Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna štev. Oin 1*-
Štev. 41.	I* V Uubiiaiv dne 10. oktobr* 1935.	Leto XVIII.
ivništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaf lova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina ta tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 36 Din; ia in«, zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno «6 Din. Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani, št. 10.711.
UREDITEV KMETSKIH DOLGOV
Dolžniki bodo plačali dolgove po razmerju med svojo zadolžitvijo in vrednostjo svojega premoženja — Hudo zadolženim se bo <12 dolgov odpissal — Za zadružne dolžnike bodo izdani posebni
predpisi
Pravkar je izšla dolgo pričakovana ured« ba, ki je v primeru s prejšnimi zasilnimi ukrepi dokončno uredila eno najvažnejših in najbolj perečih vprašanj našega gospodar* stva. Nova uredba je našla prav posrečno
[.srednjo pot med potrebami dolžnikov in zahtevami upnikov. Nadejamo se, da bo ureditev kmetskih dolgov prav ugodno upli« vala na splošni gospodarski položaj v drža« vi in pripomogla do ureditve kroženja de* narja, ko bodo vlagatelji spoznali, da ni no* bene nevarnosti več za njehove prihranke. Nova uredba se razteza na kmetske dolgove pred 20. aprilom 1932. in povzemamo iz nje najvažnejše določbe.
Kdo je kmet
Za kmeta je smatrati vsako osebo ki ob* deluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine, v potrebi pa tudi z najeto delovno močjo, katere obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz kmetijstva in ki nimajo več kot 75 ha or« ne zemlje.
, Novo je določilo da se imajo smatrati tudi zakupniki, ki obdelujejo tujo zemljo, čeprav nimajo svoje zemlje, a izpolnujejo ostale pogoje, za kmete. Nadalje je nov od« stavek, po katerem se smatrajo za kmete tu« di samonaseljenci v južnih krajih, kakor so označeni v tozadevnem pravilniku iz leta 1931. oziroma 1933.
Tudi določilo o omoženih ženskah, kdaj jih je smatrati za kmete po uredbi, je izpre« menjeno tako da se smatra omožena ženska če živi skupaj s svojim možem, le tedaj za koristnika uredbe o zaščiti, če osebno iz« polnuje pogoje, ki jih predpisuje za kmeta ta uredba, skupni njihovi dohodki pa pre« težno izvirajo iz kmetijstva.
Zelo važen pa je novi odstavek, ki določa, da je smatrati za kmeta tudi one, ki se poleg kmetijstva bavijo s posli vaškega obrtnika, vaškega trgovca ali vaškega gostilničarja, a njih davčni dohodki pretečno izvirajo iz kmetijstva.	i
Poleg že doslej veljavne zaščite za za« puščine po kmetih v smislu te uredbe, dokler ni zapuščina prepisana na novega lastnika je v novi uredbi nova določba, ki urejuje doslej neurejeno razmerje med upnikom in naslednikom, ki je prevzel s posestvom do prevzema posestva zaščitni dolg. Po doseda« njih uredbah se je smatral ta dolg kot nov dolg in torej ni bil zaščiten. Nova uredba pa loči v tem pogledu med osebami, ki so zadolženo posestvo kupili in med osebami, ki so pridobili posestvo na osnovi nasled« stva. V členu 11 točka 3 namreč odloča no« va uredba: V primeru prenosa imovine ali dela imovine zaščitenega kmeta na drugo osebo, uživa novi lastnik zaščito po tej ured« bi glede prevzetega dolga le tedaj, če je pre« nos izvršen na osnovi nasledstva.
Kako je s potrdili
OJOCila, ki se nanašajo na potrdila, o tem je kmet, so deloma izpremenjena. Po«
trdila o tem, ali je kdo kmet, izdajajo ob« činska oblastva. V potrdilu morajo biti na« vedena stvarna dejstva, iz katerih se da ne« dvomno ugotoviti, da dolžnik izpolnjuje po« goje. V to svrho mora pribaviti občinska oblast od pristojne davčne uprave podatke o višini poedinih obdavčnih dolžnikov do« hodkov. Občinska oblast je dolžna izdati po« trdilo v 14 dneh. Ako tega občinska oblast ne stori, bo sodišče pozvalo po zahtevi dolž« nika občino, da to potrdilo dostavi sodišču. Obrazec potrdila, ki je bil doslej predpisan, ostane zaenkrat v veljavi, dokler ne bo uve« Ijavljen pravilnik o izvrševanju te uredbe. | Vsaka zainteresirana oseba more zahtevati, da sodišče preišče izdano potrdilo in ga uni« či, če dožene, da ne odgovarja stvarnemu stanju. Pravnoveljavna potrdila izdana na podlagi dosedanjih predpisov o zaščiti kme« ta ostanejo v veljavi, vendar lahko interes sirane osebe zahtevajo od sodišča proverU iev podatkov.
Odplačilo dolgov
Nova uredba loči dolge v dve skupine gle« de višine obresti in predpisuje dvoje odpla« čilnih načrtov. Prvi je izračunan na podlagi obrestne mere 4.5% in velja za dolžnike de« narnim zavodom, zavarovalnicam, bankam, ustanovam delavskega in nameščenskega zavarovanja, ustanovam, ki upravljajo pu« pilni denar, cerkvenim fondom ter kultur« nim, humanim in prosvetnim ustanovam za čas 12 let počeši od 1. novembra 1936. Prvi obrok se ima plačati najdalj do 15. novembra 1936. ostali pa do 16. novembra vsakega leta. Obrok znaša prvo leto 6% ter naraste do 12. leta na 16.5%.
5	81.78	8,—	0.82	7.18	74.60
6	74.60	9,—	0.75	8.25	66.35
7	66.35	9,—	0.67	8.33	58.02
8	58.02	10.—	0.58	9.42	48.60
9	48.60	10,—	0.49	9.51	39.09
10	39.09	12,—	0.39	11.61	27.48
11	27.48	13,—	0.27	12.73	14.75
12	14.75	14.90	0.15	14.75	—.—
		107.90	7.90	100,—	
	w o	- 2	"-M	odplačilo	S-
leto	> J3 <5D	Tš 'S	O *-« "g		ostar dolgi
1	100.—	6,—	4.50	1.50	98.50
2	98.50	7,—	4.43	2.37	95.93
3	95.93	8,—	4.32	3.68	92.25
4	92.25	9,—	4.15	4.85	87.40
5	87.40	11.—	3.93	7.07	80.33
6	80.33	11.—	3.62	7.38	72.95
7	72.95	12,—	3.28	8.72	64.23
8	64.23	13,—	2.89	10.11	54.12
9	54.12	14,—	2.43	11.57	42.55
10	42.55	15,—	1.91	13.09	29.46
11	29.46	15,—	1.33	13.67	15.79
12	15.79	16.50 137.50	0.71 37.50	15.79 100,—	—-—
Za ostale upnike pa velja odplačilni načrt ki je izračunan na podlagi obrestne mere 1 % seveda je ravno tako 1. obrok plačati do 15. novembra 1936, ostale pa do 15. novembra vsakega leta. Prvi obrok znaša 4% in naraste v zadnjem, to je v 12 letu na 14.9%.
1	100,—	4,—	1,—	3,—	97.—
2	97,—	5,—	0.97	4.03	92.27
3	92.97	6,—	0.93	5.07	87.90
4	87.80	7,—	0.88	6.12	81.78
Obresti za nazaj
Obresti, ki so dospele po dosedanji ured« bi v višini 4.5 odnosno 1% za čas od 23. no« vembra 1933 do 15. novembra 1934, morajo
kmetovalci plačati, kolikor tega še niso storili, do 15. novembra 1935.
Glavnici dolga na dan 20. aprila 1932 se prištejejo na plačane in nezastarele obresti do 23. novembra 1933 prav tako se prištejejo obresti od 16. novembra 1934 do 15. novem« bra 1935 v višini 4.5 odnosno 1%.
Ako dolžnik ne plača obresti ali letnega obroka dolga v roku od 30. dni od dne do« spelosti, ima upnik pravico prisilne izter« jave. Dolžnik, ki pa ne plača 3 zaporednih obrokov ali od katerega je moral upnik triikrat prisilno izterjati: obrok, izgubil za« ščito po tej uredbi.
Razdolžitev po višisai dolga
Načelo potrebne različne zaščite za posameznega kmeta dolžn'ka je prišlo v no« vi uredbi do veljave. Po določbah se kmeti dolžniki no velikosti dolga in vrednosti po« sestva delijo v tri razrede: v prvega spada« io kmetje dolžniki katerih dolg ne presega 20% vrednosti kmetove imovine (posestva), v drugega kmetje dolžniki ki so zadolženi v višini 20 do 50% vrednosti imovine in v tretjega kmetje dolžniki, ki so zadolženi preko 50% vrednosti imovine.
Dolžniki iz prvega razreda, ki niso za« dolženi za več nego za 20% imovine, plačuje« io svoie dolgove po splošnem načrtu v 12 letih. Če pa iipnšk smatra, da ima dolžnik možnost izpolniti svoje obveze v krajšem roku. nego je predvideno v splošnem od« plačilnem načrtu, lahko zahteva od sodišča, da dolžniku skraiša odplačilni rok. Tej za« htevi lahko sodišče ugodi, če večji dohodki kmeta od kmetijstva, živinoreje in šumar« stva ali pa večji dohodki zaradi ugodnejše prodaje proizvodov v bližnie večje konsum« ne kraje, odnosno-če dohodki od drugih go» spodarskih panog ali izredni dohodki omo« gočajo kmetu, tla dolg odplača v krajšem roku. Scdišče lahko po svobodni oceni skrajša rok odplačila, toda ne izpod 6 let. V takem primeru mora dolžnik plačati dolg v roku, ki ga določi sodišče v enakih let« nih obrokih, z obrestno mero 4.5 odnosno 1%. Krajši rok odplačila velja samo za onega upnika, ki je zahteval postopaje. To velja, če znaša vrednost posestva na pr. 100.000 Dim dolg pa ne dosega 20.000 Din.
Kmetje dolžniki iz drugega razreda, kate« rih dolgovi znašajo 20 do 50% vrednosti njihove imovine, plačujejo dolgove po splo« šnem odplačilnem načrtu, lahko pa zahte« vajo od pristojnega sodišča podaljšanje od« plačilnega roka in zmanjšanje obrestne me* re. V tem primeru si mora sodišče prizade« vati, da doseže poravnavo med dolžnikom in upnikom, ki se lahko doseže s tem, da upnik odstopi imovino, da se zmanjša dolg ali zniža obrestna mera, ali podaljša odpla« Čilni rok, ali pa na drug način. Za porav« navo je potreben pristanek vseh upnikov. Ako poravnava ne uspe, lahko sodišče odo« bri kmetu podaljšanje odplačilnega roka do največ 25 let v enakih letnih obrokih in pa znižanje obrestne mere izpod 4.5%, toda ne izpod 2%. Te olajšave odobrava sodišče, kadar in v kolikor nezadostni dohodki kme« ta ne dovoljujejo plačevanja obveznosti v smislu splošnega odplačilnega načrta.
Dolžniki iz tretjega razreda, katerih dob govi presegajo 50% njihove imovine, lahko zahtevajo od pristojnega sodišča znižanje dolga na 50% vrednosti imovine V tem pri« meru zniža sodišče ves kmetov dolg na 50% vrednosti imovine. Za odpisane dolgove kmeta v višini preko 50 do 80% imovine bo s posebnim zakonom določen način pra« vične odškodnine, ki jo bo država dala oškodovanemu upniku. Če znaša na primer vrednost imetja 100.000 Din. dolg pa 90.000 Din, tedaj ostane kmet dolžan 50.000 Din, država plača 30.000 Din, 10.000 Din dolga pa se črta. Pri zniževanju dolgov se obdrži red prvenstvenega vknjiženja. Znesek, ki ostane po odbitku vknjiženih terjatev, se sorazmerno razdeli med nezavarovane up« nike. Trgovinski minister bo v sporazumu s finančnim in pravosodiim ministrom ter v soglasju z ministrskim svetom izdal pravil* nik glede obvez porokov za primer znižanja dolga v smislu gornjih določb pri kmečkih menicah, ki so bile dane v reeskont. Do iz* daje tega pravilnika ne more reeskontni up« nik stare menice sodno izterjati, če porok ob dospelosti predloži prolongat menice.
V gornjih treh primerih rešujejo predlo* ge sreskega sodišča v izvenspornem postop« ku. V drugi instanci rešujejo te posle okro« žna sodišča, katerih odloki so pravomočni. Postopek pred sodiščem bo s posebnim pra« vilnikom predpisal minister pravde v spo« razumu s kmetijskim in trgovskim mini* strom.
Soteščan:
SKRIVNOST OBLJUBE
»Janez!« je kriknila ter se ga tesno oklenila.
»Minka!« se mu je tresla beseda- »Ako se to zgodi, tedaj se ne bova kmalu videla. Ali mi bo« ostala zvesta? Tudi tebi bo pletla usoda trnjev venec...«
Dekle ga je milo pogledalo. Njen pogled mu je odgovoril jasno. Potem je izrekla plaho: »Ali ti me boš seveda pozabil..;.«
»Nikdar, Minka, nikdar! Sladko mi bo trplenje ob misli nate.. Takšen, kakršen odhajam, se bom tudi vrnil.«
Mladenka je obupovala: »Ali pa veš, da sn boš še vrnil? Napori, ki te čakajo, bodo mučni in dolgi. •. Bojim se, da bcš omagal.«
»Minka, moje upanje je trdno. Močen sem ko hrast, ki kljubuje viharjem. Brez tebe ne bom mogel umreti.«
»Janez, nikar me ne zapusti!« Zakrila si je s predpasnikom obraz in zajokala.
»Ne jokaj, Minka! Res je ločitev grenka, toda svidenje bo veselo...«
»Ali meniš, da bo res treba oditi? Ali ni nikogar, ki bi ti pomagal?«
»Nikogar, Minka!«
»Samo eden naju čuje.« Mladenka si je obrisala solze. Potem je odprla skrinjo; poiskala je voščeno svečo. »Prižgala bcm v znamenju za srečno vrnitev,« je rekla zaupno in ogrnila volneno ruto.
Dolgovi psi zadrugah
Važne so določbe člena 4. uredbe, ki pra« vi, da se prepisi te uredbe ne uporabljajo na terjatve kmetijskih zadrug in njihovih zvez. Zadruge bodo lahko izterjevale dolgo« ve od kmetov dolžnikov po odredbah, ki jih bodo za zadruge predpisale njihove zveze, za zveze pa glavna zadružna zveza in bo te odredbe odobril kmetijski minister. Ka« kor znano, so že po dosedanji uredbi zveze zadrug letos spomladi določile posebne od« plačilne načrte. Ker pa je prejšnja uredba razveljavljena, bodo morale zveze sestaviti nove odplačilne načrte odnosno predlagati kmetijskemu ministru, da še enkrat odobri dosedanje v smislu nove uredbe.
Nova uredba določa nadalje, da se mo« rajo kmetje, člani zadrug tudi napram svoji zadrugi okoristiti z novo uredbo, če jim to odobri zadružna zveza, v kateri je njih za« druga Nadalje je nova določba: Kmetje«za« družniki, katerim zadružna zveza, v kateri je njih zadruga včlanjena, dovoli, da se na« pram svoji -zadrugi okoristijo z zaščito po tei uredbi, plačajo zadrugi obrestno mero 4.5%.Nadalje določa uredba: Dolgovi kme« ta zadrugam se računajo v skupni dolg dolž« nika brez ozira, če se plačujejo po tej ured« bi ali ne.
