ,so spremljale ameriške križar k e.
Pershing je bil prepričan, da je bilo vsemu svetu «naiio, da je odpotoval v Anglijo. Ko so mu povedali, tla ni nikdo vedel o njegovem ml hodu. se je začini i I in vzkliknil:
— Meni «e je pa zdelo, da ve vsakdo.
Sprejeli so ga ofieielni zastopniki admiral itiffer, vojnega urada in mestnih »blaetti.
Vojaška urini ba je svirala Star Spangled Banner".
Potovanje je bilo zelo "prijetno posebno tedaj, ko smo se bližali Angliji.
V svojem imenu in v imenu svojega štaba moram prijoznati. da sem zelo ponosen, ker se bo tudi Amerika vdeležila te vojne za civilizacijo in človečanstvo.
Prepričan sem, da bodo igrali Amerikam-i v kratkem času veliko ulogT) na zapadni fronti.
Pariz, Francija, 8. jurtija. — Nekemu zastopniku pariškega li-Ht "Petit Parisien" je rekel:
— Naša naloga je precej težavna. toda upam, da jo bomo ugodne rešili. Združene države ne bodo poslale v Evropo ekspedicijskega zbora, pač ja pravo regularno armado. ki se bo neprestano večala z novimi naborniki.
-Washington, D. C., 8. .junija. — (Poročilo "International News Service"'). — Predsednik Wilson ie danes povedal imena poveljnikov. ki bodo poveljevali trem ameriškim divizijam na Francoskem Novi divizionarji so sledeči: J. E Morrison. W. L. Sibert in C. A Morton.
Mornariškega kapitana Hogh Rod mana je i mer oval Wilson kon tre-admralom.
Kitajske zmešnjave, i Malorusko gibanje.
Revolucija bo kmalu končana. — Malorusi zahtevajo svoio avtono V prvi vrati ministrska kriza. — mijo. — Prepoved izvoza živil in
Ali bo napovedala vojno?
Washington, D. t\. 7. junija« — Kitajski jtosiajfik v Wafehiiigtunu
drugih potrebščin.
Petrograd, Rusija, 8. junija. — Iz Poltave poročajo, da je prokla
je prejel od s\oj** vlade poročilo, mir al Krustalev-Nosar neodvisnost iz ka&eraga «e raz\idi. du b<> ' inaloruskega okraja Perejaslav. — šl«, do »jtorazumljeuju-imd kitaj- Krustalev-Nosar je bil predsednik sko vlado m v«jdtteiji revolucije. J iz v rit* val nega odbora delavskega Poročilo tudi pra\i, da je to bolj sveta za ča»a ruske revolucije le-muiistrska kriza kot pa revolu-J ta 11*05.
cija.	V svoji proklamacijj pravi, da
Ko sc bodo stranke pobotal -' je prepovedano izvažati iz tega o-s<> Im» šel«* <nll(H-ilo. kake itadaljne kraja živila iu potrebščine za ru-koiake Im» MtnriU kitajska vlada *ko armado.
z ozironi j»a Nemčijo. Diploma) Ruska provizorična vlada je po ts ar	x Nemčijo >«> ie brle slala v Perejaslav delegacijo za-
prekiiyenc in t« odobruje v*w na-( >t op ni km delavske iu. vojaške rod. Ne iu>ore »e pa «c z goU»vu»t stranke.
jo rtk-i ak«» Im) Kitajska tudi n,a-" Perejaslav. glavno mesto pro-1>o\t-daiM Nemčiji vojno. Združe- vinee wtega imena, leži v guber-n»* draa\e iu uvetatike vlade niji Pokava in iua 15,000 prdbi-pazti" gl.xbtjo na vse dt«godke. valcev.
Nekateri li»ti mo trdili, da so Združene držav«* tpudpirale kitaj sko revo l hoj jo in da so pofelaie ee vt«;jc> svoto Wen ar j a na Kitajsko. iJirzavitt tajnik je to mlločno zanikal in rekel, rta Zd rusene države k* zele. bi v vsaki prijateljski državi vladal mir in red.
Na KUajpskeut je nad itiri ti»oč Netnrev, let »i preiadevajo, da bi t£|M»dkopaii ameriški vpliv na Kitajskem m trosijo okoli vest, da »o Združene tkržave za to revohi-eijo kot vodilna moč.
Pred pr«riotuoju w> zavefcniški poslaniki in ameriški Rešneh obljubili kitajski vladi, da se tlahko ofjroHli plačevanja odškodnine za bolawNmko veta jo. Na ta način so ■nore <#tre«U 300 miljonov dolarjev katere je naložila nemška vWfet Kitajski kot povračilo za »kodo v tej vstaji. Ako bi Kitaj sk« prekinila dbplomatiene zver« z Nemčijo, t*>tem bo lahko dobiU posojila v Združenih državah.
Minnrtmki |>n«Wdn»k Tnan je od senata f>o<*>laitf»*u da sme na
Wilsonova slika.
London, Anglija. 8. junija. — Tukajšnji časopis "Times" je db-bil od svojega dublinskega poročevalca brzojavko, da bo znani a-meriški slikan John Dargent naslikal za narodno galerijo v Dublinu portret predsednika Wilsona.
Amerikanci v Turčiji
Stockholm, Švedsko, 8. junija. JSvedsko zunanje ministrstvo je dobilo iz Carigrada poročilo, da je vsem Amerrkaneem, ki se nahajajo v Turčiji, dovoljeno zapustiti deželo. — Turške oblasti jim ne bodo delale nikakih zaprek.
strašenpotres. Kerenskij in armada.
Mesto San Salvador ie popolnoma	'	'
razdejano. — Najbrže je mrtvih Kerenskij je vpeljal disciplino v armado. — Položaj se je več tisoč ljudi 7 kraj3v uničenih ^^j^ _ Enaki cilji z zavezniki. — Mirna poravnava
v Kronstadtu. — Proti aneksiji in vojni odškodnini.
San Juan del Sur, Nicaragua, 8. junija. — Potres je popolnoma u-uičil glavno mesto republike 8al-vatlor. San Salvador. — Glavno
ne.
Gen. Pershjng
Cenzus.
nasprotno luaou. Poslanci so izjavili. da Tuam na moz, ki bi mo-^rel \x>diti kitajsko politiko v taki krizi ter so zahtevati, da odstopi.
Kitajski predsednik Li, ki je strog konstitucijonauist. se je ozi-ril na željo posianake zbornice in je odpustil Tuana. prodno je imel priliko sam odstopiti Nekateri vojaški poveljniki po provineijah s tem uiao btii za*iovoljni ter evolucijo.
"Ker je governer države New York, Charles S. Whitman, 6. junija zavkazal, da se mora v državi izvršiti ljudski cenzus o vojaških virih in da se morajo popisati vse osebe, ki so sposobne za kateroko li vojaška delo;
ker je governer tudi določil čas. v katerem se mora ta cenzus izv> siti in sicer med 11. in 25. junijem 1917 in ker je zavkazal, da se morajo dati prebivalstvu informacije
zato jaz, Ernest P. Goodrich rovnatelj cenzusa in uradnik popisovanja za mesto New York naznanjam. da se bodo informacije dobile na sledeči način:
1.	Vse osebe v mestu New York katere zadene ta proklamacija, se morajo v določenem času prigla siti osebno na me»tu, kjer se vrši cenzus in morajo uradniku dati vsa pojasnila o svoji osebi, morajo podpisati vzorec za cenzus in registracijsko izkaznico, katero jim bodo predložili. Osebam, ki bodo t>opisane v uradu, kjer so v službi, ali pa v cerkvi, klubu, hotelu ter se ni treba zslasiti v drugih registracijskih uradih. Vse sebe se lahko registrirajo, kjerkoli jim je bolj prilično, ne oziraje se na to kje stanujejo.
2.	Prostori za registracijo se bodo naznanili z lepaki, ki bodo nabiti na vseh javnih prostorih.
3.	Ure za registrovanje bodo naznanjene na lepakih. Dala se bc priložnost, da se bo vsakdo lahkr registrirati med 7. uro zjutraj in inei 9. zvečer.
4.	S tem. da se vam pokaže »»r» registraciji izkaznica, bo dovolj pojasnjeno zaradi poph>a.
5.	Želeti je. da se vse osebe regi strirajo v fcrvih dneh. ki so določeni za registracijo. Pridržujem si pravico, da odredim druge metode za registriranje onih oseb, ki se niso priglasile prvi teden.
6.	Kazensko se bo postopalo proti osebam, ki se ne bodo registri rale, ali ne bodo pravilno odgovarjale stavljenim vprašanjem. Take osebe bodo kaznovane po po stavi.
Opozarjam in svarim osebe, da kdorkoli se ne bo registriral, ali kdor daje napačne, dvomljive ki lažnjive odgovore, ali, kdor se noče pustiti priseči, ali kdor se ne bo ravnal po tej proklamaoiji, take osebe bodo oblasti zaprte in jih kaznovale po postavi
JL P. GOODRICH, ravnatelj cenzusa s • - • ♦ - Tovkt
Rumunska pripravljena.
Rumunska armada je zopet prt pravi jena za boj. — Rnmuni na Ogrskem se morajo združiti z Rumunako.
Pariz, Francija, 8. junija. — Rumunska armada se je reorganizirala in je pripravljena za boj. — Tako se je izrazil rumunski ministrski predsednik Bratiano petro-g rajskemu poročevalcu za list '1 Parisien * \
— Ruska demokracija, — pravi Bratiano, — je postavila novo mirovno obliko: ne aneksi je in ne vojne odškodnine. Zeli, da bi tu di zavezniki sprejeli to načelo. Ru-munija. kar se nje tiče, sprejme in odobrava to.
Rumunska ni šla v vojno z na menom, da bi si osvojila ozemlje. Njen edini vojni cilj je, da reši in osvobodi Rumunce pod ogrskim jarmom, ker nikdar ni bilo pravično, da jim je vladala Ogrska.
Moja dežela se drži svojih obljub pod najtežjimi okoliščinami. Navalil je nanjo sovražnik, ki je bil mnogo močnejši po številu. Izgubili smo glavno meto in več kot polovico dežele, imeli smo pomanj kanje in kužne bolezni, toda z velikim prizadevanjem smo organizirali armado in se nismo odpovedali bojem.
Danes je Rumunska pripravljena zopet pričeti z bojem; armada je popolnoma izvežbana in ima tak vojni materjal, kakoršnega še ni imela nikdar poprej.
Šli smo v vojno, ko se je kazalo, da se bliža svojemu koncu; — Rumunska, ki je ostala zvesta svojim obljubam napam zaveznikom, ima pravico pričakovati, da bodo zavezniki ostali zvesti pogojem in pogodbam, ki jih vežejo do Rumunske.
Socjalisti zahtevajo zborovanje v Londonu.
London, Anglija, 8. junija. — 1' Chronicle'' prinaša brzojavko belgijskega municijskega ministra socijalista Emile Vandervelde, 'ki se nahaja v Petrogradu, in izjavlja, da zapadni socjalisti zahtevajo, da se vrši kongres zavezniških socjalistov meseca julija v Londonu.
Ta kongres bi se imel prirediti pred stockhoLmskim kongresom, katerega so sklicati ruski socjalisti in so pozvali vse socjaliste bo-jujočih se m nevtralnih drfiav.
Washington, D. C.t 7. junija. — Danes se v uradnih poročilih zatrjuje, da se je ruska situacija izboljšala in da mesto je imelo nad 60,000 webi- sp je v armadi 'vpeljala boljša in strožja disciplina, ki je valcev. — Podrobnosti se niso zna- , -i i	•	i j	i •• - i	j t
hila zelo omajana vsletf revolucije ni skoro odpravljena in Hondurasa poročajo, da je'p° nekaterih agitatorjih, razen glavnega mesta uničenih in I Vsi pripisujejo zaslugo vojnemu in mornariškemu opustošenih tudi sedem vasi. "ministru Kereiiskemu, ki je obiskal vse dele ruske fron-Skorajgotovo je izgubilo na ti-'^^ _
soce ljudi	.	Uradna poročila iz Rusije so bila vedno boli optimi-
Na.imanj 100,000 mozkili, žensk!	. . 1 ^ .. t	_	. _ J .. ,
in otrok je brez strehe. V zvezi s stična kot pa časnikarska, uradno se je vedno zanikalo,
potresom je tiuli bljuvanje neka- j tla namerava Rusija skleniti separatni mir. pržavni u-terih ognjenikov, ki se nahajajo v radniki imajo zopet upanje, da o v tej vojni zmagalo de-bližini.	;mokratično načelo; posebno jim daje pogum zavezniška
Nek očividec, ki je bil ob pol- 0fellziva lia Francoskem ill ob Soči. desetih dopoidiu* ob meji razde-, -ttt . • ■ r	i	•.
jane zone, je izjavil, da ie v o-L Washuigtonska vlada si prizadeva, da se kaze proti
krožju tridesetih milj potres vse 1?US1.11 prijazno, ne pa nezaupljivo 111 prisilno. Vlada je uničil.	! odredila vse, da se v Rusiji ne bi mislilo, da mislijo Zdru-
PrebivafstVo kampira po cestah žene države vplivati na razvoj notranjih ruskih razmer, in parkih. Zdaj že pet ur ne presta- Amerika je pripravljena pomagati Rusiji v vsakem oziru.
nfOT«Zwe*-* t^ o • ••	Mirna poravnava v Kronstadtu, kjer so se radikalni
Washington, D. C., 8. junija. — ,	* , .. . .	. --- tj- , - ■
Ameriški poslanik ^>n<i v San Cementi odpovedali ruski provizonem vladi, potrjuje a-Salvadorju je brzojavil včeraj zve- meriške diplomate v prepričanju, da bo Rusija sama na-čer državnemu departmentu, da šla pot iz situacije. Vse se bolj ozira na položaj v Petro-je začel ognjenik južno od San' jrradu in ne toliko na ostalo Rusijo.
Saivadorja bruhati ter da je v me Načelo delavskih in vojaških delegatov proti aneksi-
S%oLpjenLPe°rSk^a poslaništva f mjojni odškodnini se trajne razlaga na ta način, ka-je tako razdejano, da ni mogoče V(kor.bl bila'ruska diplomacija proti temu, da bi narodi po-njem stanovati. Arhive in važne -stali neodvisni in si sami izbrali in določili svojo usodo, listine so še pravočasno rešili. | V prvi vrsti so samo proti temu, da bi kaka država v poročilu poslanika ni ometi je-(osvajala tuje ozemlje in bi zahtevala vojno odškodnino, UO, koliko ljudi je izgubilo življe- kakoršno je Nemčija zahtevala od Francoske po vojni 1.
1871 v znesku ene miljarde dolarjev.
Tega ne vrjame nikdo, da bo Rusija zopet dala nazaj Turkom Armenijo, ali pa, da bi se protivila temu, da dobi Francoska zopet nazaj Alzacijo in Lotaringijo, ter Italija svoje "neodrešence".
nje.
Laška fronta.
Soči
Artilerijski hoji
Avstrijski.vojaki odhajajo z ru- Druge vprašanaj pa se bodo rešila potom pogajanj, ske meje ter se toncentrirajo ob( kakor: Balkan dalmatinsko obrežje in nemške kolonije.
V	uradnih krogih čutijo sedaj, da rusko načelo ni v nikakem nasprotju z vojnimi cilji zaveznikov, kakor se je smatralo na prvi pogled.
V	nasprotju z zavezniškimi cilji želita Nemčija in Avstrija še vedno polastiti se tuje zemlje. To se vidi iz raznih izjav centralnih politikov,
Videm, Italija, 8. junija. — Neko pol uradno poročilo naznanja, da je avstrijsko vrhovno poveljstvo odpoklicalo veliko ninožino čet z ruske fronte ter jih posialo na Sočo. V kratkem času bo na soški fronti veliko več Avstrijcev kot pa Italjanov.
Dunaj, Avs*trija. 8. junija. — Iz poročila avstrijskega glavnega stana posnemamo:
Razen vročih artilerijskih spopa dov je vladal včeraj o>b Soči. mir. Nek sovraži lctalec, katerega stroj je imel naše znake, je obmetaval primorske vasi z bombami Rim, Italija, 8. junija. — Vojno ministrstvo naznanja:
Boji se za nas še precej ugodno razvijajo. Naša artilerija,, fa obstreljevala postajo pri Sveti Luciji. Na Krasu so se približali sovražni oddelki našim pozicijam pri Kostanjevici, pa so naleteli na tak od^nr. da so se moral z velikimi izgubami umakniti.
Haitski poslanik gre domov. Amsterdam. 8. junija. — Haitski poslanik v Berlinu je prejel potne listine. Pred časom je vročil zunanjemu ministru Zimmer-mannu protest svoje vlade proti bojevanju s podmorskimi Solni in je zahteval odškodnino za izgube haitske trgovine in žirvljenj. Zahteval je tudi jamstvo za prihodnost.
Nemška vlada je nato podala sledečo izjavo:
Ker so bile zahteve vročene > neobičajni obliki in se je zahtevalo, da se zahteve izpolnijo v tako kratkem roku, da ni bilo niti mogoče zadevo preiskati, zato je vlada smatrala za potrebno, da takoj vroči poslaniku potne listine.
Norveški paniki.	(
London, Anglija, 8. junija. — Norveška parnika "Suoaiva" m "Skarpens" sta zadela ob mino v Atlantskem oceana in sta se potopila. Vtonilo je 20 mornarj«^ _
Poštne znamke.
Washington, D. C., 8. junija. — Poštni department je izdal sledeče navodilo:
— Iz gospodarskih ozirov se naroča ooštarjem in poštnim uslužbencem. da navajajo občinstvo na to, da rabijo največjo vrednost znamke, katero zahteva pošilja tev. N. pr. pismo, na katero je treba prilepiti zamko a 2c., naj se taka prilepi in ne dve znamki po le.; ravno fako na pošiljatev. katera zahteva znamko za 10c.. naj se prilepi znamka za 10c. in ne dve po 5c. Na ta način se bo državi prihranilo mnogo stroškov pri izdelovanju in razpošiljanju: pa tudi občinstvu se prihrani več dela.
Slovenski izum. Springfield, Mass., 8. junija. — Tukajšnji Slovenec Frank Rauch je iznašel Fountain Penn z električno svetilko. S takim peresom se lahko piše tudi ponoči brez vsar-ke luči, kajti pri pisanju se v držalu vžge električna luč. ki dovolj sveti, da se more pisati. Dobil je že na svojo iznajdbo patent. Rojaku čestitamo!
New York dobi zemljo.
Washington, D. C., 8. junija. — Na senator Calderjev predlog je senat sklenil, da priporoča vojnemu departmentu, da preda mestu New York 50 akrov veliko ozemlje v Gravesend kot delno plačilo za Qdstop zemlje v Ročka way, kjer bo država gradila trdnjave.
Cenzus.
V pondeljek, 11. junija ob 7. uri zjutraj se prične cenzus za državo New York. Na zA to odločenih uradih se mora zglastti v času od 11. do 25. junija vsaka moška in ženska oseba od 16. do 50. leta, ne o-ziraje se na to, ali je kdo državljan, ali ne. Zglasiti se morajo tudi tisti, ki so že 5. Junija odpravili svojo vojaško registracijo.
Da bo za nekatero Slovenke, ki ne znajo dobro angleškega jezika registracija lažja, jih opozarjamo na to, da bo gdč. Mimi Rems-ova, hčerka poznanega in spoštovanega rojaka g. Jos. Rems-a, tri dni popisovala ženske v mestu New York. Katere dni in na katerem prostoru bo imela svoj urad, bomo naznanili v pondeljkovi številki našega lista.
Pošiljateljem denarja.
Kakor ie znano, ne sprejemamo nii vei denag sa UplajHlj S striji, Ogrski in Nem&ji.
Lahko pa vedno ie izpoaljnjemo izplačila vojnim ujel* nfleom in drugim v Bturiji, Italiji in Franciji, kakor todi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki m nendon! po laiki armadi.
Kadar pofljete denar, prilofito tudi dopisnico ali ptamo ^ojneff er nam s tem pomagate sestaviti pravilzd na§lox«
ft A nflJUtj
-..tu



