H
^lillllllrtlllllllllli

AMERJCAN IN SPIRIT FOREIGN I SN LANGUAGE ONLY
, the J Ed"
for S' ortl
CES
nrank •jjusic.1
d
of tf t A"'
es^ the (*' ).
iden«
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 45
CLEVELAND, 0.. TUESDAY MORNING, FEBRUARY 24, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Zavezniki bodo kmalu prešli v ofenzivo, zatrjuje Roosevelt narodom sveta
ife \ .»na.
:ces n iefl<*
baby
d of1 Reslf
{ jact' Victor
3t.
i<AI
Washington, 23. feb. — Danes je rtiuVOnl Predsednik Roosevelt ameriške-nar°du in narodom vsega sveta, da
D°d0 7,Prl J v	. .
km	države m njene zaveznice
f u topile v splošno ofenzivo na tu n ^ so danes skoro v vsakem ko-l-J,!®^' po vseh morjih in na vseh
kontinentih.
šušljlf ■ifSe?nik -le udaril po takozvanih
0	jz C ' ^ krožijo izmišljene govorice
javil h V pristani§cu Pearl ter je iz* danes • 6 ameriška bojna sila že do ltoj. Prizadela Japoncem več izgub, na|)„, j0 Pa ti Amerikancem, vključno
Ja v pristanišču Pearl. vodijo^ so ameriški bombniki, katere Mih ameriški Piloti že v dnevnih spo-acifij, SOVražnikom v južnovzhodnem (laii(laU' Je rekel predsednik, ter do-f "a tiscče ameriških čet v boj-
1	na tle^ZU' ne samo v zraku, ampak tu-
:o je^e(!sednik, ki je govoril na dan, faj- , e'a slavila rojstni dan prvega nika washingtona, je rekel, da je
tudi takrat mala ameriška armada doživela sprva izgube in poraze, toda je pozneje to dobila zopet nazaj, prav na enak način, kot se bo to ponovilo v tej vojni.
"Da, doživeli smo izgube," je govoril Roosevelt, "od Hitlerjevih podmornic na Atlantiku in od Japoncev na Tihem oceanu in doživeli jih bomo še več, dokler se ne bo vsa stvar zasukala.
"Toda ko govorim o Zed. državah ameriških, naj izjavim enkrat za vselej vsem narodom sveta: Mi Ameri-kanci smo morali nekoliko popustiti in izgubiti nekaj ozemlja, toda dobili ga bomo zopet nazaj. Mi in drugi naši zavezniki smo trdno odločeni, da uničimo japonski in nemški militarizem.
"Naša moč raste z vsakim dnem. Kmalu bo prišel čas, ko bomo v ofenzivi mi in ne naš sovražnik; mi in ne naš sovražnik bomo dobili končno zmago; mi ne naš sovražnik bomo končno diktirali mir.
Roosevelt je povedal, kako so nekateri ljudje za to, da bi se mi brigali sa-
mi zase in se doma obdali z visokim zidom, pa za njim čakali na sovražnika. Ti ljudje bi radi, je rekel Roosevelt, da bi se naš mogočni ameriški orel spremenil v želvo, ki se plazi leno po zemlji,'ali p.a da bi se spremenil v ptiča noja, ki v nevarnosti skrije v pesek glavo.
"Toda mi imamo rajše," je poudaril predsednik, "da ostane naš orel to, kar je, da kroži visoko pod sinjim nebom in da kadar udari, da udari z vso silo."
Roosevelt je poveličeval neprimerno hrabrost armade generala MacArthur-ja, ki se v desetkratni premoči bori na Filipinih in si je v tem času že .stekla večno slavo.
Predsednik nas je tudi spomnil na propagando osišča, ki je trobila v svet, kako so Amerikanci mehkužni, sicer bogati, drugače pa slabiči, ki se ne znamo in se ne bomo zedinili, kadar bi bilo treba skupno udariti.
"Naj to rečejo sedaj!" je zaklical Roosevelt s krepkim glasom, ki je odmeval v vseh kotih sveta. "Naj to povedo
danes našim mornarjem, ki udarjajo na vodah Tihega oceana! Naj to porečejo našim fantom, ki vodijo na raznih frontah naše račne trdnjave! Naj to poreko danes našim marinom.
Roosevelt je ponovno poudarjal, da mcramo udariti po sovražniku, kjerkoli naletimo nanj in ga držimo proč od ameriškega kontinenta. Povedal je, kaj bi se zgodilo z nami, če bi potegnili svoje ladje in svojo armado domov. Japonci bi tedaj z lahkoto potem okupirali Kitajsko, okupirali ves Daljni vzhod in potem bi udarili tudi na nas tukaj doma, najprej na Alasko in potem naprej.
Nemci bi zavzeli Sredozemlje, zahodno Afriko, odkoder je samo 1,500 milj do Brazilije. Rusija bi izgubila našo pomoč in kmalu bi bil sovražnik gospodar vsega sveta.
Roosevelt je poudarjal, naj se ne plašimo pred nobenimi, še tako slabimi novicami. Naj imamo zaupanje v svojo vlado, ki nas bo vodila do končne zmage.
Nujen apel predsedniku
ne'
I nih in v beg pognanih japonskih ' ladij ni poročano. Ameriški vojni oddelek v Washingtonu je v soboto poročal, da je zavezniška j zračna sila dvakrat napadla ja-i ponsko ladjevje, ki je obstojalo iz dveh križark, štirih ali petih rušilcev in štirih transportov.
Neuradno se pa poroča, da so zavezniki uničili Japoncem pri ! Bali od 19 do 36 ladij od zadnje-
■	ga četrtka sem. Zavezniške bojne sile so dobile zdaj nov pogum, ko vidijo svojo močno pomorsko in zračno silo, ki se je tako izkazala pri otoku Bali.
Na Sumatri in Timor ju se zavezniške čete še vedno uspešno
■	branijo Japoncem.
m^ih--0—--
na Podmornica je obstreljevala oljno napravo
JI	na kalifornijski obali
)0,
furpv
IG
;Oat and
Japonska podmornica je začela z napadom že v mraku in je obstreljevala oljno napravo polnih 20 minut. Napad se je ! pričel ob 7:18 zvečer (10:18 i clevelandski čas), to je bilo | prav takrat, ko je govoril po radiju predsednik Roosevelt.
--o-
Nove uradnice Društvo sv'. Neže št. 139 C. K. of O. je izvolilo za leto 1941 sledeč odbor: Predsednica Mary Ivane, podpredsednica Frances Baraga, tajnica in blagajničar-ka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St., zapisnikarica Louise , Pikš, vratarica Frances Kasu-
■	nič; nadzornice: Mary Skuly,
■	Ana Godlar, Louise Hrovat; i zdravnika: dr. Seliškar in dr. i Perme; seje so vsako 3. sredo v
mesecu.
V službo Strica Sama
Zadnji teden je odšel k mornarici na Great Lakes, 111. Rudolf Samsa iz 19808 Kewanee Ave. Danes je odšel k armadi že drugi šin družine Mr. in Mrs. Julajla, Al Sinkovič, 832 E. 209. St. Isti čas je odšel tudi Eugene Jadrich iz 948 E. 207. Rt., sin na-šega stroj r^ika^J ohn i Jadricha. Vsi ti trije fantje so člani -podružnice št. 8 SMZ, ki je dala že 7 članov StJ-pSi Samu. Prijatelji so jim pri^dili lepo odhodnico.
Kot se nam poroča odide danes k vojakom tudi Anthony Plut iz 21101 Recher Ave., sin družine slikarskega umetnika Mr. Anton Pluta, ki je že prej dala enega vojaka. Vsem tem želimo vse najboljše. Le dobro se postavite. Kozmopolitska liga ima zdaj novega predsednika
Delegatje iz raznih vard v Clevelandu so v petek večer izvolili za predsednika Kozmopolit-ske lige našega agilnega pomožnega okrajnega pravdnika Mr. John J. Prince. Novi predsednik pravi ,da se dobro zaveda moči, ki jo ima Kozmopolitska liga v političnih akcijah in bo skušal v isti smeri še bolj razvjati aktivno življenje te lige.
Zopet doma Mrs. Marie Glavich iz 1531 E. 70. St. se je vrnila iz Polyclinic bolnišnice. Prav lepo se zahvaljuje za obiske in doposlane cvetlice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu.
Kljub Ljubljana ima sejo Nocoj ob 7:30 se vrši seja Kluba Ljubljana v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. članstvo je prijazno vabljeno, da se udeleži v polnem številu.
Deseta obletnica
V	sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Mary Komin v spomin 10. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Pozdravi iz Lemonta Mrs. Margaret Kogovshek pozdravlja iz Lemonta, ill. Piše, da je tam po Illinois še bolj mrzlo kot v Clevelandu. Obiskala je Lemont, Chicago, Joliet in La-Salle.
Zadušnica
V	sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Pavla na Char-don Rd. sv. maša za pokojno Marijo Kavalar. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Kratke vojne in drage vesti
WASHINGTON. — Vojni oddelek naznanja, da so ameriški bombniki napadli japonsko zrakoplovno pristanišče na otoku Bali
in uničili šest japonskih bombnikov v srednje velikosti.
* *
MOgK^z^dfča A-ezda,	piše.,. tU.
je rusk* fezerva, ki je opremljena z angleškimi'bojnimi letali,
končala svoje treningo v Uralu in da je pripravljena za boj.
* * *
WASHINGTON. — Administrator za cene, Leon Henderson, je odredil cene ža baterije, za žepne svetilke in za njih žarnice orfffki so bile 1. februarja.
* * *
MOSKVVA. — Rusko vojno poročilo naznanja, da je padlo v zadnjih par dneh 14,000 Nemcev na južno-zahodni fronti ter da.
so Rusi zopet zavzeli več vasi in mest.