Večina posestnikov v dravski banovini ne pridela na svojih njivah toliko krušnega žita, kakor ga potrebuje za prehrano sebe in svoje družine. To dejstvo je razvidno iz statističnih podatkov, ki pravijo, da mora« jo slovenski kmetovalci kupiti letno približ« no 2800 vagonov pšenice, rži in koruze, če hočejo v zadostni meri poskrbeti za vsak« danji kruh onim, ki obdelujejo in bodo ob« delovali kmetsko grudo. Poljedelska zemlja pri nas kmeta ne preživlja in težko je da« nes izdajati kmetu denar za nabavo vsak« danjih živil, ko so mu usahnili glavni viri njegovih dohodkov s padcem živinskih cen. Kmet mora gledati, da po možnosti pri« dela vse doma, kar potrebuje hiša. Pred« vsem mora gledati na to, da dvigne pridel« ke svoje zemlje z umnim obdelovanjem svojih zemljišč in setvijo zboljšanega seme« na. Ravno setev zboljšanega semena je da«
Šla sta po gazi proti znamenju, ki je stalo sredi vasi. Minka je stopila na klečalnik. Postavila je pred Marijino podobo ter jo prižgala z gobovim vžigalnikom- Nato je pokleknila in molila z ihtečim glasom: »Marija, tebi ga izročam. Varuj ga v vseh nevarnostih ter ga privedi srečno nazaj v Orešje.«
»Amen!« je dostavil Janez, klečoč ob njeni strani.
Mladenka ga je prijela za roko in govorila: »Janez, tukaj mi obljubi zvestobo... Tukaj, da te čuje Marija,..«
Dvignil je desmico in govoril svečano: »Prisegam, da ti ostanem zvest do smrti in še potem, ko bom ležal v hladnem grobu. Čim hujše bo trpljenje, tem večja bo moja ljubezen. Ako bi se ti kdaj izneveril, naj mi izpade jezik, s katerim izgovarjam te besede.«
»Marija, pomagaj mu, da bo držal, kar je obljuibil,« se je glasila njena tiha prošnja. »Podpiraj tudi mene, da mu ohraniim deviško srce, polno neohlajene ljubezni in neomajne zvestobe.«
»Amen!« je pristavil Janez z globokim občutkom-
»Zdaj pa skleniva roke in darujva Mariji najino obljubo,« je želela mladenka. Nato sta se oba zatopila v tiho molitev.
»Čutim, da mi je lažje pri sircu,« je dejala, ko sta cdmolila.
Isto je hotel povedati o sebi tudi Janez, a ga je premotil vrišč, ki je nastal na vasi. Mimo znamenja je pritekel mladenič, golorok in brez klobuka.
Kako se ceni imovina
Vrednost zemljišča se ugotavlja na pod« lagi katastrskega čistega dohodka. Načela in način za ugotavljanje vrednosti nepremi« čne in premične imovine, a posebno, koliki bo količnik, s katerim se bo pomnožil ka« tastrski čisti dohodek radi ugotovitve vred« nOsti zemljišča kakor tudi vrednost drugih dohodkov kmeta v posameznih banovinah, bo ugotovljeno po posebnem pravilniku po zaslišanju banov, katerega predpiše mini« ster za kmetijstvo v sporazumu z ministrom pravde, trgovine in industrije.
Olajšave zaradi uim
Pristojno sodišče more na prošnjo dolžni« ka, ki je zaradi elementarnih nezgod (sla« ne, toče, poplave, suše, požara, posledic škodi iivcev in slično) zašel v nezmožnost iz« vršiti plačila po uredbi odložiti prisilno pla« čilo celega obroka ali samo dela do- največ na 1 leto dni. Sodišče odloča po zaslišanju obeh strank in po provedbi ponudenih do« kazov, a v vsakem slučaju mora sodišče za« htevati tudi mnenje področnega strokovne« ga organa banovine. Ta olajšava zaradi iste predpostavke se more tudi ponoviti.
nes važna za dohodke kmetij, ker ne podra« žuje pridelovalnih stroškov, povišuje pa pridelke za najmanj petnajst do trideset odstotkov.
Kako naj pride posestnik do zboljšanega semena?
Vzgajanje dobrega semenskega blaga spa« da v delokrog semenogojskih postaj, kate« re imajo nalogo, da vzgoje za razne zemeij« ske razmere najboljše vrste naših gospo< darskih rastlin. To je tudi popolnoma raz« umljivo, če pomislimo, da zahteva vzgaja« nje rastlin do popolnih lastnosti in vzgaja« nje rastlin s križanjem, daljših izkušenj, poznavanja rastlinske vede in dednih zako« nov. Pri vzgajanju ne morejo torej posest« niki dosti pripomoči. Izvedljivo pa je, da se pridnejše poprimejo pridobivanja zboljša«
»Lojze!« Janez je spoznal tovariša, svojega soseda.
»Janez, hitro, hitro!« Lojze je govoril potiho in mahal z rokami. Bil je ves zasopel.
»Kaj pa je?« se je ustrašil Janez.
»Iščejo te. Vaša hiša je polna biričev...«
»Sfcrij se, Janez!« Minka je drhtela v silnem strahu. »Beži, da te ne dobijo!«
»Kam naj se skrijem?« je gledal zmedeno okrog sebe.
»Domov moraš iti,« je rekel Lojze. »Ako ne dobijo tebe, bodo odvedli očeta.. • Zbogom, Minka! Bog naj te tolaži!«
»Zbogom, Janez! Bog naj te varuje!« Mladenka je zbežala, Janez pa je šel s tovarišem proti domu.
»Kje je Škorec?« je vprašal med potjo. Skrbelo ga je, da eo ga zasačili biriči.
»Umaknili se je pravočasno,« mu je povedal tovariš. »Nihče ga ni opazil.«
»Ali bodo cdvedli tudi druge?«
»Ne vem. Doslej so vpraševali samo po tebi.«
Biriči in vaščani sd se pri Majarju srdito prerekali. Ženske so vzdihovale in jokale.
»Tukaj sem!« Janez je stopil pogumno pred biriče. Zgrabili so ga kot razbojnika ter ga zvezali. Mati ga je za slovo prekriža« la. Ko ga je hotela pritisniti k sebi, so ji ga biriči iztrgali iz objema. Oče mu ni smel podati roke, tem manj še drugi sosedje. Od nikogar se ni mogel posloviti.
Mladenič ni izpregovoril besedice v svo»
Več kruha
nega semena po navodilih in postopkih, ki se lahko spravijo v sklad z vsakdanjimi po* ljedelskimi deli in z razmerami primerne zaposlitve kmetove družine.
Za pridobivanje zboljšanega semena je važno, da se posevi in nasadi med rastjo in ob žetvi ali pri izkopavanju pregledajo in ocenijo na njihovo semesko vrednost. Glavno je, da. pridejo kmetje pred vsem do spoznanja, da ne jemljejo vse križem, kar je posejanega za seme, temveč odberejo najboljše med dobrim iz posevov ali nasa= dov za setev. Slabi in manj vredni pridelki se morajo izločiti od semenskega blaga in jih je uporabiti le za prehrano ali živalsko krmo
Kako pa naj bi se izvajala ta kmetska od* bira ali selekcija pridelkov pri našem kme> tu? Imamo dva praktična načina, katerih se poslužujemo pri pridobivanju zboljšanega semena, in sicer:
1.	Izločevanje slabih rastlin iz posevov ali nasadov, katere določimo za seme
2.	nabiranje rastlin ali rastlinskih delov z dobrimi lastnostmi iz posejanih posevov ali nasadov, ki jih potem uporabljamo za seme
V prvem primeru se odbira nanaša na ve« liko množino na polju rastočih rastlin in se zadovoljuje z izločitvijo tistih, ki ne ustre« zajo našim gospodarskim namenom Ta od* bira stremi pred vsem za tem. tla izločimo slabe, boleznim podvržene, slabotne in ta* ke, ki se preveč razlikujejo od posejanega tipa v posevu Razumljivo je samo po sebi. da morajo biti zlasti žitni posevi, iz kate« rih odstranjujemo te slabe rastline, kolikor mogoče izenačiti. Prevladovati mora na splošno en tip žita S posevi, kjer so vse navzkriž pomešani razni tipi. se ne da do» sti napraviti. V tem primeru je bolj pripo* ročljiv drugi način zgoraj omenjene odbire ali pa nova nabavka krajevnim razmeram prilagodenega semena Ta način odbere naj se zlasti vrši tedaj, če smo nakupili origi« nalno semensko blago, katero se nam je po« mešalo pri žetvi, mlačvi, čiščenju, ali pa po* tom gnojenja z drugimi tipi rastlin Če je bila na primer posejana rumena pšenica osinka z gosto zbitim klasom, tedaj mora' mo za časa rasti odstraniti iz poseva vse pšenične rastline golice, vse pšenične rastline z redkim klasom, vse pšenične rast' line drugih barv, skratka vse, kar ne ustre
za splošno posejanemu tipu pšenice rume ne osinke. V splošnem in v glavnem lahko rečemo, da s to odbiro čistimo vrste od tu* jih primesi, ki so se vrinile v ta posev, bo* diši po naravnih spremembah ali po naši krivdi. Cim preje začnemo odstranjevati te tuje tipe iz posevov, tem dalje časa si ohra* nimo posev izenačen in sposoben za do« bro semensko blago.
Po sličnem pravcu vršimo čiščenje ali iz« ločevanje slabih rastlin tudi pri ovsu, ječ' menu, in pri vseh ostalih gospodarskih rast' linah, ki spadajo v skupino samooplojeval' cev. Pri posevih teh rastlin je glavno, da izločimo slabo od dobrega pred žetvijo, ker pozneje nimamo zanesljivega vidika za raz« ločevanje rastlin tujega pokoljenja Po \z-ločitvi teh nezadovoljivih oblik pa požanje* mo ostali dozoreli posev, ga omlatimo in očistimo, ter to seme uporabimo kot delo* ma izboljšano semensko blago za setev.
Pri drugem načinu odbire rastlin z dobri' mi lastnostmi gremo za tem da odberemo množino enotnih in res dobrih, zdravih rast« lin ali pa rastlinskih delov (klasov, storžev. strokov) Ta odbira je nekoliko težja in za* mudnejša. daje pa nasprotno boljše jam* stvo za večji uspeh kakor prvi način odbi* re Po tem načinu se lahko lotimo najbolj pisanih mešanic žitnih posevov, da rešimo v resnici dobre rastline za prvovrstni se* menski pridelek Koliko dobrih domačih vrst je že šlo po zlu, ker ni bilo o pravem času dovzetne roke, da bi jih odbrala in po* sejala Iz tega razloga je prva dolžnost na* ših gospodarjev, da večkrat opazujejo in pregledujejo za časa rasti svoje žitne pose* ve, jih ocenjujejo m ob dozorevanju nabi* rajo prvovrstne rastline. Pri tem moramo vpoštevati na primer pri pšenici naslednje lastnosti.
1 da so vse nabrane rastline enega in istega tipa, da ni na primer pšenica golica pomešana s pšenico osinko. ali pa pšenica z gosto zbitim klasom s pšenico, ki ima redko nastavljene klasiče;
2.	da so dobro obraščene (obstojajo naj iz treh in več bilk);
3.	da imajo trdo. nepoležno slamo;
4.	da imajo dobro, enakomerno razvit klas, ta pa mnogo trizrnatih klasičev;
5.	da je na klasu kolikor mogoče malo gluhih klasičev;
jo obrambo. Molče je stopal med biriči, ki so ga držali, kamor ga je mogel kdo pri* jeti. Vedli so ga mimo znamenja, kjer je še zmerom gorela sveča — nema prošnja za njegovo srečno vrnitev. Zaupno je pogle* dal podobo in ponovil v srcu svojo ob* ljubo.
, Na grajskem dvorišču so biriči prižgali baklo. Janez je videl, da je sam Njegove slutnje so se uresničile. , . Strela z Brs.tičja je zadela samo njega, vsem drugim je pri' zanesla.
Vrata v skritem kotu graščine so otož« no zajeeala. Tu je bil vhod v ječo, kamor so zapirali uperne tlačane.
Birič je potisni! Janeza v temno celico in zaprl vrata. Izročil ga je nemili usodi.
Ječa je bila poleti hladna, a pozimi tO' pla. Tohnelo jc po vlagi in plesnobi. Jet' nik ni otipal v temi drugega, kakor široko hrastovo klop, ki je bila namenjena tudi za ležišče. Izpod nje je smuknila podgana, iščoča v plahem begu izhoda, ki ga je našla naposled nekje pod stropom. Tu je bila od' prtina za dovajanje čistega zraika.
Jetnik je sedel in naslonil glavo v dlani. Njegove misli so pohitele v Orešje; Minka se mu je prikazala z objokanim obrazom. Solze na njenem licu so bile kakor rosne kapljice na pomladnem cvetju.
»Minka, kdaj te bom spet videl«? se mu je izvilo iz prsi. »Kdo ve, kaj me še čaka In kako strašno bo še trpljenja . . .«
Mladeniča je spreletela groza »Ali ni zarožljal ključ v vratih? Biriči prihajajo, da me bodo pretepli . . .« Tečaji so zaškri' pali. . .
»Janez!« — Škorec ga je poklical s šepc taiočim glasom in posvetil z leščerbo v ječo.
Mladenič je prišel počasi k vratom.
»Ail veš, kaj te čaka?« mu je pošepnil na uho.
»Kako bom vedel. . .«
»Poslušaj! Jutrnji dan boš preživel v je« či. Zvečer pa te bodo odvedli v cesarsko vojsko. . .«
»Za koliiko časa?« mu je trepetala beseda.
»Hm. Morda za deset, ali pa tudi za več let. Pri vojakih se boš postaral. . .«
Janezu je zaprlo sapo. Zvezda upanja je ugašala na njegovem nebu.
Škorec ga je iznenadil: »Fant, še si lah« ko pomagaš. Ali hočeš bežati? Biriči so pcspali. . .«
»Hočem«, je kar poskočil od veselja.
»Pojdi, kamor moreš«, ga je poučil. »Ka« dar se bodo razmere spremenile, se boš lah' ko vrnil in nič žalega se ti ne bo zgodilo.«
Mladenič se mu je zahvalil. Nasmehnilo se mu je novo upanje.
»Pojdiva!« Posvetil mu je po hodniku. »Toda obljubi mi, da me ne boš izdal, ako bi te ujeli. . .«
»Nikdar!« s« je zavezal molčati.
6. da so odbrane rastline v resnici popol« noma zdrave in da posev, s katerega odbi* ramo pšenične rastline, ni okužen po prašni sneti.
. Po sličnih ugotovitvah vršimo v glavnem tudi odbiro pri vseh ostalih žitaricah, kakor pri rži, ovsu, ječmenu itd Pri koruzi potrga« mo v jeseni le dobro dozorele storže, ki so na koruznem steblu nizko nasajeni, in od teh odločimo le one za seme. ki nimajo na pri« mer pri naši domači koruzi manj od štiri« najst in ne več od devetnajst vrst Na stor* žu odstranimo najprej zrnje na dva prsta na obeh koncih, ker je le iz sredine storža porabno za seme.
Po navedenih šestih točkah nabrane rast« line spravimo v žitnico ali skedenj, jih m omlatimo. očistimo in spravimo za setev. S parcele ki je prvo leto "gotovo majhna, kamor posejemo to seme. moramo izločiti vse rastline, ki se že po zunanjosti razliku« jejo od splošno prevladujočega tipa Ko žito dozori, ga požanjemo Pridelek zrnja po temeljitem očiščenju posejemo že na večjo parcelo kot zboljšano semensko bla« go To postopanje ponavljamo dve do tri leta na vedno večjih parcelah, nakar dobi« mo že toliko množino semena, kolikor ga potrebujemo v Gospodarstvu' za setev te ali one vrste naših žitaric.