IMblilL





GL£S NAKOPA.^ JPN. 1917.
MQLAS NARODA"
(Slovenian Dally.)
Oimcd >d*1 im' ilrt««] by ttw
ILOTIHIO PUBLISHING COMPANY
U corporation.)
FBAVI SAXSEK. PmMcnt.	LOUIS BEXEDIK, Treasurer.
fiac« of BaMueM of tU« owpi^iloa and aJdreesea of above otfloera:
Kt Cortland t Street. Borough • f Manhattan, New York City. N. T.
Em celo leto velja Ust ca ▲merilu*
tn Oanario....................|3JU
Za M leta.................... 2.00
Eft četrt leta .................. 1.00
Za celo leto ca mesto New York $5.00 Za pol leta aa mesto New York.. 3.00 Za Četrt leta ca mesto New York 1-50
Za Inozemstvo ca celo leto......6.00
-OLAS NARODA* lehaja saak dan izvzema nedelj ln pracnlkov.
-GLAS NARODA*
("Voice of the People*4) sama* every day except Sundays and Holiday*
Subscript!«* yearly $3 50.
Dopfai bres podplaa In osebnosti se ne priobčojejo. Denar naj ae blagovoli po&ljatl po — Money Order. M kraja naročnikov ptorfmo, da se nam tudi prejtojs MvaHMe __naaaani, da hltrsja najdemo naslovnika.
Dopisom ln pottljatram naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
«2 Gnrtiandt SU
New York City.
Telefon:

Cortland t.