» * *
LONDON. — Angleži nimajo dosti upanja, da bi ubranili pred Japonci pristanišče Rangoon v Burmi. Iz tega pristanišča
dobiva kitajska armada potrebščine od zaveznikov po Burma cesti.
» * *
KAIRA. — Iz Libije se poroča, da so osiške mehanizirane kolone pokazale izredno močan odpor in da je bilo včeraj opaziti nove osiške kolone, ki so hitele v bojno linijo, ki se razteza od Martuba do Tmimi.
Stalin je izdal na svojo armado ukaz na popolno zmago ob priliki 24 letnice ruske armade
Moskva, 23. feb. — Danes je vsa Rusija praznovala 24-letni-co reorganizaci je rdeče armade. Premier Stalin je izdal za ta dan "dnevno povelje," ki»po-zivlje narod na totalno zmago proti Nemčiji. Obenem je Stalin posvaril narod, da ima Rusija pred seboj še ogromen in' težak boj.	j
Stalinove besede narodu, ki so jih oddajale radijske posta-! je po vsej Rusiji, so svarile, da | sovražnik še ni poražen. Toda obenem je pa izrekel, "da bomo vrgli sovražnika izpred vrat Leningrada, oprostili Belo Rusijo in Ukrajino ter izpraznili polotok Krim sovražnika."
"Rdeča zastava bo plapolala povsod, kjer je vihrala prej. Želim vam popolno zmago nad nemškimi fašisti. Naprej do zmage!"
Stalin je apeliral na nemški narod, naj se iznebi Hitlerja ter ostro obsojal nemško propagando, ki pripoveduje nemškemu narodu, da ga hočejo Rusi uničiti. Razlika je med nemškim narodom in med Hitlerjevo kliko, je rekel Stalin. Dočim nam zgodovina pripoveduje, da Hitlerji pridejo in gre-
do, toda nemška država ostane. Namen Rusije in zaveznikov ni uničiti nemške države in nemškega naroda, ampak uničiti Hitlerjevo kliko.
-o--
Najnovejše registrirance bedo žrebali 17. marca
Iz Washingtona se poroča, da bodo 17. marca žrebali one registrirance, ki so se registrirali za vojaško službo, 14., 15 in 16. februarja. V okraju Cuyahoga se jih je registriralo 87,000. Toda ti ne bodo potegnjeni v vojaško službovanje, dokler ne bo izčrpana lista onih v starosti od 21 do 35 leta.
Iz bolnišnice
Te dni se je vrnila iz Charity bolnišnice Miss Mary Luznar, 1115 Norwood Rd. Sedaj bo doma pod zdravniško oskrbo. Lepo se zahvaljuje za obiske, cvetlice in darove. Prijateljice jo lahko zdaj obiščejo na domu.
Rojenice v Akronu
Pri družini Mr. in Mrs. Edvard Lovko v Akronu so se ustavile vile rojenice in pustile za spomin zalo hčerko, 9 funtov in 3 unče težko prvorojenko. Mlada mamica in dete se dobro počutita v bolnišnici, čestitamo!
Naš urednik Debevec je poslal v soboto zjutraj sledeč brzojavni apel na predsednika Roosevelta, katerega prestavo prinašamo tukaj: Hon. Franklin D. Roosevelt, predsednik Zed. držav, Bela hiša, Washington, D. C. Dragi g. predsednik!
Kot zagovornik Vaše domače in inozemske politike, kot ameriški državljan in aktiven demokrat, apeliram na Vas glede naših Slovencev, ki so italijanski državljani potom okupacije in ki so bili postavljeni z Vašo proklamacijo v status sovražnih tujcev.
Ti Slovenci so istega pokolje-nja kot je naš odlični pisatelj in Vaš vdani častivec, g. Louis Adamič, ali naš spoštovani clevelandski župan g. Frank J. Lausche.
Ti Slovenci so bratje in sestre istih Slovencev, ki se zdaj bore v armadi Draže Mihajlovi-ča v Jugoslaviji.
To so bratje in sestre istih slovenskih fantov, ki se zdaj bore v angleški armadi v Libiji in na mnogih drugih bojiščih.
Nobenega naroda ni, ki bi od teta 1918 toliko trpel pod fašističnim režimom. V letu 1930 je ustrelila fašistična milicija na Bazovici pri Trstu štiri slovenske fante, ki se niso hoteli ukloniti fašizmu.
Nedolgo tega je bilo ustreljenih šest slovenskih fantov in mož v Trstu radi njih aktivnosti proti osišču. Na stotine duhovnikov in voditeljev je umrlo v pregnanstvu na Liparih, ker so bili nevarni fašizmu.
Naši Slovenci, katerih 600,-000 je bilo izročenih Italiji za 600,000 italijanskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni, gredo raje v smrt, ko bi pa zatajili svojo narodnost.
In za vse to njihovo trpljenje, za njih neizpodbiten dokaz odpora proti fašizmu in hitle-rizmu so zdaj zaznamovani kot sovražni tujci. Po mojem skromnem mnenju je to skrajno krivično in našemu ponosnemu slovenskemu narodu se dela s tem velika krivica.
Radi tega peliram na Vas, g. predsednik, v imenu človečan-stva, da ukažete svojemu državnemu in justičnemu oddelku, da izvzameta vse osebe italijanskega državljanstva, ki so slovenskega pokoljenja, od statusa sovražnih tujcev. Hvaležnost 300,000 Slovencev v Ameriki Vam je zagotovi jena za večno.
Z odličnim spoštovanjem, JAMES DEBEVEC, urednik, slovenskega dnevnika "Ameriške Domovine" in član demokratske eksekutive v okraju Cuyahoga, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Na to našo brzojavko nismo še prejeli odgovora? Tudi ne ne vemo, če ga bomo. Toda naši ljudje lahko vidijo, da medtem, ko nekateri iščejo izhodov, da bi dokazali našim Primorcem, da se morajo registrirati, pa si mi prizadevamo, da bi naši Slovenci ne nosili na sebi črnega madeža sovražnih tujcev. Naši Primorci so lahko zagotovljeni, da od tega ne bomo odnehali, in se bomo zanje borili naprej.
V petek popoldne smo naprosili konzula dr. Mallya, da je
telefoniral jugoslovanskemu poslaništvu in prosil, naj takoj intervenira pri ameriškem državnem tajništvu, da izvzame Slovence iz statusa sovražnih tujcev. Dr. Rybar je obljubil, da bo šel na državni urad in da bo tam posredoval za naše ljudi, za kar se mu tem potom iskreno zahvaljujemo, kot tudi konzulu dr. Mallyu za prijazno pomoč.
S prijaznim posredovanjem župana Lauscheta in njegovega tajnika Lokarja je dobil naš urednik za danes avdijenco pri distriktnem zveznem pravdni-ku Mr. Millerju. Upa, da bo v jutrišnji izdaji lista lahko pojasnil vso zadevo glede registracije. Župan Lausche je obljubil vso pomoč pri tem, da se pomaga našim ljudem, da ne bodo priznani kot sovražni tujci.
NOVI GROBOVI
Josephine Berzin
V soboto popoldne je umrla po dolgi in mučni bolezni v Glenville bolnišnici Josephine Berzin, rojena Champa, stara 34 let, stanujoča na 18911 Shawnee Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, sina Anthony, sestri Louise, omo-žena Koren in Victorio, omože-no Champa, brata Josepha, ki je vojak v Kaliforniji in Wil-liama, teto Mrs. Laurich in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu ter je bila članica društva Vipavski raj, št. 312 SNPJ in podružnice št. 10 SŽZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Zeletovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev sv. Pavla na Char-don Rr. in nato na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
John Richard Gor j up
Včeraj popoldne ob 2:30 je umrl v Glenville bolnišnici 12 dni stari John Richard Gorjup, sin družine John in Genevieve (rojena Krall) Gorjup iz 970 E. 207. St. Poleg žalujočih staršev zapušča tudi brata Robert John in sestro Barbaro Jean. Pogreb bo danes popoldne ob dveh iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. Naše sožalje prizadetim staršem.
Leopold Makuc
Mrs. Julia Makuc iz 1208 E. 176. St. je prejela iz Pendrgyl, Pa. brzojavno sporočilo, da je tam umrl Leopold Makuc, doma iz Gornje Tribuše pri Gorici. V Pennsylvaniji zapušča soprogo in sestro poročeno Bas-kar, v Clevelandu pa brata Štefana ter svakinjo Julio Makuc, v stari domovini pa enega brata in eno sestro, v Južni Ameriki pa brata ter tukaj in v stari domovini več drugih sorodnikov. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje.
Henry Daržinski
Po tridnevni bolezni je umrl v mestni bolnišnici v nedeljo večer ob devetih 14 mesecev stari Henry Daržinski. Poleg žalujočih staršev Leon in Josephine, rojena Lindič, zapušča bratca Leona in sestrico Josephine. Pogreb bo v sredo ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti, 7812 Union Ave., pod vodstvom Louis Fer-folia. Naše sožalje prizadetim staršem.


l Sni oafbara> Cal., 23. feb.
tf fV::dem milj sr
I * ai žtla »J, 3, se Je Pojavila
M d ' °dmornica ter oddati 0 refjt at.ali več strelov na ! j ' Wjj.^Jo na obali. Obla-!
'j N ;/,a ni bii° »obe»ih!
»P Sle V in da ni«, krogle
>ViLobene Škode-
J in j?, s? nahaja med Go-J	Kot zatrjuje
^ Silfh Je bila P°ško' 0LM iste 6na °Prema ozir°-
^^^ opazovalci, je bilo frf h s Diau J zvečer več signa-S n>nicami Z obrežja.