Čitajoč ta navodila, bo marsikdo zmajal z glavo, češ. da je odbira pri kmetih ne« izvedljiva Slično se je trdilo tudi pri prvih pripravah za odbiro goveje živine na« ših domačih pasem Danes pa to sijajno napreduje, dasi je treba vsako odbrano ži« val oceniti na mnogo točk. kakor na hrbtno črto, prsno širino in globino, na dolžino trupa, na kakovost kože, na celotni vtis Z vsemi temi ugotovitvami se je kmet kmalu seznanil in zategadelj mu tudi ne bo težko z dobro voljo in nasveti strokovnjakov iz« vajati tudi odbiro žitnih posevov po danih navodilih.
Akcijo za to kmetsko selekcijo kmetij« skih pridelkov bi najbolje lahko podprle oblasti z uvedbo priznavanja in ocenjevaija semenskega blaga zunaj na polju po stro« kovnih komisijah. Od komisijonelne dolo« čitve semenske vrednosti poedinih posevov bi se posestniki največ naučili, bi slišali na licu mesta razloge za dobro ali slabo oceno tega ali onega poseva.
Prišla sta na dvorišče Škorec je zaklenil ječo ter mu pokazal izhod ob hlevu. Tu so bila stranska vrata.
Noč je bila jasna in mrzla. Sneg je zmr« znil ter se ni več udiral pod nogami. Janez se je spustil v dolino. Njegove misli so bi« le že v Orešju.
Pri Majarju že ni bilo več luči. Tudi pri Koširju je bila tema Ljudje so sicer poči« vali, toda spali niso, preveč so bili razbur« jeni in zbegani. Vsa vas je čustvovala z nesrečno Majarjevo družino.
Janez je potrkal na okno. »Odprite!« je zaklical potiho, da bi se ne bali.
»Ali si ti, Janez?« se je oglasila mati. Če« pela je pri peči, zatopljena v bridko žalost.
»Pobegnil sem,« je povedal, ko je stopil v hišo. »In zdaj moram izginiti iz Orcšja...«
Majarica ga je obsipala z vprašanji, to« da sin ni imel časa odgovarjati. Hitro se ie napravil v toplo zimsko obleko; povrh je oblekel očetov kožuh. Mati mu je prinesla kruha in slanine. »Jej!« ga je prosila. »Go« tovo si lačen.«
»Ne morem. Mudi se mi«, se ni smel za« drževati. Brž je pospravil jestvine v eulico ter jo stisnil pod pazduho. »Zbogom, oče in mati!« se je poslovil »Pozdravite sestrico in brata«!
»Kam greš«? Mati je stopila predenj, ko je hotel oditi. Srce ji je pokalo od žalosti.
»Bežati moram. Nič ne vem, kje se bom ustavil. Iskali me bodo. . . Recite, da me ni bilo tukaj. . .«
Kako povečamo najenostavneje produkcijo sena in
drugih krmil?
Pred par dnevi so naši dnevnika poroč-.vli, da je ministrski svet na podlagi sklepa gospodarskega odbora ministrov in na predlog kmetijskega ministra odredil, da v interesu prehrane živine v državi začasno prepove izvoz živinske krme, kakor sena, detelje, lucerne, graščice, slame, otrobov in sušenih repnih rezancev. Ta prepoved izvoza živinske krme je bila izdana, da ostane neobhodno potrebna hrana za živino v državi. Oster mraz v pomladanski dobi in temu sledeča suša sta namreč povzročila, da se v vseh državah pojavlja znatno pomanjkanje živinske krme V Sloveniji primanjkuje okrog 700 vagonov sena za dobro prehrano živine. Skoda, ki jo je letošnja slaba letina povzročila pri senu in otarvi je preračunana na okrog 6 in pol milijona dinarjev. Vsled pomanjkanja krme bo pešala prehrana živine v zimski dobi, kar bo imelo za posledico, da živinorejska uspeh ne bo povsem zadovoljiv.
Iz omenjenih razlogov zahteva narodno gospodarstvo naše države nujno, da zvišamo pridelek živinske krme z ozirom na pridelano mno-ženo in kakovost potom pravilnega gnojenja s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili.
Nekateri kmetovalci so mnenja, da storijo dovolj, ako polivajo svoje travnike z gnojnico. Temu pa ni takol Dobra gnojnica (ki vsebuje komaj 0.4% kalija, 0.2% dušika in le 0.01% fos-forne kisline) povzroča le enostransko gnojenje s kalijem in deloma dušikom, dočim nikako ne doda zemljii zadostno količino neobhodno potrebne fosforne kisline. Radi omenjenega enostranskega gnojenja z gnojnico, ki ne vsebuje skoro nič fossorne kisline, izostane pričakovani gnojilni uspeh, kajti po znanem zakonu o minimumu, se morajo rastlini staviti na razpolago v dovoljni množini in pravilnem razmerju vse hranilne snovi, kakor dušik, kalij, fosforno kislino in apno. Znano je tudi dejstvo, da vsem našim zemljam že od narave primanjkuje fosforja. Iz omenjenega vzroka tvori nabava cenenih fosfor-nih gnojili eno najbolj perečih vprašanj našega poljedelstva
V novo iznajdeni in v zadnjem času prav uspešno preizkušeni fosfoini žlindri je dobilo naše poljedelstvo najcenejše domače fosforno gnojilo. Fosfatna žlindra se proizvaja iz naših dalmatinskih fosforitov. Z ozirom na izredno ugodna poročila, ki prihajajo s strani naših poljedelcev, je fosfotna žlindra naravnost izvoljena, da nadoknadi naši na fosforju lačni zemlji potrebno fosforno kislino, kajti fosfotna žlindra, ki vsebuje 18% celotne, 10% v citronovi kislini
»Janez, ne hodil Sama pojdem k grašča« ku ter ga bom prosila s povzdignjenimi ro* kami. . .«
»Viljem ne pozna usmiljenja, mati. Prej bi omehčali kamen. . .«
Hotela se ga je okleniti, toda sin se ji je iztrgal in izginil v temo.
Sveča v vaškem znamenju je pojemajo' če utripala. Janez se je odkril in ponovil v srcu svojo obljubo. Luč je zaplapolala in ugasnila.
Tudi pri Koširju, se je moral oglasiti. »Minka«! je potrkal na vrata.
»Ali si ti, ali je tvoj duh«? ga je spo« znala.
»Jaz«; ji je odvrnil in nadaljeval, ko mu je odprla: »Pobegnil sem in zdaj moram proč od tukaj. Molči, da sem bil pri tebi. ,Tudi doma bodo molčali«.
Prijela ga je za roko in rekla: »Janez, jaz sem vsemu kriva. . . Koliko boš moral prebiti zaradi mene. . . Razveljaviva oblju« bo in pojdiva narazen ... O, Bog, kako sem nesrečnal Srce mi bo izkrvavelo«.
»Minka, bodi stanovitna«! ji je izvil de snico. »Krivi so oni, ki naju preganjajo. . . Naj ne bo nobena prošnja tako lepa in no bena grožnja tako strašna H bi te omajala v zvestobi. Ne veruj hinavcem, kadar te bodo hoteli omamiti. Trpiva drug za druge« ga in ne strašiva se nobene žrtve. To je edina pot do zmage«.
Mladenka mu ni mogla ugovarjati. Spo*
topne im 6% vod o-t opne fosfor ne kisline, stane v podrobni prodaji z vrečami vred le 70 dinarjev za 100 kg.
Med številnimi drugimi poroča sireski kimet. referent g. \V'ernig v zadnjem »Kmetovalcu« str. 236 o poizkusih gnojenja s fosfatno žlKndro na travnikih, ki so se odlično obnesli. V svojem poročilu podaja, tudi številčno obdelan račun s fosfatno žlindro, ki ga je izvršil gosp Rebov v Čre-tu pri Celju. Kot podlago temu računu predpostavlja g. Wernig ceno sena Din 30.— za met. stot. Ako ponavljamo ta račun po novi, dvojna tržni ceni sena, dobimo:
a ) na negnojeni parceli na 1 hektar — 24 met. stotov sena, po ceni Din 60.— v skupni vrednosti od —......Oin 1.440.—
b.) na parceli gnojeni z 320 kg fosfatne žlindre na 1 hektar — 45.6 met. st. sena v vrednosti Din 2.736.—
Dobiček na pridelku vsiled gnojenja s fosfatno žlindro znaša . . Din 1.296.—
manj izdatek za 320 kg fosfatne žlindre, ki stane Din 70.— za 100 kg v detajlni prodaji........Din 224.—
Naddobiček med negnojeno in s fosfatno žlindro gnojeno parcelo znaša na 1 hektarju.......Din 1.072.—
G. \Vernig. kakor tudi številni drugi, pa poročajo tudi. da na travnikih, gnojenih s fosfatno žlindro, raste kakovostno neprimerno boljši krma. finejši trava, predvsem detelja, ki bujno poganja, posebno še pri otavi. Pri g Vidmarju v Škofji vasi je g. VVernig celo ugotovil, da je bil na parceli, gnojeni s fosfatno žlindro pridelek sena 2.17 krat večji, kakor na negnojeni parceli. dočim je dobi.l g. Rebov v Čretu 1.9 krat več sena kakor na negnojeni parceli.
Ako se bo učinek fosfatne žlandre poznal še prihodnje leto. kar lahko pričakujemo, se bo gornji naddobiček sajnoposebi še znatno povečal
Iz omenjenega je razvidno, da bo pridelek na travnikih le tedaj zadovoljiv, ako bo kmetovalec pred polivanjem z gnojnico trosil zadostne rrtno-žine fosfatne žlindre v izmeri 300 — 400 kg na 1 ha. Uporaba fosfatne žlindre se priporoča zlasti v; jesenski dobi. < "
Fosfatno žlindro proiizvaja tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d., podružnica v Celju.
Ing V K.
znala je njegovo trdno voljo. Molče mu je vrnila poljub ter se naslonila na njegovo ramo
»Zbogom, Minka«! ji je dahnil v cveto* če lice. »Pa očeta pozdravi! Upanje naj te jači in podpira«.
Minka ni čula njegove poslednje besede. Sesedla se je na klop; ko se je prebudila, je bila sama. . .
3. NA POTIH TRPLJENJA.
Grajski volar Škorec je vstal tisto jutro, preden se je zdanilo Spomnil se je, da je treba zabrisati sledove za ubeglim jetni« kom. Vzel je lopato in razmetal sneg do stranskega izhoda. Potem se je zaprl v hlev in začel opravljati živino.
Ko je pozvonilo k zajtrku, se je prebu* dil tudi grajski ječar. Dolgo se je obiral, preden mu je prišlo na misel, da je treba pogledati jetnika. V kuhinji mu je naročil zajtrk: lonček zabeljenega kropa in košček črnega kruha. Tako hrano so dajali na Br« stičju jetnikom.
Vrata v ječo so bila zaklenjena, toda celica je bila prazna. »Pobegnil je«! je zavr« šalo med graščinci. Biriči so preklinjali po dvorišču.
Pričelo se je preiskovanje, kdo je odprl jetniku vrata. Ječar jih je zaklenil, ključ je imel pri sebi v žepu. Vsi grajski uslužbenci so zanesljivi in nihče nima ponarejenega ključa. Ni ga v graščini, ki bi se drznil kaj
Kakšna bo vojna v Abesiniji
Angleži poznajo Abesinijo zelo dobro, ker meje njihove kolonije od dveh strani na njo, poleg tega pa dobivajo zanesljiva poročila od svojih zaupnikov in raziskoval« cev. Zato pač lahko verjamemo poročilom ki jih priobčujejo o Abesiniji angleški listi Angleška javnost je zadnje čase sploh z ve« likim zanimanjem spremljala italijansko« abesinski spor. Poglejmo, kaj pravijo An« gleži o vojni med Italijo in Abesinijo.
Italijani bi lahko vdrli v Abesinijo od večih strani. Najlažja pot bi jim pa bila od severovzhoda proti Adui. Po tej poti krene najmočnejša italijanska armada, ker gre tu še za stare račune. Italijanska armada ne bo naletela na velike ovire in priborila si bo odtod prosto pot do Addis Abebe. Ko pa pride navzlic tropičnim boleznim tja, najde abesinsko prestolnico prazno in požgano. Cesar jo bo s svojo vojsko in ljudstvom gotovo že zapustil. To ne bo nič čudnega. Abesinski vladarji večkrat menjajo svoje prestolnice in sicer zato, ker njihovi prebi« valci sčasoma okolico opustošijo, ker pose« kajo vse drevje za kurivo. Tako zvana abe« sinska mesta, čeprav so na zemljevidu ozna« čena kot taka, recimo Harar, niso drugega nego vasi. ki štejejo več tisoč prebival. Tako bodo imeli Italijani v rokah požgano pre« stolico sredi opustošenega kraja, Abesinci bodo pa skriti v gorah.
Abesinija je država, kjer so poleg ce* sarja zlasti v gorskih krajih paglvavarji po« edinih krajev ali plemen, tako zvani rasi, ki bodo kraljevo vojsko podpirali s svojimi vojaki. Borili se pa ne bodo z modernim ev« ropskim orožjem Abesinski ras ne smatra za sramoto, če pusti pred sovražnikovo pre« močjo svoje ljudi razbežati se. ker ve, da jih bo drugi dan na primernem kraju zopet zbral To bo vojna neprestanega draženja in manjših spopadov Italijani ne bodo nikjer naleteli na tako veliko silo Abesincev, da bi io z enim porazom štrli. Prodirati bodo morali skozi džungle in pustinje pod vod« stvom izdajalskih domačinov, ki jih bodo v najtežjem trenutku zapustili.
Redna abesinska vojska je oborožena moderno in sicer po zaslugi Japoncev. Vež« bajo io že sedem let belgijski in švedski
takega storiti.
Tako so se zagovarjali biriči pred stro« gim graščakom. Vražjeverni grajski mogo« tec je našel krivdo v čarodejstvu. Jetnik je moral imeti zvezo s čarovnico, ki mu je po« magala iz ječe. Obdolžili so Koširjevo Min« ko. Graščak je naročil biričem, naj jo pri« vedejo na Brstičje.
Prispela je v spremstvu biričev. Gra« ščak je poveril zadevo svojemu sinu. Nje« gov namen je bil, da bi se Konrad tem bolj izuril v strahovanju svojih podložnikov.
Zasliševanje se je vršilo v prostorni obo« kani dvorani Na sredi je bila miza, kjer je sedel grajski pisar iu pripravljal ovo gos« je pero za pisanje. Konrad je meril dvora« no z drobnimi koraki. Na obrazu se mu je bralo skrito zadovoljstvo.
S strahom je stopila mladenka pred ple« menitnika, ki se mu je doslej kljubujoče umikala. Ljubše bi ji bilo, ako bi jo bili za« prid v ječo.
Konrad se ji je prijazno nasmehnil. »Aha. sedaj sva skupaj. Doslej si se me ogibala. . .« jo je postrašil z mehkim gla« som. Te besede so veljale kot uvod v pre« iiskavo.
Mladenka je zardela po vsem obrazu.