n
Nemiri na Češkem,
Avstrijska vlada se livali že od začetka vojne pred svetom, kako vdane in ponižne podložnike ima.
Kako so vsi zbrani kroj? prestola in kako so vsi pripravljeni premi za slavno habsburško dinastijo zadnjo kapljo svoje krvi.
Avstrijska monarhija obstoji iz desetero narodov. Najlepši čednosti vseh teh deseterih narodov sta — zvestoba in požrtvovalnost.
lies se najde semtertja kak zaslepljenee, ki se je nav-zel prenapetih idej, in zmaja z glavo, ko njegovo vsemogočno veličanstvo na Dunaju kaj pametnega ukrene.
S takim se napravi — kratek proces.
Avstrija bi bila res idealna država, če bi bila taka kot jo prikazujejo nemški listi zunanjemu svetu.
Žal, da ui tako, ampak marsikaj .drugače.
Razmere v Avstriji so najbolj znane Slovanom. Znana stvar je namreč, da postorek bolj pozna značaj očeta kot pa lastni otrok.
In mi Slovani smo bili v Avstriji pastorki od d^jue-g1 ?.u ctVa pa do današnjega dne. Zadovoljni smo mora1' biti z drobtinami, ki so padale z gosposke mize. Ponavadi pa niti drobtin ni bilo...
Toda zdaj vee kaž«1, da bo kmalo konec teh razmer, da so bo drugače zaobrnilo, da se bodo prigodile temeljite izpremembe, katerim se bo moral Dunaj, hočeš ali nočeš, ukloniti.
Ozrimo se nekoliko nazaj v nedaljno preteklost.
Vsi avstrijski narodi, ]>osebuo pa slovanski, so začeli n videvat i, da je Avstrija še prokleto daleč od cilja, katerega ji je postavil njen komandant nemški cesar.
Nadaljevanje vojne, neprestane in vedno večje žrtve, pomankanje, vse to bi spravilo avstrijske narode in avstrijsko monarhijo, ki je že zdaj na robu propada, naravnost v propad.
Od vsepovsod so prihajala poročila o protivojnih demonstracijah.
Avstrijska vlada se je zbala tega glasu in ker ni znala svojih podanikov lepo potolažiti, in ker jim ni mogla povedati, zakaj se pravzaprav bori, jim je zadala še par hudih brc, misleč da bodo utihnili.
Toda o tem smo že poročali.
Uradni jezik po celi Avstriji je nemški. To se pravi, da sc Slovenec ali Čeh z nobeno, niti najnižjo oblastjo, ne moreta pogovoriti v domačem jeziku, pač pa edinole v nemščini.
Avstrija je mislila, da jih bo s tem ukrotila, pa je samo pobezala pod pepel kjer je že dolgo, dolgo časa tlelo.
S tem* svojim bezanjem je dosegla že lepe uspehe... In eden največjih teh usj>ehov je: revolucjonarno gibanje na Češkem.
A' Ameriko je dospelo jx>ročilo, da zahteva češki narod svojo neodvisnost. Po vseh večjih čeških mestih so se vršile velike demonstracije. Za češko neodvisnost so se zavzeli tudi češki soejalisti.
Mladi Karol je takoj izprevidel, da je šel malo predaleč. Poklical je k sebi češke poslance in se začel žnjimi pogajati. Pogajanja so se res vršila in so se končala neugodno, ne za Čehe, pač pa za — vlado.
Čehi ne bodo odnehali.
Za njimi &e bodo Oglasili tudi tisti avstrijski narodi, ki so Tehom bratje po krvi, jeziku in trpljenju.
-ooo-—
Ko se je odpravila laška komisija v Ameriko, so začeli Lahi z deseto ofeuzivo na Soči.
Nekaj časa jim je šlo dobro, in^komisarji so že upali, da jim bodo dali zavezniki vse, kar potrebujejo. Ko so imeli že nekaj dobiti, je prišlo poročilo o velikih laških izgubah ob Soči.
Komisarji so napravili po sprejemu te brzojavke veliko iznajdbo, namreč, da ne potrebujejo ničesar od zaveznikov, ampak da lahko dobi Italija v omejitvi vseh po l robnih stvari vse potrebne stvari
• i • ? "
Pershing na Angleškem.. ^
Zdaj menda Nemčija vsaj ne bo več mislila da se — -----i— - * • *-.
Kljub temu, da je v Avstriji pri občevanju z oblastmi prepovedana uporaba češkega Jezika, je vseeno 15,000 Čehov cesarjevemu namestniku v Pragi po češko povedalo, da hočejo biti neodvisni od avstrijske vlade. Upamo, da jih je vseeno razumel...
—k.
Dopisi
rojakom, posebno farmercam. Mary Boin.ba.ch, farnierea.
Greenwood, Wis.
Ker vedno čitam v dopisih vsakovrstno stvari, zatoraj bom tudi jaz izrazila svoje mišljenje. Ker pa se nisem šolala v višjih šolah, ne bom in »ploh ne znam oiepše-Tttfti dopisa; bo-in pa pisala kar ipo kmečko, ker to je že iz mladih let moj -poklic.
Toraj sedaj je zopet prišel čas. ko tnkajftuiji farmerji orjemo in sadimo ter veselo obdelujemo polja. Vsak, kar največ more, dene v zemljo, ker Jetas, kakor se nam obeta, bo vse dobro (plačano. Kakor je bilo že večkrat omenjeno, se večinoma pečamo z živinorejo, kar ur <%e najbolj izplača, ker mleko je jako dobro plačamo, skoro še enkrat toliko kakor prejšnja leta. Mrve si vsak lahko zadosti prrsknbi. ker tukaj je kot nalašč dežela >sa, mrvo.
Nekateri tukajšnji Slovenci prav dobro napredujejo. Letos se bo delalo dosti velikih hlevov, ker so prejšnji že premajhni, ker imajo dosti blaga: od 10 do 15 molznih krav in še dosti mlajših »oved te«* druge živine; nekateri imajo po 5 konj.
Po niojera prepričanju je to boljše kakor pa g-lawir ali tavto-mobil. kakor gospod dopisnik! pravi, da imajo.na Franklinu,! Kansas, in Še elektriČDo hič v hi-j ši. Skoraj sramujem se i/razrti.
Cliffort, m.
Posebnih novic nimam poročat i iz te male naselbine, ker živiva tu samo dva Slovenca. Kar se tire delavskih razmer, so precej dobre. Xa delo gremo vsak daji in ga je lahko dobiti. 16. aprila so nam povišali plače <za 20 odstotkov, tako da vsaka obitelj lahko pošteno izhaja. Draginja je prebivalstva, zares velika, toda. če človek pridno dela. že pride do svojega cilja.
Kansas, da imajo tamošnji rojaki
Bral sem dopis iz Frankiina, avtomobile, s katerimi se vozijo v dražbi svoje družine o prostih urah na izprehod. Lepo je to. da ima človek zdravo razvedrilo, toda po mojem mnenju bi bilo bolje. da bi raje .posegli po posojilu >zn svobodo. Tako lahko živi bolj varno kot pa z avtomobilom, s katerim se lahko zadene v brzojavni drog ob cesti.
Rojaki, posezite po bondih in podpirajte Združene države, ker to je naša dolžnost. Pozdrav!
Frank Aubell.
roča boljše postopanje s črnci ter boljši čut skupnosti, kajti dejanski je tudi belo pleme v južnih državah odvisno od sodelovanja
črncev.
Ta predmet je vzbudil posebno pozornost; dijakov na južnih vseučiliščih. Posledica tega študija je bila, da je pričelo na stotine mladih -mož iz južnih držav preiskovati življenske razmere ter tudi zdravje črncev. Vsak posa mezni teh raziskovalcev je piiišel do sklepa, da je treba nuditi črncem boljše prilike ter jih bodriti da si ustanove svoja lastna do-movja. Posebne važnosti pa je, da bi se bolj rešpektiralo ženski j
teh na 349,000. Leto 1010 je znašalo to število že 1,078.000 črnec v, Število črncev, ki so se med tem časom izselili v -južne države, znaša le nekaj nad dva tisoč. Velikansko izseljevanje na Sever je iz teh številk najbolj razvidno.
Ne stane niti pol centa na dan.
VSAK GA MORA RABITI. KAR PRIDOBITE, JE VREDNO PREMOŽENJE.
Alzacija in Lotaringija.
Nemčija ne da Alzacije in Lota-lluške. — Bojevala se bo do konca, da obdrži te dežali.
Amsterdam, 7. junija. — Ce spol, ki je izpostavljen nešte . il-j sarski namestnik v Alzaciji in Lo- pol centa za vas. nim noprilikam od strani belega
Proračunajte, — vi dobite veliko škatljo Pedisina za več mesecev za vso družino. To ne bo stalo niti pol centa na dan. Za ta mal denar bo Pedisin negoval noge vseh v družini. On ne dovoli potenja nog, kurjih očes, odtisov, neprijetnega duha pri vsej družini. Nikdo ne bo čutil utrujenost. Res, to je vredno
crncev v severne države.
(Wwodno-gospodarska študija.)
Vprašanje glede črncev ali ni-da smo tukajšnji farmerji pono*-^rov postaja lli4ro llarodno v.pra_
ni, če je dosti petroleja v luči. št nje za Združene države. Število
Oospod dopisnik se je tudi izra zil, kako delale prašiče jim pre
črncev, ki zapuščajo južne dnža-ve, postaja vedno večje. Že par skrbi tamkajšnji mesar. Gospod; ]ct vre nepre9;an tok prati seve-dopismk, oprostite mi. ker vasjrT1 a Vojna je v toliki-meri pripo-vprasam: Kje je dobil vas mesar i mogla k tenm gibanju črncev-de-twte debele prašiče? Ali na far j lavcev> da je postala situacija na-mah, ali v Franklini V premo-: ravnost kritična. Predvsem trpijo gorovih kopljete. potem pa trtdii južne države. FWmerjeir se obe-jaz pošljem svojega mož* tja, kar tajo velike izgube, ker ne bo do-
mi ljubimo debele prašiče in po-
del« vskih moči pri žetvi, do-
tem pa še mene dobite an mwr eim so stanovanja črncev v sever-
ja. Pravite, da je tukaj treba koš nj^
arabskega potrpljenja; bom dela ci:ij0 TOC. j šo enega zraven. Ali vendar, ■ lp™j
prenapolnjena ter se črnci nalezljive bo-
iiieatih i
lezni.
če človek n»a farmi trpi, je te vse; Glavm vzrok tega priseijeva-za njoga. Ako poberem en kamen Uja črncev na Sever leži v večjih nji* i. potem ga ni več. Ni jepl-^ah, ki se obetajo črncem, podu še. ik bi nam ukazala: tako in j sebno v industriji. Dr. William tako moraš, če ne, te bom pa iz Schieffelin, ki se zanima za črn-luše pognal, kakor se to večkrat skc vprašanje že nekako tridese* •pri pot i po premogovih krajih. To-)^ ^ je pred nekaj časa vrnil raj, povem vam resnico. Tukaj je s potovanja po North Carolini in treba biti potrpežljiv, da, kadar Virgnwji, kjer se je posvetoval pnde k paxobku, je treba reči: ti z zastopniki belcev in črncev gle-boš šel veh, potem pa oni in tako de problema izseljevanja telesno naprej. Ce pa nnna trdne volje, dobro razvitih črncev v severne taki ni za Wisconsin. S potnplje- • njem se pa doseže: to ni precej za obupati, korajža velja!
Črncem, ki ne morejo zaslužiti na Jugu zrn dan več kot $2, obe-Torraj bi svetovala rojakom, da; tajo agenti severnih imdustrijal-i treba grajati kake naselbine ' nih podjetij po $3 do $4. Navadni kjer nas dosti Slovencev v zado-' delavec ne preinasli pri tem, da je voljnosti živi. Saj tudi po mestih življenje v severnih državah veli Toraj, ako se ko dražje in da ne bo vsled tesra
ni povsod enako, vam ne dopade v enem mestu, potem p-i tja ne hodite, tam ni mogoče živeti
Ravno to je vzrok, da se nani : >jaki tako malo zanimajo za farme in vendar je na farmah najlepše življenje. Doata je takih rojakov, ki so vajeni vse kaj drugega kakor parobke kopati in grmiče čistiti. Tisti, ki gleda, da bo imel iilade dn čiste roke, naj ne hodi na farme. S takimi rokami se prime le dober prigrizek in kozarec piva. mi farmerji pia jeme. iz žulja vih rok kos kruha in tudi J meso: tukaj je treba žilave roke in tudi ovratnik je treba 2 vratu-Nič se ti ni treba sramovati, ako si slabo oblečen, ker moreš za vsako delo biti pripravljen. Tak je farmer, pa nič drugačen ne sme bstL
Kar se tiče šol, jih je tudi tukaj zadosti; imamo tri šole v bližini treh milj in to so javne šole, v mestu Green vnodu je pa tud: višja šola, kjer se že nekateri Slovenci uče. Prav pridno nam pa poučuje n:iš g. župnik Rev. Kast igar našo mladino krščanski nauk, tako da smo večinoma * vsem zadovoljni.
Naj še to omenim, kadar pride kdo kupovat zemljo, »aj bo previden, naj gre k enemu ali drugemu farmerju, ne kar v. vlatca na Wiilard in na "avtomobil ali na voz pa v Greenwood, kjer popije prr vaš piva, pa je zemljo kupil: potem se pa joka, da ima dosti parobkor in ee pritožuje, da tukaj ni megoče živeti.
m Se do«ti patMioU, <04 naj x*
nič «a boljšem, kvečjem za kakih 50 centov na dan. Teli železniški vlaki podjetnih miadih črncev odhajajo sedaj iz Dixie-dežele proti Bostonu. New Yorku. Philadel-phiji, Chicagu, Cincinnati, Pitts-burehu in &t. Loui.su. Dejstvo je, da se veliko črncev tudi vrača nazaj na Jujg bobiih, ki pripovedujejo nato svojim prijateljem, da ni vse zlato, kar se sveti, ne pride toliko vpočtev pri tem problemu, ki se tiče v pivti vrsti poljedelstva in trgovine južnih držav. Vpliv teh bolnih črncev, ki so se vrnili, je majhen v primeri z mikavnostjo znamenja $4.
Sole za črnce v južnih državah so učile svoje učence \ju bežni do rodne grade in v resnici priklenile veliko število črncev na zemljo. Črnci, ki lastujejo zemljišča in hiše, ne zapuščajo domačega kraja, na lovu za malo boljšim zaslužkom.
Polog boljše plače je treba še vpoštevati, da se v severnih državah boljše postopa s črnci kot pa v južnih. Predvsem im(panira črn« eem, da viada na Severu za črnce isti standard izobrazbe kot za bel ce. Nagiti je gotove dele, posebno v 0-eorgjja, kjer zapuščajo črnci deželo revno radi načina; kako se postopa z njimi. Število krajev, kjer žive črnci v dejanskem stra hn za »volje življenje, j« primeroma majhno, vendar pa se jim kljub temni še prepogosto p red oči nevanro6t linčanjia ter so prepričaš i, da velja zanje druga pravica ko* n belce.
Betokofei so ae pričeli savedati Vodilni listi priob-
Dr. ScliiefTelin pravi, da je zadnji predmet temeljito obravnaval dr. "Weatherford v svoji knjigi: "Sedanje sile pri napredovanju črncev/'
Dr. Weatherford je mož iz južnih držav — pravi dr. Schieffe-lin —, vzgojen na Jugu ter živi in deluje sedaj v sekcijah, kjer ima priliko spoznati Črnca tako, kot je v resnici. On je prepričanja, da je največja ekonomska potreba sedanjega Juga inteligenten in telesno sposoben delavski razred. Jug ima bogastvo grude, preobilico lesa in mineralnih bogastev. Vsega tega pa ni mogoče razviti brda uspešnega delavstva in pomanjkanje slednjega je glavni vzrok vse zaostalosti zadnjega časa. Nikdo ne more iti v poljedelske okraje, da ne bi slišal pritožb giede pomanjkanja delavcev.
Normalni, zdravi razvoj črnskega prebivalstva je vsled tega zelo zaželjiva stvar. Veliko so storili v tem oziru črnci saani. Pričenjal se je namreč razvijarti med ngimi plemenski ponos, ki ne pomeni ničesar slabega, pač pa uspeva najboljše tam, kjer žive črnci v urejenih razmerah. Najti je seveda tudi nasprotne slučaje, k: »pa seveda niso merod^tjaii za sploš-nost.
Najbolj popolni in varni prostor za maso črncev je na deželi in na farmah. Jug ne more uspevati brez sodelovanja in pomoči črncev, kajti v bližnji bodočnosti ni upati na povečanje inozemskega dotoka delavcev v južne države. Razmere v južnih državah pa sploh ne ugajajo inozemcem, ki prihajajo semkaj za delom i:i zaslužkom. Veliko rajše se naseli na Severu in Zapadu. Delavec pa je danes večje vrednosti kot je bil v časih suženjstva. Dobrega dela vca se je lahko takrat najelo za $150 s hrano in stanovanjem vred. Sedaj >pa producira vsak gotovo več kot to in vsako dete, ki ne doraste v polno moštvo, pomeni Jug izgubo gotove količine produktivne sile.
Vprašanje izseljevanja črncev iz južnih držav na Sever je sieer resno, vendar jia se bo eela zade v a izkaizala kot blagoslov tako za belo prebivalstvo kot za Črnce same. Dovedlo se bo namreč do bolj šega medsebojnega razumevanja, boljšega postopanja s črnci, boljših življenskih razmer in boljših šol. V različnih delih Juga se je kustanovilo komiteje., sestojeee iz belih in črnih, ki se zbirajo ter razpravljajo o tem vprašanju.
Za sedaj se je doseglo vsaj toliko, da je javno razpoloženj? bolj naklonjeno izobrazbi črnea. ne le glede osnovnih šol, temveč tudi glede višjega izvežbamja, vsled katerega bi bilo črncem o-mogoeeno zasesti mesta, ki so bila dr sedaj zanje popolnoma nedosegljiva.
Dočim bo prineslo v daljni bodočnosti to izseljevanje črncev v severne države velike koristi, proizvaja ta stvar sedaj situacijo, ki je na nekaterih mestih zelo akutna. Farmerjem bo najbrž nemogoče praviti pod streho pridelek koruze, sladkega krompirja in pšenice, ker ne bo in a razpolago zadosti poljskih delavcev. To pa je z ozirom na splošno pomanjkanje živil kaj neprijetna in čudna situacija.
Z ekonomskega stališča ni črnec sposoben za prebivanje v mesAu. Njegova narava se kaj težko prilagodi naporom in razburjenju mestnega življenja. Življenje na deželi, posebno v južnih državah, je naravnost idealno, tako v fizičnem kot moralnem smislu.
Glede izseljevanja črncev na Sever in Zapad naj omenimo v boljše pojasnilo iz ofieielnih številk.
Letta 1890 je balo v drugih kot južnih državah le 241,000 črneev rojenih * teh jninih državah. Do lete 1900 pm je pertačilj število
Pedisin bo napravil svoje delo izvrstno. Pošljite en dolar danes in pričnite ga takoj rabiti.
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO.
Rad bi izvedel za naslov rojakov MIHAELA KI TAR. ANTONA DUŠA in ANTONA J I'll. Vsi so doma iz Vole na Primorskem — Frank Rutar, Box l-J-5, Norwich. Pa.	(8-11—6)
Novost!
Osemkotna ura za gospode
taringiji dr. pl. Dalhvitz je v sre-i Nobenih neprijetnih kopel ji ni do otvoril deželni zbor in v svo- treba. Ničesar drugega ni treba jem govoru je izjavil sledeče: i kot Pedisin.
—	Neupognjena volja, zmago-j	člani družine naj rabijo Pe-valno dokončati to vojno, bo še jdisin vsako jutro in ničesar druge-nadalje varovala naši nemški dc-t£a* želi Alzaeijo in Lctarinško. —
V prvem zasedanju pa je dr. Rieklin rekel:
—	Mi Alzačani in Lotarinžani ne bomo nikdar pozabili, da je naš cesar s svojo mirovno ponudbo pokazal, da je pripravljen končati vse krutosti sedanje vojne. Blagoslavljamo vsako delo, ki je namenjeno v to, da se vojna skrajša le za en dan. Toda zavračamo vse. kar bi imelo namen podaljšati vojno in naše trpljenje.
Pretežna večina prebivalcev Alzacije in Lotarinške ni želela vojne in je hotela le dopolniti svoj položaj kot članica ene države v zvezi z nemškim cesarstvom, da bi napredovaal v mirnem delu. V tem oziru pa vojna ni napravila izjeme, kar se nas tiče. .
To priznavamo v veri pred celim svetom. Morebiti bodo to slišali povsod in v bodočnosti . bo sklenjen mir. —
"N. Allgemeine Zeitung" piše z ozirom na Rincklinov govor:
—	Toraj tako je z ozirom na narod v Alzaciji in Lotaringiji. — Francoska ne more dokazati, da je tam splošna zahteva za združenje s Francijo. Naj-od ne želi, da bi bil "osvobojen". Vedo, da je njih usfnla nerazdružljivo zvezana z nemškim cesarstvom in odklanjajo, da bi bili žrtvovani praznemu upanju, ambicijam in željam francoskih politikov.
Proti min. predsedniku Ribotu in večini francoske zbornice pri bijemo svojo trdno odločnost, daj bomo držali pred Bogom in ljudskim pravom vse, kar pripada — nemškemu cesarstvu.
s zlatom prevlečena (goldfilled case 10 let jamčen) z najboljšim kolesjem Waltham ali Elgin, z enim popolnoma gladkim pokrovom natančno kakor slika
is 7 kamni................$12.50
15 kamni...............$15.50
s 17 kamni...............$17.50
j S zlatom prevlečena (goldfilled case 20 let jamčen) s 7 kanini................$14.50
rr • t» i t -	s 15 kamni...............$17.50
Kcdanj, Dansko, 7. junija. - s u kamni...............$19 f)0
Popolnoma zlata (14 karatov)
s 7 kamni................$33.50
s 15 kamni...............$36.50
s 17 kamni...............$38.50
V berlinskem socialist, listu Vor-waerts dokazuje članek, pod katerim je podpisan socjalistični poslanec Hermann Wendel, da je rešitev alzaško-lotarinškega vprašanja mogoča samo na ta način, da se ti deželi vstrojita kot federalni državi na isti podlagi kot so druge države v cesarstvu.
Wendel pa niti z besedo ne o-meni, da bi se deželi od>rtopiIi Francoski.
VABILO NA VESELICO,
katero priredi
društvo sv. Dteirbare post. štev. 56 dne 16. junija v Pleasant Valley, Pa.
Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje iz Delnionta, Cla ridge, Manor in sploh iz vse okolice, da se polnoštevilno vdcleže naše veselice.
Vstopnina za moške je $1.00 in ženske so vstopnine proste.
Za dobro pijačo in fini prigrizek bo skrbel odbor.
Anton Masle. R. F. D. 2, Box 114. Irwin. Pa.
(8-9—6)
Važno
SAMO ZA NEKAJ ČASA
ista ura natančno kakor zgornja
slika samo okrogla s enim-gladkim pokrovom in Švicarskim kolesjem, s zlatom prevlečena (goldfilled case 10 let jamčen) s 15 kamni za samo
$8.00
ali pa ista ura popolnoma zlata (14 karatov) za samo
$ 13.SO.
Za vsako uro jamčim!
V. J. KUBELKA,
533 W. 145th St., New York, N. Y.
BOJAK3 NAROČAJTE SE NA "OLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
!!! Seje čas do 20. junija !!!
MOHORJEVE KNJIGE
ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV
bo izdala letos četvero knjig kot nadomestilo za težko pogrešane Mohorjeve knjige katerih vsled vojake ni mogoče dobiti iz starega kraja, namreč:
1. KOLEDAR ZA LETO 1918
bode obsegal poleg lepih ln poduf-nih povesti tudi imenik udov in naročnikov, ki bode nekak adresar Slovencev v Ameriki.
2. "IZ ŽIVLJENJA".
To bude knjiga povesti, ki bode nadomestila. Slovenske veeernice.
3. "IZ SRCA DO SRCA"
bo zanimiva brošurica. ki je že dolgo ča-sa naša krvava ftotreba.
4. SLOVENSKO ANGLEŠKI KATEKIZEM,
kakor ga je izdal B&ltimorski cerkveni zbor.
Za te Štiri krasne knjige plaea vsak ud $1.00 in za pošiljatveue strofike 10 centov.
Kdor pridobi pet udov, dobi knjige brezplačno. Naročnina naj se poči je na:
"SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS"
C2 ST. MARK'S PL,	NEW YORK, N. R.
_s_._____________
, —. . , -



GLAS NARODA, 9. JUN. 1917.