» C<;lvieži tik obale'
i 80 padle ne-t J1* je blizu. Samo ena
J ^ i,2adela sesalko pri
^	n Jo razhiln
-----------------------
pvezniki so razbili Ikonsko (lotilo pri Bali
^ ^skinri četam se je posrečilo zasesti otok, toda )N! t"*1 ®ne japonske ladje ni v bližini, ki bi vozila , ei1? četam potrebščine. Ameriške bojne ladje ln bombniki so pomagale Nizozemcem pri
Utfll napad«-
fiičn6a'1(!0en^' 23. feb. — Ameriške' in nizozemske pomorske in
r Iji
tedei ° razbile in razgnale vse japonske ladjevje, ki je zad-,tc. Se1 naPadlo japonski otok Bali.. Toda nekaj japonskim O/ Prečilo izkrcati na suho, ki so zasedle zrakoplovno T„., Ce Dennne.iv •	------
ioda w —"Pasar. t %sl(e zatJ'juje poročilo ni-1 [\So .ga vrhovnega povelj-1
<J e na gjonske čete, ki so pri-zdaj popo1-
li* ? 'ti njt- 6 ter da ne morejo!
11 ojačenj, niti potreb-j t* ^
« a '%na b°jna ali transport. i 1h jan111 V bližini Bali, da bi
[0 !S četam na Bali
J ' k jne potrebščine I,,''-S° ameriška in nizo-^ |Jnaletala ter ameriške
it l' *tri, • 1 ^Ponsko ladje-V da - Poročilo. Poročilo ^	ušla samo ena ja-
jga V;ja-
"bančno fitpviln nniče-


Izza kulis v Washingtonu
(Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young)
Medtem ko se zgrinjajo diktatorji nad nas na dveh frontah, pa kaže ameriški narod edinstvo in solidarnost kot še nikdar poprej v zgodovini te dežele. Leta 1812 je ameriška poslanska zbornica napovedala vojno Angliji z 79 proti 49 glasovom. Leta 1799 je bila napoved vojne Franciji poražena s petimi glasovi. Pred in med civilno vojno med ameriškimi državami so bila različna in trpka nasprotna mnenja. Več kongresnikov je odšlo iz Washingtona na vojno, da uničijo Unijo.
Leta 1917 je nasprotovalo napovedi vojne Nemčiji 50 kongresnikov. Na 8. decembra 1941 je predsednik v 8 minutnem g'ovoru vprašal kongres za dovoljenje, da naj bi bilo vojno stanje z Japonsko. Kongres je z samo enim glasom proti odglasoval, da obstoja vojno stanje med Zed. državami in Japonsko in par dni kasneje je soglasno izjavil, da obstoja vojno stanje tudi z Nemčijo in Italijo.
Tak duh solidarnosti in edinstva ni bil še nikdar razstavljen, odkar obstoja ta dežela. Vsak Amerikanec ima svojo vlogo v tej borbi. Najsi da služi v bojni sili, ali obdelava polje za pridelke, ali dela v tovarnah in ladjedelnicah, ali če kupi obrambne bonde — vsi služimo domovini. Na bojni fronti, na industrijski fronti, na poljedelski fronti, na domači fronti, bojna linija mora biti vzdržana, ako hočemo zmagati. Prav za prav — ako nočemo biti tepeni!
Prostak Robert H. Brooks, ki je bil ubit blizu taborišča Stotsenburg na Filipinih 7. decembra, je bil najbrže prvi ameriški vojak, ki je padel v tej vojni. Bil je sin zamorskega farmarskega najemnika iz Adieville, Kentucky. Cripus Attucks, črnec, ki je. padel pri Bostonu, je bil prvi ameriški naseljenec, ki je padel v ameriški revoluciji. Kadar gre za zmago Amerike, so vsa plemena enako vredna. O lojalnostni črncev napram naši vladi ni bilo nikdar dvoma.
Nekateri ljudje okrog Washingtona so videti precej nervozni. Protizračne baterije so postavljene na strehi poslanske zbornice. Rdeče pšice na stenah kažejo pot do kleti in predora med tem poslopjem in kapitolom. V spodnjih prehodih so zaboji s peskom. Ta priprava je proti invaziji, ki ne bo nikdan prišla, ki ni bila najbrže nikdar namenjena. Na Havajih ;'n Filipinih bolj potrebujejo protizračne baterije kot jih potrebujemo v Washingtonu.
Kongresnica Rogers je predlagala ustanovitev ženskega armadnega pomožnega kora. Načelnik generalnega štaba, Marshall, podpira to idejo. Morda bo kongres kmalu glasoval, da se ustanovi 150,000 žensk močan ženski kor. Hitler, pazi se!
Sodnik: Vi priznate, da ste zlomili dežnik nad glavo svojega soproga?
Žena: Da, priznam, toda to je bilo le po nesreči.
Sodnik: Kako po nesreči?
Žena: Ker nisem nikdar imela namena zlomiti dežnika.
* ^ i
Da se ne pozabi. . .
»
Upravitelj Sirotti je bil tudi odločen, da bo zmanjšal število bodočih slovanskih duhovnikov, ako bo to le v njegovi moči. Samo to more pojasniti njegovo postopanje gfe-de Alojzijevišča in semenišča v Gorici.
Cd leta 1891 je bila v Gorici deška šola, katero so nazi-vali Alojzijevišče. Ustanovili so jo slovanski duhovniki z namenom, da bi služila kot pripravljalna šola za slovenske dečke, ki so imeli namen študirati za duhovnike. Celo po aneksiji se ni nihče spodtikal nad to šolo. Toda po spravi med Vatikanom in italijansko vlado je fašistični režim oktobra 1930 poveril upravo vladnemu komisarju. Posredovanje apostolskega vizitatorja je pomagalo le toliko, da je komisarja nadomestil italijanski duhovnik Marcello Antonini.
Ta je s privoljenjem upravitelja Sirottija odslovil slovenskega predstojnika, vse slovenske prefekte, slovenske učiteljice in končno "udi vso slovensko služinčad; odslovili so celo slovenske redovnice, ki so bile prideljene učnim močem.	«
Fantom je bilo prepovedano peti slovenske nabožne pesmi pri maši. Odpravljena je bila običajna slovenska pridiga, slovenski profesor teologije, dr. Andrej Pavlica, je morai zapustiti zavod. Potem je bilo dečkom tudi prepovedano moliti v svojem materinskem jeziku.
Komisar Antonini je šel celo tako daleč v svoji nacionalni napetosti, da je prepovedal gojencem govoriti med seboj v svojem materinskem jeziku tudi izven šole. Kdor se je pregrešil zoper te odredbe, je bil kaznovan s tem, da je bil brez kosila. Taka kazen je za dečake pri 10 in 12 letih večja kazen kot šiba.
V Gorici je bilo še eno Alojzijevišče in sicer za italijanske dečke. Toda v nasprotju pravilom, je komisar Antonini sprejemal italijanske dečke v zavod, ki je bil ustanovljen in
> rji >Ji f|» 'X' >X> '1' 'i1 '1' »|? 'X' 'X' •Ji* 'I? »i'' 'l1 fl? 'I* 't? 'I1 'I? 'I? 'I' 'l1 'i* '1' 't 'i* 4' 'I' •i* '1* 'I* '1' 'l1 "i*1'1? ■4*J?1rl*4?rl?4? 'i* '1' 'i* '1' 'l? 'i'*
BESEDA IZ HARODA j
Moje počitnice
PIŠE JOS. MOHAR
(Nadaljevanje)
želel sem si obiskati mojega pokojnega brata sittovo družino, to je, Tonny Moharjevo družino, ki ima svojo farmo v New Yor-ku. Njegova farma ni daleč od pennsylvanske meje. Pred tremi leti je dobil svojo družino iz stare domovine. Torej, kako si ne bi žele jih videt, ko so pa vendar prišli od tam kot jaz. Saj so vendar tam rastli kakor jaz in tam hodili v šolo kakor jaz ter bili vzgojeni tam kakor jaz.
Večkrat sem bil vprašal Jožeta, kdaj jih gremo obiskat, pa je vselej odložil, češ, <la nima časa. Ker pa je bil Jože večkrat že tam, zato mu je bila tudi pot dobro znana in odločili smo se, da se odpeljemo v petek popoldne, ko bo on gotov s svojimi posli. Malo sem ugovarjal, da bi se ponoči vozili, ko ni nič videt in se lahko še izgubimo. Prav na krat. ko mi je povedal, da je njemu prav vseeno, pa naj se vozi ponoči ali podnevi, saj so mu vsa pota poznana, ker je bil že večkrat tam. Torej se mi ni treba prav nič bat, prevozili bomo 260 milj, za kar bomo potrebovali 6 ur in pol, pa bomo tam in tako je tudi bilo.
Spotoma smo se samo enkrat ustavili, da smo dobili malo okrepčila za naš notranji ustroj in tudi avto je bilo treba napojit. Po kratkem okrepčilu smo zopet nadaljevali svojo pot, kajti bila je že eno po polnoči, ko smo privozili na farmo. Vse je spalo in ni vzelo dosti časa pa so zagorele luči in vse je bilo pokonci. Svidenje je bilo jako ganljivo, ker se nismo poznali, vedeli so pač, da imajo v Ameriki strica, ker sem večkrat pisal in poznali so me tudi po dopisih, ki sem jih v prejšnjih časih pošiljal za list Ameriška Domovina, katero sem jim tudi pošiljal namreč plačal sem jaz naročnino tudi zanje. Za dotični večer je bila noč že v kraju, ker smo si imeli vse preveč povedati, zato pa tudi nismo šli spat, ampak smo se pogovarjali do ranega jutra.