»Zdaj pa k stvari«, je nadaljeval bolj resno. »Snoči so prijeli biriči v Orešju ne* kega fanta ter ga shranili v ječo. Ponoči pa je izginil skozi zaprta vrata. . .«
(Dalje prihonjič).
strojnih pušk in 7000 mož redne abesinske vojske, ki so ga čakali na drugi strani ta* krat še kot negoševa prijateljska pomoč. Del tega ozemlja pokriva skalovje, strme pečine, tako da je skoraj sploh neprehodno. V krajih, kjer rado dežuje, so med gorami doline, pokrite z džunglami, čijih izpareva« nje je za Evropce enako pogubno, kakor izparevanje pragozdov v Kongu. Vojne operacije v teh gorah bodo pač nekaj čisto
drugega kakor v evropskih deželah. Anglo* ži pravijo, da bo Italijanom posebno nevar« no zbiranje vojske na enem kraju. Vojna v Abesiniji bo strašna ne toliko zaradi čr« nega sovražnika, kalcor zaradi neznosne vročine in nalezljivih bolezni. Čas bo pa de» lal za Abesince. Če bi se pa Italijanom kljub temu posrečilo premagati Abesinijo, bodo rabili za to najmanj tri leta.
M E O <LO
mm/
AINGL. K £ N J A
častniki. Ta vojska ima tudi topove in pu« ške najnovejšega modela. Starejše puške so prodali divjim plemenom Gallov in Dana« kilov ki bodo z njimi resno ogražali 900 ki« lometrov dolgo zvezo med Massavo in Ad« dis Abebo. Redna abesinska vojska je orga« nizirana povsem drugače, kakor evropske armade. Vsak mož mora nastopiti službo z zalogo suhe hrane najmanj za tri tedne. V tem času mora vsak bojevnik ubiti vsaj enega sovražnika. Zato gorje vsakemu manjšemu italijanskemu oddelku, ki bi se ločil od celote. Prežeči Abesinci bi ga ob« kolili in pobili.
Iskanje sovražnika bo za evropske voja* ke zelo težavno, ker bodo obteženi z mo« dernim orožjem in navezani na prehrano iz tovornih avtomobilov, za katere v Abe« siniji ni cest. V nekaterih krajih Somalije in v ozemlju Danakilov doseže vročina 70° Celzija. Domačini hodijo tu gologlavi, do« čim bi Evropca brez pokrivala kaj kmalu zadela solnčarica. Voda je v nekaterih kra« jih tako redka, da potujejo domačini z me« hovi za vodo, kakor Anglež z dežnikom. Ual * ual, kjer se je začel spor med Italijani in Abesinci, je samo večja mlaka, označena na zemljevidih zato, ker je tu daleč naokrog voda pravi zaklad. Drugod zopet so stu« denci vulkanskega izvora, voda iz njih je neužitna. V gorah vedo za skrite vodnjake samo domačini, ki jih pa za nobeno ceno ne pokažejo. Sicer pa če pride do takega vod« njaika večji oddelek vojske, popijejo vodo takoj tisti, ki so prišli prvi, drugi pa osta« nejo žejni.
Mnoge kraje v Abesiniji pokriva trnje* vo grmovje, da je težko hoditi po njih. Ljudje se še prerinejo skozi grmovje, zelo težko pa gre z velblodi, ki so tu edino ko* likor toliko prikladno prometno sredstvo. Steze poznajo samo domačini Velblodom so tu nevarne tudi mnoge razpoke v izsuše* ni zemlji, ker si lahko polomijo noge. Abe* sinec se ceni samo po številu ubitih sovraž* nikov. Pri nekaterih plemenih se mladenič sploh ne more oženiti, dokler ni ubil ali po* habil vsaj enega človeka. Zaradi teh razmer so bile nekatere pokrajine do zadnjega ča* sa sploh neznane. To velja posebno za ozemlje Danakilov med pravo Abesinijo in italijansko Eritrejo.
Še leta 1929. je mogel potovati ali bolje rečeno bežati sloozi te kraje baron Fran* chetti samo po najkrajši poti pod zaščito
Gabriel Scott:
SIVKA
Prevel Boris Rihteršič Prvo poglavje SIVKA DOMA
Sivka je sedela nekega večera na hišnem slemenu in se umivala s šapico. Sedela je tik ob dimniku, kjer je bilo toplo zavetje. Če je malo iztegnila glavo, je lahko videla rob meseca, ki je pravkar prilezel izza gora. Nocoij je bil tako svetel in lep, da je vsakdo obstal in se zagledal vanj. Toda Sivka je bila slabe volje in se za mesec še malo ni zmenila. Prav nič ni gledala v višavo, eamo na dvorišče je oprezovala, da bi videla, ali se ni spet brez dovoljenja priklatil Mons, kakor že večkrat v zadnjem času; zakaj ob vratih je klet, ki je bila imenitna podganja kuhinja, ki jo je Mons kdo ve kako izvohal. Sivka pa je hotela imeti vse svoje podgane zase — saj je bilo vendar vse njeno — hiša, klet, dvorišče in vrt! Sa* mo iz prijaznosti je dovolila nekaterim dobrim ljudem, da so tu stanovali, in zaradi tega, ker sama vendar ni mogla vse hiše rabiti. Zato pa so ji morali vsak dan dajati za najemnino veliko skodelico mleka, razen tega pa še špilje od klobas in kožo od slanine. Ljudje so jo skoraj ves dan nosili po rokah, v -naročje so jo jemali, ščegetali so jo pod brado in sploh niso vedeli, kaj dobre« ga naj ji store. Vzlic temu, da so se ljudje kar gnetli okoli nje, (ji stregli in hoteli ostati z njo prijatelji, vzlic temu, da je bila
POLITIČNI PREGLED
Kljub vsemu pričakovanju treznih držav« nikov je pričela pretekli petek zjutraj Ita« lija svoj vojni pohod v Abesinijo. Italijani , prodirajo iz obeh svojih kolonij Eritreje in ■ Somalije v velikem polkrogu Dokler so bili I v neutralnem pasu 30 km. so se pomikali
gospodarica v hiši in da je bilo vse n^euo, je neprestano prihajal ta nesramni Mons in se šopiril po njenem dvorišču Se »dober dan« ni rekel. Kar meni nič tebi nič je zavil k podganji luknji in legel tam na prežo Če bi jo vprašal za dovoljenje ali pa jo vsaj pozdravil — toda kje! Mons je hodil mimo nje, kakor da je sploh ne bi videl. Ščetina« sta, umazana brada mu je štrlela, na obe strani in rep je vlekel za sabo kakor kakšna lisica. Res se je delal, kakor bi mislil, da je vse skupaj njegova last! Najhuje pa je bilo to, da je Mons včeraj ujel podgano prav te-datj, ko so prišli ljudje iz Sivkine hiše. In namestu da bi se bili razjezili, so rekli:
»No, poglejte, kako je ta maček spreten — da, kaj takega bi morali tudi mi imeti!«
Prav tako, kakor bi ona sploh ne bila nič prida:
>... Kaj takega bi morali tudi mi imeti!«...
Čeprav je bila kar besna, se je morala smejati — kakor bi bil Mons morda spret« nejši od nje! Mons se je tako zelo bal psov, da je plezal po brzojavnih drogovih in plotovih, če je le od daleč zagledal pasji rep. Ali ni prav tako kakor Sivka ujel vsak dan svoije podgane? Toda neumni ljudje hočejo seveda, da se bo ukvarjala s tem od veoe« ra do jutra in od jutra do večera, še na misel ji ne pride! Naposled bodo še mislili, da maček lahko neprestano podgane žre! Ali ne morejo razumeti, da pomeni zanjo podgana prav toliko kakor zanje petelin? Koliko petelinov pa lahko na daa pojedo, saj puste
zelo hitro, ker niso nikjer naleteli na znat* nejše abesinske čete. Šele v okolici abesin« skega mesta Adue se je pričela prava bor* ba. Po hudih topniških bojih, katere so pod« pirali tanki in letala, se je posrečilo zavzeti Italijanom to mesto. V teku sobote je Adua večkrat menjavala svoje gospodarje, do* kler se niso Abesinci umaknili v varna gor« ska gnezda nad mestom.
glavo, penje, drobovje in kosti med tem ko ona ne zavrže niti toliko, kolikor je brade! Ne. kar naj drže jezikeza zobmi. Kaj pa bi bilo, če bi podgane docela zatrla? Hvala lepa! Pri lovu je potrebna zmernost, če nočem divjačine docela iztrebiti. In nihče ne sme trpeti drugih lovcev v svojem lovišču. To bi bilo šele lepo!
Sivka se je že vsa umila. Iztegnila je glavo. pomežiknila in poskusila, ali bi se lahko ogledala v mesecu. Ta pa je med tem prilezel že previsoko; zato je mislila rajši sple« zati po jablani navzdol in si poiskati kakšno lužo. Potem je hotela iti v hišo in zahtevati svojo najemnino.
Toda prav tedaj, ko je stala na koncu hišnega slemena in hotela skočiti na drevo, se je pokazala iz luknje v kamenitem zidu pod njo kosmata glava. Kakor blisk je bila Siv« ka v vejah. Spustila se je ob deblu na drugi strani navzdol in legla potem za koprivami na prežo. Res — gospod Mons se je bil priplazil, da bi spet pri njej poiskal podganjo pečenko. Kar brez drugega je sedel tik pred podganjo luknjo in pripravil šapo za udarec. Njegova brada je bila podobna dvema štrlečima košatima vejama, in dolgi rep je visel za niim kakor metlišče. Nevaren je videti in ni da bi se z njim šalila! Njegove oči so se iskrile kakor zeleni stekleni krogli toda Sivka se ga vzlic temu ni bala. Samo stisnila je zobe in zbrala vse svoje moči.
Ali naj se ga zdaj takoj loti ?
Morda pa bo najbolje, če še malo počaka potem bo lahko zalotila tatu pri zločinu.
i Vest o padcu Adue so proslavili po vsej Italiji z zvonenjem iz zvonikov, z žvižga* njem tovarniških siren in bučnimi obhodi. ■Na drugih odsekih so tudi udrlii Italijani že daleč na abesinsko ozemlje, ker ima abe* sinsko vojno poveljstvo, kakor se zdi, na* men zbraiti vso svojo silo na visoki planoti pokrajin Hararja, Desije in okoli Addis .Abebe. Te postojanke so razmeroma daleč •v notranjsti države in je podoba, da hoče* jo Abesinci prenesti vojno v gorate pokra* ijine, kjer imajo Italijani zelo otežkočeno bojevanje zaradi težko pristopnega in malo poznanega ozemlja prav posebno pa še za* radi preskrbe velike armade z živili in stre* Jivom. Kakor poročajo Italijani je padlo pri bojih za Aduo na italijanski strani nad 300 vojakov in 600 oficirjev, na abesinski strani pa menda dvakrat toliko.
i Odbor šestorice, ki je dobil od svta Dru* Žtva narodov naročilo, naj prouči položaj, tki je nastal po izbruhu sovražnosti med Ita* lijo in Abesinijo je po dolgih spoznavanjih prišel do sklepa, da je Italija kršila dogo* vor Društva narodov in označil Italijo za napadalca. Društvo narodov bo sedaj skle* ipilo, kakšni ukrepi bodo potrebni, da se
kaznuje Italija za svoje početje v Afriki. *
. V Bolgariji so pretekli teden odkrili ve* liko zaroto zoper obstoječi red. ki so jo pa hitro onemogočili. O preprečeni zaroti Da* mjana Velčeva in tovarišev se izve. da so zarotniki nameravali izvršiti atentat na kra* lja Borisa, na druge člane kraljevs. doma. ministrskega predsednika Toševa in ostale predstavnike sedanjega režima ter progla* siti Bolgarijo za repub'iko. Imeli so že vse pripravljeno, da izvrše atentat ob oriliki proslave kraljevega nastopa 3. t. m. Po nji* hovem načrtu bi istočasno zasedli voino ministrstvo, vojašnice, pošte, policijo, prn* met itd. Predsednik nove republike bi bil postal Damjan Velčev. Med aretiranimi je tudi okoli 40 generalov in drugih višjih čast* nikov. Aretacije se nadaljujejo po vsej dr* žavi, mnogo zarotnikov pa je uteklo v dru* ge države.
P© vsej S!©venlfi gre glasi Le „Dom©vina" je zz uasS
Drugo poglavje NOČNI DVOBOJ
Oba sta se zdaj potuhnila in prežala Mons na podgano. Sivka na Morija Ležala sta docela tiho, zato tudi ni bilo treba do go čakati, da se je iz luknje prikazala podgana Malo je vohljala s smrčkom okoli sebe (Ju tila je. da ne diši vse prav nedolžno, ker pa ni čula nobenega glasu, se ie upala lli še za korak dalje V tem trenutku pa ie švig nilo nekaj črnega po zraku iri ostra Sapa sp ji je zarila globoko v hrbet To se ip z!ro dilo tako hitro, da je bila podgana mrtva še proden je mocrla doumeti kij s? sploh sod'
Seveda Mons ie bil spiPtPn to se nm nin ra priznati toda vzlic temu ie ostal lat — zatn ukočila Sivka hitro izza kopriv iri šavspila po podgani prav takrat ko ge je lio'pl Mons i7nui7ri'ti s svo itn pl°nnm.
»Kdo fi ip dovolil tu b)V't' v,
Mnnaov kožuh se ip riaščr °ril.
>Kaj te briea kijšt r'i vka ?«
»Kaj mp lo britja? Sp celo dosti me briera Ali ni to moia liiSa n-io'a k'pl riioip dvorišče moi vrt. in moia podgana' Tu nima« ničpsnr iskati zapomni si in prpnovpduip ti da bi brez mojega dovoljenja lovil v mojem dvorišču !«
»Tebe ne bnm prosil za dovoljenje!«
»Bomo videli!«
»Lovil bom. kjer se bo meni ljubilo!«
»laz pa ti pravim, da se ne smeš več prikazati sem in da nimaš t ti ničesar iskati!«
Spustila sta podgano in sta si stala na-Bproti kakor dva velika, kosmata klolK-iča,
Gospodarstvo
ALI JE OGRINJANJE KORUZE UMESTNO?
Splošno je bilo letos tarnanje nad veliko sušo, ki je grozila večini poljskih pridelkov. V krajih, kjer se bavijo kmetovalci mnogo s pridelovanjem koruze, vidimo, kako se v suši listi rastline zvijajo od vročine. Pri tem mi prihaja na misel, dosemanje obdelovanje koruzne rastline. Ko se rastlina spusti nekoliko v rast, jo okopljejo in razredijo. Kmalu za tem pride ogrinjanje. Večina kmetovalcev ogrinja v mišljenju, da stoji koruza trdneje, to je, da je veter težje podere na tla. To mišljenje je povsem napačno, saj bi potem smreke ter druga visoka drevesa mofali iz istega vzroka ogrniti s celim hri* bom zemlje. Narava je preskrbela rastline s koreninami, segajočirni daleč na okrog. Preveliki sili se nikdo ne more upreti. Ko koruzo ogrnjejo, ji s tem ravno vzamejo možnost, da si korenine razširi v širokem krogu okrog sebe. A ne samo to. V času,-ko je solnce najjačje in možnost suše največja, odpro z odrinjanjem v zemlji jarke, s čimer pov zročijo večje izhlapevanje vlage Navadno pripeka predpoldansko solnce v eno stran a popoldansko v drugo stran brazde, kar pov* zroča hitro izsuševanje Razumni kmetovalci. ki pa jih je pri nas prav malo, ne ogrinjajo več koruze, temveč jo raje še dvakrat okopljejo z plugom okopačern S tem rahljajo zemljo, obenem pa zasuiajo odvisne razpoke, ki skozi nje odhaja iz zemlje vlaga, podobno vrtnarju, ki mu je ob suši glav no delo na vriu okopa vanje Tako gojena koruza bolje uspeva in če so dokazali s poskusi. da večkrat okopana koruza več rodi je samo dokaz, da je ogrinjanje koruze po polnoma odveč posebno na plitvih, peščenih tleh, ki imajo že tako premalo vlage v sebi
SNAŽRN.JE MLEČNE PORODE
Nesnažna ali premalo čista m'ečna posoda povzroči prav često. da je mleko slabo in manj trajno kar lahko neugodno vpliva tn di na mlečne izdelke (m-islo. sir) iz takega mleka Pa tudi. čp mlečno posodo pridno snažimo. ni s tem vedno odstranjena vsaka nevarnost da se mleko v njet ne poslabša v svoii kakovosti in trpežnosi i. čp spaženje posode ni bilo tudi pravilno izvršeno \i
Mons skoraj črn in Sivka skoraj bela; oba sta bila tako besna da sta kakor divja ma< hala z repom okoli sebe in povešala ušesa nazaj
»Premisli ?p«. ietleial Mons. »ali pa se ti bo zgodilo prav tako kakor podgani, ki leži tuka.ile!«
»Ti si premisli« mu ie odgovorila Sivka »ali pa ip boš izkupil. da ne boš nikoli več podgan lovil'«
»Ali sj mar rekla, ali je začvrčala kobili
ca
Tedaj se je nad njima odprlo okno.