H-
Jama lobanj v Marville.
(Is ene** temnih poglavij vojne.)
NVniaki publicist Walter Hsm mer v *' Franf urter Zeitumr**
V	v*eh »vojih srroxotah in strahotah smo »poznali vojno, ko se jih* je »kozi enajst mesecev med utrdbami V eni una obsipalo z granatami. Oddaljeni smo bili še tri ure od |n»*tojanke, ko so že udarile v naše vrste prve granate. Te daj je bilo treba izklesati na kilometer dol tre zakope skozi trdno sipin o in »kale iz vapnenca. Skozi te jarke in zakope smo se tipali naprej ponoči, se izpodtikali iu padali ter bredli včasih oo pw-mi \ blatu, vedno naprej proti francoskim ixustojankam. v nekoč krasne tišine hi v kamnolome. Od nekdanjega pragozda ko Mali le še gorki iu ztlrobljen. »pciirt le«. Granatna luknja pri cranatni luknji Na * tot inr ranjetiih je poginilo v blatu. Tu m» grobovi tisočerih um ških vojakov, slike grozote in strahote.
Kijnli vsemu j k tč as t prihajajočemu duševnemu ot openju napram vm«iu bolertlitn. kljub naravno na-Mopajoči hntbrižnoiiti za močne živčne ntiM'. /.a pogled na pohabljen«' m valjajoče m* v krvi, pre-trv^«» človeka v dno duše. ko gto-„li v notranjosti jame lobanj v Marville ter vidi na desni hi levi dve meter visoki steni človeških lobanj, pač štirideset tisoč po številu.
Marville leži n«-daleč od francoske trdnjave Mofitmedy ter je štelo mesto v mirnih časih nekako 1000 prebivalcev. Na višini gore ki se nahaja pred mestecem leži tstaro pokopališke Saint Ililaire kojeea kaiK-4iea vsebuje znamenite grobove iz časa tridesetletne vojne.
V	ene in kotu pokopališča je na-atartj«*nih v pri prost i kameniti stavili brez oken teh 40,000 lobanj. Tri »tene, vsaka tri metre debela: same človeške lobanje. Nekako štirideset na vrsto in osem do <le-*»et takih vrst zat>oredoma, dvajset skladov visoko. Tako so po stavljene te lobanje kot steklenice v vinski kleti. Kosti iz rok in nog pa dajejo tem skladom zadostno trd uost.
Ležali smo nedaleč od Marville ter počivali. Imeli smo mir za no kaj dni ter lahko zopet spravili \ red same sebe, svojo obleko in svoje orožje.
V	kantini vasi. v kateri smo ležali. sta bili naprodaj dve sliki te lobanjske jame. Nobenega Jtonea ni bilo povpraševanj in svetov glede te zgradbe, dokler se nisem ko-nečuo odločil na vsak način osvetliti to zadevo ter razrešiti ucanko
Maloštevilni vaški prebivalci, ki ,so še	— bilo jih je štirinajst
— no bili kmalu po vrsti izprašani m iinli nekateri z Marville. 1'speh je bil pri vseh enak: veliko so pri-povivlovalia vedeli ničesar. To je tako. k«»t se skoro vedno zgrnil najožja domovina je človeku najmanj znana. X od važnim izrazom s«, pripovedovali, da je divjala leta 185-1 v celem Maas ozemlju strahovita kolera, ki je umorila četrtino eeleira prebivalstva in da je v pričet k u prejšnjega stoletja strašno nastopila ku:ra. Vse te dogodke pa nikakor ni brio mogoče spraviti \ zvezo z lobanjsko jamo. Ostala je Še ena stvar, namreč vprašati o-skrbnike arhivov, župnike. — CV sploh kdo. bodo morali ti vedeti za *tvar ter jo pojasniti.
In Župnik iz Soupv. zelo tiče n in ljubeznjiv gospd. posestnik dragocene knjižnice, broječe 11 tisoč imkov. član nekecra društva zgodovinarjev. mi je mogel daiti 3mž»'I5ena pojasnila. To pa je storil šele potem, ko je izrecno povdanl da je pojasnite v le njegovo lastno seveda dobro utemeljeno mnenje. Nekaj čisto določeneea se žalibog ne more reči sjlede *ega, kajti vse ?*4ine in vsi uradni spisi, ki bt lahko dajali pojasnila, so bili u-ničeni vsleii notranjih nemirov, so i »ost al i žrtev revolucije ali številnih vojn. ki so ie od nekdaj hrumele preko te dežele. Župnik mi je nadalje s solzami v očeh sporočil, da je bil uničen rokopis edine večje razprave crlede teh lobanj, tiela njegovega medtem zamrlega prijatelja in stanovskega tovariša v Marville. Ta rokopis je zsrorel tekom zmt*šnjav, nastalih vsled svetovne vojne.
V	okolici Marville. mesta Marsa (La ville de Mars) so' vedno hrumeli boji. Odprta, neutrjena meja j« služila, kot vpadna vrata in prehodna eesta za vojaštvo vseh narodov. Površinsko oblikovanje te
je naravnost izzivalo ia tem mestu. Ve boji so se vršili tukaj in rav-
no vsled tega je postalo mast o Marville zgodovinskega pomena.
Julij Cezar je pustil zgraditi nedaleč od tega mesta trdnjavo ter drugo v Souppy (Oppidium, trdnjava). Po celi Lotarinški je najti razvaline in ostanke iz rimske dobe. Pri grajenju hiš ali mostov se naleti skors v vsakem slučaju na o-kostnjake. Šele pred štirimi leti se je našlo v Souppy pri zgradbi
Grozote sipin ali dun.
V vojnih poročilih iz Flandri je je večkrat citati c baterijah na obrežnih sipinah in ainah, katere baterije so postavili Nemci pri svojem prodiranju skozi Belgije in Francijo. Vsled tega je zanimivo izvedeti nekaj o teh sipinah ali dunah.
Pod izrazom "duna" ali sipina je razumeti one na dolgo raztegnjene griče, katere zgradi morsk:' veter iz morskega peska in ki se vlečejo v eni ali več vrstah ob pli-majhnega železniškega mostu več tvih morskih obalah Frizije, Šlez okostnjakodv. poleg katerih so le- vika* iztočne Prusije, Belgije, juž-žali rimski novci.	no-zapadne Franeije. Holandske in
Ko je enkrat Cezar podvrgel de tak« dalje, želo rimskemu gospodtrtvu, so jc; Oasiravno je korist teh narav
nih branikov proti navalu morja velika in dasiravno se uspešnejše ustavljajo morskim valovom kot od človeških rok zgrajeui nasipi, se vendar ne sme pozabiti, da pometega stoletja, boje Karola Lotarin- niio te obrežne sipine kljub njih škega proti Hugo Capetu itd. Po dobrotam veliko nevarnost za navijal se je vedno isti prizor: bo-, kopno zemljo, ležečo za njimi. Ke» ji, može uničujoče vojne prav do 80 navale te <june ^ sipine h današnjega dne, do bojev za posest Verd una.
obiskale v času preseljevanja narodov divje druhali in pozneje jc doživela vpad Frankov, boje iz časov Karolingov in Merovingov notranje spore devetega in dese-
Lobanje. katere se je vsled tega ravno v okolici Marville našlo v tako veiikem številu, se je morda iz posebnosti zbiralo ter »pravilo pozneje v ono čudno zgradbo. Najstarejše lobanje so stare vsled tega najmanj 2000 let, mlajša kot 400 let pa nič ni nobena.
Domnevati pa moramo, da je
drobnega, premičnega peska, kažejo vedno stremljenje pomikati se naprej, proti notranjosti dežele. —
Ta njih lastnost jih napravlja zelo škodljivim in naravnost po
Sloviti
krvni čaj,
father mollingerjev sloviti krvni čaj. kateri pomaga toliko tisočim v Ameriki je res čudovita iznajdba. Prirejen je iz vseh čudovitih rastlin, ki se jih dobi iz starega kraja. Te pomagajo želodcu, čistijo kri, delujejo na lediee in mehur. Te drže jetra v obrem stanju. Ker father mollin-gerjey sloviti krvni ČAJ zabra-ni zaprtje, ga vsakdo hvalL Priporoča se ga za revmatizem, glavobol, slabo kri, mazulje, nervoznost, dober tek. V slučaju, da ste prehlajeni, bo pomagal a ko ga vzamete gorkega predno greste v posteljo. To veliko Skatljo Father Mollingerjevega slovitega rastlinskega čaja pošljemo kamorkoli ako jxiš|jete en dolar v gotovini, money order ali prijioročeno pismo. Ako ga hočete
poskrsrri predno kupite, pošljite ime in naslov in prejeli boste brezplačni vzorec s knjigo. ki pove zanimivo zgodovino teg4 velikega dihov-na zdravnika. Naslov:
Moltinger Medicine Co.,
21 Mollonger Bids. 14 East Park Way N. S. Pittsburgh, Pa
angleških rokah.
Druge sosednje vasi so skoraj čisto bkoljene in se bodo morale v gubnim. To je doživela na lastnem!najkrajšem času vdati.
telesu iztočna	obal Prusije, kjer
je bilo v teku	50 let 8000 oralov
Schmolsinger	gozda pokopanih pod peskom.
dobivala ta lobanjska jama svojo! Iz Peščenih gora, ki se pomika-zalogo še iz drugih virov. Najti	s hitrostjo od 40 do 5C
je namreč v njej ne le lobanje! čevljev na leto, pa molijo le še vr-možkih, temveč tudi one žensk, o- šički 60 do 80 čevljev visokih tiok, starcev in poleg dobro izra- smrek. Se v strašnejši in ostrejši slih tudi potvare.	*>a se kaže uničujoča sila si-
V Marville se je namreč nahaja f>in v dunah departmenta des Lan la velika bolnišnica in hiralnica ▼ Južno-zapadni Franciji. Tam v katero se je spravljalo iz najšif ie Pokritih med izlivom rek Adour še okolice vse ubožce, bolnike in m Gironde nič manj kot 217 kva hiralce, vse kar je imelo garje dratnih milj zemlje z ne<kako 60 gnilobo in druge nalezljive bolez- i čevljev visokimi sipinami, ki so ni. Že vsled številnih kug. ki so zasule * svojimi peščenimi ma-prišle v dežele vsled neprestanih sanu ne le sozdove m rodovitna vojn. je bila ta bolnišnica vedne PolJa' temveč celo cele vasi in me polna in v Marville je umiralo1 vedno nesorazmerno veliko število
ljudi. Mrliče se je pokopavalo krog starogotske cerkve in trinajsttega ali štirinajstega stoletja. Ko je bilo treba razširiti pokopališče ter se je slednje premestilo izven kra ja, se je izkopalo na vaškem pokopališču na" tisoče okostnjakov ter združilo lobanje ter z lobanja mi vojakov, katere se je izkopalo na drugih mestih. Zbirka se stara sedaj nekako 300 let in gotovo ne manj kot 300 let, kajti tako daleč nazaj je znana vsaka najmanjša stvar iz zgodovine Marvilla in v
Ista usoda je tudi doletela marsikatero- vas na obali Cornwalla v Angliji in tudi na obali Irske so številne, vedno naprej pomikajoče se peščene gore za vedno izbrisale z zemeljskega površja cvetoče pokrajine. Na obali Donegal je bila še pred 80 leti grajŠČina grofa Boyne eno izmed najlepših posestev v okolici, a že par let pozneje je tičala graščina do strehe v peščeni gori in sedanja generacija pozna nekoč krasno .posestvo angleškega plemenitaša le še iz pripovedk.
zapiskih, ki zaznamujejo še veli-1 K1Jub vsemu temu pa je našel ko manj važne stvari, ni najti niti i človek po dolgem iskanju sred-najmanjše omenitve glede zgradbe!stvo- s katerim se lahko uspešno te lobanjske jame. Pri tem je ne ! bori t>rotl strašnim razdejanjem mogoče ugotoviti, iz kakih vzro- i »breznih dun ali sipin. To srei!-kov se je zsrradilo to jamo, če mor- stvo obstaja namreč v sistematič-da le kot zanimanie vzbujajoče nem zasajanju sipin s smrekami mesto ali pa na podlagi verskih "1 drugim iglatim drevjem. To jc
čustev.
Na vsak način pa je ugotovljeno dejstvo, da je bilo tukaj skupaj 40,000 človeških lubanj, kajti stene, obstoječe iz lobanj, segajo še cela dva metra v zemljo. — Danes je teh lobanj par tisoč manj Pred nekako desetimi krti se je ena teh sten podrla in pokopališki vrtnar. ki jo je zopet hotel popraviti. ni mogel spraviti vseh loban. na prejšnje mesto in vsled tega St je tri polne vozove zakopalo v
seveda zelo naporno delo, pri katerem ne sme manjkati obdeloval cu neplodne zemlje vstrajnosti in strpljivosti. Ena sama morska poplava uniči včasih delo številnih let. a taki neuspehi niso v stanu vzeti človeškemu duhu vstrajnosti Nanovo pričenja saditi mladike v redki pesek ter si ne privošči počitka, dokler ni postavil sipinam nasproti zelenečega nasipa.
Na ta način se je tudi pruski vladi posrečilo ustaviti prodiranje
Proti večeru je bilo razglašeno da znaša število nemških jetnikov nad 5000.
Izstreljeni so bili trije nemški zrakoplovi. Šest angelskih zrakoplovov pogrešajo.
Pariz. Francija, 7. junija. — Današnje poročilo naznanja, da so v prizori] i Nemci pri St. Quentin vroče napade, toda francoska arti-lerija je sovražnika najprej zadi-žala, potem ga je pa pognala v beg.
Francozi so izstrelili včeraj dva nemška zrakoplova.
Rhotanium mesto platina.
Kovina platin je postala v zadnjih časih tako redka in nje cena
Iz Milwaukee, Wis.
Pismo iz italjanaksga vjetniškega tabora.
Jannes L. Vrzai, stanujoč na 1031 Ncwhall cesti, je prejel pismo od svojega svuka Teodor Bu-resa. Teodor Bures je rodom Čeh ter je že poldrugo leto v it a! jamskem vjetništvu. Služil je pri avstrijskem Rdečem križu. Pismo od 17. aiprila se glasi:
"Kakšnega mnenjia so Amerikanci glede vojne z Nemčijo! Je-li pri vas draginja? Iz pisem, ki jih dobivamo skrivoma iz Avstrije v naše vjetniške tabore, je razvidno, dta. se Avstrija bloža prevratu. Avstrijski armadi primanjkuje hrane. Vojaki hodijo od kmeta do kmeta, da bi dobili jesti. Ubogo ljudstvo tudi strada in mora plačati za hleb kruha- IG kron.
Avstrijska vcujaška komisija roma ankrat v tednu na kmete in jim zapleni malone ves živež. Posledica je, da tudii femetsko (ljudstvo tnpi pomanj kanje. Izvede; som. da umrja na Dunaju v enem dnevu po 45 ljudi od lakote in da •postaja položaj od dne do dne hujši.
Tu smo imeli zelo mrzlo zimo. Koncem meseca marca je padlo ■precej uuega in dolgi vlaki so vozili znwTznjene vojake s front.
Hi •aaio dobivamo slabo: mal košček imesa trikratt v tednu; druge dneve dobimo zelenjavo in vodo, ki pa je jako slaha. Trikrat v tednu nam dajo kavo za iz a ju trk, v nedeljo pa tri in pol oreha ali pa šest suhih češpelj.
Na Veliko noč je Sokol priredil viteško igro. Na velikonočni po nedeljek pa smo praznovali od kritje lepe slike, ki predstavlja svobodo Slovanov. Naslikal jo je nek S'lavem umetnik-vjetnik našega tabora.
Veliko Čehov se bori v češki
s:
Splošna slabost
okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke napravijo bolnika jako slabotnega- Da popravite te nerodnosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš sistem, rabite
Severa's Balsam of Life
(SEVEROV ŽIVLJENSK1 BALZAM)
IZVRSTNA TONIKA*
-Cena 75 centov.
Oni, ki dvomijo, naj blago vol jo čitati naslednje pismo, katero smo pred kratkem prejeli:
"Želim se V.tm zahvaliti za Severov Življenski Balsam. Imela sem neprestane bolečine v žclodcu. bila sem zelo slahu in tudi teka nisem imela. Co sem ponbila eno steklenico Sereroveca Življen*keg» Balzama, so izginile vse nerednottti. Prosim, objavite to v časopisju ▼ korist vsem onim, ki imajo podobne bolečine."
Mrs. Pa*ač of Moquah. WU.
Kupite Severova zdravila v vaji lekarni. Zahtevajte edino le Severn va, da se tako izognete po na red b. Ako ne morete dobiti Severovih zdravil v vaiem kraju, tedaj pilite naravnost na
BB
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
je vso pozabljeno. A jedva je pri-j republikansko vlado." sel domov, že so ga zaprli; voja-]. Tako misli rojen Nemec. Kaj ško sodišče ga je obsodilo na] pa pravite k temu vi Turko-Av-snint. Tokia niso ga usmrtili, ob-l štrijaki? Vi pa bi najraje da-nes sodbo se spremenili v dosmrtno| kot jutri videli, da bi vladal slo-
i ječo. Po preteku petih let je bil izpuščeni iz ječe pod pogojem, da izapusti domovino in se nikdar več ne vrne. Prišel je v deželo svobode in se naseliil v Wisconsinu, kjer je omožil mojo mater. Po •njegovem prihodu v Ameriko se je pričela državljanska vojna, j Stopil je prost olj n o k vojakom n ^ j služil štiri leta v držareni armadi. Umrl je pred -petnajstimi leti.
Kdo bi si bil mislil, da bom rjaz. njegov starejši sin, imel priliko bojevati se kot vojak Združenih držav z zavezniki na francoskih
Paradni armadi proti konmnipira- |tleh !zauiste cilje' iste težnje kot
<ni ju brezbožni Avstriji ter Nem- S° bonl moJ s svojimi tovariši !
bom k vojakom in upam, da
dovolil bom P0*1"^"- Kes je. da bo to bor-
je tako visoka, da je postalo ne- našim družinam pošiljati nam de-	,:proti bratu< a to ni uaša ---zailjo neobhodno'nar." krivda, lo je povzročil oni beda-
čiji. Ne bi bilo tako slabo v vjat-ništvu. ako bi imeli malo več denarja. Avstrijska vlaia ne
ko madionieistilo potrebno ^lalo pred vojno je veljal platin $46.06 za unčo, dan«s pa stiane od $85.00 do $110.00. To pomeni, da. je platin nekako petkrat dražji od zlata.
Ker je platin neobhodno potreben v številnih kemičnih industrijah, v zobozdravništvu in na električnem polju, da ne govorimo o 'luksurijozimh predmetih, je zelo važna objava dr. Fahrenwai-dai v Clevelandu, O., ki pravi, da je iznašel polnovredno nadomestilo za to dragoceno kovino.
Leta 1914 so importirale Združene države nekako 75,000 uinč platina in prihodnjega leta neka
Oče in sin proti kajzerju.*
Frank W. Shell je pisal v Ma-disonu, Wis., sledeče:
"Leta 1848. «e je moj oče, F. J. Shell iz Baden-Badena, vdeležil revolucije, da bi pomagal strmoglaviti nemško vlado ter osnovati republiko. Večinaj nemškega naroda se ni strinjala z mislijo, da je nemški vladar postavljen od Boga. Ljudstvo je bilo za samovlado. Toda prišlo je drugače. Danska je poslala Nemčiji pomoč in porazila revalue i j onarj a. Mnogo vodirtaljev je bilo ustreljenih in zaprtih. Med onimi, ki so zibe-
sli, egoistic ni nemški vladar, ki bi rad podjarmil celi sv nt. Naša zmaga pa bo za nemški narod ve-
venskf dežele "ljubi Noniec". A vaše želje se ne bodo uresničile. Nemčija ni več '4 Deutschland iiber Alles". Nemška moč vidno peša. Ni več daleč čas. ko bodo kajzeir in njegovi rablji vrženi na tla. Slaba perspektiva za Turko-Avštrijake, kaj ne?
like koristij ker mu bo zasigurala zbor.
Singerjeve in Harvester! eve tovarne.
Kodanj, Par^U-o, 8. junija. — Zveza nemških tovarnarjev je poslala nemškemu kanclerju zahtevo, da naj zapleni Sinjrerjeve in Ilarvesterjeve tovarne za šivalne stroje, ker so ameriška podjetja. Državi naj oda jo delavce in železni material, katerega država tako krvavo potrebuje.
Vlada se ni ozirala na to zahtevo. zato pa so tovarnarji pričeli sronjo proti tem tovarnam ii* spravili bodo zadevo v državni
ko 65,000 unč. Kakih 105,000 unč v svobodno Švico, je bil tudi
zemljo.	1	sipin na
Dva mrzlično delujoča, strašna morJa. prostora smrti sta, zanika ljudi	——
moreče in kugre porajajoče vojne lobanjska jama v Marville in crola mrzla pokrajina, ki obdaja trnjav-ski obroč Verduna. C est la gruerre!
obali Iztočnega
Angleška ofenziva.
Streljali na rešilne čolne.
Pariz. Francija, 8. junija. —! Preživeli jadrnice *4 Jeanne Cor-donier" pripovedujejo, da je bila jedrnica torpedirana 31. maja. Ko; so bili v rešilnih čolnih, so bili priča, k&ko je nek nemški podmor ski čoln torpediral nek velik a-i meriski parnik. Nemci so tudi stre ljali na rešilne čolne, na katerih so se nahajali Amerikanci. ki so se rešili z ameriškega parnika. — Pri tem ie bilo mnogo Amerikan-eev ubitih.
Angleži so udarili na devet milj dolgi fronti v Flandriji — Veliko število jetnikov.
Laaki socjalisti ne dobijo potnih listov.
London, Anglija, 7. junija. — Angleške čete so uvedle na zapad-nem bojišču novo ofenzivo, ki je naperjena proti višinam med Wyt-schaete in Messines. '■— Ofieielno poročilo se glasi:
Včeraj zjutraj smo navalili z vso silo na višine pri Messines. — | Naša fronta je dolga devet milj. Že prvi nalpad se nam je popolnoma posrečil. Zavzeli smo več važnih pozicij iu vjeli precej nemških vojakov.
Dopisniki, ki se nahajajo za fronto poročajo, d so zaplenili An-
gleži v svoji novi ofenzivi dvajset Rim, Italija, 8. junija — Notra-1 odstotkov vec topov kot pa v bitki nji laški minister Orlando potr- pri Arras.
juje poročilo, da laika vlada ne bo dala potnih listov laškim socialistom. ki so se mislili vdeleži-ti socialistieneea kongresa v Sto-ekholmu. Orlando smatra stock-holmski kongres za nemški manever. katerega podpirajo tudi
ruski prenapetežL
* - *
. i^Lkk— _________ .	.. v
Francozi so podkopafli veliko nemških pozicij in razstreliU nad miljon funtov dinamita. To je oda največja tozadevna operacija v sedanji vojni.
Prvi dan svoje ofenzive so vjeli nad 1000 nemških vojak(tv. Vam Messines, Lenfer in Zareeba so v
pa se je dobilo z rafiniranjem izlata ter drugih kovin, ki vsebujejo tudi ntajhne množine platina. Eno trertiaio te količine so porabili dentisti in skoro celo dru^o tret ino fclatarji, dočiim se je po-ra-| bilo ostanek v raznih industrijah. Zlatarji bi lahko izhajali brec platina, a imeti ga morajo zobozdravniki. kemaki m elektriki. C'e ne ravno plaltina, pa vsaj nadomestilo, ki bi l)Wo enako dobro, katerega pa ni bilo mogoče dobiti.
Nadomestilo za plaitin se mora irstavljati toploti do 1400 stopinj Celzija. Ne smejo mu škodovati mineralne kisline in alkaliji ter ne «me oksidi rati do raztopil ne točke platin«, to je 1755 stopinj Celzija. Zlatarji bodo Še rekli, da mora biti to nadomestilo prav tako belo kot platin, a dr. Fahtren-v/ald izjavlja, da se rab: platin v zlatarski stroki le radkega, ker je tako drag.
Nova zmes kovin, katero je sestavil dr. Fahrenwald. obstaja i? zlata, platina in paladija. kateri zmesi se je dalo ime rhotanhirr. Vprizorilo se je Številne poskuse z najmočnejšimi kemikalijami in kislinami, a zn»« je prestala vse te paskučnje tako uspešno kot bi jih čisti platin.
Hhofcaninm ali rotanij je skorc popolnoma bel, se ga lahko z valja v plošče in žice ter tehta le polovico Jtoliko kot platin.
moj oče. Po večletnem bivanju v tujini se je zbudila v njem želja
obiskati svojce in in svojo dekle.	________________________
Vrnil se je v domovino, meneč, da 6ke"	"CaWur.- u.t^vi
NEGUJTE SVOJE LASE
Uspešno zdravstveno zdravljenje brezplačno zt stare in mlade
* OBEH SPOLOV *
nje U«. odstrani luske in izpuščaje naplavi in por vspeši raat laa. Mi vam pošljemo $1,00 vredno škatljo Calvacura lt«T. 1 skupaj, z gori omenjeno knjižico "Resnica o laseh", ako nam po&Uete 10 centov v srebru ali » xnamkah za pokritja pofti-Ijatvenifa stroškov in svoje ime in natančen naslov, j Izrazite spodajsnji kupon in pofiUite s* ie liane« na Union Laboratory. Bo* 667. Union. N. Y. UNION LABORATORY. BOX 667. UNION, N.
Priloženo vam pošiljam 10 centov v pomol zm poStne stroške. Prosim pošljite mi takoj svojo SI.00 Calvacura štev. 1 in knjižico "Rasoica o laseh". (Ta kupon priložit« pismu.)
AH vam spadajo lasje? Ali vam lasje postajajo prehitro sivi? Ali so vaši lasje suhi. razkljani ali lepljivi? Ali imate luske, vas srbi glava ali imate Izpuščaje? Ali ste plešasti ali pa počenjate biti?
Ako trpite od katere grori imenovane bolezni, pričnite se takoj zdraviti, ker vsako odlašanje je lahko nevarno. Pišite takoj po našo ilustrovaoo knjigo.
Resnica o laseh" (napisana po e lasov i tem evropskem Specialistu) PROSTO ZDRAVLJENJE.
Mi vos hočemo prepričati na nsše lastne stro-
Rojaki sezite po
"Posojilu za svobodo!"
Mabnska.
Kdor ne more Z jed. državam pomagati v tem času osebno, ta lahko pomaga ako kupi bonde tega posojila. Bondi so dobiti po $50, $100, $500, $1000 in več. Nesli bodo tri in pol odstotkov obresti.
Vsakdo naj stori svojo dolžnost
Te boncle prodajajo vse banke in eks-presne družbe, lahko jih tudi dobite pri tvrdki	i _
---diiXL
-FRANK SAKSER-
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Kaj irre brez pogona T Kaj sveti brez zažiga f Kaj peče brez žrjavice? Kaj živi brez družine? Čoln pre brez pogona, mesec sveti brez zažiga, sni n ce peče brez žrjavice, K očak živi brez družine...
____,___
_Z-i_
____^________