Ko se je zdanilo, sem si šel najprej ogledat farmo, ki obsega 140 akrov zemlje. To me je najbolj zanimalo. Ima precej gospodarskih poslopij, farma je zelo valovita in od vsake strani jo obdaja gost in tudi potok teče preko farme, kar je jako pripravno za napajanje živine v poletnem času. Imajo pa tudi precej sadnega drevja, samo da je precej zapuščeno, kar bo pa s časoma vse lahko dejano v red. Meni se je jako dopadlo, posebno pa še zato, ker sem bil v svojih mladih letih največ po gozdovih. Tukaj pri nas v Montani pa ni nobenega drevja, ampak je sama planota in tam pa sem videl vse tako lepo zaraščeno in to je najbolj vplivalo name. V duhu sem bil ves v starem kraju.
Pravili so mi, da je v dotični ckolici še več slovenskih farmarjev, le žal, da nisem imel več časa, da bi bil lahko katerega obiskal. V prejšnjih letih je tam delalo precej Slovencev po on-dotnih gozdovih, a sedaj ni tam več toliko gozda, ker je že večina iztrebljeno in zraste pa ne tako hitro kakor se ga poseka. Zato pa si je dosti Slovencev zaželelo svoje zemlje, pri tem pa še .vseeno delajo po gozdovih in tudi še precej dobro zaslužijo. Pravili so mi, da so bili ti Slovenci večinoma rojeni v starem kraju na farmah, zato pa si je vsak želel biti samostojen tudi v tej deželi J Prilike pa so tu imeli več kot dovolj, da so si lahko pomagali
do samostojnosti in si urediti bclj usmerjeno življenje.
Slovenci smo napreden narod, zato pa tudi napredujemo povsod, pa naj bo to v mestu ali na farmi. Ko sem si ogledal polje in drugo, sem se pa vrnil domov, kajti sonce je bilo že visoko na nebu in tudi je bilo treba kaj dobiti za nostranji telesni ustroj. Tone je že vedel, kako se taki stvari ustreže, pa mi je prinesel nekaj, kar najbolj paše zjutraj, vsaj meni, pa mislil, da smo precej vse enaki kar nas je Adamovih sinov. V tistem času je pa Pepca pripravila zame zaj-terk, kajti drugi so bili že vsi pospravili vsak svoje v tistem času, ko sem bil jaz na polju.
Tam smo bili ostali kar dva dni. Rečem vam, da postrežbo smo imeli pa prvovrstno, 'da je bilo kot bi bili na kakšnem pikniku. Razlika je bila samo v tem, da nismo potrebovali natakarjev, ker smo to delo kar sami opravljali in tudi tiketov ni bilo treba kupovat, ker ni bilo Jožeta Gornika, da bi jih bil prodajal. Koliko je bil Tone pripravil pijače ne vem, vem pa da jo je bilo še ostalo, ko smo mi odhajali. Ves čas našega bivanja tam, smo bili prvovrstno postrežem in zato se na tem mestu tudi prav lepo zahvaljujeva jaz in mama. želela pa bi, da bi se še kedaj videli predno bo prišel čas, ko bomo morali odpotovati iz tega zemeljskega življenja v večnost.
Bilo je v pondeljek zjutraj, ko smo se morali posloviti od prijazne Moharjeve družine, pa ne od moje v Montani, ampak od Tony Moharjeve v Belmont, N. Y. Nekam čudno na mje bilo prj srcu, ko smo se poslavljali, a ni bilo drugače, morali smo se ločiti drug od drugega.
Ko smo pognali, pa pravi naš Jože: Ata, sedaj na poti proti domu, bomo šli pa še malo v Niagara Falls pogledat. — Je tudi tako prav, sem rekel in kaj pa sem hotel drugega ub<^it sem moral in sem še dostavili lahko me peljaš kamor hočeš, ker meni tak niso ta pota prav nič poznala, tam v naši Montani se malo 3clj spoznam. Tako se mi je idelc, da tukaj sonce vzhaja tam, cjer pri nas v Montani zahaja in tudi opoldne je tukaj vse drugače kakor pri nas. Jožetu to ni-Šlo v glavo, kako bi moglo to bili. Povedal sem mu, da pri nas .-poldne sije sonce človeku na glavo, tukaj pa ne in nato mi je verjel.
Le vozi koder hočeš, sem mu še rekel, samo da ne boš tako po-redkoma napajal avtomobila kakor ga je Gornikov Jože, ko nas je vozil iz Montane. Hitro me je potolažil, da naj bom radi tega kar lepo brez skrbi in tega se je ludi držal. Kakor hitro smo privozili do kakšne "štacune," kjer so prodajali tisto hladilno pijačo, pa je Jože takoj ustavil in dobili smo, kar smo si , poželeli. Ker pa naše ženske niso nič pile, zato je bilo toliko več za naju z Jožetom.
Ko smo že prihajali do našega cilja je postajala okolica vedno lepša. Spotoma smo videli krasne farme, kjer pridelujejo največ krmo z živino in pa kar potrebujejo za domačo potrebo. Vse se mi je tako videlo, da je njih glavni dohodek — mleko, kajti videl sem precej trukov, ki so vozili mleko. Kar se tiče po-1 jedel jskih strojev so .pa večinoma še precej starinski, kakršne smo pri nas v Montani že »zdavnaj deli med staro šaro.
Se pred poldnem smo dospeli do tistih slavnih Niagarskih slapov. Okolica je nekaj krasnega in kako je lepo videti velikanske slapove, ki napravijo mogočen
vtis na človek®, ki jih vidi prvič. Po kratkem izprehodu ob vodi in slapovih, smo se pa zopet odpeljali naprej proti Clevelan-du. Ta vožnja je bila kaj kratkočasila, ker smo se vozili največ ob jezeru. Poti same pa ne bom opisaval, ker vem, da vam je marsikateremu bolj znana kot pa meni.
(Dalje prihodnjič). -o-
Naša politika v 32. vardi
Dobro je, da se malo zbudimo tudi sedaj, ko nimamo ravno nobenih volitev pred nosom. Potrebno je, da se zopet malo organiziramo. Slovenski demokratski klub v 32. vardi je pred desetimi leti pričel z uspešnim političnim udejstvovanjem. To je bilo takrat, ko se je hotelo našo vardo razdeliti in ko smo iz republikanske varde napravili demokratsko in izvolili svojega mestnega zastopnika.
Neštete in malokdaj priznane še manj pa plačane ali nagrajene so zasluge, ki jih je le omejeno število tega kluba doprineslo za splošni dobrobit. Zadnja županska kampanja je pri klubu dvignila največ zanimanja. Blizu sto naših žena in deklet je sodelovalo z moškimi. Povorka v Geauga Lake park z avtomobili in godbo na čelu je triumfirala po številu med drugimi. Vse to delo je bilo plačano v zavesti, da smo storili svojo dolžnost.
Vsi ti člani in članice so pa vabljeni na sejo kluba, kjer bomo združili naše moči za nove probleme, ki nam prihajajo na proti. V resnih časih vojne moramo biti vedno na braniku kot državljani in Slovenci, da pazimo na potek velikih dogodkov, ki gredo mimo nas.
Seja kluba in vseh onih, ki so v županski kampanji sodelovali za izvolitev sedanjega župana se vrši v sredo, 25. februarja v Turkovi dvorani- na Waterloo Rd.	M. I. Lah
namenjen izključno za slovenske dečke. Italijanski gojenci so študirali na račun države, dočim so morali slovenski plačevati sami za hrano in šolo. Posledica tega je bila, da so bili slovenski dijaki v veliki manjšini že v šolskem letu 1934-35.
Sporočilo Amerike Jugo-slaviji -
Balkanska zveza in grško-jugoslovanski odnšaji
Washington, D.' C., 2. februarja (JčiO) — V prevodu priobču-jemo četrto radijsko oddajo, poslano iz Združenih držav v Jugoslavijo ;
"Sporočilo grškega in jugoslovanskega kralja o ustanavljanju zveze med obema državama nam je obudila spomin na tesno duševno sorodnost med jugoslovanskim in grškim narodom.
G. Cimcn Diamantopulos, grški poslanik v Washingtonu, je dejal, da je ta sorodnost "ustvarila globoka prijateljska čustva med obema narodoma, ki so, po drugi strani, pomembno vplivala na grško-jugoslovanske odno šaje."
"Oba naroda vroče ljubita svo bodo in sovražita suženjstvo," je dejal g. Diamantopulos. "Njuni običaji, izročila, pesmi, narodne igre in sploh njun način življenja je neverjetno soroden."
Tudi vera veže srbski del ju goslovanskega naroda z grškim. Srbi pripadajo srbski pravoslavni cerkvi in priznavajo grškega patriarha v Carigradu kot vrhovnega poglavarja njihove verske skupine.
G. Diamantopulos, ki je odličen poznavalec zgodovine, je podčrtal, da prijateljske vezi, ki vežejo Grčijo in Jugoslavijo, potekajo še iz dobe njihovih skupnih bojev za neodvisnost v začetku XIX. stoletja. Tedaj, kakor v tej vojni, so se Grki in Jugoslovani borili z ramo ob rami proti skupnim zatiralcem.
Po osvobojen ju se je sodelovanje med Grki in Jugoslovani v borbi in v diplomaciji nadaljevalo.
Staro prijateljstvo med obema državama, je dejal g. Diamantopulos, je dobilo pravi izraz leta 1913., ko je bila podpisana zna-
menita grško-srbska pogodba in zveza. Pogodba je bila podpisana v času, ko ste Grčija in Srbi. ja bili bolj in bolj negotovi zaradi ravnanja Bolgarije v tuiv ško-balkanski vojski in pozneje.
Obrambna vojna obeh narodov proti Bolgariji leta 1913. je Grčijo in Jugoslavijo še bolj zbližala.
Leto kasneje, v maju 1914., ko so se zaradi nemških spletk nevarno razširili proti-grški pregoni v Turčiji, je Srbija v korist Grške zelo uspešno posredovala. Srbija je poslala Turčiji spomenico.