»Psu ip zaklical neki glas, »mirujta, mi hi radi spali!«
»Saj seru Ip jaz«, je odvrnila Sivka. »Samo Monsa bom malo premikastila. ker je lovil v nioiem lovišču«
Takrat pa ie izrabil Mons lepo priložnost in udaril Sivko v sredo obraza. To.se ie zgo dilo tako hitro, da ni mogla takoj odgovori ti na njegov napad Piekopic-nila se je in oblegala na hrptu s šapami navzgor Toda grizla in praskala ie. kar so ie dale moči, in se obesila s kremplji na Monsa. In oba sta se sukala kakor velika strašna vrtavka po pesku »Drrr«. se ie culo »sssit« in vmes je Mons vreščal iri c v i I i I V tihi mesečini ie to odmevalo dvakrat glasneje Prod se je drobil pod njima, zaletava sta se ob kletna vrata. pihala iri napenjala, da so se iskre kresa= le Poskakovala sta kakor dve gi niiiasti žogi in se sukala v krogli Prah se ^e vil okoli nji in kakor vrtinec v morju...
Iznenada sp je Mons iztrgal, skotil je kvišku in splezal po jablani navzgor. Kakor
namreč dovolj, da osnažimo dobro le lahko dosegljive dele mlečne posode, njene težje dosegljive kote in oglje pa le površno ali pa' jih srploh pustimo v nemar pri snaženju. Kjerkoli se nabira ali zastaja nesnaga v mlečni posodi, povsod tam najdejo svoje vzrejališča mala bitja ali klice, med katere prištevamo vse vrste bakterij, kvasnih glivic in plesni. Že nesnaga sama ne vpliva nič kaj ugodno na mleko in mlečne izdelke, še manj ugodno pa more delovati nesnaga na dobroto mleka in mlečnih izdelkov, če se naselijo v njej tudi klice. Zato pa moramo mlečno posodo po vsaki uporabi kolikor mo* goče kmalu očistili vse nesnage, med kateio spadajo predvsem razni mlečni in mlekarski' ostanki, da se ti ne začno razkrajati in se ne prisuše na posodi in v njej, ker je potem temeljita odstranitev že mnogo težja.
Ne zadustuie pa vedno enostavno in navadno snaženie mlečne posode. Da bo mlečna posoda temeljito osnažena in obenem razkužena, je treba rabiti pri znaženju poleg tople in mrzle vode tudi sodo in gašeno ap* no. Vroča (okrog 85 stop C), dvoodstot. raz* topina sode pokonča v desetih minutah naj-odpornejše trose (klicna zrnca) raznih škod« Ijivih glivic Za snaženje mlečne posode pa vzamemo bolj šibko raztopino sode. ki pa mora biti čim bolj vroča in delovati nekoliko dalj časa na posodo Raztopino uporabljamo predvsem za snaženie pločevinaste ali alnminiiaste posode, ne pa za leseno po* sodo. ker les razjeda, in ga napravi temne-ga Za snažen ip |p°pnp mlpčnp posode ie najbolj uporabno gašeno apno oziroma ap-neno mleko.
Splošno snažimo mlečno posodo najbolje takole: Takoj po končani uporabi posodo najprej izplahnemo v mrzli vodi Če bi jo izplahnili v vroči vodi. bi se delci mlečnih ostankov strdili. zgrizli ali zasirili in se kai lahko oprijeli na raznih mestih posode. Dalje bi pri izplahov-anjn 7 vročo vodo prodrla raztopliona mlečna tolšča z'asti pri leseni posodi tudi v posodine sklade. Zato mlečno posodo vsake vrste najprej vedro dobro izplahnemo in umijemo v mrzli vodi. Nato pride pločevinasta in aluminijasta posoda v toplo raztopino sode lesena pa v toplo apneno mleko, kjer odstranimo s sčet-ko ven iz posode iri r,-i7 posodo vso tolščO in širino Po očiščenju v raztopini sodp oziroma v annpnp rmrilekn i^nlabnpmo mlečno posodo
puščica je bila Sivka za njim in ko je Mons preskočil na streho, mu ie bila Sivka že tik za petami In zda i ip šlo s hitrostjo vetra. Mons je napravil velikanski skok na leseni skedeni in od ondod spet navzdol na kaine-niti zid Po rrem se j° po trebuhu plazil in kamenitp plošče so sp majale pod njegovimi šapami V<» čas pa ip imel Siv ko za sf>bo in ni sp ii mogpl izmuzniti Ko je bil Mons spet na strehi skednja i" zakadila Sivka kremn-lip v n>ego\ rep Hoi zdaj ho Mon« dobil, kar mu gre' Mons sp je moral obrnili, čeprav nm ip bilo nprodno in spet sta se spogledala Tako sta vreščala, da ie odmev od strahu utihnil in cele šope dlake sta drug drugenn izoulila Praskala sta se z vsemi dvajsetimi kremplji hkratu in se kotalila; tik peklenski ples sta imela na skdnju. da so vsa drevesa in vsi grmi zaprli ve e in ju gledali V vročem bom nista utegnila paziti. Kmalu sta prišla do strešnega roba in — bums. ležala sta spodaj na dvorišču
Nekaj časa sta mirno sedela, ogledovala sta se in se otipavala, ali sta še zdrava in cela. potem pa io ie Mons potuhnjeno popi* hal Na-brž ie i-nel zaenkrat dovolj! In le-dai sp >p Sivki zavihnil nos Skočila je na vodniakovo streho in zaklicala:
»Zmagala sem. zmagala sem!«
tn naposled je zakričala, kar so ji dale moči
»PTiira — a — av !«
»Človek bi iz kože skočil, tak trušč je!« je deual neki glas zgoraj z okna in trenutek nato se ie vlila iz sklede ledeno mrzla voda in oblila Sivko.
najprej v mrzli vodi in končno še v vroči vodi. Ako že ne z mrzlo, moramo vsekakor nazadnje vselej izplahniti mlečno posodo še z vročo vodo, ker je ta večinoma brez vsakih klic raznih škodljivih bakterij. Po končanem izplahnenju z vročo vodo se mlečna posoda tudi v najkrajšem času posuši. Se« veda pa jo damo sušit le v cist in suh prostor, kjer ni prahu, pač pa dovolj prepiha. Še najbolje pa je, če se mlečna posoda lahko suši na prostem, na sončnem in ne prašnem mestu. Sonce je namreč najceneje razkužilo in uniči v razmeroma kratkem času vse kli« ee, ki so morda le še ostale tudi na osnaženi posodi. Kakor mlečno posodo, tako laliko snažimo tudi drugo mlekarsko orodje in priprave, ako morda ne veljajo za posamezno glede snažen ja kakšni posebni predpisi.
Za snaženje mlečne posode moramo uporabljati seveda vedno tudi le čedne krpe in eceti. Zato pa je treba vsekakor te po vsako« kratni uporabi dobro osnaži in posuši.
Tedenski tržna pregled
ŽIVINA
Na zadnjem ljubljanskem seimu so cene ostale neizpremenjene in se plača za kg žive teže: voli 2 do 4, krave debele 2 do 3.50, klo« ksarice 1.50 do 2, teleta 4.50 do 5.50 Din Prašički so se prodajali po 85 do 150 Din rilec.
Na zadnjem mariborskem svinjskem sej« mu so se prodajali mladi prašički, 5—6 ted« nov stari, po 40—50, 7—9 tednov stari po 6(1—80, 3—4 mesece stari po 120—150 in 5—7 mesecev stari po 200—250 Din rilec. Svinje so se prodajale za kg žive teže po 4.50—5.50. mrtve teže pa po 7.50—9.50 Din.
Na zadnjem ptujskem svinjskem seimu so bile cene za kilogram žive teže naslednje pršutarji 4 25 do 4.50, mastne svinje 4.50 do 5 Din, plemene od 4 do 4.25 Din Cene pra« rem, starim od 6 rlo 12 tednov so bi'e raz« i "ne in sicer so jih prodajali po kakovosti od 50 do 100 Din rilec.
VINO
Vinska trgatev se je v dravski banovini že pričela. lene bodo naibrže višje, ako ne nastopijo posebne neprilike. kajti lanske zaloge so po več ni že pošle. Cene se giblie« jo od 3 Din za 16%, ter 4 do 5 Din in višje do čez 20% sladkorja v moštu Kako
>Ali še no ^o miru ti kričač?« se je čulo > Drugače dobiš še kni drugega«
Če hi bil padel Sivki mesce na glavo, se ne hi bila mnsrla boli prestrašiti. Zvalila se je z vodnjakove strehe in 5o prav srečo ie imela, da si ni zlomila t''n'kn. Voda ji ie tekla s kožuha ir» nolne oči ie ie imela, da ni mogla gledati Kaj ie prav za prav pri šlo tem nesramnim ljudem na misel? Ko so vendar njeni naiemniki!
Otresla se ie Ne. take predrznosti doslej Se ni doživela ,Tii ie potrebna primerna kazen — Sedla ie in nekaj časa premišljevala—. da, tako bo prav Takoj noide svojo pot in prav jim bo Potem bodo živeli brez nje. Videli bodo. kako jim bo. če se bodo miši in podgane neovirano veselile svoje prostosti Kai jih poskušajo sami loviti! — Ha!
>Kar pojdem'« ie vzkliknila na ves glas. Poleni je skočila čez vrtna vrata in se odpravila pogumno v daliini. dajni svet.
Tretje poglavje
DOGODIVŠČINA NA SENIKU
Medtem je postala mesečina svetlejša Siv« ka se ni upala hoditi po glavni cesti, ker bi bila tam utegnila srečati kakšnega znanca. Obrnila se je kar čez polie in napenjala o "i in ušesa, kar iih je mogla Vedela je. da se klati Zvitorepka ponoči okoli hiš, zlasti ob mesečini, in Zvitorepka nikoli ne zametava plastne mačje pečenke Zato se Sivka ni ho telo preveč prenagliti Ce je zagldala kamen ali grm. s? mu ie v velikem loku ognila Saj ni mogla vedeti, ali ne sedi Zvitorepk ka za njim.
se bo razvijala vinska kupčija v dravski ba« novini, bodo odločale šele kupčijske razme« re novembra«decembra, ko se vino izčisti. Portugalka se prodaja na debelo od 4 do 5 dinarjev.
IIMELJ
Zanimanje je predvsem za rdeče tretje« vrstno blago, za katero se plačuje 16 Din. Cene v splošnem nespremenjene. Za prvo« vrstno blago 30 Din in več. Položaj dosedaj še nespremenjeno čvrst, vendar nekoliko manj povpraševanja. Vseeno se računa, da se bo letos prodal ves pridelek po ustaljeni ceni.
Vrednost denar:a
Na naših borzah smo dobili v devizah z všteto premijo 28.5% za:
1 nizozemski goldinar za 29.56 do 29.71 D; 1 nemško marko za 17.58 do 17.69 Din; 1 angleški funt šterling za 214 do 216 D; 1 ameriški dolar za 43 do 44 Din; 100 francoskih frankov za 288 do 289 Din; 100 češkoslovaških kron za 181 do 182 Dim; 100 italijanskih lir za 355 do 358 Din
Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kliringu po 8.60 do 8.70 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 357 do 358 Din, in« vesticijsko posojilo pa po 80 Din.
Sejmi
14.	oktobra: Sv. Lenart pod Turjakom, Oplot-
nica;
15.	oktobra: Loče pri Poljčanah, Murska So-
bota. Nadlesk pri Ložu, Planina pri Sevnici:
16.	oktobra: Kočevje, Sv. Filip v Verača.h;
17.	oktobra: Loka pri Zidanem mostu. Pri-
stava;
18.	oktobra: Bohinjska Bistrica. Guštanj,
Lukovica, Luče, Podsreda, Po« ljane nad Škofjo Loko. Rado-hova vas, Trbovpe, Vomik: 20. oktobra: Črerišovci, Rateče na Gorenjskem
Drobne vesti
= Kmetski dolgovi v Madžarski. Ta me« sec poteče rok začasne rešitve vprašanja kmetskih dolgov v Madžarski.Dosedanji na« čin rešitve je izveden po načelu splošne za« ščite kmetskih do'žnikov in znižane obresti na 5 in pol % Posestva, ki so zadolžena nreko gotove višine, se smatrajo kot zašči«
Ni še dolgo hodila ko ie prišla do prvega senika Zlezla je vanj, kar skozi luknjo v steni, da bi se v senu posušila
Toda, sveta nebesa, kakšno ca p h nje je nastalo ko je prišla v senik Zvižgarre in cviljenje se je začulo in cela kopica miši ie za« čela kakor brez srlave tekati po vseh koncih in krajih Pravkar «o glodale star skoteni, ki ga ie nekdo pustil nn tleh in ena izmed niih je zlezla vanj. prav do konca Tam ie zdaj sedela docela tiho in kukala skozi Ink« njo v usnju
»Oh. ko bi bila v svojem gnezdu«! si je mislila in s še dihati ni upala Videla je. kako je Sivka stekla za njeno hnhico in jo ubila prav takrat, ko jc hotela švigniti v luknjo. Bila je tako slastna i>v mastna, da jo ie Sivka takoj pojedla « k ...o in dlako vred in da še repa ni pustila
Po mrzli prhi ji to ni slabo teknilo — sa« mo še več takega se ji je zahotelo Sivka se je nato ozrla in ko je zapazila škorenj, je prišla bliže in ga začela ovohava ti
Če bi bila le mogla miška molčati — to« da ne, tega ni mogla Tako «e ie prestraši' la. da je začela na glas piskati. in ko je Sivka to začula. je seveda takoi vedela kai mora biti S šapo ie segla v škorenj Toda ie bil globok in miška je sedela v njem prav na koncu; kolikor se je Sivka iztego= vala, tako daleč ni mogla seči I Tboga mi« ška je piskala in iadikovala toda Sivka ie zdaj zavohala kri n' n'kakor n' bolela onu« stiti svoje namere Časih je vtaknila glavo v škorenj in poskusila oooledari kir ie prav za prav miš, potem pa je mahala s
tena ter so zavarovana pred prisilnimi pla» čili, v kolikor so pač obresti redno plačane. V naprej pa bodo vsa posestva razdeljena po velikosti. Posestva od 20 do 30 oralov bodo razdolžena z izdajo 3 do 3 in pol od« stotnih bonov. Za srednje in velika posest« va pa bo veljala dosedanja rešitev.