. . ■ .. . . -. , ....
OLAS HASOPA, 9. JUN. 1917.
SLOVENSKO
podp. društvo
©
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMffK'f ft
Sedež: FOREST CITY, PA.
IwwfirinM dne ZL januarja Iff? t državi Pennsylvania. . -GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: F. 8. TATCHER. «74 Ahaay Ave.. Rock Sprlnga, Wyo.
Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Brooghton, Pa. Tajnik : FRANK PATLOVCtC, box 647, Forest City, P*-Pomutal tajnik: AVGUST GOSTIiU, box 310. Forest City, Pa. Blagajnik: J OH IF MARINE if. 5HU5 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pohotni blagajnik: ANT. LIOCHKVAll, KI1>. No. 2, box ll5*, Bridgeport, OUft
NADZORNI ODBOR:
Prwlwdnlk nad* odbora: JOSIP PETERNEL, box »5, Willolk, Pm. L nadaornik: J KRNKJ HAFNER, box 65, Burdlne, Pa. 2. nadaornik IVAN GROŠELJ. 683 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR :
Pradaadnlk porot, odbora : MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. Na 3, box 146, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14th St., Springfield, IIL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOB IP T. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Uradno glasilo : "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T.
Cenjena drufttva. oziroma njih uradniki so naproxen! poSiljatl vse do-dlrektno na glavnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj se pm. po-WJa edino potom pofttnlh. ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa n« potom privatnih tekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmer? A Miners National Bank, Forest City, Pa.
T slučaju, da opnsljo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da as snmore napako popraviti
TRIMESEČNI RAČUN SLOV. PODP. DRUŠTVA Sv.
BARBARE
Spremembe v mesecu maju 1917. Pristopili člani in članice:
du.sU,i Mev. 4 Breiuko Ana 12*9, Osolnik Cecilija 1290, Hribar Marija 1291;
poMtaji Jirv. U Fendorehik Kolek 9834; po»>taji štev. 17 i«ja<ko Mihael 9839; poa>taji štev. 20 Lebar Ana 1292;
po*taji stev;. 31 Hkmclie Ivan 9S32, Biondič Mile 9853-postaji štev. 32 Pire Uršula 1293; k postaji štev. 41 Giejrerl Frane 9844; k postaji štev. 57 Sepolin Gašper 9854;
tM^taii štev. Sorec Alojzij 9*10, pUffel Ivan 9851; postaji štev. 69 Svegrar Stefan 9855; jKMtaji štev. 70 Stino Fratw- SS57;
postaji štev. S2 Kraj,I r Mirko 9S46. Glava« Josip 9847, Žkufca An t <u	PerkovieJi Mihael 9*61, Popovič Nikolaj 9862.
pn
pri
pri
pri
pri pri
pri
pri
prt
pri pri pri
pri pri pri
pri
pri
pri pri
prt
pri
čič
pri Pri
pri pri pri
pri pri pri pri pri
pri pri pri Pri
Suspendirani člani in članice:
postaji štev. 1 /idar G. Frane 7609, Marinčič Marija 660, Markovi«* Matija 6316, Maček Jernej 7494, Kumar Anton 7707, Ko-tar kil -'»'.T Mam.-i, Marija 422. Bokal Anton 6720, Zi-dar Frane ."»675, li ti Alo/ij 7899, Vrhovšek Marija 67, Bevc
Fra ne i š k a 875;
postaji štev. 3 Baloh Alojzij 4021, Škerl Jaktty 9415, Sadovski Mihael 4513, Goršin Ivan 1077; postaji štev. 4 Rodite Anton 6653;
i'< **t a ji Št- v. U Jene Josip 7S01. Mervar Frane 4030, Čelhar Fr. M205. M»'><«• Matevž 5931 Tšenieuik Ivau 7234, Zupančič iiae 9315, Fink Avgust 1.3K1, Lunder Josip 4004; pofttaji štev. 7 Bučar Ivan 8377;
postaji štev. > Sopeič Frank 4753, Klinar Fraaic 4244, I)ra<jovič Mikula 8273;
postaji štev. 11 liotrel Jernej 4518. Talaravski Petej- 4746, Sa-ter J van 4655, Bauman Franc 2361, Bauman Marija 378 Ro-rH Marija 329;
podaji štev. H Krkar Kram- 9316, Fritz Gregor 6592, Lampič
Josip 3737;
postaji štev. 16 Monteneli l\ter 6024, Artnak Frane 6063, postaji štev. 17 Kozlevčar Anton 9262; p<»taji štev. 20 Guzel Paul 7543;
postaji štev. 21 Stepi« Ivan 9093, Košir Matija 2381, Erstenič Lovrene 3861, Terkie Raki 9498; postaji štev. 22 Smole Jernej 8866; po*t»ji štev. 23 Vertovšek Karol 4446;
postaji štev. 24 l'nšie Lovrenc 1760, Ziplar Franc 9698, Grlica Frane 9215;
postaji štev. 26 Glavan Ivaii 4485, Planiniek Anton 8685,-Burja Josip 8767, Kuinik Anton 4347, Raztresen Jakob 9702, Kočai ljrnae 669S, Kjiijar Alojzij 9257, Oven Franc 8887, Pptočnik Frane 66>0\ C arman Frane 9213, Brunce Leopold 8729, Hol-aak Ivan 6*04, Fink Alojzij 9396;
postaji štev. 27 Skerbine Ivan 8827, Aldrian ilarkus 7345, Ho-
mee Ivan 6363, Ruar Anton 2978; postaji itev. 31 Jerom Ivan 9424;
postaji štev. 33 Zadnik Andrej 4657, Tomažič Apolonija 1237;
Gorene Alojzij 4830. Zadnik Marija 1278, Kvas Alojzij 9828,
Slak Andrej 4174, Mlakar Anton 8825;
postaji itev. 35 Vrešnik Ivan 9551, Novak Frank 9659;
postaji štev. 37 Tome Katarina 957, Brerovar Štefan 9252, Jan-
Frank 578, Frančiška Zorko 975, Krašovec Marija 1000, Kra-
iovec Franc 3762, Štajner Leopold 1399, Štajner Pavlina 133,
Stajner Josip 5669, Kraaovec Ivan 7617;
postaji štev. 41 Eher Avgust 8952, Pavlich Alojzij 8949;
postaji štev. 44 Kovaeie Jakob 4722, Femec Anton 6761, Smarda
Josip 5649, Palir Franc 7316, Smišek Franc 1778, Homar Ivan
2824, Span j£arol 8749, Sterman Lovrenc 3781, Rlažič Rudolf
2712;
postaji štev. 52 Koaak Ivan 7732; postaji itev. 54 Longus Matija 6590;
P«»staji štev. 55 Juraič Ivan 5148, Martineič Franc 8554, Cvelbfr
Alojzij 6318;
postaji itev. 56 Testin Franc 6078; postaji itev. 57 Felicjan Franc 8720; postaji itev. 58 Uparkovič Nikola 9457;	N
postaji itev. 59 Kolorič Alojzij 5161;
poataji štev. 60 Kin* Franc 4363, Mofear Martin 3774, Kolarič
Karol 5757;
poMtaji štev. 64 Svetek Anton 9150, Dermareek Štefan 9758; postaji itev. 65 Urbani Ana 1202; postaji štev. 67 BepenŠek Matija 9588;
postaji štev. 68 Greirorčič Franc 7373, Dutka Matevž 6567, Fon
Jožefa 422, Fon Franc 5682, Rapovž Josip 5914, Peneztk Mihael 6568, Penezik Marija 678, Bajer Frane 7139; pri postaji štev. 69 Praanikar Franc 3650, Duič Ivan 7971, Šum
Peter 8828; pri postaji štev. 71 Plantar Josip 8757; pri postaji štev. 72 Sv i pel Matija 6061; pri postaji štev. 76 Žehei Ivan 7481, Kristan Franc 7986; pri postaji štev. 77 Cimermaneič Josip 9046; pri postaji štev. 79 Papesh Anton 9836; pri postaji štev. 91 Bukovič Franc 8495; pri postaji štev. 92 Skorjanc Jernej 2638;
pri postaji štev. 93 Zibert Franc 6731, Sapnik Peter 8891, Rupnik Marta 7129.
Črtani člani in Slanice:
Pri
pri pri pri pri
pri pri pri
pri pri pri pri pri pri pri
pri
pri pri
pri
pri
pri pri
pri pri pri pri pri pri
l>ostaji štev. 1 Piškur Ivan 119, Petrovčič Tomaž 9468, Omahem Franc 6244;
postaji štev. 2 Mošner Matija 54;
postaji štev. 3 Saputk Anton 9766, Hortnik Leopold 6826; postaji štev. 4 Judie Mihael 105;
postaji štev. 6 Lokan Ivan 5476, Merhar Franc 6382, Marčen A-lojzij 9684,
postaji štev. 7 Ovniček Anton 8230, Novak Josip 5360; postaji štev. 8 Pičnrk Ivan 8930;
posta i i štev. 10 Kavčič Ivan 916-V Grill Ivan 9300, Hafner Lovrenc 5327;
postaji štev. 19 Ho<V*var Franc 3559; postaji štev. 15 Zupančič Franc 1223; postaji štev. 16 Neek Ivan 4589; ]>ostaji štev. 17 Novlan Anton 8928; postaji štev. 21 Končar Avgust 3463; postaji štev. 23 Usmaxi Frane 4043;
postaji štev. 26 Zaletel Franc 8804, Burin Anton 4140, Brezar Viktor 6274;
postaji štev. 28 Jakopin Anton 8898, Mahnič Franc 8794; postaji štev. 29 Kalan Ivan 4827;
postaii štev. 33 Žiberna Franc 2902, Maurič Antoa^ 8350, Vrček Ludovik 6852. Gorišek Anton 3767, Stare Franc 2897, Papež Anton 8446, Novak Ivan 4036, Udovič Anton 9090, Simončič Josip 4175;
postaji štev. 35 Bizjak Franc 6790, Mlakar Luka 9680, Gelmini Aleksandro 9016;
postaji štev. 41 Kodrič Franc 1532, Eber Jurij 6409, Mengini Ivan 3143, Žibert Josip 5018; postaji štev. 5-1 Pajk Anton 8117;
postaji štev. 69 Mamula Antonija 1051, Hribar Alojzij 5360, Mamula Mihael 8203;
postaji štev. 71 Grandel Marija 996, Grandel Anton 8470; postaji štev. 72 Keščič Jurij 9407; postaji štev. 75 Grešovnik Jakob 8467; postaji štev. 77 Ribič Josip 9729;
postaji štev. 85 Zirngast Julijana 967, Zirngast Vine. 8519; postaji štev. 92 Selak Matija 805.
Zopet sprejeti člani in članice:
K postaji štev. 3 Arh Josip 52S8, Leben Josip 2365, Šavelj Viljem 9797: .
k postaji štev. 4 Blaiič Ivan 8990; k postaji štev. 6 Turk Frank 7373;
k postaji štev. 7 Čertalič Josip 207, Lavrič Anton 5503, Verderbar
Gregor 2539; k postaji štev. 8 Smith Karol 6655;
k postaji štev. 11 Vihravski Franc 449. Vihrava^ti Josefa 42; k postaji štev. 13 Orlar Ivan 2168; k postaji štev. 56 Simeni Alojzij 5764;
k. postaji štev. 37 Delapjaza Vincenc 7100, Čehovin Josip 4545, He-ski Štefan 3450', Arh Ivan 6322, Liptok Štefan 7909, Liptok Marija 978; k postaji štev. 20 Pekman Vincenc 6951; k postaji štev. 23 Usman Viktorija 890;
k postaji štev. 26 Glavan Ivan 4485, Hlapše Ivan 6443, Trepal Ivan 9484, Benčič Ivan 8745. Skibe Josip 7297, Ček Franc 8808, Ule Andrej S837, Krajšek Alojzij 9403, Dollar Ivan 2761; k postaji štev. 29 Tolar Franc 3152;
k postaji štev. 30 Gornik Antpn 7677. Kvatetnik Andrej 6695; k postaji štev. 33 Ušeničnik Matevž 9013, Žura Neža 1014, Perko Franc 4834, Zurc Alojzij 9054, Škufea Josip 6954, Železnik Anton 3690, Skrl Ivan 8216, Olejšnik Franc 7933; k postaji štev. 37 Oplatnik Luka 5834, Oplafcnik Matevž 5646, Slu ga Ignac 1917, Tumc Alojzija 426, Grifber^ Josefa 1032, Grif-berg Josip 9080, Beranič Ana 963, Fereti Josip 2927; k postaji štev. 43 Car Matija 8110;
k postaji štev. 44 Česen Josip 827, Polaak Franc 2635. Smuk Ivan 2077, Paanrkar Anton 7236, Drulc Franc 3844, Lesjak Anton 9003, Barbar Izidor 3332; k postaji štev. 51 Šile Bias 828; Šile Josefa 758; k postaji štev. 54 Glavan Anton 8774; 1: postaji štev. 55 Medvešček Anton 7939; k postaji štev. 59 Kocjan Frane 4239; k postaji štev. 60 Žagar Anton 7174, Hribar Jernej 4053; k postaji štev. 69 Kutin Ivan 2432; k postaji štev. 73 Oreškovič Ivana 586;
k postaji štev. 76 Nagel Franc 7337, Furbas Terezija 1180, Furtoas
Josip 7336, Keržmanc Josip 6302; k postaji štev. 81 Petelin Rok 9772; k postaji štev. 34 Pelko Andrej 5353, Pingott Ivan 8788; k poUtaji štev. 93 Bruslav S^nislav 5225.
Prestopili člani in članice:
od postaje ^ev. 1 Škerbec Ivan 544 k štev. 34;
od postaje štev. 3 Podgoršek Ivan 7579 k štev. 93;
od postaje štev. 10 Gamšek Jakob__9717 k štev. 54;
od postaje štev. 13 Jerina Jernej 6106 k štev. 9; Zanati Attilis
5414 k štev. 9; od postaje štev. 17 Keš Viktor 6210 k štev. 10; od postaje štev. 31 Kaučie Andrej 5571 k štev. 91; od postaje štev. 33 Perko Franc 4834 k štev. 6; od postaje štev. 34 Ceglar Alojzij 3981 k štev. 55; od postaje štev. 39 Volk Franc 1876 k štev. 23; od posta i e Štev. 41 Gračnar Valentin 7135 k štev. 94; od postaje štev. 44 Bartolič Dragotin 6738 k štev. 3; od postaje štev. 46 Čelik Bias 4350 k itev. 39; od Twvtffije štev. 74 Sijuk Nikolaj 6607 k štev. 7; od postaje štev. 83 Hribar Ivan 7114 k štev. 55; od postaje štev. 85 Dermhršek Andrei 3225 k štev. 44; od postaje štev. 93 Perper Franc 7993 k štev. 88. _
Umrli člani in članice:
Cej Amalija 1111A članica postaje štev. 13; umrla dne 22. a-prila 1917;
Špan Franc 1878, clan postaje štev. 65; umrl dne 4. apr. 1917. Tomažin Franc 2529, član f>ostaje štev. 33; umrl dne 28. aprila 1917.
Oblak Andrej 7454, član postage štev. 46; umrl dne 15. aprila 1917.
/
K^ovšek Ignac 4595, član-postaje štev. 49; umri dne 13. maja 1917.
Kodrič Ivan 1806, član postaje štev. 3; umrt dne 19. maja 1917. S sobratskim posdr^vom
-------------- —. - firt Mwjft sit
50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na katerikoli moSkl "bolezni, pišite po na5o brezplačno knjižico, v tej knjižici lahko žita te, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena kit, nosom, *sro rana, kožna bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni.
.Mprebavnost, zapeka ali konstipadja, katar, zlata žila, revmatizeml ^j^J«0^ mehmne bolezni, vspešno zdravijo privatno doma iS
Trpite li na bolečinah v križa in v zgibih, na glavobola, izgubi teka kislini ▼ želodca, povraeanju hrane, bljuvanju, žolčnem riganju, nečistem jezika, smrdljivi sapi, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem razburjanju neryoznosti, razdrazenosti in slabosti ob jutrih, črnih kolobarjih pod očmi, iWbi volje, sramežljivosti m plain osti v družbi, bojazni in na prepa.lenosti! Ti simptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči m nasveta. Nasa knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravja, vsebuie
krt^SjJii^uS^S b0lnC IjUdL Zal0ga 2nanosti ie lahko vam pomaga
Poštttte> kupon za brezplačno knjižico*
DL I. KU88ELL PRICE CO., 8*903Madison * Clinton Se*., Chicago, IB. Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knfBea
Ime...................................................
ZASTONJ MOŽEM
Naslov
Doživljaji mladega Rusa.
Stockholm, 7. j una. — Vladimir Kudrijačev je star 14 let in izgleda še mlajši. Videti ga je bilo na ulici v Petrogradu v ruski vojaški čepici in s francosko uniformo. Ponavadi je nosil vedno na prsih in morda nosi še sedaj najvišje rusko vojno odlikovanje: — Križ sv. Jurija.
Gotovo pa je, da nosi tudi francoski vojaški križec.
Vladimir je že okusil vse težave sedanje vojne. Ob izbruhu vojne se je odločil, da gre na fronto. Denarja ni imel in ni ga skrbelo, kaj se bo ž njim zgodilo.
Stopil je v vlak, ki je peljal pro ti zapadu in prišel je v Varšavo. Vozil se je dva dni in dve noči. Potoval je potem iz Varšave v Novo Gjorgjevsk, bodisi peš ali na kmetčkem vozu.
V Cikanovu se je pridružil nekemu sibirskemu polku iz Irkut-ska. Dovolili so mu, da je smel iti ž njimi. Polk ie zapustil in je šel peš do Pra&miča, kjer se je bili velika bitka.
Tam se je pridružil kozakom. ki so mu dali dovoljenje, da je smel opravljati nekoliko vojaške službe. Nato so ga poslali v neko vas, da pogleda, ako je tam kaj Nemcev. Nemci so bili res v va si in so era vjeli. Nemci so ga v-prašali, ako je tam kaj Rusov, od koder je prišel. Pripovedoval jim je nekatere resnične in neresnične stvari in se je zopet počasi iz-muzal ter šel proti ruskim postojankam; toda Rusov ni našel več. ker bo odšli drugam.
Potem se je pridružil Vladimir uralskim kozakom in se je ž njimi vdeležil bojev v drugi ruski invaziji v Vzhodno Prusko. V prostovoljnih oddelkih je izvrševal poizvedoval^ službo na kolesu. katerega je dobil v nekem nemškem mestu.
Pozneje je zbolel in je bil v bolnišnici. Ko je okreval, se je pridružil kavkaškim polkom.
23. maja 1916. je pod nemškim ognjem nesel zelo važno poročilo od svojega polka generalnemu štabu. Za ta čin je prejel križ sv. Jurija.
9. junija so ga Nemci vjeli. — Ker je imel rusko uniformo, so ravnali ž njim kot z vsakim ruskim vojakom. Vozil se je v kmečkem vozu tri dni v Taurobin. — Pot je bila zelo slaba in jetniki niao dobivali hrane. V Taurobinu pa so jih nasitili in naložili v železniške vozove. Dali so jim samo nekaj vreev vode. V T ušel so se vozili 60 ur; še-le tu so dobili nekoliko juhe.
Poslali so jih v Neumuenster. Tu se jim je godilo dobro, kajti delali so na polju in ljudje so jim dajali dovolj hrane.
Vladimirja so potem prepeljali v Mecklenburg, kjer je bilo mnogo francoskih, angleških in belgijskih jetnikov. Jetnike so po narodnosti ločili.
Čez nekoliko časa je bil Vladimir z drugimi .poslan v Saner-bach, kjer se jim je slabo godilo, kajti delati so morali tik za fronto. Morali so kopati strelne jarke pod^ ognjem francoske ar-tilerije.
Rusi pod temi pogoji niso hoteli delati. Nemški častniki so jim rekli, da ne bodo dobili hrane ako ne bodo delali. In yes prvi dan niso dobili —» nobene hrane.
Naslednji dan zopet niso hoteli iti na delo. Postavili so jih v vrsto in nek častnik jim je svetoval v ruskem jeziku, da naj bodo pametni in gredo na delo, kajti nemški jetniki v Rusiji morajo tudi kopati za kope, Rusi so odgovorili, da Rusi ne silijo delati nemških jetnikov v nemškem ognju.
— Ako nočete delati, — jim je odvrnil žastnifc s bodgfe j* pa-
crinili lakote.
Ker jim je bilo tedaj nekje u-mreti, ali lakote, ali od francoskih krogelj, so šli zopet na delo.
Naslednje jutro je šel Vladimir s svojimi prijatelji na delo. Dva sta bila ranjena, enemu je krogla odnesla roko.
Vladimir se je s svojim prijateljem odločil, da — pobegne... Bilo pa je.težavno. Bila sta lačna in so dobro pazili na nju. V deževni noči sta oba jetnika pobegnila in prekoračila žično ograjo. Sem pa tam se je čul kak strel...
Temno je bilo, da sta morala tipati z rokami, ko sta šla dalje.
Na potu sta zašla v jarek, ki je bil napolnjen z vodo, ki jima je segala do vratu. Ko sta padla v jarek, je zaslišala francoska straža in je pričela streljati. Tudi Nemci so odgovarjali na strele. Ko se je streljanje pomirilo, sta zlezla iz jarkov in sta jo obrnila proti francoskim postojankam.
Ko sta bila že blizu, sta pričela klicati ■
—	Rusi. Rusi!
Vzdignila sta roke kvišku in bila sta v francoski črti.
Francoskemu častniku sta natančno popisala nemške postojanke in pričelo se je takoj bombah dovanje.
Vladimirja so vzeli na avtomobil in so ga peljali v neko mesto za fronto. Dali so mu jesti in francosko uniformo.
Po enem mesecu počitka je prišel v Pariz, kjer je dobil francosko odlikovanje. V Parizu so mu ponujali mnogo dobrih služb, pa nobene ni hotel sprejeti. Ko so ga vprašali, zakaj ne sprejme, je odsrovoril:
—	Grem v Rusijo in ko pridem tja, grem takoj na fronto; zame ni več civilno življenje!
Rumunsko odlikovanje francoskemu častniku.
Pariz, Francija, 8. junija. — General Henri Berthelot, vodja francoske misije na Rumunskem. je bil povzdignjen v častno legijo, ker si je stekel mnojro zaslu«; za reorganizacijo rumunske armade.
Končana pariška stavka.
Pariz, Franeija, 8. junija. — Stavka, ki je bila v Parizu v teku zadnje tri tedne, je knčana. Delodajalci so ugodili delavskim zahtevam. Stavka samo še nekaj sto usnjarjev in izdelovalcev usnjenih torbic in koveegov.
Argentina je zadovoljna.
Buenos Aires, 8. junija. — Argentinska vlada je prepričana, da ne bo prišlo do nikakih zapletlja-jjev z Nemčijo, ker je podmorski ' čoln potopil v Sredozemskem mor-ju argentinski parnik ''Oriana", ' ker je vozil vojni kontraband.
Brazilija bo zaplenila sladkor.
..Rio de Janeiro, Brazilija, 8. junija. — Administracija namerava zapleniti ves sladkor, ki se nahaja v vladnih skladiščih; nakupili ga bodo še 40 tisoč ton v inozemstvu.
oro
ROJAKI, KUPUJTE LIBERTY BONDE ZDRUŽENIH DRŽAV!