Ta spomenica je vsebovala odkrito grožnjo o razbitju srbsko — turških odnošajev. Ko je veliki vezir Turčije odgovoril srbskemu poslaniku, da "ne razume, kako bi mogel dogodek v Mali Aziji zadeti Srbijo," mu je srbski diplomat odgovoril: "Kar zadeva Grčijo, zadeva tudi Srbijo kot njeno zaveznico. Nato je veliki vezir obljubil, da bo preganjanje grškega življa ustavil.
Grška se je zahvalila svoje mu balkanskemu zavezniku, ki je s svojim nastopom v Carigradu prekrižal nemške načrte na Bližnjem Vzhodu — s korakom, o katerem grške uradne listine pravijo, da je "zopet pokazal moč grško-srbskega zavezništva in prijateljske vezi, ki zbližujejo oba naroda.
Grški minister je dodal, da so s prihodom novega demokratskega načina vladanja Turčiji vsi neprijetni spomini izbrisani. Dejal je, da so današnji odnošaji med Grško in Turčijo prisrčni.
V prvi svetovni vojni ,je nadaljeval g. Diamantopulos, je po kratkem oklevanju, ki so ga povzročili notranji nesporazumi, prišla Grčija na pomoč Srbiji v njeni borbi z vojskama Nemčije in Bolgarije, čeprav je imel grško-srbski sporazum samo ozir na Balkan. Veliki grški predsednik Venizelos je vztrajal pri zahtevi, da se sporazum razlaga ugodno za Srbijo.
Pri važni razpravi v grški skupščini, se spominja grški poslanik je pri vprašanju o dolžnosti Grčije podpreti Srbijo, predsednik Venizelos spregovoril znameniti in često navajani izrek: "Tako majhna država kot je Grčija ne sme napraviti tako veliko nesramnost kot je odbijanje izpolnitve njenih obveznosti do Srbije. Po prvi svetovni vojni," je nadaljeval gospod Diamantopulos, "ste ti balkanski državi dali svetu svetal zgled sodelovanja in prijateljskega reševanja nesporazumov, ko je Grčija 1. 1923 dala Jugoslaviji svobodno zono v solunskem pristanišču.
Nekaj let pozneje, .poleti 1. 1929, ko so odnošaji med Jugoslavijo in Italijo bili napeti in se je Beograd bal, ker se je Italija sporazumela z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo, o skoraj popolni obkolitvi Jugoslavije, je bil v Beogradu podpisan nov grško-jugoslovanski sporazum o prijateljstvu.
Še en dokaz grško-jugoslo-vanskega prijateljstva in sodelovanja, je dodal poslanik Diamantopulos, sega v leto 1934., ko ste ti dve balkanski državi postali središče, okrog katerega se je ustanavljala balkanska Antanta.
Ob času grško-italijanske vojne je Jugoslavija bila do Grčije zelo naklonjeno nepristranska. Jugoslovanski tisk, ki je odkritosrčno narodova čustva, je prisrčno pozdravljal vsako grško zmago nad nevbogim italijanskim osvojevalcem.
Ko se je pozneje Hitler odloČil priti na pomoč premaganemu mlajšemu sočlanu osišča, je poiskušal kupiti nepristra-nost Jugoslavije na račun grške zemlje, vključno tudi velikega egejskega pristanišča Soluna.	. -
Tode jugoslovanski narod, je poudaril g. Diamantopulos, se je uprl tedanji slabotni Nemcem prijazni vladi, ki si je upa-!
si
i in
ik
la od Nemčije sprejeti takoPg nudbo na račun Grčije, i" vrgel. To je bila vstaja v Pf nem pomenu te besede, je jal g. Diamantopulos. Zars tega prevrat gnerala Sinio^ ni bil posledica vojaške zar«!; temveč je prišel po volji
da.	J_
Grški poslanik v Washier nu je tudi poudaril, da je čudovanje, naklonjenost in £ nost Angliji in Združeni^ žavam skujpno izročilo Gr® ie in Jugoslavije. Ta staroda^ naklonjenost Grkov in Južoi vanov Angliji in ZdruženH žavam je bila važna sm«r% pri vodstvu njune zunanjeJ>l( litike.	f!|o
Grška in Jugoslavija tudifa: nes še vedno zakonito obstfj h ta; predstavljata ju oba* ] lja in vladi, ki ste sedajvl' donu. Ti vladi priznavata ( glija in Združene države ter< ostale protiosiščne države, i ;
1. januarja 1942. sta P'j
stavnika Grčije in Jugos'8'11
v Washingtonu podpisa'8' Uc
godbo 26-tih držav, da z f ed
močmi in možnostmi uni^® la
le osišča.	• I
*	Ue
V	zvezi s zavezniško av med Grčijo in Jugoslav1^ M utegne postati temelj za, 11 kansko federacijo, je neki' olj jugoslovanskega poslan'8 1 |sti Washingtonu dejal, da sos dobni poiskusi v preteklo*1 toe bili'ob zahrbtnih nemških51 Si kah. .
Rastko Petrovič, član j %
if 11
slovanskega poslaništva, > jal, da je še leta 1930 J# 1 i vija dejansko sodelovanj j k sednimi državami za lll) f;
-o I '<r
gospodarskega zastoja ^ kanu, zastoja, do kateie^2a prišlo zaradi nizkih ce" P( skih pridelkov.	d t
V	začetku leta 1930- K o j g. Petrovič, ste- Jugosl®^ a0 Rumunija podpisali &P j v Sinai v Rumuniji. ^ -sij vprašanjih znižanja Pr'°; ^ ( in medsebojne izmenjaj ieg; viška pridelkov. Na ses ^ <je Varšavi 2. avgusta If3'yep poiskušalo to važno zvezo razširiti tudi na illa države Vzhodne Evrope-itia
DVugi gospodarski ^ -e bil otrok istega leta ^ tj j rešti v prisotnosti P^lžO] kov velikega števila d/^iKš novembra v Varšavi- y fi nCt v resnici napredek hi' j % so ta pogajanja
takrat J§t la preddelo za sistem P H0 skih zvez.	* fe |
Daljnji primerni P0'^ al, večjo gospodarsko P°\,: f p| in mir na Balkanu je ^ Pri nek meseca oktobra \.|jfati Sestanka so se udele«1 >ogc stavniki Grške, AlJ>»nIJfjj % garske, Rumunije, T11 ^ elj Jugoslavije. Združenj ^ Rusija in Društvo ,lil1 ^Hj se sestanka udeležile i pa valci.	'i]
Načrt zveze balkansKp J % je bil v načelu sprejet^f c^ bra 1930. V tem časi" ^ janja ni$o prinesla n® ^ 5 iti posledic, pač pa so P "di
temelj za ustanovite^' hej ske Antante 1. 1934. ^ % 9. februarja se ie :0Ho balkanskih držav, G^J bi m unij a, Turčija in J11^! ^ sporazumela o vpra"8 ^'f Hi. sebojnega jamstva z® ^ • t( držav proti napad11 V^li balkanske države. V ^ prišlo do sporazuma ^f ^ ku na isto zunanjo P° . .Hi de balkanskih vpraša1"'/ «o|
Dolgotrajna pA kanske antante za 1 ^ |a sporazumov z Boltf31"^ i>! julija 1931. privedla be o "večnem miru i" ^ stvu," podpisane P° '' # grškem predsednik11 ^ y, Z kot predsedniku Bal^/ ^ j tante in bolgarskem	^
ku Kjoseivanovu. ^ odobrila Bolgariji	„<>'
vezne vojaške službe ^ zevanje pod pogojen1;.^ t \ , teva preureditev
(Nadaljevanje z 2 st
L
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays	___
NAROČNINA:
7.a Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland Do DOšti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c	_
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 Per year.
Single copies, 3c	__
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.___________
<4*3^83	No. 45 Tue., Feb. 24, 1942
;ako P
a v f
, ie Zars
Umori:
; zaW; SI [ji #
"Zadovoljni smo s teboj," ® nadaljeval. "Zvesto si nam 'a in zato ti bomo dali, kar . ,smo ti obljubili. Lahko se-boš .shinfrmla k svojcem."
Vsak ji je dal nekaj in vse-
Wje bilo toliko, da je kar str-3111» nela. Po indijanskih pojmih
d Ct«- e bila na mah premožna žen-iroda71 ska.
!e,eno del° "as je čakalo. ;eni« Pobrati smo morali lasse, ki sme «10 se po njih spugtil. na pue_
iaS : Brez njih nismo smeli od-,?0Vati- Ni nas skrbelo, da bi
i	tuj jih bili Yume pokvarili, obstfepreveg SQ ge nag ^
oba i Krenili sm0 torej nazaj na M^P* h kotlini.