DOPISI
SODRAŽICA. Preteklo nedeljo smo ime-li v šolskih prostorih razstavo sadja, zele« njadi, cvetlic, čebelarstva in nekaterih polj« ščin. Razstavljeno sadje je bilo izredno le« po. Posebno poučni so bili razni pripomočki za varstvo in oskrbovanje drevja. Velike stenske slike ter napisi (Sadje v pregovo« rih) so krasili stene razstavnih prostorov. Gospodinje so se zlasti zanimale za vkuhano in sušeno sadje. Razstavljena zelenjava je privabila mnogo občudovalcev zlasti žensk. V posebnem oddelku so bile razstav« ljene domače lončnice, ki so krasile kraljeve slike, predvsem spominsko grobnico Vite« škega kralja. Druge slike so predočile življe« nje naše vladarske rodbine Čebelarska raz« stava je bila dokaj zanimiva. Razno orodje in pripomočki, ki jih čebelar potrebuje pri svojem delu, so bili razstavljeni v najlep« šem redu. Tudi izdelki kakor med. vosek, domače medeno pecivo, so ta del razstave zaokrožili v zanimivo celoto K tolikšnemu uspehu čebelarske razstave je pripomogel šolski upravitelj v pokoju g. Mihajlo Vr« bič Za nabiravce gob so bili razstavljeni rag« ni modeli, predstavljajoči v živih barvah razne vrste jedilnih in strupenih gob Vso to prekrasno razstavo je priredilo domače učiteljstvo pod vodstvom upravitelja g. Stanka Vodonivca. ki je pritegnilo k sodelo« vanju zlasti šolsko mladino in člane kmetij« ske podružnice Otvoritvi je prisostvoval tajnik Kmetijske družbe g. Kafol, ki je po« veda] naiv"*nei.še iz raz^h kmetijskih pa« nog Popoldne se je vršilo posebno preda« vanje o domači uporabi sadja za kmečke go» spoHin ie Pizstav« ie <dohoko odieknila med domačini in bo gotovo rodila tisočeri sad
škornjem sem in tja, vzdigovala ga je in butala z njim po tleli In na vseh koncih in krajih so kukale druge miši iz lukenj, da bi videle, kaj se godi: bilo je tako na« peto. da so si delale vozle v repe in vse je kar mrzlo iznreletavalo Skozi razpoko v strehi je silila mesečina Padala ie na tla kakor velika ze'ena plošča in sred' te plo« šče je sedela Sivka s škornjem Vrtela in obračala ga je. nanraviti je poskušala luk« njo v usnie. naposled na io ie popadla ta« ka besnost. da je vr^la škoreni visoko v zrak; copotnil je na tla. da se je vse stre« slo
Toda sredi te gonie in lova je zdajci za« cula prasketanje za sabo In ko se jc obr« nila. je opazila Zvitnrenko. ki je prav tedaj lezla skozi lnknio v steni Od dale*1 je slišala trušč in prišln ie pogledat kaj se tu godi In da ie tudi ona hnteln nriM zraven, ji ne smemo zameriti Sivka ni dolgo premišljevala
F.n. dva. tri. in vrgla ie škorenj stran. Plezala ie no strmi steni navzgor in sedla na steršni tram ®ane so in pošteno bolele, kakor bi h:la imela ozebline na prstih, to« da vzPc temo ie hi'a vesela Svoip življenje ie rešila in pritem se ne sme gledati na ko« šček kože
Medtem ie Zvitorenka že zlezla v senik Sla ie naokali. vohliala in sledila kakor snloh ne hi nič vedela o "sivin v resnici r>a ie ve« čas isl-ala samo nio Potem je obsta« la pri škornju
RAKITNA. Iz našega gorskega kraja se res prav malo kdaj kaj piše, zato se na nas tudi redko kdo spomni. Da pa ne bomo za drugimi kraji zaostali, smo se tudi mi postavili na noge. Začeli smo z resnim pro* svetnim delom 25 avgusta t I smo imeli otvoritev gasilnega doma Da smo prišli do tega cilja ter prekoračili razne ovire ter te« žavno delo v tem gorskem kraju, gre pred vsem čast našemu g. načelniku Slavnostne otvoritve se je udeležil tudi bivši nar. po« slanec g. Cerar iz Kamnika, ki je imel lep govor, v katerem je obrazložil potrebo in važne koristi gasilstva v tem kraju. 8 sep« tembra pa smo priredili prvo igro »Gasilca hoče samo« in še dve burki tako, da smo s ponosom prvič mi domači fantje in de* kleta nastopili ter na odru predstavljali živ« ljenje prilagodeno današnjim časom Gledal« ci so prišli od blizu in daleč, da je bila ude« ležba prav lepa. bila bi pa še večja če bi ne bili tako zoper prav tisti, ki bi morali so« delovati z nami za dvig prosvete Pred agro je imel g Osvald Debrun lep govor, v kate« rem je obrazložil pomembni dan prve pri« reditve. Obenem smo proslavili rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II Govornik se je spomnil tudi tragične smrti Viteškega kra« Ija Zedinitelja, ko nam poteče skoraj leto, odkar je prelil naš veliki kralj svojo drago« ceno kri za nas. da bi bili vsi eno: Jugoslo« veni od Triglava do Vardarja. Težka je bila njegova žrtev, toda izpolnila je svoj namen, da je strnila nas vse v eno zavest po nje« govem naročilu: »Čuvajte Jugoslavijo!« Na« to je ljubko deklamiral petletni sinček g. Dobruna tri deklamacije, za kar mu je ob« činstvo živahno ploskalo. Sledili sta še dve deklamaciji in so pevci zapeli nekaj narod« nih pesmi. Igralci so svoje uloge prav dobro podali, za kar gre hvala gospodu Francetu Urbaniji, ki je požrtvovalno pridobil in pri« pravil vse igralce za prvi nastop, kar nika« kor ni lahka reč. Upamo, da bo sledila prvi prireditvi še mnoga v izobrazbo in prosveto našega kraja.
SOVODENJ. že dolgo se ni nobeden nič oglasil v našem najbolj priljubljenem tedniku »Domovini«, dasi'ima v našem kraju lepo število naročnikov. Svet bo gotovo mislil, da smo Sovodenjčani že izumrli, ker ni nobenega glasu od na«, pa nismo. Prav pridno in vztrajno se gibljemo. 0 tem nam pričajo: dobro vpeljana Mlekarska zadruga, ki izde> luje prvovrstno čajno maslo. Da je kvaliteta res prvovrstna, potrjujejo mnogoštevilna povpraševanja po maslu. Dalje Sadjerejska in vrtnarska podružnica, ki se je pa šele ustanovila na pobudo tukajšnjega učitelja g Štefeta. Upamo, da tudi od te lahko pričakujemo uspehov. — Sokolsko društvo pa nam daje idejne kreposti Sedaj se pripravlja na vprizoritev drame »Oče«. Ugotavljamo, da se tukajšnje Sokolsko društvo zelo lepo razvija, kljub temu, da ima mnogo nasprotnikov, ki ga skušajo uničiti. Pa naj vedo oni, da sta Sokol in »Zdravo« nevpogljiva in da jih ne bodo uničili vsi nasprotniki sokolske ideje. Še manj pa oni, ki so to poiz* kusili z zahrbtnostjo in hinavsčino. Zakrbt* nost in hinavščina še nista nikjer rodila uspehov, pa jih tudi v tem poizkusu ne bosta. Oni, ki so res pravi Sokoli, ostanejo vztrajno na torišču sokolske misli in jo bodo branli in ščitili vsikdar s svojim sokol-skim ponosom, znakom in s tako lepo done* čim »Zdravo«, ki pa sokolske nasprotnike silno bode v oči. Zakaj? »Zdravo« jih bode zato, ker vidijo v njem nekaj poštenega in za narod zdravega. O priliki pa spet kaj!
SKRBI
Avguštin: »Toliko skrbi imam, da po cele noči ne morem spati«.
Lojze: »Kako pa moreš vzdržati Avguštin: »Spim podnevi«.
Sestanek JNS v Celju
Na povabilo sreske organizacije JNS za celjski srez so se včeraj popoldne sestali v mali dvorani Celjskega doma delegati ob* činskih organizacij JNS iz celjskega, šmar* skega, konjiškega in gornjegrajskega sreza. Odziv delegatov je bil izredno velik tudi iz kmečkih vrst, čeprav je bil sestanek na de* lavnik. Predsedoval je predsednik celjske sreske organizacije dr. Kalan, poročali pa so senatorja gg. Banjanin in dr. Kramer ter nar. posl gg. Cvetic in Prekoršek. Voditeljema pohorskega pokreta so zborovalci že pri vstopu v dvorano priredili živahne ovacije. Enako so z velikim aplavzom sprejeli njuna referata in sledeči poročili obeh narodnih poslancev. Razšli so se po sestanku utrjeni v veri da je jugoslovenska ideja edini zane« sij ivi kažipot v boljšo bodočnost Jugoslavije in njenega prebivalstva.
Domače novosti
*	Pred razpravo proti kraljevim moriU cem. Kasacijsko sodišče v Parizu je te dni razpravljalo o pritožbah, ki so jih vložili za« govorniki marsejskih atentatorjev Mija Kralja, Pospišila in Rajiča. Omenjeni trije obtoženci se nahajajo sedaj v preiskovalnem zaporu v Aixu. Pritožbe so bile vložene, da bi se zavlekla preiskava, ker temelje samo na nekih malenkostih. Kasacijsko sodišče je pritožbe zavrnilo in vse akte o preiskavi vr» nilo okrožnemu sodišču v Aixu Sodna raz« prava proti atentatorjem se bo pričela naj« brž že prihodnji teden pred porotnim sodi« ščem v Aixu. Nj. Vel. jugoslovensko kra« Ijico Marijo bo zastopal v procesu sloviti francoski državnik in odvetnik Paul Bon« cour. Državni tožilec v Aixu je že izdelal obširno obtožnico, ki obtožuje za atentat v Marseilleu 6 obtožencev, izmed katerih se nahajajo trije v preiskovalnem zaporu, tri« je pa izven francoskega ozemlja. Glavni ob« toženec Mio Kralj, Pospišil ter Rajič so ob« toženi umora Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in francoskega zunanjega ministra Barthou« ja, istega zločina pa so obtoženi odvetnik dr Ante Pavelič, dijak Kvaternik in bivši avstro«ogrski oficir Perčevič. Zadnji trije bodo sojeni m contumatiam.
•k Kraljeva štipendija. Nj. Vis. knez na« mestnik Pavle je izbral za gojenca Nj. Vel. kralja nadarjenega abiturienta' mariborske klasične gimnazije g. Jožeta Bombeka. ki bo do konca študii na beograjski univerzi prejemal po 1000 Din na mesec.
-A- Otežkočena zaposlitev inozemcev. Na podlagi čl. 6. in 29. uredbe o zaposlevanju inozemskih državljanov pri nas je zastop« nik ministra za socialno politiko Mirko Ko« mnenovič v soglasiu z interesiranimi mini« stri predpisal pravilnik za izvrševanje ome« njene uredbe, s katerim je zaposlitev ino« zemskih delavcev pri nas zvezana s precej« šnjimi formalnostmi.
Državnim upokojencem v vednost. Pri« jave za prejemanje doklad naj se predlože finančni direkciji v oktoberskem roku po že objavljenih dosedanjih navodilih. — Dru« štvo državnih upokojencev za dravsko ba« novino v Ljubljani.
:«: Kruhu cena raste. Že pred prvim so, kakor znano, beograjski peki podražili vse vrste kruha zaradi dviganja cen žita in moke. Sedaj so tudi pekovski obrtniki v Splitu sklenili podražiti kruh za pol dinarja pri kilogramu. Sresko načelstvo je nastopilo proti podražitvi, češ, da so se cene moke zvišale samo za 25 par in da zaradi tega ni upravičeno zvišanje cene kruha za pol di« narja pri kilogramu. Predsednik društva pe« kov pa zatrjuje, da se je cena moke zvišala za 75 par in da je naravno, da se mora kruh v Splitu še bolj podražiti kakor v Za« grebu in Banatu, kjer je vendar sedež žitne produkcije.
*	Cerkvene takse. Župnim uradom v Ljubljani in zunaj nje predpisane veljavne cerkvene takse so splošno malo znane. Red«
ki so, ki bi točno vedeli, da znaša na primer cerkvena taksa za tri oklice in navadno po« roko 42 Din, za preprost pogreb v Ljubljani 70 Din, izven Ljubljane 38.85 Din, za navad« no mašo 15 Din, za peto mašo zadušnico z libero v Ljubljani 140 Din, zunaj Ljubljane 117,85 Din. Ali na primer kdo natanko po« zna pogoje, pod katerimi je popolni aH delni spregled cerkvenih taks za župne urade ob« vezen? Dalje na primer ve le malokateri občinski predsednik za cerkveno določbo, po kateri za cerkveni pogreb občinskih in drugih siromakov ni nihče dolžan, niti ob« čina, niti sorodnik rajnega, plačati kake cerkvene takse. Seznam veljavnih cerkvenih taks (župno«uradnih, poročnih, masnih itd.) lahko dobite brezplačno, če se takoj z do« pisnico obrnete do Blaža Kovača, Ljublja« na, založba »Indeks«.
T*r Otročiček v zibelki v plamenih. Radi iskre iz dimnika je zajel ogenj domačijo posestnice Colaričeve pri Makolah. Colari« čeve ni bilo doma, dve hčerki sta se pravo« časno rešili na prosto, v goreči hiši je ležal v zibelki 4 mesečni otrok. Vpitje ubogega otročička je slišal sosed, ki je v zadnjem trenutku skočil v hišo in otročička rešil. Hi« ša je pogorela do tal.
* Družina v plamenih. Te dni se je pri posestniku Alojziju Dvoršaku od Sv. Petra pri Mariboru pripetila strašna nesreča. Dvoršakova žena Amalija je ob 2 zjutraj vstala in se odpravila s petrolejko v rokah v spalnico, kjer sta ležala njen mož Alojzij in 8«letni sin Ivan. Nesrečna usoda je hote« la, da ji je petrolejka padla na tla in namah je bila vsa soba v plamenu. V smrtnem strahu za otroka je nesrečna žena skozi pla« mene planila k postelji svojega sina, pogra« bila vsa tresoča Ivana in ga skozi plamene, ki so med tem objeli že vse pohištvo, od« nesla iz hiše. Oba sta pri tem dobila stra« šne opekline po vsem životu Tudi njen mož, ki ga je vročina prebudila, se je ne« varno ožgal. Tekel je v kuhinjo po vodo. da bi pogasil ogenj, je pa pri tem dobil močne opekline po vsem telesu. K sreči sk> takoj prispeli na pomoč sosedje, ki se jim je posrečilo ogenj udušiti. Vse tri ponesre« čenče so s smrtno nevarnimi opeklinami zjutraj prepeljali v mariborsko bolnico. Njihovo stanje je zelo nevarno.
*	Požar v Hočah. V noči na petek je po« žar do tal upepelil gospodarsko poslopje posestnice Roze Pahičeve v Spodnji Ho« čah. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci iz Hoč, Razvanja, Bohove, Maribora, Pobrež« ja in Hotinje vasi. Živino in gospodarsko orodje so pravočasno rešili. Škoda znaša. 50.000 dinarjev, ki je krita z malenkostno zavarovalnino. Kako je nastal požar, niso mogli ugotoviti.
it Deklica zgorela Posestnica Ferlandova pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je šla zjutraj pomolzt krave pustivši na mizi go« reoo petrolejko. V njeni odsotnosti se je zbudila dveletna hčerka Magdalena, se po« vzpela na mizo, ter prevrnila nase petrolej« ko. Petrolej se je razlil otroku po obleki, so vnel, da je bil otrok kmalu ves v plamenih. Na njegovo kričanje je prihitela mati in ga takoj odpremila v bolnišnico, kjer je kmalu poškodbam podlegel.