Prirejen po na£inn, ki jra j« rabil ■tar moder roenib
S O R O L,
•e je izkazal čadorito nape&niai za krč* t želodcu ia trabuhu, bolan vrat, naduho, glavobol, izgubo teka. preklad ▼ slavi. itd. itd.
Pri rad I tra Uta kompanija ki izdeluje tlavni "Pain Ex-peller". staro vredno sredstvo za vdrsnenje.
Pameten človek ima vedno (DO rtaklensco prt rokah.
25c. in 60c. v vseh lekarnah, ali pa pri:
F. AD. RICTER t CO, 74-80 Washington St, > NEW YORK.

PHONE 246
Zastopnik
"GLAS NARODA'
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkoviek
Javni notar (Notary Public) 718720 MARKET STREET
W A UK EG AN. ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožnje listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
Tmmmmmmmmmmm
Mijstarajša sloieosko-hrvatska trgovina z likery v Ameriki.
Mi vam nudimo nafio zalogo najbolj.šiU likerjev po sledečih cenah:
Brinjevec, zaboj (6 steklenic)..................................$ 8.00
Brfnjevec, zaboj (12 steklenic)................................ 15.00
Tropinjevec, galona........................$-'.25, $2.50, $2.75 in 8.00
Tropinjevec, zaboj (6 steklenic).............................. ~>.5()
Tropinjevec, zaboj (12 steklenic).............................. 10.00
Slivovka galon......................$2.75 in................ 3.00
Brinevec, (posamezna steklenica) ............................ 1.50
Nas slavni "66" Pure Rye Whiskey, 7 let star
zaboj (6 steklenic).................................... 600
zaboj (12 steklenic.................................... 11.00
Concord vino, rdeče, berel.................................... £12.00
Concord vino, rdeče, pol berela................................ 10.00
Pri odjemu 5 ln 10 galon, stane galona...........................90
Pri odjemu ene same galone pa................................ 1.00
Belo vino, berel.............................................. 38 00
Belo vino, pol berela.......................................... 19.00
Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galena........................ 1.00
Pri odjema ene same galone pa................................ 1J25
Za posodo računamo sledeče cene: za 3, 4 in 4% galone sodčke 50 centov, za 5, 6 in 10 galon sodčke $1.00 in za 25 galon (pol berela) $1 50. Be rele pa damo zastonj.
Z naroČilom pošljite vedno tudi Money Order ali pa bančni ček. Za vae blago Jamči
THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY
f it*—« sr. ČL« Am,	omvEum OHIO.
. . ..J- •