, Čavi smo razjahali ter V6:e n ? »a rob. Yume so sta-
fta ^ na°s aiP0 kotIini- čakali 80 Ji ni '-v a vrhu Puebla, na os-
•g i d S °SČadi' pa sm°
usaiai uaito. Nipn,- k j-
a z vsi edak • • J Je so J0 Se"
' a rešili jermenov, komaj ^ ^o odnesli pete.	J
'Uebl a] počen.iala na vrhu o P0^ avdak7? Strašno misel J'1 J'e lavij« Neki- maščevalnost.
ii	»a i*etrov lassa Je leža-neki' oliCradi' odrezala ^ je,
* kos nlm0gla d0SečL ,In ososf 'olila v • Je zmagovalno
fklosti'«es. Vlsku in rufeaj vpila
ških;I Smeja]
hmZ t6m se" Emery pa je qan i' no ^ , 0 ln Pomeril v glo-tvaj'{ il. p'[f11« seveda ni mi-
;0 J««"1 je jekn iasena je kriknila' »vala5 lklukni-• P° stenah> Plani" j ubl«H J1 v Ploščadi in izgini-
ja na1 "Gr02n
ate^^lE ° ^vanje!" se je cenpp ry- Prav po žensko!" "otežil
ji Streti Sem lasse kvišku. je il 0 Polovga Sm° rešili sicer sa" °sl8<Ii110 obur!!?.' Pa radi tega še ni-
SP5' Sl f, sm° jih
ii> z J!?'ljiv T.lass« le ni čisto za-PrlS j dena/,1 Indijancih dobiš za :niaVC. i«ea r,nr asso> ki se lahko na
$e env° a ^aneseš. l?3°/'«Pad inat smo Pogledali v
0	cV14ztek P° starodavnem gra-na 1 »Dam l0V". Usoden bi bil lah-
-oPe• „ ma j 'Pa je bil usoden za Mel-Ki sep In Po'a židinjo Judito. 'til is*lj k i'sku Sm° odjezdili na-p »t ^ovi, J61' krenili na zapad
1	iVfeaa! •SOllon' da P°išč2"
' li'^vin	izmed treh zlo-,
bil^ijone, ki jih je vzel
kr / štirr-
m P° 110 2at>Are So minile- odkar #te Pr6ri Stlli Pueblo. In štiri P >al'ie 0r,nami' tako sem računi	Melton. Osem
je V Pri E,,] Je imel- smo sodili.
a V-ilif4ti na ' peči je mislil poč; ele	Dvoje .je bilo
^	Sm° prehiteli Jo
T V eli Dec? Pred "jim prispeli k
n^rpali pa je prispel
slučaj bi bil 116	i Zelo ugoden dru-l
vih^Seč; lahko nevaren. Pri J ^ namreč taborili Mo-i
SicrnJih P°g'avar Bic;l] veter - jo bil do ' a	kače, rajne
Vf Sje/Uditi^ga, in seveda
?iel MZavezuik. Prijazno bi ^ in Jo*at- bi
iiti > C11 ter ŠČUVal M0"
f,JlsSaufer "as. Pričakova-
3 y S ti Pa nam prišli cek
Qas kje čakali v za-
morali. In pre-^/g^nasnistazadrže-N	Melton, naš
f". iSlar	mladi umet-
5 iz'v ^ komanški žreb-k-ji in vztrai-1	n'd konja pa sta
>CeCni mrhi, prav nič ^	n 2elo Počasna.
^M^^salApača:
# s lec Je do Bele pe-
ikn m (- h ..
^tSf1 td0brimi konji bi
t/	lde«et ur, če se
w prihiteli Jona-
ibe dMilSce l .
]To> ^ein Sami," je mig-sv^	*mu Melt krje
SATAN IN IS K A RJ 0 T
Po nemškem Isvlrnlka K. Maya
ooc>
na konja privezan, jezdil pred nama med Emeryjem in gosla-rjem.
"Potrebovali bomo več ko trideset ur! Njuna konja ne bo-deta vzdržala! Ako računava dvanajst ur na dan ježe, bi prispeli pojutrišnjem.
Ne bomo ga dohiteli. Pred nami bo prispel.
Moj brat pozna Bicil ilčeja. Ali so si Apači in Mogolloni prijatelji?"
"Mogolloni ne marajo Apa-čev."
"So imeli Apači kedaj spore 4 njimi?"
"Nikakor ne. Nič hudega jim niso storili."
"Kako misliš, da nas bodo sprejeli?"
"Nimajo vzroka, da bi nam bili sovražni."
"Hm —!" sem podvomil. "Bojim se, da bodo s puškami v rokah čakali na nas —."
"Zakaj ?"
"Jonatan Melton jih bo naščuval."
"Če prej prispe ko mi—."
"Bo! Vse moči bo napel, da pride čimprej k Beli peči."
Odkimaval je.
"Čemu bi naj hitel —? Saj ne ve, da je prekanjeni Old Shatterhand zvedel, kje čaka na svojo sqwawo —! Toliko pa ji že zaupa, da nam ne bo sama povedala."
"Čeprav. Pa Jonatan si utegne nekaj namisliti, kar bi bilo morebiti nevarno za nas. Ne sluti sicer, da smo vse zvedeli, ampak prav zato si bo mislil, da smo ostali v pueblu pa bo prigovarjal Mogollonom, naj se vrnejo z njim nazaj k pueblu in nas napadejo."
"Tisto je seveda mogoče.
Ampak nas ne bo več v pueblu _»
"In če se srečamo spotoma ?"
"Je tudi mogoče. Celo zelo verjetno, ker potujemo po najkrajši poti in po njegovi sledi Če se vrne v pueblo, bo gotovo ubral isto pot, koder je prišel."
"In srečanje ne bo preveč prijazno —."
"Če vemo, dja se utegnemo srečati, se lahko pripravimo."
I Tako sva ugibala. In'pokazalo se je, da sva čisto pravilno presojevala položaj.
Govorila sva v jeziku Siou-xov, da naju stari Melton ni razumel. Grdo se je držal vso pot, niti pogledal nas ni. Njegov obraz je bil temen, temne, turobne so bile pač tudi misli, ki so ga obhajale.
Ujet je bil in kolikor nas je poznal, si je lahko mislil, da bomo ostro pazili na njega. Videl je, kam jezdimo, slep in neumen bi bil, če bi ne uganil, da jezdimo za njegovim sinom. In da bomo tudi sina prijeli, to si je lahko izračunal po tem, kar je doživel z nami. In denar smo
bat
1942 FEB. 1942
M5l4l5]ffi[7
nntroira iiiiiii 22J 23j 24||25||26 |27l 281
urn
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SPOROČILO AMERIKE JUGOSLAVIJI
MARC
22.—Dramsko društvo "Naša: zvezda" priredi igro ob 3:30 v j Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
APRIL
11.—Podružnica št. 8 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
11.—Društvo	Ložka Dolina : priredi ples v Twilight Ball-; room.
12.—Društvo	Najsv. Imena fare sv. Kristine priredi ples v šolski dvorani sv. Kristine.
12.—Godba fare sv. Lovrenca priredi koncert v SND na 80. cesti.
18.—Društvo	Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi plesno zabavo v SND na St. Clair Ave.
19.—Društvo	Najsv. Imena v! fari sv. Vida priredi veliko pri-! reditev v korist cerkve v cerkveni dvorani.
19. — Mladinski pevski zbor j SDD na Waterloo Rd. priredi ■ koncert in opereto "Desetnik in sirotica" v SDD na Waterloo' Road.
priredi Materinsko proslavo v SDD na Waterloo Rd. J 10.—Podružnica št. 10 SŽZ i bo imela proslavo 15-letnice ustanovitve in bo priredila Materinski dan v Slovenskem domu na Holmes Ave.
10.—Mladinski pevski zbor ' črički priredi koncert in Materinsko proslavo v SND na 80. cesti, začetek ob štirih popol-jdne.
24. — Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi koncert in 1 ples v SDD na Prince Ave. ( JUNIJ
7.—Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik na Basta's Grove. I 14.—Društvo sv. Križa, št. ■ 214 KSKJ priredi piknik na
6818 Denison Ave. ' j 21.—Društvo sv. Lovrenca št. j 63 KSKJ praznuje 40 letnico I obstoja v SND na 80. cesti. Ob 17:30 zvečer banket in potem j ples.
j	JULIJ
12.—Pevski zbor Zvon priredi piknik na prostorih Doma 'zapadnih Slovencev na 6818
CDnliP na 3 st.rnnH
samo po mirnem potu.
Nacijska Nemčija, je dejal g. Petrovič, je z neprestanimi nakanami poiskušala zlomiti Balkansko Antanto, vendar brz uspeha.
Muenchen pa in razkosanje Češkoslovaške sta ohrabrila nergače v Bolgariji in Madžarski za kaljenje vode na Balkanu. Še več, nacijske in fašistične spletke v Rumuniji, Grčiji in Jugoslaviji so pripeljale do uničenja temeljnih načel Antante in končno do njenega razkroja.
"Velika Britanija in Združene države ste vedno vzpodbujali k ustvarjanju balkanske federacije," je dejal g. Petrovič, "germanske sile — stara Av-stro-Ogrska in današnja nacijska Nemčija — pa so bile vedno proti taki zvezi in uporabljale zahrbtna ali nasilna sredstva proti njej."
Za podkrepitev svojega navajanja je g. Petrovič navedel dva značilna zgleda iz zgodovine:
30. avgusta, 1914, je dejal g. Petrovič, je Winston Churchill, tedaj prvi lord admiralstva, napisal sledeče pismo angleškemu časnikarju Noelu Buxtonu: "Ustvaritev balkanske federacije, dovolj močne za učinkovito vlogo pri odločevan^u evrop-
kanske države drugo proti drugi.
Avstrijsko - Ogrska uradna prepiska odkriva, da je avstro-! ogrski minister v Sofiji, baron TarnoVski, ko mu je pri neki priložnosti tik pred drugo balkansko vojno bolgarski predsednik Guešov omenil, da Bolgarija premišljuje o možnostih prijateljske rešitve svojih vprašanj s Srbijo, postal zelo vznemirjen in je sporočil svojemu
Road.
19.—Društvo Presv. Srca Jezusovega, št. 55 SDZ priredi plesno veselico v dvorani sv. Pavla na 40. cesti.
19. — Pevski zbor "Planina" priredi koncert v SND, Maple Heights, Ohio.
26.—Pevski zbor Zvon priredi spomladanski koncert v S. N. D. na 80. cesti.
26.—Spomladanska priredi-mladinskega pevskega zbora Škrjančki ,v Slovenskem društvenem domu: na' Recher Ave.
MAJ
3.—Podružnica st. 41 SŽZ,
Denison Ave.
AVGUST
23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelan-du prirejdi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
OKTOBER
10.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Mladinska	godba fare sv. Vida priredi v-SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples.
skih vprašanj, naj bi bil skupen san vseh balkanskih narodov.