*	Vlom v Črnomlju. Neke noči v preteklem tednu 6ta se vtihotapila v pisarno tvrdke »Jugoles« v Črnomlju dva vlomilca, navrtala blagajno na desni strani, kjer sta izrezala trikotno luknjo in odnesla 6.000 Din gotovine. Prav ko sta hotela pobegniti, ju je zalotil nočni čuvaj, ki je pozval na pomoč elektrotehnika Železnika. Ta je s samo« kresom v roki hotel vdreti v pisarno, v ko« tero sta se vlomilca zaklenila, železnik jo začel razbijati vrata, medtem pa sta vlomilca skočila skozi okno. Železnik je streljal za njima. Enega vlomilcev, ki sta tudi streljala, je oplazila krogla na desni nogi. Vlomilca sta pustila vlomilsko orodje in klubulc ni sta pustila vlomilsko orodje in klobuk. Pobegnila sta preko Gradaca proti Adleši-čem in nato čez Kolpo proti Dugi Resi, kjer sta najbr* =>«»H 1 a na vlak. Izginila sta bre« sledu.
,	»DOMOVINA«
JUazjiikova «Velika Prat4ka» za leto 19S6 je
toSla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blatnika nasl. Ljubljana, Breg- 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta nas najstarejši slovenski koledar )e res praktičen In zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike «iPoklon Modrih*.
* Vlom. Se neizsledeni vlomilci so vdrli ponoči v hišo posestnika Antona Voduška v Lopatniiku. Tatovi so se v kuhinji najprej pošteno najedli, nato pa prebrskali omare m ukradli listnico, v kateri je bilo 700 di» narjev gotovine. Za vlomilci poizvedujejo orožniki.
•k Vlom v občinsko pisarno v Boštanju. Te dni je neznan storilec vlomil v občinsko pisarno v Boštanju na Dolenjskem. Storilec je prebrskal vse predele miz in odnesel sled« njič okrog 200 Din gotovine ter 37 banovin« skih kolekov po 3 Din. .Vlomilca še niso mogli iztakniti.
■k Vlomilci v Ljubnem v Savinjski dolini. iV trgovino Jakoba Sema v Ljubnem so se pred dnevi prikradli neznani storilci in si nabrali precej zvrhano malho blaga. Med drugim je izginil ž njim velik kup cigaret in tobaka, jestvin, perila, obleke in drugega blaga, da trpi trgovec nekaj tisoč dinarjev §kode.
*	14Jetni ropar je v Vidovcih iztrgal po« sestniku Ceru Jožefu iz Otovec denarnico in nato pobegnil. V denarnici je bilo 86 Din, ki jih je Cer po uspešni preiskavi dobil na« raj. Vsekakor je žalosten pojav, da si ko« maj šoloodrasli fantiči privoščijo takšne ro« parske podvige.
•k Drzna tatvina. Sredi dneva je bil te dni okraden podnadzornik finančne kon« trole in posestnik Franc Kocjan v Škofji loki Tatu so morale biti dobro znane raz« mere, ker je vedel, kje je ključ od stanova« nja in od omare. Tat si je prisvojil težko zlato verižico, dvoje ur, zlat poročni prstan m še 700 Din gotovine tako, da imajo Koc« janovi 5000 Din škode. Tat je vse lepo na« zaj zaklenil in izginil brez sledu.
*	Zagonetna smrt. Precej zagoneten se zdi vzrok smrti, ki je doletela 17«letnega Alojzija Tihlja v Mali vasi pod Ježico na stelji pod kozolcem. Pni njem so našli po« slovno knjižico, iz katere so razbrali ime. in ugotovili, da je fant pristojen v Moste pri Ljubljani. Tihelj je ležal v stelji slečen in je imel vrhnjo obleko zravnao poleg se« ke. Na truplu ni bilo opaziti nikakih zna« kov nasilja in je bolj verjetno, da je mlade« nič umrl zaradi izčrpanosti.
Mrtvec na železniški progi Pri Št. Vidu nad Ljubljano so našli mrtvega na progi 54 let starega zidarskega mojstra Franca Ho« marja iz Kamnika. Po raznih okoliščinah sodeč se na progi ni pripetila nesreča, mar« več si je Homar končal življenje. Možu se je skoro gotovo omračil um in je usodni korak storil v duševni zmedenosti.
$ Žrtev nasilja. V ljubljansko bolnico so pripeljali hlapca Petra Setnikarja iz Vna« njih Goric, starega 24 let V družbi prija« teljev je ličkal koruzo in kakor je običaj pri takem poslu, so tudi precej pili Vino je razgrelo duhove in nastal je prepir, med ka« terim je nekdo sunil Setnikarja v hrbet in ga precej nevarno ranil.
Mater je potolkla. Bilo je pred dobrim mesecem, okoli dveh ponoči 1. septembra, ko se je v prijaznem Zapotoku pod Kurešč« kcm stopnjeval prej tleči spor med 66«let« no materjo Marijo Vodetovo in njeno 19 letno hčerko Amalijo do katastrofe. Hčer je s suhim, 50 cm dolgim bukovim polenom pobila svojo mater, ležečo na postelji, do smrti. Med materjo in hčerko je prišlo usod« ne noči do prepira zaradi ženina. Hčerka in ženin France, ki ga vsi opisujejo kot mar« ljivega in treznega fanta in dobrega delav« ca, sta se nameravala poročiti in sta bila že na oklicih. Mati pa ni hotela hišice pre« pisati na Franceta, marveč se je izgovarjala, da bo to napravila ob smrti. Hčerka je imela poprej zaradi tega daljši razgovor s svojim zaročencem. Po tem razgovoru je prišla do« mov. Z materjo se je sprla že zunaj hiše in
St. 41 ■ ■	—
jo je močno pretepla, sosed Jaklič je star« ko prenesel v sobo na posteljo. Nato pa je v temi hčer pograbila poleno in ž njim udri« hala po materini glavi, dokler ni izdihnila. Obtoženka je bila obsojena le zaradi težke telesne poškodbe s smrtnim izidom v smislu § 167/11 kaz. zak. na 6 let robije.
*	Skrivnosten grob. Na bolniškem poko« pališču v Rogoznioi pri Ptuju, je grobokop Kojc že pred mesecem pripravil jamo za mrliča. Ko je te dni šel na pokopališče po« gledat, če je treba pripraviti drugo jamo, je opazil, da je bila prva jama površno zasuta zato jo je hotel izčistiti. Pri tem pa je nale« tel na otroško krsto, 41 cm dolgo, ki je bila še dobro ohranjena. V krsti so našli orožni« ki že razpadlo trupelce novorojenčka. Pre« iskava je v teku.
ir Novorojenčka je zakopala. Neka po« sestniška hčerka v Dolgem vrhu pri Polj« čanah je brez pomoči porodila nezakonito dete, ki je zaradi izkrvavitve kmalu umrlo. Ze mrtvega je skrivala tri dni doma, nato pa ga je sama zakopala na pokopališču, da zakrije sramoto. Zadevo ima v roki sodišče.
*	Hercegovski kmet, zgradil šolo v vasi. V okolici Nevesinja je muslimanski kmet Enino-vič sam zgradil za svojo vas šolsko poslopje, v katerem sta dve učilnici in vsi drugi potrebni prostori. Ta redki dobrotnik in pionir prosvete je gradil šolsko poslopje dve leti, ker se je moral pri tem boriti tudi z gmotnimi težavami. Mož ni premožen, a se je vendarle lotil velikega dela, da bi dvignil prosveto v svojem rojstnem kraju.
*	Češki avto ga je povozil. V Košakih pri Mariboru se je pred trgovino Lupenšeik prigodila huda avtomobilska nesreča. 15-letni Šolar Marjan Jurič iz Počehove je hotel prekoračiti cesto, ko je z veliko naglico pridrvel brez vsakega signala osebna avtomobil ter fanta podrl na tla. Jurič je dobil precej hude poškodbe na nogah in nna glavi, poleg tega pa mu je zdrobilo še gosli. Avtomobilist se za ponesrečenca ni zmenil ter je naglo odpeljal naprej proti Mariboru. Kolikor so očividci nesreče mogli ugotoviti, je bil to avto iz Češkoslovaške in tudi številko so si zapomnili ter jo sporočili orožnikom.
•k Močan potres v Banjaluki. V soboto so čutili v Banjaluki močan potres. Po mestu je nastala silna panika, ker se je čulo med potresom močno pn>dzemno bobnenje. Hiše so se majale kaor na vodi in vse je kazalo, da se bodo začele podirati. Drugi sunek je bil nekoliko šibkejši panika po njem pa še večja. Ljudje so zbegani, ker je to v treh dneh že drugi precej močan potres.
it Atentat na vlak so napravili v Žerovni« cih mladi, komaj 12«letni fantalini. Pre« ko tračnic so položili velik tram, na trač« niče pa naložili velike kamene v nadi. da bo vlak iztiril. Toda strojevodja je njihovo nakano pravočasno opazil in vlak ustavil ter odstranil ovire Preiskava je dognala, da je je kolovodja atentatorjev 12«letni posestni« ški sin F. K., ki je prijavljen oblastem.
ir Drag prepir. 45«letni želar Ignac Fle« govič iz Grajenška je 10 aprila letos z no« žem zabodel v hrbet posestnika Antona Zorca. Dejanje je izvršil v prepiru in ga je te dni ljubljanski senat obsodil na 5 mese« cev strogega zapora pogojno na 4 leta.
-Ar Za veleposestnika se je Izdajal. V Poljča-nah se je te dni pojavil pustolovec, ki se je izdajal za veleposestnika in trgovca z jabolki. Prav veseljaško se je bahal in kazal ljudem tisočake in svoj samokres, kar je vzbudilo pozornost orožnikov. Ko so ga prijeli, se je izkazalo, da je delavec iz Sv. Roka ob Sotli po imenu F. Dragotin. Na vesti ima večjo tatvino in nekaj vlomov. Z dekletom, s katerim se je zabaval, je moral pustolovec v zapore v Slov. Bistrico. Pri njem so našli 1300 Din in nekaj zlatnine.
*	Tri krave je odpeljal. Iz Velike Loke na Dolenjskem nam poročajo, da je neki tat odpeljal gonjaču Miletu Vugujeviču tri krave, eno belo, drugo pšenične, tretjo pa rdeče barve, težke po 400, 350 in 370 kg in vredne skupaj 1500 Din. Krave so bile last posestnika Janeza Bohleta iz Koroške vasi, ki trpi občutno škodo.
+ Skozi streho je vlomil 23«letni Franc Senekovič iz Partije pri posestniku Marku
= Stran 9 ======
Lovrenčiču v Zamarkovi in odnesel 56 kg slanine, 40 kg mesa, več srajc v skupni vred« nosti 1500 Din. Razen tega je vdrl tudi hišo posestnika Jakoba Škamleca in mu od« nesel klobase in meso ter druge predmete. Mariborski kazenski senat ga je obsodil na 6 mesecev strogega zapora pogojno na 4 leta.
*	Nesrečna smrt petletnega dekletca. Na Bizeljskem se je igrala na cesti petletna
hčerka krojaškega mojstra I. Kovačiča. Dekletce se je hotelo umakniti s ceste neke« mu avtomobilu proti hiši, ko je zadela ob trugo s peskom, ki je bila prislonjena ob zid. Truga se je prevrnila preko dekletca in je ubogo dekletce radi prebite lobanje oble* žalo mrtvo na tleh.
Če pijanec vlomi v gostilno. V noči preteklega tedna je bilo vlomljeno v gostilno g. Janeza Mencingerja na Slovenskem Ja-vorniku. Vlomilec, ki so mu bile razmere v gostilni bržkone dobro znane, je e cestne strani utrl šipo na oknu, zlezel skozi okno, ukradel najemnici gostilne g. Ivanki Mar-keljevi nov radio aparat, vreden okrog 5000 Din, tri steklenice likerja, mnogo peciva, pleteno jopico, nahrbtnik in nekaj drobiža, potem pa je izginil v noč. Ko je prišla gospa Markeljeva drugo jutro v gostilno ln opazila, da je vse razmetano, je takoj zaslu« tila, da je bilo ponoči v gostilno vlomljeno. Obvestila je orožnike na Jesenicah in na Javorniku, ki 60 začeli vlomilca takoj zasledovati. Kmalu je prišla žena železniškega delavca Martinjaka orožnikom povedat, da je prišel v njeno stanovanje na Javorniku pijan mož z nabasanim nahrbtnikom. Orožniki eo odšli z Martinjakovo na njen dom in našli v kuhinji pijanega gosta, ki je brez obotavljanja priznal, da je vlomil v Mencingerjevo gostilno. V nahrbtniku so našli ves njegov plen. Manjkala je samo steklenica likerja, dve steklenici pa sta bili skoraj prazni. Tudi nekaj denarja je bil vlomilec že zapravil. Mož je doma nekje z Notranjskega. Najbrž je imel pomagača, ker ni verjetno, da bi bil sam v tako kratkem času popil skoraj tri steklenice likerja.
*	20 žrtev rudniške katastrofe v Rtnju. Katastrofa v rudniku Rtnju je zahtevala še 20 žrtev. V bolnici v Boljevcu je umrl ru» dar Valentin Kamnik, star okrog 30 let, samski, doma iz Laškega. Pokopali so ga včeraj v Boljevcu, kjer so pokopani tudi njegovi ponesrečeni tovariši.
*	Kazen mladega ubijalca. Mariborski mali kazenski senat je v tajni razpravi ob« ravnaval uboj nad posestniškim sinom Sreč« kom Bohlom iz Negove v Slovenskih gori« cah. Uboja je bil obtožen komaj 18«letni Ivan G. Zaradi uboja, ki ga je izvršil letos 24. aprila, je bil Ivan obsojen na 3 leta stro« gega zapora.
*	Tragedija očeta 15 otrok. Te dni se je obesil se je v Subotici Josip Szabo, star 52 let Zapustil je ženo in 15 otrok. Mož je zadnje čase vedno težje skrbel za družino. Pred dvema mesecema je pa tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo in postal nesposoben za delo. Včeraj popoldne ga je našla žena na podstrešju obešenega. Bil je še živ in žena je takoi prerezala vrv. na kateri je visel, toda rešiti ga ni mogla več. Ker je imel mnogo otrok, je dobival večkrat podporo celo z dvora in blagopokojni kralj Aleksander je bil za botra enemu izmed nje« govih otrok V smrt ga je pognal etrah pred brezimno bodčnost
*	45.000.000 za nov most. V kratkem začno graditi pri Zagrebu nov železniški mnst. za katerega je ministrski svet odobril 45 mil. Popravili bodo pa tudi most čez Ravo. ki bo v dveh letih razširien na 9 m V ta namen je odobren kredit 8,000.000 Din
+ Kazen za umor sreskega podnačelnika. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Osi.jeku se ie vršila nedavno ponovna razprava nroti Milanu Filipidn in Mirkn Habe-lu iz Rogaške Slatine, ki sta bila zaradi umora sreskeaa podnačelnika Branka Milu-tinovfaa že prei obsojena vs^V na 15 let robije. Milutinoviča je umoril Ha bel na Filipi'
čevo prigovarjanje. Državni tožilec je vložil priziv in na ponovni razpravi je bil Fi-lipič obsojen na dosmitno robijo Hol>elu se pa kazen ni izpremenila Oba morata plačati ženi umorjenega Milutirioviča 50.000 Din.