ItrnKffilfflBlf



.■f-	• -v; M ■
GLAS NARODA, fc JtTK. 1917.
Jugoslovanska

Katol. Jednota
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Sution RFD. Box 17, Denver,
Colo. _-
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj so pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NAROD A".
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Cone-maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALAMT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. •
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, 111.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R, Delmont, Pa.
Zaigrana vas.
»pifcalProto
iz Srednje
V tretje je zapršelo mimo mize in mimo Dasrarina, potlej pa se je »klonil Zelnik cisto na Dagarino-vo uho. Pot i hem in oprezno je za upal prijatelju, kar je doživel rejš«|jo noč na skali ob Poljanžri-ci — —
—	Sosed, — je pristavil in pla* »e mu j* čudno zatikal — tisti cekini so lahko najini — ti si ka kur kak povodni mož... Ne bo treba vrč tlačaniti, odkupiva se in vince bova pila...
—	£/u<lna stvar! — je siknil Da-irarm; — ineni se zdi nevarna... Pred očmi pa so se mu v vsi lepo ti zablcsketali beneški cekini.
—	Kaj nevarna! Ce «len vri* strani. <lruc lahko pobere. Kilo na ma kaj more, če bi se tudi izvedelo! Sicer pa ni treba, da bi se saj nisi moja baba!
—	Prav imaš, sosed. — odvrne Dagarin. — Ce bi se pa le izvedelo m bi se kdo po kakršnilr*4i pravični poti orlaail zanje, mu jih pa odštejeva. Praznih rok naju ne bo odpustil. Poštenje, prijatelj, je vendarle prva reč na svetu, tudi za naju, če sva prav tlačana in reveia... Pa nisi prav nič poznal tistega viteza t
Kaj ira bom poznal, ker je bilo tema kakor v rogu. Naš rraačak gotovo ni bil. Njetrov «4as poznam
—	Zda i i* dosti tuje iroopode v gradu. Prišli so od več strani na lov in najbrie je tisti neznani vitez eden izmed te tuje gospode... Bog ve kaj vse imajo ti graaeaki med sabo t Mak) še počakava, sa; se kmalu kaj izve.
—	Nama pa eekinčki med tem vetidarle splavajo lahko po vodi be bova prrveč cincala...
—	Nič se ne boj. Zelnik! Sedaj tako vojsko napovedujejo. Kadar pa so vojskni časi, takrat je mar sika i dovoljena, kar v mirnih časih ni. In takrat se tudi midva lahko posluiiva voj»knih olajšav
Prijatelja sta pila iz buče in se pogovarjala pozn? v noč. Delala sta podrobne načrte, kam porabita cekine---
Poljanščiea je šumela in oblivala navpik štrleče skale, lahek ve^ ter j« majal drevesa in slavec je popeval v grmovju.
IV.
Na vse zaroda j je trkal grajski val pet na Dararinova vrata.
Dagarin se je prest raiil, ko je odpiral vrata, zavit * maaaki ko jtul. Hi i*kovna mu j« šinila mi
v rlavo: — Kaj ko bi bil kdo po-*
Pa oe P vita jj^n
—	Oče Dajrarin, stopite malo ? mano. Hladno je, pa saj imate kožuh.
Dagarin se čudi. pa nezaupnc zapre vrata za sabo in stopa za valptom čez vrtove naravnost — proti skali.
Oskrbnik grajski se ustavi pt» začne:
—	Baronesa Marija me je poslala do vas. Vsi vemo, da ste vi spreten plavač in da se ne ustrašite nobene vode, če je še tako deroča in jrloboka.. ALi bi vi skočili zdajle s skale v Poljanščicot
—	Pa čemu, gospod valpet? — popraša navidezno kmet, dasi je takoj zaslutil, kaj in kako.
—	Na dnu roke ie mošnja cekinov. Ako prinesete moč njo iz vode, prejmete lepo darilo.
Dagarinu se je čelo zmračilo... Na misel mu je hodil prijatelj Zelnik. Dušni razpor se era je lo til in v pomiselkih ie bil. kaj naj stori T Ali naj se pota ji in pridf brez mošnje iz reke, ali naj jc dvijAe iz dna vode?
Na nebu so zvezde sijale in ju trsnja zarja je tajala roso.
—	Kaj premišljujete, oče Dagarin! Takega zaslužka ni vsak dan
—	reče oskrbnik.
Dagarin se obrne zor/t do valp-ta in pravi:
—	Pa če mošnje ne najdem t
—	Nič ne de. Kolikokrat se polotimo še bjtj nevarnih stvari bre? uspeha!
—	Pa poskusimo! — pravi Dagarin.
Ozre se okrogr sebe, seže po kožuh, sleče srajco in hlačfi.,. fele čen stopi na skalo, se prekriža, in reka je zašumela.
Nekaj sekund je minilo. Dagarin se pokaže na površju, spleza na skalo in pravi, tresoč se od mraza:
Tu notri ni mošnje. Morda jo je reka odnesla dalje T
—	Se enkrat poskusite, oče Dagarin. Skočite malo dalje.
Dairarin je videl mošnjo na dni. in še je bil v dvomu, ali naj jo prime, ali naj jo prihrani za prijatelja Zelnika? Toda mraz ga je tresel in odločiti se je bilo treba
Dagarin se spusti z "jamce" na "atuček". Spet se požene v valove. ki ga hipoma zagrnejo...
Valpet ni gledal dolgo časa. Dagarin se spet pokaže na površju
—	pa z mošnjo v roki.
se oblači, oskrbnik pa šteje cekine. Nekaj čez dvesto jih je bilo.
—	Ste že junak. Dagarin! Pla č3o ne izostane. Zdaj pa le brž domov, da se ne pre hladite.
Vaipet je od hitel z rumenim i zlati v grad. kmet pa je tekel čez vrtove proti svoji hiši. Premioljal je, kako me izgovori svoji ženi, še boij pa, kako se opraviči pred — Zelnikom.
vest mu je bila mirna je zas&ai lahko, opal dad
ko, sanjal sanie o žoltih zlatih in kristalnih gradovih, o povodnjem možu Trdoglavu in njegovem kraljestvu. ..
V.
Jasna noč je bila in zvezde so migljale. Mesec je svetil in psi so jalali...
Lajali so na grajskem dvoru, da pasji fant ni mogel spati. V slami poleg pasie koče je ležal raztegnjen in dva psička sta se grela pod njegovimi koleni.
Na mislih mu je bila Uršat graj ska dekla. Baronesa Marija mu obeta že dve leti, da jo bo smel poročiti.
Pa le še ni nič.
In pasji fant vstane, zakliče e-nega izmed psov, pa hajdi okrog gradu.
Tam na voglju je bila grajska kuhinja, polejr kuhinje pa spalna soba za dekle.
Fant gleda, pa vidi, da so oic-na razsvetljena nad kuhinjo. Ne-voljen se vrne k pasji koči.
Baronesa Marija je pospravila in pripravila igralno sobo. Na fotelju sedi in z nohtom drsa po kvartah, ki so ležale raztresene po mramornati mizi. Bajna svetloba je igrala po njenih licih in težka sapa je dihala iz njenih nosnic Vstopi baron Ivan.
—	Baronesa Marija! Jaz sem pripravljen, da izgubim vse svoje premoženje — vam na ljubo.
—	Gospod baron! Laskavo govorite, toda pri igri ni nobene ša le. Cekine smo dobili iz vode — pa 100 zlatov je še premalo.
—	Baronesa Marija! Če ste ta ko neizprosni, pa bodi! Takoj poravnamo, kakor hitro se igra začne. Saj kar je vaše, je moje, ali ne?
—	Gospod Ivan. Zdaj še ne. Ljubezen se v ognju poskusi.
Vstopita gospod Oblak in grušč ak Smleški. Baronesa Marija nalije iz majolke v srebrne čaše rumenega vina in pijo. Igra se začne tretjo noč. Igrali so počasi, previdno. Zdaj ie bila sreča pri tem, zdaj pri o-nem.
—	Dolgočasna je igna danes! — za kliče gospod Ivan.
—	Vi ljubite strast, — ga zavrne baronesa.
—	Jaz pač ljubim" strastno,., imate prav, — reče Ivan.
—	Ljubezen je denar, — pravi Smleški graščak.
In spet so molčali. Samo enakomerni klici posamičnih barv in kart so se čuli v mračni svetlobi.
Pa Smleška sta začela dobivati.
e je kupček cetinov narasel ng široko in visoko.
Kar se nenadoma obrne sreča. Baronesa je igrala enojno. Pa le začasno. Spet se je list zasukal in domači graščak je .položil zadnjo pest zlatov na mizo. Strast se je vnela. Igrali pa so počasi. Smleški je napravil natihem pagata. Takoj nato ga ie brat njegov tudi napovedal. Pa še stavo so napravili.
Baronesi je srce močno utripalo. Gospod OblaJ/ ie izpil polno kupo.
I ra je že polnoč udarila Pasji fant se je še enkrat priplazil izza vogla, da bi poklical l'ršo. Pa čul je neke nenavadne vzklike z vogla doli, da se je zbal in se vrnil spat.
—	Pa ne da bi duhovi razsajali po gradu? — si misli. -gospoda ne čuje tako dolgo.
V voglu grada so kvarte padale po kameniti mizi. da so sveče na lešeencu migljale od vetra, kakor bi bile pijane.
Baron Ivan je pagata napovedal in tudi — dobil.
—	Pa končajmo! V Poljanščici ni veČ cekinov, da bi jih Dagarin pobiral, — reče Smleški graščak in vrže kvarte na vogel mize. — Nii^pv brat pospravlja žolte cekine.
Baronesa Marija je skoro omedlela.
—	Baronesa, ljubezen se v ognju poskulsi, — reče baron Ivan — Ali vam nisem rekel, kar jt moje, to je vaše t
Baronesa ga je pogledala s pomenljivim očesom in se naslonila na fotelj.
Gospod Oblak se vgrizne v ustnice pa izpregovori:
—	V Poljanščici ni več cekinov, da bi jih Dagarin pobiral, toda kmetov je devet Podgrebom.
Vsi se spogledajo. Baronesi se povrne strast do igre.
—	Velja! — pravi Smleški. — Devetkrat še gremo okrog, vselea za enega kmeta.
—	Velja! Prvo številko ima Zelnik...
In so igrali za svoje podložne kmete. Igra se je zasukala. Pa se je spet preslikala... •
Pasji fant je še tretjič poskusil svojo srečo. Ko pa sliši imena kmetov Podbregom, se mu lasje zajezijo in odkuri jo nazaj na dvo rišČe.
Že je Oblak izgubil sedem kmetov, pa jih je spet dobiL
Zmenili so se: kdor napove pagata. dobi vseh devet kmetov, ali Oblakovih Podbregom, ali Smle-ških v Šent Valburgi.
Že se ie petelin oglasil, pa pagata ni nihče napovedal.
Kar se Smleškemu graščaku za-blešče oči. Tiho di^a in čaka, če je prav razdeljeno?
—	Igram, — reče. Kupi trijkrat pa ponosno zakli
če: — Pagat!
Vsi so se spogledali. Baronesa zakliče bratu:
—	Bratec moj, to je zadaija! In odločno vstane s fotelja. —
Nasprotna igralca ljitro zakrijeta kvarte, boječ se, da jih baronesa ne pogleda.
Igrali so... Oblak je malomar no metal kvarte na mizo. Barone sa je trepetala.
Igra je bila dodelana. Samozavestno, pa vendar nekako boječe je Smleški graščak vrgel pagata nazadnje na mizo.
—	Kmetje Podbregom so moji J'Ctri mi pokažeš urbarje.
In vstali so in od h z j ali brez — slovesa. Sreča pri igri je kozje-bradu naklonila nevesto. Devet kmetom Podbregom pa'.je od tiste noči dalje spadalo pod Smleškc graščino...
XX
Dagarin se je dostikrat jezil proti Zelniku, ko je hodil na tlako v Smleško graščino.
—	Da'nisva rajši midva spravila tistih cekinov v Poljanščici?
—	Vidiš, ali ti nisem pravil ? — je dejal Zelnik.
—	Svoboda ie šla, a poštenje je ostalo.
—	Ali je poštenje samo za. kmeta?!
—	Tudi za gospodo grajsko je. Toda ti vendar ne moreš meni nepoštenja očitati, ako j,az proklam ali zaigram svr>jo kravo? Mi pa
Saj smo graščanski hlapci. Toda potrpi, ljubi moj! — Prišel bo čas
da bodo graščaki ravnotako delali drugim, kakor mi njim. Ljudje se spreminjajo in izginjajo, pravica pa ostane. Brez gosposke tudi svet obstati ne more, kakor ne brez kmeta. Toda to je krivica, da tla-čanimo tako daleč, in ta krivica ne gre na rovaš gosposke, ampak na rovaš strasti, ki je ipladi graščak ni mogel in ni hotel krotiti. Take oblasti pogrešamo, ki bi nas ščitila zoper krivice. In videl boš, da jo dobimo.
— Bog te usliši! — je rekel tovariš in se zamislil.
(Konec.)
Zanimiva obletnica.
Kadar se gre za postrežbo, izbor-no pivo in razne druge pijače, kakor tudi lepo vrejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani.
Moja dolgoletna skušnja v nata-karstvu in splošnem salonskem delu jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo.
Torej ako te muči žeja ali glad in ako je srce otožno, pridi k meni na komer in postregel te bom pray izvrstno.
John Balkovec Hotel
5400 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Dolenjsko pri Notranjskem.
Mehika je .pred 72 leti -napovedala tej deželi vojno ter tako pričela konflikt, ki se je končal zanjo z izfgubo velikega in dragocenega dela mehiške republike. — Skoro eno leto pa je poteklo, predno so se sovražnosti v resnici pričele in šele 13. maja 1846 so napovedale Združene države Mehiki vojno.
James Knox Polka se je inav-guriralo ravno dva meseca preje in dva dni pozneje je zahteval mehiški poslanik svoje potne listine. Izbruh vstaje v Mehiki pa je preprečil pračetek sovražnosti in bilo jo šele potem, ko jc premagal predseidimk Paredes predsednika Herrera, da je bila Mehika v stanu uresničiti svojo grotžnjo. Medtem si je Polk na vse načine prizadeval, da prepreči vojno ter zagotovi mirno osvo-; jitev spornega ozemlja v Texasu in Californiji. Vsa tozadevna prizadevanj« pa so se tejal'vvila in vojna se je pričela. Končala se je s porazoan Mehike.
ROJAKI, KUPUJTE LIBERTY, BONDE ZDRUŽENIH DRŽAV!
Pri spahnenju in zdrobljenjn
▼drgnite takoj s Or. Rlcbtcr-Jevem 9
PAIN-EXPELLER
V rabi ie 50 let pri slovenskih družinah In priljubljen kot domaČe sredstvo.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra*
25e. in 50c. v lekarnah in naravnost od F. A D. RICHTER & CO. 74-SO Washington Street. New York. N. V.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENT
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi Udelnjemo tbi društvene, trgovske i& privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri naa dobite lepše, cenejše in boliš« tiskovina
CLEVELANDSKA AMERIKA
3PBVA SLOVENSKA UNLJSKA TISKARNA
ST. CLAIR Am CLEVELAND, O
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica	-jj-
(Regiment po cesti gre	lOu
E 3259 (Vsi ao prihajali, njega ni b*lo 7-
(Divja rožica	I DC
E 3260 (Škrjsnček poie žvrgoli 7K<I (Slišala sem ptičko pet' > wG
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so t resnici nove prave kranjske plošče s finimi petjem; po jo oa obe strani.
Se priporoča Vaš rojak: IVAffPAJK, 166 Chastnnt ftt, Oonemaugh, Pa.

triners
BITTER-WINE
raiMtaovo
HOftKE VfoO
		
	•	7 ^
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SO. ASHUND AVE.,
GHICACO, ILL

časa neznosne draginje
se mora vsakdo Čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
TRINER-JEVO
ameriško iliiir grenko viso
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in go je bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje tned vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
TRINERJEV OBLIŽ
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je nepre-kosljivo za revmatizem ali nevralgijc, je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
__ 1.TRINERJEV
OLAŠATELJ KAŠLJA.
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hrapavost, bronehiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž.
Trinerjeva zdravila so. dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
■-■..aJK-v -'ira , ust «i • s&ff-
■