Dejstvo, da je do današnjega grško-jugoslovanskega zavezništva — ki naj bi postalo temeljni kamen za balkansko federacijo — prišlo pod okriljem in z blagoslovom samega Winsto-na Churchilla, je dejal g. Petrovič, dokazuje, da stališče Anglije glede tega ostaja isto.
Po drugi strani je pomenljivo stališče germanskih sil do balkanske federacije prišlo do izraza, kb' je Avst-ro-Ogrska poiskušala 1. 1913. razpustiti Balkansko zveizo, hujskajoč bal-
zunanjemu ministerstvu 4. ma-jja 1913., da samo sovražno stališče Srbije lahko pomaga Av-stro-Ogrski in Nemčiji.
Baron Tarnowski je nato nadaljeval svoj spletke, prizadevajoč si zlomiti balkansko zvezo.
"Iste politike — razdeli in vladaj —, je končal g. Petrovič, se poslužuje tudi današnji avstrijski vladar nacijske Nemčije."
V bližini Islandije je bil torpediran in potopljen parnik ameriške obrežne straže
Washington, 23. feb. — Mornariški oddelek javlja, da je bila torpedirana in potopljena v bližini Islandije ladja obrežne straže, Alexander Hamilton.
Poškodovani parnik so vlekli v pristanišče, toda spotoma se je zvrnil, nakar so ga morali potopiti s streli iz Velikih topov. Izguba v moštvu je bila majhna, toda natančno število ni ?o-ročano.
V Karibejskem morju so nemške podmornice še vedno aktivne. Včeraj je bil torpediran 100 milj od nizozemskega otoka Aruba panamski tanker Thalia. Patruljna letala so_ spazila na morju tri rešilne"
čolne z posadko.
'Parnik Alexander Hamilton je prva ameriška bojna ladja, ki je bila potopljena v Atlantiku, odkar so Zed. države v vojni. Rušilec Reuben James je bil potopljen 30. oktobra 300 milj od Islandije.
*
San Juan, Porto Rico.—Sem je dospela posadka z ameriškega tovornega parnika Delplata, ki je bil torpediran in potopljen v petek v vzhodnem Karibejskem morju. Ko so bili mornarji že v rešilnih čolnih, se jih je nekaj še enkrat vrnilo na ladjo, ki se je že potapljala in so oddali tri strele na nemško podmornico.
Bojna fronta na polotoku Batan je povsem mirna
Washington.—Vojni oddelek poroča, da je bojevanje na polotoku Batan, kjer drži fronto general MacArthur, popolnoma prenehalo. Tudi topovski dvoboj med trdnjavami pred vhodom v zaliv Manilo in med japonskimi baterijami je popol-j noma prenehal.
V zadnjih 24 urah ni bilo niti zračnih, niti bojevanj na tleh. | Nobenega uradnega poročila pa;
Lasje — barometer
ženske imajo kakor ugotavlja znanstveni sodelavec nekega švicarskega lista, običajno zelo te-nek čut za vreme. Pogostoma je slišati ženske, ki pravijo: "Vem, kdaj piha .jug, ne da bi pogledala skozi okno, kajti počutim se tedaj slabo in razdraženo." Druge spet pravijo: "Ko se zjutraj zbudim, čutim takoj, ali veje zapad-nik. Tedaj je neka posebna mehkoba v zraku, ki povzroča, da se pečutim lahko in srečno. Lasje so mi takrat sijajnejši in se dado laže česati nego drugače. Imam občutek, da nisem na zu-
I ni o vzroku te tihote. Tri tedne je že minilo, kar mala armada
generala MacArthurja drži bojno linijo proti desetkratni japonski premoči.
-o-
Anglija bo dala Indiji popolno domačo vlado
London. — Tukaj se napoveduje, da bo dala Anglija Indiji ' popolno neodvisnost, morda i pod pokroviteljstvom Anglije,
o itev 1.
je
mu pobrali, ki ga je imel tako skrbno skritega v škornjih —. In pobrali bomo tudi sinu njegove milijone —. In kaj se bo zgodilo z njim samim —? Povedal sem mu, da ga čakajo vislice.
Niso bile prijetne, tiste misli —.
Pa še ena bolečina ga je mučila.
iDul.ie prihodnjič)
naj nikoli tako dobro videti kakor ob zapadnem vetru."
Stanje las je pač najboljša opora za barometer v ženski. So ženske, ki trde, da morejo vedno v naprej povedati, kdaj bo deževalo, kajti v takšnih časih se jim lasje vlegajo razločneje v naravne valove nego drugače Svojevrstno prasketanje, k"i ga' opazujejo zjutraj, kadar se češejo, na-
da se jo pridobi za popolno so j delovanje proti Japonski. To se ! napoveduje radi tega, ker je i premier Churchill že drugič preosnoval svoj vojni kabinet, i Enkrat ta teden bo v angle-! škem parlamentu debata glede vojnega položaja. Najnovejša prtosnova vojnega kabineta je i znamenje, da se je Churchill I po^al zahtevi naroda, da se iz-j nebi ministrov, ki dozdaj niso ! pokazali dosti uspeha z vojno. -o---
Po deset milj dolgem maršu so stopili a meriški vojaki, ki so na Irskem, v vrste za pregled. Čete je pregledal major-general Russell P. Hurtle. To je bil prvi tak prizor, odkar se nahajajo naše čete na Irskem. V istem času pa so krožila nad njimi domača' bojna letala.
m
AP
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zeb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.	(Feb. 18, 23, 26.)
Na stotine sovražnih tuj cev so prijeli v štirih zapadnih državah
San Francisco. — Ameriška tajna policija, kateri so pomaga-j le lokalne oblasti, je prijela na stotine sovražnih tujcev, zaplenila dinamit, orožje in municijo v enem največjih pogonov na ■ j.nozemce v okrožju zahodne ' obale.
Prijeti Japonci, Nemci in Ita. ; lijani so bili člani tajnih organi-i zacij, ki so dobivale navodila iz
! Tokia, Berlina in Rima. Polici-
i '
; j a je izvedla pogon na sovražne :: tujce tako v mestih kot po deželi | v državah Kaliforniji, Oregonu, I Arizoni in Washington.
poveduje pozimi suh mraz. Dru. vq ženske čutijo v očeh spet neko posebno utrujenost in napetost, preden prične snežiti, ženske, ki se počutijo dobro, preden prične snežiti, so redke, kajti po snegu dišeč zrak povzroča na ko. ži občutek suhosti in hrapavosti ali pa celo pekoč občutek. Razpo. kle listnice šo drug znak za vreme. Koža poka zlasti ob severovzhodnem vetru in ker so ženske ustnice posebno občutljive, naznanjajo zelo razločno nastop tega vetra.
Kupujte obrambne bonde
Šest oseb je zgorelo v
požaru v Akronu
Akron, O. — Včeraj je začsl goreti hotel Eleanor v tem mestu. Šest oseb je zgorelo ali po-j zneje umrlo na poškodbah. Po-j žar je napravil škode za $25,-000.
THE CALL TO THE COLORS IS A CALL FOR DOLLARS!
Dig deep. Strike hard. Oar boys need the planes, ships, and guns which your money will help to buy.
Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now.
V pomoč Kitajski. — Taka letala, ki so poslikana z kitajskimi znaki, so izdelana v
Zed. državah in jih vodijo ameriški piloti_prostovoljci na Kitajskem v protinapadih na
Japonce ob Burma cestit ki je življenskega pomena za Kitajsko.
Amerika prvači v produkciji sira nad vsemi drugimi produk-| cijami.
MALI OGLASI
Delo dobi
Išče se voznika-prodajalca, ki je voljan dela; mora biti oženjen in vešč slovenskega jezika. Ako je podjeten lahko napravi lep denar. Vprašajte pri Ideal Dairy, 1365 Addison Rd.	(45)
Za las je manjkalo
ROMAN
Kar se tiče mojega narečja, vam lahko zaupam, da sem S£ nekoč mudil tod okoli šest mesecev, ]jo sem zasledoval neko skupino ponarejevalcev bankovcev; in kdor se ne more v šestih mesecih naučiti nekega narečja, ni vreden, da se imenuje detektiva.. Nu, saj bi ne žaloval, če bi mi ne bilo treba tiča-ti v tem poklicu, ki je meni prav tako zoprn kakor moji ženi."
"Moj dragi Goudar," ga je prekinil Folgat, "če je to res, potem boste lahko kmalu zapustili ta poklic—če se vam posreči, rešiti gospoda de Boiscora-na."
"Ali mi bo potem dal svojo hišo v Trtni ulici?"
"Iz srca rad!"
"Ah, hiša v Trtni ulici—paradiž na tem svetu!, Tako ogromen vrt, tako plodna zemlja! Tam bi lahko prideloval finej-še breskve kot jih imajo v Mon-trealu ali Fontainesbleau-u!"
"Ali ste kaj zvedeli tam?" ga je vprašal Folgat.
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescription Specialists Vog'al St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Zanesljiva postrežba
KADARKOLI potrebujete zavarovalnine proti gonju, viharju, za avtomobile, šipe, bonde itd., se lahko in z vso zanesljivostjo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.
IVanhoe 1874
Buy U. S. Defense Stamps and Bonds.
Gornja slika nnm predstavlja junaškega ameriškega generala Douglas Mac-Arthur ja, ki poveljuje junaškim četam, na Filipinih. Slika je bila posneta v letu 1920, ko je bil še ravnatelj vojaške akademije v West Point, N. Y.
Goudar je bil zopet jezen.
"Prav nič," je srdito odgovoril. "Tudi od trgovcev nisem nič zvedel. Prav toliko vem kot prvi dan. Nikamor nisem prišel."
"Upajmo, da boste imeli tu več sreče."
"Tudi jaz upam. Ampak preden morem iti na delu, potrebujem vašo pomoč. Videti moram doktorja Seignebosa in Machi-neta. Naročite jima, naj me počakata na mestu, ki ga bom naznačil v pismu, ki ga jima boste izročili."
"Povedal jima bom."
"A zdaj, če želite, da ostanem tu inkognito, mi preskrbi-te od župana dovoljenje za mu-zikanta Goudarja. Svoje ime sem obdržal, ker me tu nihče ne pozna. Toda dovoljenje moram imeti, ker brez njega bi me nikjer ne vzeli pod streho." - "Sedite na tisto le klop," je dejal Folgat in pokazal na klop v bližini; "jaz grem takoj k županu. V četrt ure bom nazaj."
Četrt ure pozneje je imel Goudar svoje dovoljenje za bivanje v Sauveterreju v žepu, nakar se je napotil k "Rdečemu jagnjetu," najbolj razvpiti in najslabši gosilni v mestu, kjer je dobil stanovanje.
Človekov značaj se najbolj pokaže, kadar stoji človek pred kako težavno in mučno nalogo. Nekateri ljudje tedaj odlašajo in odlašajo, dokler je mogoče, kakor tisti verniki, ki pri spovedi prihranijo največje grehe za zaključek spovedi; do-čim se drugim mudi, da bi čim prej opravili neprijetno nalogo ter se rešili skrbi. Folgat je spadal med slednje ljudi. Drugo jutro, ko se je zbudil, si je rekel:
"Prva stvar na dnevnem redu danes je obisk grofice Clau-dieuse."
Ob osmih je že zapustil hišo, oblečen bolj skrbno kot običajno; služabniku je naročil, da ni treba čakati nanj z zajtrkom.
Njegova prva pot je bila na I sodni jo, kjer je upal najti pi-j jsarja. V tem upanju se ni razočaral. Čakalne sobe so bi-, ; le sicer še prazne, toda Mschi-! ! net je bil že v svoji pisarni, kjer je delal z vso vnemo, kakor člo-j
i vek, ki se trudi, da si čim prej [ ! zasluži ceno oosestva, po katerem hrepeni. Ko je uzrl Folga-! j ta, se je dvignil ter ga nagovo-;
j ril:
"Culi ste o sklepu sodišča?"!
"Da, hvala vaši naklonjenosti. In priznati moram, da me :ni presenetil. Ampak kaj pa | mislijo o tem tukaj?"
"Vsi so prepričani, da bo ob-j I sojen."
"To bomo pa videli!" je od-; govoril mladi advokat.
Potem pa je s tišjim glasom! pristavil:
"Ampak jaz sem prišel zara-| jdi neke druge stvari. Detektiv, i katerega sem pričakoval, je pri-i spel in vas želi videti. On vam bo pismeno sporočil, kje ga lahko najdete in upam, da boste i pristali na to."
"Gotovo—z vsem srcem!" je odgovoril pisar. "In bog daj, i da bi rešili gospoda de Boisco-rana iz njegovega precepa, če že ne zaradi drugega, zato, da se nekoliko unese pretirana samozavest mojega predstojnika."
"O, mar si je gospod Galpin tako gotov zmage?"
"O tem niti najmanj ne dvomi. Svojega starega prijatelja že vidi na vislicah. Včeraj je
dobil spet pismo od pravosodnega mjinistra, ki mu čestita in on ga je čital vsakomur, kdor ga je le hotel poslušati. Seveda so mu vsi čestitali k temu, razen predsednika sodišča pa višjega državnega pravdni-ka, ki mu je po latinsko povedal, da prodaja medvedovo kožo, ko medveda še ni ubil."
V tem so se iz hodnika začuli koraki in Folgat je v naglici pristavil:
"Še eno navodilo. Goudar bi rad ostal nepoznan. Ne omenite ga živi duši in ne kažite presenečenja, ko ga boste videli v neobičajnem kostumu."
Vrata so.se hrupno odprla in vstopil je eden sodnikov, ki se je vljudno priklonil Folgatu, nato pa obsul pisarja s kopico vprašanj o neki zadevi, ki je imela priti pred sodnike istega dne.
Folgat se je poslovil.
Nato se je ustavil pri zdravniku dr. Seignebosu. Ko je pozvonil, mu je prišel odpreti sluga, ki je dejal:
"Gospoda doktorja ni doma, toda se bo kmalu vrnil in mi je naročil, da ga počakate v njegovi delovni sobi."
To je bil dokaz skoro nezaslišanega zaupanja, kajti znano je bilo, da zdravnik ni nikdar nikomur dovolil, da bi kdo ostal sam v tem njegovem svetišču. Zdravnikova delavnica je bila v ogromni sobi, natrpani z naj-različnejšemi predmeti. Prva stvar, ki je padla obiskovalcu v oči, je bila velika soba Bichata, obdana z manjšima sohama Ro-bespiereja in Rousseauja. Velika ura iz dobe Ludvika XIV. je stala med oknoma in tiktakala sekunde, kakor bi rožljalo staro železje. Ena stena je bila popolnoma zakrita ,s policami, ki so bile napolnjene z vsakovrstnimi knjigami, vezanimi in nevezanima. Ogromna omara, polna raznih rastlin, je pričala o zdravnikovem navdušenju za botaniko; dočim je neki električni stroj pričal, da je bil nekoč pristaš ideje zdravljenja z elektriko.
Miza sredi sobe je bila pokrita s kupi knjig, ki so izdajale, kaj je zdravnik proučeval zadnje čase. Med njimi so bili
zastopani vsi pisatelji od Apo-stolidesa do Tardiena, ki so kdaj pisali o blaznosti ali idi-jotstvu. Folgat se je še oziral po sčbi, ko je zdravnik treščil noter kot granata, toda neobičajno veder.
I "Vedel sem, da vas bom našel tu!" je vzkliknil še med vrati. "Prišli ste, da bi me vprašali, ali bi se hotel sestati z Gou-darjem."
Mladi advokat ga je debelo pogledal.
"Kdo vam je pa to povedal ?"
"Sam Goudar, Možak mi je pogodu. Mislim, da ne more nihče reči, da sem jaz zaljubljen v policijo. Preveč opravka sem imel v svojem življenju z vohuni in slično sodrgo. Ampak ta le vaš mož me utegne še sprijazniti z njo."
"Kdaj ste ga videli?"
"Danes ob sedmih zjutaj. Mož se je tako neznansko naveličal brezplodnega čakanja v svoji sobici pri "Rdečem jagnjetu," da se je naredil bolnega in poslal pome. Jaz sem se odzval in tam našel neke vrste pocestnega muzikanta, ki pa je bil videti popolnoma zdrav. Nu, čim sva ostala sama, mi je vse povedal ter -me vprašal za moje mnenje in mi zaupal svoje ideje. Gospod Folgat, Goudar je izredno prebrisan možak, to vam povem; in midva se per-fektno razumeva."
Podadmiral Herbert F. Leary bo poveljeval zavezniški mornarici v okrožju Avstralije in nove Zelandije.
Na sliki vidimo bolniško strežnico Irmo Tiviss, stara 32 let, ki je v newyorški bolnišnici zastrupila dvoje novorojenčkov, katerima je dala opija, da bi potolažila njiju jok. Eno dete je umrlo in drugo pa bodo mogoče ohranili pri življenju.
"Ali vam je povedal, kaj namerava storiti?"
"Domala. Ni mi pa dovolil, govorite o tem. Bodite potrpežljivi; pustite ga pri miru in čakajte in videli boste, da ima stari Seignebos izvrsten nos."
Te besede je izgovoril z izredno samozavestjo, nato pa snel svoj ščipalnik ter ga začel marljivo brisati.
"Nu, potem bom pa čakal," je odgovoril mladi advokat. "Ker je s tem ta stvar zaključena, vas prosim dovoljenja, da spregovorim o neki dugi zadevi. Gospod de Boiscoran me po-
šilja k grofici Claudieuse, da ji izročim važno sporočilo."
"Ali pričakujete, da jo boste videli?"
Folgat je jedva mogel prikriti svojo nestrpnost.
"Nalogo sem sprejel," je odvrnil suho, "in jo mislim tudi izvršiti."
"Razumem, dragi gospod, razumem. Ampak grofice ne bo-
-------1
ste videli. Grof je zelo fr
in ona ne zapusti njegove niške postelje niti za tren« Saj noče sprejemati niti M timnejših prijateljev." j (Dalje prihodnjič)
Oglasi v "Amer Domovini" imajo ve dober vspeh.
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare, čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Clevelandu. šajte za naš budget načrt, furnezov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jam«1 Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom 661.: ST. CLAIB AVE. ____ ilEnderton 2978
Najstarejša slovenska podporna organizacij3 v Ameriki. . . Posluje že 47. leto .
Članstvo 37,000 Premoženje $4, 500,00«
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19 ft
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši & šteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacija bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do •><>■ otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sel dobe od $250.00 do $5.000.00.
• • 0
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še f ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacij • trudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
V sled preobilnega deževja je pričela polzeti zemlja s hribov krog San Francisco,. Pri tem premikanju so uničeni tudi vsi domovi, ki se tam nahajajo. Zemlja se premika s hitrostjo U00 čevljev na uro. Do sedaj sta bila samo še dva smrtna slučaja. Prebivalci so sc morali izseliti.
tri/	~-----
SUka nam predstavlja dva mornarja, ki odnašata žrtev ognja, ki je bil izbruhnil in uničil bivši potniški parnik Normandie v newyorski luki. Najmanj 168 oseb je dobilo poškodbe ob tej priliki, kajti na ladji je bilo zaposlenih krog . 2,200 delavcev.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskar-na vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in Črk.
Ameriška Domovina j
6117 St. Clair Ave.	HEnder«°H ^ i
AMERIŠKA DOMOVINA
bi morala biti v
vsaki slovenski hiši