• :
GLAS NARODA. 0. JUN. 1917.
J• yA Ti iftSLAt *
I
Pepita Jimenez
ROMAN.	/
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
13	(Nadaljevanje).
Gledal je v tla in ker ni hotel odgovoriti nobene besede, je oče nadaljeval:
— Vidiš, to je pa prepis mbojega pisma, katerega sem poslal dekanu:	t
* > I ^ '
Dragi brat: — — Prisrčna hvala za poslana pisma, za priporočila in nasvete. — Prejisem včasih mislil, da sem pameten zdaj pa priznavam, da sem kratkoviden in nespameten Odkar ie v vasi moj sin, je Pepita Jimenez z menoj take prijazna, da sem bil res začel upati, da me bo vzela za moža. — Šele tvoje pismo mi je potegnilo mreno z oči Zdaj vem, kaj je mislila Pepita z vsemi svojimi zaba vami in izleti. Prirejala jih ni zame; pač pa zaradi mo j«*ira sina, mladega semeniščnika. Če hočem biti pravi cen in odkritosrčen, ti moram povedati, da me je to a J	začetku nekoliko razburilo. — Ko sem pa celo zadevT
natančno premislil, se nisem več jezil, ampak sem se ve selil. — Luis je ižboren mladenič. — Ti ne ves, kako gt imam rad. odkar je pri meni. — Pred časom sem se bi ločil od njega in sem ga tebi zaupal. — Dobro, da si mi dal malo podlagre in da si ga vzgojil. — Če bi bil oc mladih let tukaj pri nas. bi gotovo čisto podivjal. — T si se bil poslužil te prilike in si vzgojil sina skoraj ži eerkvenega učenika. — Ne zamerim ti, kajti to je bili tvoja dolžnost. — Lepo je imeti pobožnega in napolsvete sra »na, — sem si mislil sam pri sebi, — toda lepše j< imeti dediča, ki bi skrbel, da ne bi izmrlo moje ime.
O Pepiti se motiš, dragi brat. — Ona je dobra žen ska, ona je zlata ženska. — In če bi bil jaz štar osem deset let, ona pa šestnajst,'bi jo vzel za ženo. samo če b me hotela. — Ona bi mi bila kot angelj varuh pri moj smrtni postelji. — Pepita pa ni zdaj stara šestnajst let ime pa dvajset. — ln ona je svobodna, prosta ženska. — Jaz sem se začel starati. — Naduha me tare, venomei pokašljujem in tudi protin se je začel oglašati. Kljul temu se pa še vedno branim smrti in bi jo gotovo posla k zlodju, če bi prišla pome.
Jaz sem prepričan, da bom živel še dvajset let. —* Pomisli, kakšno bi bilo njeno življenje, če bi morala ži veti poleg osem deset let ne ga starca.
Zdaj sem pa zadovoljen, zdaj sem ponosen. — Pe pito in svojega sina že vidim kot srečen zakonski par ln pri pogledu na to sliko sem čisto pomlajen. *
Le daj jima svoj blagoslov, poleg blagoslova jimt pa pošlji tudi lepo poročno darilo.
» ~
I>o IVdro je prebral pismo do konca in pogledal s\*>jega sina Don Lui-s je sklanjal trlavo, iz oči so mu pa po>zelc debele solz^.
Oče je stopil k njemu in ga objel.	*
Ravno en mesec po tem dogodku se je poročil don Luis s Pepi to Jimenez.
Ker se je gospod dekan bal, da bi se njegov brat ne norčeval h njega in ker je bil skoraj prepričan, da mu bodo ljudje očitali, kak ane svetnike vzgaja, je pisal, da ne more priti k poroki. — Novopo roeencema je pa poslal svoj blagoslov in dvoje krasno izdelanih prstanov.
Mladi par je poročil pater vikar.
Nevesta je bila v svoji beli poročni obleki izvaredno krasna.
Zvečer je priredil don Pedro na dvorišču svoje hiše veliko slav iH*»t. — Slavtiocti se je vdeiežila gospoda, plemiči, kmetje, ženske, otroci in »ploh vse, kar je zamoglo priti.
l>on Pedro je bil čisto prerojen. — Še celo plesal je in pil oe* mero, kar v splošnem ni bila njegova navada.
Ples je trajal do treh zjutraj.
Mlada zakonca sta ie pred enajsto uro Lz<riuila na Pepitin dom
Tedaj je stopil don Luis kot ospodar, mož in ljubimec, v ono krasno spalnico, kamor je bil pied enim mesecem skoraj nevede zabredel.
PISMA MOJEGA BRATA.
«
Zgodba o doti Lursu in Pepiti bi morala uiti na tem mestu končana. —
.. Epilog je pravzaprav nefMJtreben, toda gospod dekan ga je prmtavil »v oje mu rokopisu in vsled tega tra bom tudi jaz deloma priobčil.
Gotovo nikdo ne dvomi, da sta don Luis in Pepita živela srečno življenje. Oba sta bila lepa in mlada ter polna življenja.
Don Luis je bil najbolj hvaležen Antoniji, kajti brez nje bi naj-bra* Pepita nikdar ne bila njegova.
Ker pa ni hotel, da bi bila ta ženska vedno v hiši kot živa priča njegove skrivnosti, je sklenil, da jo bo spravil z njenim, možem. Njen raoi, sin mojstra Ceueija je bil s tem zadovoljen.
Obljubil je, da se skoraj nikdar ne bo napil. — Da se zagotovo aifcoii več ne bo napil, pa ni hote* obljubiti.
Zdaj živita sreenp. — Antonija pride večkrat k Pepiti in se nič ue pritožuje nad svojim možem.
Currido, ki je videl svojega bratranca Luisa v polni sreči, um J<* i »k<jraj zavidati. — Na v>ak način je sklenil oženiti se. — ln *»re* se je port*.*il s hčerko nekesra bogatega posestnika iz so-»ednje vasi.
Grof Genezagar je čisto okreval. — Udarec, ki mu ga je bil DriaadH d on Ltiia mu je precej ohladil vročekrvnost. — Pred kratkim je bil plačal Pepiti polovico dolga in obljubil splačati ostanek v najkrajšem času.
Vsa vas je žalostna. — In kako bi tudi ne bila. — Oče vikar i* umri. — Pepita je bila do zadnjega trenutka ob njegovi smrtni i»os*atji. — Jaz ne pomnim takega pogreba, ko« ga ie imel ta ča
stitijivi* starček.
Zapustil je samo pet ali šest cekinov id nekaj starega pohištva. To je bilo vae njerovo premoženje.
NAZNANILO.
Članom Slovenske Konsumne Zadruge v Coneonauigh. Pa., na-TOanj«fin, da sera v mesecu aprilu »revzel tajništvo od bivšega taj-lika Johna Zgonca. kateri so je »dpovedal radi preobile zaposlenosti.
Prihodnja seja vseh članov se rši dne 20. juniga in prosim, da -e vsakdo vdeleži, ker voliti mo-;
Iščem svojega bratranca JOSIPA VENE, doma iz Gornjih Jesenic št. 9. fara Št. Rupert, Dolenjsko. Prosim eengene rojake; če kdo ve kaj o njem. da mi je-vi, ali naj se pa sam oglasi. —-Anrton Oblak, 804 Market St.. Waukegan, 111.	(9-12—6»
NAZNANILO.
Cenjenim rojakam v državi ■aino direktorje-za dobo 6 mese- Minnesoti, naznanjamo, da jih bo 'ev in rešiti imaimo več važnih kratkem obiskal naš zastopnik očk. Direktorjev se bo volilo 6, n sicer z volilnimi listki. Kdor ca ne bo prejel do 9. junija, naj ni pošlje svoj natančen naslov, la ga mu pošljem. Potem pa pro-aui, da ml vsak vrne svoj iapol-ijen listek najkasneje do 19. julija, da jim bom imel pri seiji vse /atzvrstene.
Oni člani, ki imajo že plačane lehitce, pa jih še niso prejeli, naj tii naznanijo in pošljejo n at alien naslov, da jim pošljem delni-e. Obenem pa tudi opozarjam se one, ki so že čez leto člani, pa e niso plačali, dia poravnajo svoj lolg, ker zdaj bomo dobili pravila.
Rojake, ki niso člani naše iadruge, pa vabim, da pristopijo,'	Mr. Janko Pleško,
:er čim več nas bo. tem boljši bo ki je pooblaščen sprejemati naroč-
nino za "Glas Naroda" in izdajati Ne pozabite priti vsi dne 20 ju- tozadevna potrdila. On je pred leti lija v dvorano društva sv. Aloj že večkrat" prepotoval države, v ija ob 7. uri zvečer.	katerih so naši rojaki naseljeni in
Pozdrav vsem skupaj.	je povsod dobro poznan. — Upati
Alois Gall,	je, da mu bodo šli rojaki v vseh
ajnik Slov. Konsumne Zadrugo czirih na roko, posebno še, ker ima 2 Pine St., Conemaugh, Ta. pokvarjeno levo roko.
(8 9—6)	Uredništvo.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijsklh posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.
k
STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OBLI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
■JBraiaiagiaiai^^
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. aaiaiagiafaiiui™
POUČNI KNJIGB x
Dva tedna . — Mi — Jaa
o čakali, da je bil krst ravno na obletnico njune krepkem dečka sta dobila in lep je kakor bil boter in tem mu tudi dal moje ime. e nobeni tiru r i stvari, kot samo kako bom učil govoriti
ji
^■ai; in l Aiia
ff» ''i''flll-'S

— Veliko pisem je ie, pa bi vzelo pre vsako v celoti priobčiti. m Pepita in Ln» »rečna. — Po celi Španiji kot je domačna Luisova. X O N E O.
ihnof larikougMkl Ttr'—t	
VMU	►-J0
Onfenot ^uduilt	«.70
Poljedelstvo	hJO
Poitraftt holetkfi	
Htdjvejt t pofororik	■aJH
mm ta ugL-ato*. ■li%M m rn	
•4UT1X • Srednji lalwilw	•—JO
Trtne mi t* tvtonje	»-.40
Dnu Cirlaoceje	>-J0
Umni kletar	ibJO
Oanl 1—final—	nH
?ellkl iliif ln mUftl	
	pfff
7MM ft^tfl	t^am
[Vjetnlk na galeji \ Vojna na Balkana, 18. ms Zgodovina e, la k. peipolka k. IT
—.11
Zlatokopl
Zlatarjevo Blato	MUOf
Življenj« na avstr. dvora ali Bart OMUjevU* Rudolfa (Tra. godlja v Meyerllngu j
▼ rakvt kraj bombe8-"""1	mM
Zaklad kupfievalca a a*)l	nji
kaplja irnlla	—.u
Grob t svetilniku	_.u
Gospa a kanaraHM brlljaot—	e&ll Kako oo vjeli Jacka maparaSa ponareja ki rtenorja
ROJAKI!
POMAGAJTE TEJ DEŽELI SEDAJ, KO VAS POTREBUJE
IN KUPITE "POSOJILO ZA SVOBODO"!
TI BONDI SO DOBITI V ZNESKIH PO ^50, $100, $500, $1000 IN VEČ DOLARJEV. NESEJO
s^ PO 3V2 OBRESTI. VSAKDO NAJ STORI SVOJO DOLŽNOST! Pojasnila vam dajejo razne banke, ekspresne družbe in tudi:
FRANK SAKSER, S2 Cortlandt St., New York, N. Y
Ni prepozno!
UIATNI D4 BAZNI
Doli ■ mgjM flubald pripovedko
Newyorifce i cvetlicami. hnme-botttne, novoletne la vaUkonoCno ducat po

L


Za vas še ni prekasno, da so pridružite far merski koloniji
v St. Heleni in pridelate le po k-tirno živeža za prihodnjo -zi mo. Na t rt£ so žc prišli pomladan ski pridelki, kakor: pesa, repa, špiiuiea, solata, korenje, redkvica, čebula, jagode in šparglji.
Pomisliti pa morate, da prvi večji jesenski mraz pride žele koncem novembra. To daje načini farmerjem šest mescev več časa za delo na svojih zemljiščih. Ko poberejo en pridelek, denejo zo l)et drugega v zeimljo. Ker unarejo to storiti, zato je pa dofbiček tudi tako velik.
Stvari, katere morejo v juniju sejati itn saditi, so: fižol,^»araidiž-niki (tomatoes), koruza, grah in bombaž.
V juliju morete sejati: repo, kolerabo, zelje, grah, peso in irski krompir. -
Ves svet zahteva živeža in zelo so v skrbeh za živež v Združenih državah za prihodnjo zimo. Ako se razumete v obdelovanju zemlje. ne morete nikdar imeti lep«e prilike kot ravno sedaj, da si pridobite nekaj zemlje in takoj pričnete pridelovati živež.
Naši farauerji so ravno končali s pošiljanjem solate iii dobili eo lepe cene. Ravno zdaj skomcujejo razpošiljati jagode, kaitere so to pondad pošiijaii po nenavadno visoki ceni. Grah prodajajo sedaj po $3.50 basket, pri čemur imaijo polovico dobička. Ko ne bo več graha, bo krompir zrel iza na trg Sedanja cena krompirja je $8.50 do -$10 za sod 2 in pol bušlja.
Ali ei morete želeti kaj boljšega kot to?
Za vas je zelo primerno, zlasti, ako živite na severu ali pa na za-padu, kjer je pomlad potana in se farmerji šele pripravljajo, dia bodo ob del o vati i polje. Ko bodete brali te vrsti©«, ipa se foodete čudili, koliko bi feoglo biti resnice na tem, kar smo povedali. V St Heleni je vse tako dobro, kakor smo navedli. Ali hočete imeti svo jo farmo? Ako je temu tako, zakaj ne vzamete prvega vlaka tei srreste tja in si izberete zemljišče? Govorite s farmerji. ki so že dol-ero tam in povedali vam bodo vse pojroje.
Imamo vedno svojesa zastopnika, ki je vsak čas pripravljen iti z dvema adi več osebami, ki se za te zanimajo. Ako pa želiti hi sami. ne bodete imeli težav najti ta prostor. Tam je mnogo farmer-jev, ki bodo veseli, ako vam bode mogli kaj pojasniti, za kar jih bodete vprašali.
Pišite nam takoj. Ni prepozno da začneite.
ZDRAVSTVENA OBLAST
želi zvedeti, ako je kak sorodnik ali znanec, ki bi mogel dati kake podatke o FRANKU JOŠT, zdaj bivajoč emu v umobolnici v New Yorku.
Kdo bi kaj o njem vedel, lahko sporoči
Uredništvu "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York. N. Y.
Iščem svojega brata JOSIPA Ml-IIELIČ. Doma je iz Sodevc št. 17. Cula sem, da se je ali se i>a celo še zdaj nahaja v neki bolnišnici v Cincinnati, 0. Tu sve dve sestri in bi radi kaj natančnejšega izvedeli o njem, zato prosim cenjene rojake, če kateri kaj ve, da sporoči na naslov: Maria in Cilia Kure, 2311 Jackson Boulevard, Cnicago. HI.	(0-15—6}
Norih Amarlean Farms
(Inc.)
17 Kotterv Ft. Now York. If. T
HARMONIKE
bodisi kakrflnekoif vrsto Izdelujem In popravljam po najnižjih	a de-
lo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poči je, ker sem la nad 18 let tukaj v tem posla in sedaj v s to jem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drags harmonike ter računam po dela k* koršno kdo zahteva, bres vprašanj.
JOHN WENZEL, Itn Bast CM BL,
NA PRODAJ HIŠE
za 1 do 4. do G, do 10 družin. Vse v kraju od 55. do 79. eeste. Tudi na obroke poceni. Oglasite se pri:
Joseph Lušin, 1065 E. 66. St., Cleveland, Oliio 8-14—6)
POZOR ČITATELJII
HIPN0TIZEM
Cena knjigi je a poitnino SSe. BLOVENSKA KNJIGARNA P. O. Emr New Tut, N. ¥.
IŠČE SB M02B
delati t nsnjani. Dobra pl*< ča, stalno del«.
C. Moenoeh Bona Cempaajr, (13—4 v d) Gowanda. N. Y,
Rad bi izvedel za naslov svoj<»ga rojaka ANTONA BURIX>V1Č. Donna je iz Račič št. 64 pri Pod-gi-adu na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. •— Josepli Ilijas, Box 32, Oakmont, Pa._(7-9—6)
POZOR ROJAKI
aroah te ▼ krtta. v
fte, nam. aykll—. bol«, tet«, ktMte la n<aU f*tH aop krnim otmm. tmmttam v aav datk p*-pdMwoditnwi*. UtrUMb aSrvOa braa-
li Mia Pluta tek«! m
^^te^KOUm^n Uto 1017 daMte «ka aoAUate 4 eaate aa aaktetea.
JAKOB WAH&6,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Velika zaloga vina in žganja«
Belo vino, 50 galon je..................$40.00
Rdeče vino, 50 galon je................130.00
Brinjevec 4 galone sodček je.......... $17.00
Drožnik, 4 galone sodček je............$13.00
Manje kakor 50 galon se mora plačati posoda. Naročilu se more priložiti denar. 6308 St. Clair Ave, N. E.	Cleveland, Oblo.
MARIJA GRILL, UM St Clair Ave, N. B, Cleveland. OMa.
POPOTNIKI,
Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako imate družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate veduu po-teno in zanesljivo blago.
Ako dospete v Cleveland na postajo in se neveste kam obrniti, i>o-kličite na telefon Prineeton 1381 aii pa Kosedalc 1881 in jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete poeestno karo se jjeljlte s St Clair karo do 62. eeste in na vogalu St. Clair Ave. je naslov:
A- GRDINA,
6127 St. Clair Ave.,	Cleveland, 0.
Pri meni se lahko dobi letni :	za poštnih znamk.
DOCTOR KOLER .
638 FENN AVE,
PITTSBURGH, PA.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • •
DELO OKUSNO.
• O •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA. mmm *
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St, New York, V. T
1

Dr - Koler je najatarejsi (loT«nski zdravnik. Hpeci»li»t ▼ Pitt«, burgbu, ki ima 23letno prakso ▼ zdravljenju tajnih molk it- holnni, Sifilia ali zaatrnpljraje krvi zlravi z iluoritim 60S. ki g« j« izomel dr. prof. Grtich. Cc Imate mozolj« aH mehurčke do teletu, v grlo, izpadanje la«, bolečine v ko«teh, pridite in izčiatil ram bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen ae nalete.
Semeaotok. kapavec aH tri per in tudi t ne druge posledice, ki naatanejo radi tega. T« bolezni zdravim po zadnji metodi r najkraji sem času.
Kakor hitro opazit;:, da vam ponehuje moj k a zmožno« t. ne čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil.
Sušenje cevi. ki vodi t» mtfeurja. ozdravim v kratkem Ča«u Hydrocelo ali vodenico, kilo ozdravim v 30 urah it> aicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbta in včaaib tudi pri apuftčaaju vode. ozdravim z aotovoetjo.
Revmatizem. trganje, bolečine, otekline, srbečico, ikiofle in druge koiae bolezni, ki naatanejo valed nečiete krvi, ozdravim v kratkem času in ni potrebno letati.
Uradne ure: od 9. do 8, Ob nedeljah od 9. do 3.
J) m ;

. ' . ...i?'' '> v
im. $»ai;fi
;