*	Žrtve ljubezni V Racali pri Mariboru se je preteklo sredo zjutraj pripetila strašna tragedija, ki je na mah razburila vse mesto in bližnjo okolico Tri mlada /,'vije« nja so ugasnila kot žrtve ljubezni 19«letni čevljarski pomočnik Karlo Milerko in nje« gov prijatelj I7=letni ključavničarski vajenec Srečko Kodler, oba iz Rač pri Mariboru, sta bila zaljubljena v isto,vaško lepotico '6 letno Marijo Baumanovo iz Rač. Bila sta pa oba že od mladih nog dobra prijatelja in 'a« to si tudi nista hotela biti tekmcca v ljube« zni Sklenila sta. da pojdeta skupno z liub« ljenko v smrt Preskrbela sta si od nekod samokres in povabila Baumanovo za davi na sestanek Baumanova se je nič hudega sluteč res odzvala in prišla na dogovorieno mesto. Molče ie eden nameril na slavo samokres in krogla je tako dobro pogodila, da se je nesrečna mladenka na mestu zgrudila mr« tva. Po strašnem dejanju sta prijatelja od« šla na železniško progo in počakala vlak, ki vozi ta čas proti Ljubljani. Kolesa so Mi« lerku popolnoma odrezala slavo od telesa, Kodlerja pa prerezala na dvoje Oba sta bi« la takoj mrtva. Vest o grozni žaloigri se je v zgodnjih jutranjih urah bliskovito razširi« la po Mariboru
-k Delavec je zaklal delavca. Strašen uboj se je izvršil nedavno zvečer sredi Slovenske Bistrice. Okoli pol 7 ure zvečer je navalil 22«letni delavec Maks Bravčič na 21«lctnega delavca Ivana Mlakarja, zavihtel proti nje« mu nož in ga zabodel. Mlakar je obležal sre« di ceste v mlaki krvi in je okoli 22. ure iz« dibnil na posledicah smrtonosnega sunka z nožem, ki mu sa je prizadejal Bravčič. Brav« čiča so orožniki zaprli in ga oddali v slo« venjebistriške zapore. Vzrok so neke raz« prtije.
-A- Z ročico ga je. Ko sta se zvečer vra« čala Cebular Karol, 31«letni mizarski pomoč« nik, in Petrovič Adolf, posestniški sin oba iz Zgornje Pristave, sta se v pijanosti med potjo nekaj sporekla. Petrovič je udaril to« variša z ročico po glavi. Šele čez nekaj ur sta ga našla v nezavesti dva fanta. Zavedel se je šele naslednji dan doma, od koder so ga morali odpeliati v bolnišnico.
*	Epidemija griže. Po novomeški okolici se je pričela zaradi pomanjkanja dobre pitne vode močno razširjati griža, ki je ponekod zahtevala že več človešikih življenj. V obe nnovomeški bolnišnici so pričeli te dni dovažati obolele s sanitetnimi avtomobili, ki jih je dal v ta namen na razpolago Higijenski zavod v Ljubljanj. V kraje ogrožene po epidemiji je odšel zdravnik Higijen-skega zavoda, ki odreja prevoz obolelih v bolnišnice Trenutno se nahaja v obeh bolnišnicah okrog 80 težko obolelih bolnnikov v bolnicarrv
*	Ljubice in avtomobilske vožnje si je privoščil 25-letni delavec D. J., ki je popival po raznih mariborskih gostilnah, razsipno živel in razmetaval denar Orožniki so postali nanj pozorni in mu napovedali aretacijo. Pri preiskavi so našli pri njem 1000 Din, nabit samokres in razno zlatnino Pri zasliševanju ie priznal, da je bil vlomil pri nekem posestniku v bližini Sv. Jurija in da mu je odnesel gotovino v znesku 2.400 Dim Zadevo ima v rokah državno tožilstvo.
*	Nesreča s patrono. 15-letni viničarjev sin Druzovič Martin iz Erjave je našel v vinogradu staro patrono, ki jo je pobral in v roki nabijal, pa mu je nenadoma eksplodirala ter mu močno po škodovala levico.
*	230 milijonov odškodnine. V osiješkem procesu, ki obravnava znano našičko afero, zahteva dr. Muža v imenu državnega erar« ja okoli 230 milijonov in pol odškodnine. Za toliko je bila država oškodovana na tak« sah in davkih zaradi nezakonitesa in slepar« skega poslovanja Našičke d. d. Obtožena di« rektorja Našičke Sohr Aleksander in Soltan Herzog naj plačata državi 127,789.000 Din in 250.000 Din za stroške obravnave. D-ržavno posestvo Bclje pa zahteva odškodnino okoli 413.000 Din z obrestmi in 10.000 Din za stroške. r
OD 13 DO 20 OKTOBRA 1935.
Nedelja, 13. oktobra
7.30: Kmetijska ura: telet (Ing. \Venko Boris); — S.00: Čas. novice, spored; — 8.15: Narodne pesmi poje Akademski pevski kvintet; — 9.00: Versko predavanje (p. dr. Gvido Rant); — 9.15: Prenos cetkvene glasbe iz trnovske cerkve; — 10.00: lz naših logov in gajev: Radijski orkester in plošče; — 11.40: Gašiperčko-vo zdravilo — lutkovna igrica; — 12.00: Čas, obvestila, spored; — 12.15: Za dober tek in dobro voljo, koncert radijskega orkestra; — 15.00: Kar želite, to dobite (plošče po željah); — 16 00: Gospodinjski nasveti (Anica Lazarieva); — 16.15: Smola v letovišču (Člani radijske dramske družine; — 17 00: Ura češke glasbe, ievaj.a sodba Sokola I; — 19.30- Nacionalna ura; — 20.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; — 20 15: Ob za tonu baročne dobe: Vijolinski koncert Karlo Sincina in orgelski koncert msgr Stanko Premrla;— 22 00: Ca«, vreme poročila spored; — 22.15: Zii ples m kratek čas. Konec ob 23. uri.
Ponedeljek, 14. oktobra
12.00: Baletna godba na ploščah; — 12.45: Vreme, poročila; — 13.00: Čas, obvestila;
—	13.15: Razni pevski zbori na ploščah; — 14.00: Vreme, borza; — 18.00: Zdravniška ura: O zlati žili (hemoroidih) in njihovem modernem zdrav ljenju (dr. Ferenčak); — 18.20: Stokovski dirigira (plošče); — 18.40: Kulturna kronika: O novo-odkritih freskah v Crnogrobu (dr Franc Štele);
—	19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila:
—	19.30: Nacionailn-a ura; — 20.00: Lahkig nog naokrog; — 21.00: Večer avstrijske sodobne glasbe, poje Vekoslav Janko, pri klavirju dr. Danilo Švara; — 22.00: Čas, poročila, spored, vreme; — 22.15: Kmečki trio (gg. Gregorc, Stanko, Nachforg).
Torek, 15. oktobra
11.00: Šolska ura: Trgatev (Mirko Kugler); — 12.00: Tamfeuraši in citraši na ploščah; — 12.45: Vreme, poročila; — 13-00: Čas, obvestila; — 13.15: Po naših domačih steznioah, radijski orkester; — 14.00: Vreme, borza: — 18.00: Plesna godba, radijski jazz; — 14.40: Vzgojna vrednost umetnosti (dr. Sit. Gogala);
—	19.00: Čais, vreme, poročila, spored, obvestila;
—	19.30: Nacionalna ura; — 20.00: Prenos opere iz Zagreba, v odmoru: Čas, poročila, spored, vreme.
Sreda, 16. oktobra
12.00: Odlomki iz oper (plošče); — 12.45: Vreme, poročila; — 13.00: Čas, obvestila;
—13.15: Xylophon in saxofon! (plošče);— 14.00: Vreme, borza; — 18.00: Čudovitne pustolovščine lutke-Storžka (Nadaljevanje); — 18.20: Otroci pred mikrofonom: — 18.40: Pogovor s poslušalci;
—	19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila;
—	19.30: Nacionalna ura; — 20.00: Vijolinski solistični koncert ge. Vide Hribar-Jerajeve; — 20.45: Koncert pevskega zbora «Cankar»; — 21.15: Za ples iin kratek čas (prenos iz nebotičnika); 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; — 22.15: Pa še nekaj lahke glasbe. K.onefc ob 23. uri.
Četrtek, 17. oktobra
12.0;): Nekaj eksotičnih napevov na ploščah; — 12.45: Vreme, poročite; — 13.00: Čas, obvestila; — 13.15: Harmonisti pojo na ploščah;
—	14.00: Vreme, borza; — 18.00: Glasbeni kontrasti, radijski orkester; — 18.40: Slovenščine za
Slovence (dr. Rudolf Kolarič);— 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; — 19.30: Na-, cionalna ura; — 23.00: Prenos ra Beograda; — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; — 22.15: Plesna godba, poje Mirko Premelč s spremljev. radijskega jazza.
Petek, 18. oktobra
11.00 Šolska ura: Moja pot na Lov« čen (Marjan Tratar); — 12.00: Slovanski narodni nape vi na ploščah; — 12.45: Vreme, poročila;
—	13.00: Čas, obvestila; — 13.15: Pojoča žaga rahlo poje, izvaja g. Miuser s spremi j. radijskega orkestra; — 14.00: Vreme, borza; — 18.00: Ženska ura; — 18.20: Mlada grla — tu in tam (plo-
šče); — 18.40: O zaščiti upnikov (dr. Voršič); — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; — 19.30: Nacionalna ura; — 20.00: Vodopivčev večer; — 21.20: Harmonika in orglice, gg. Stanko in Pišek; — 22.00: Čas. vreme, poročila, spored; -22.15: Brahms: Ogrski plesi (klavir štiriročno) izvajata: Seifert in Hrašovec Silva.
Sobota, 19. oktobra 12.00: Čez drn in strn, pa kar na« prej! (plošče); — 12.45: Vreme, poročila; — 13.00: Čas, obvestila; — 13.15: Čez drn in strn, pa kar naprej! (plošče); — 14.00: Vreme; — 18.00: Na del op ust veselih lic, radijski orkester; — 18.40: Važna zunanja politična vprašanja (dr. Kuhar);
—	19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila;
—	19.30: Nacionalna ura; — 20.00: Jaka Smodla-ka in nogomet — zvočna igra; — 22.00: Čas, vreme. poročila, spored; — 22.15: Se nekaj okroglih, potem pa — zapik! Radijski orkester.
NAŠI NA TUJEM
IZ ERKENSCHWIKA (Vestfalija) NAM PIŠEJO:
Zvesti društveni član in zaveden Jugo« slovan, soustanovitelj našega Jugoslovan« skega delavskega podpornega društva g. Mi« hael Blažič, je 22 septembra t 1. slavil 70 letni rojstni dan Jubilant je po rodu iz Vince pri Šmarjeti na Dolenjskem Žilav in zdrav, prava dolenjska grča, je preživel že nad 39 let na \Vestfalskem Ima dva sina in dve hčerki, ki so dorasli v tujini. Žena mu je umrla pred štirimi leti po- 38 letnem srečnem rodbinskem življenju Pred« sednik našega društva s Ivan Peterlin je jubilantu v imenu društva čestital in mu izrekel hvalo za njegovo društveno zvesto« bo celih 14 let z željo, da naj bo slavljenec za zgled ostalim Vsi želimo, da bi naš Miha še mnogo let zdrav ostal in da bi še dolgo užival lepo jesen življenja.
11. Rue Auber, Pariš (9°) odpremlj- denar v Jugoslavijo naihitreje in po najboljšem denarnem kurzu Vrši vse bančne posle najkulantneie Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgna: št 3064-64. Bruxel-les; Francija: št 1117-04 Parts: Holandija. štev. 1458-66. Med Dienst: Luksemburo: št 5<*>7 Lu-Jtembourg — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice	56
ŽENSKI VESTNIK
O negi rok.
Zelo umazane in zdelane roke umijemo v topli vodi, kateri smo dodali par kapljic glicerina, nato zdrgnemo roke še z limoo« vim sokom. Roke samo malo obrišemo in namažemo z glicerinom, pomešanim s sal« mijakom.
Dva dela glicerina in en del salmijaka zmešamo v steklemčiči, da imamo vedno pri roki na omari v kuhinji, kadar si umi« varno roke. Kadarkoli si umijemo rake, si jih tudi namažemo, tako nam bodo roke vedno mehke. Pa tudi vse razpoke se bo* do pozdravile.	Ji
Ako se ti roke pote, jih moraš pridno negovati. Saj ni nič bolj neprijetnega, ka« kor so potne roke. Vsak večer si umij roke v topli vodi, kateri si dodala nekaj kapljic benzoe « tinkture (dobiš jo v drogeriji). Ro> ke dobro namili in jih vsaj pet minut umi« vaj v vodi. Nato jih le malo obriši in na« maži z glicerinom. Zjutraj si jih zopet umij, obriši in namaži s formalinovim špiritom. (Dobiš v drogeriji). Čez dan si jih pa več« krat namaži z mešanico, ki si jo tudi pripra« vila v stekleničiči. in sicer: 5 delov limono« vega soka in en del alkohola.
POZOR!
Blago za posteljnino, moško, žensko in otroško perilo, ma-drace, pokrivače, zavese, preproge, linolej, perje in vato Vam nudi po skrajno nizkih cenah
TRGOVSKI-DOM
'"N
TCMUftA' KRHA ■ II - OBLEK.
Celje št. 97.
Prepričajte se sami o ogromni izbiri ter naročite še danes vzorce in cenik, kar prejmete brezplačno!
J
Kateri gospodinji pa roke zelo rade po kajo, naj si jih zvečer okopi je v ovsu. Oves okuhaj, vodo ocedi in v tej topli vodi drži roke 10 minut, nato si jih umi j v topli, vodi in namaži z glicerimcim, pomešanim z li« monovim sokom. Da se pa roke hitro po* idravijo, natakneš čez noč še rokavice.
Če pa imaš rdeče, ozebljene roke, si jih umivaj v vodi, kateri si dodala malo borak« ta in benzoe s tinkture. Roke si nato zbriši in namaži s tem mazilom Zmešaj sok ene limone, dve žlici špirita in en beljak. Ko si (ako lezi spat.
Za kuhinjo
Štruklji, nadevani z jurčki. Zreži pol kile očiščenih jurčkov, jih popari, ocedi in na masti ali pa na sirovem maslu z malo žele* nega peteršilja praži tako dolgo, da se ves sok poduši in da postanejo gosti. Ko so jurč« ki prepraženi in gosti, jih odstavi. V lončku pa stepi eno tretjino litra kisle smetane in dve jajci, nato vse mešaje zlij k mlačnim jurčkom. Medtem ko se jurčki dušijo. pa vmesi navadno vlečeno testo (test& kakor za jabolčni zvitek) Ko je testo vmešeno in jc počivalo pol ure, ga tanko razvleci, po* maži s pripravljenimi jurčki. potresi še z drobtinami ali z zdrobom in zvij v svalk. Položi štrukelj v čisto tanko krpo. poveži z nitjo in deni kuhat v slan krop. Ko štru« kelj vre četrt ure, ga deni na desko in od* strani vši nit izvij iz »krpe, razreži, deni v skledo in zabeli z mastjo, v kateri si žaru« menila drobtine..Daš s solato za večerjo na mizo.
Špinača na laški način. Očiščeno in oprano ipinačo skuhaj v slanem kropu. Kuhano oce« di, polij z mrzlo vodo, jo dobro otisni in pre« tlači skozi sito. V kozi razbeli dve žlici olja. Na vroče olje stresi štiri izprane in drobno sesekljane sardele, strok stlačenega česna in ilico drobno sesekljanega zelenega peterši« lja. Vse to duši nekaj minut, šele nato stresi zraven pretlačeno špinačo, ki jo malo po« popraj. Zmešaj in zalij z malo juhe ali vode. Ko je špinača dobro prevrela, je gotova. Daš 2 govejim mesom kot prikuho na mizo, ali pa z jajci za večerjo.
Jurčki s krompirjem.
Jurčke očisti, zreži, popari, ocedi in jih na masti z malo čebule duši, osoli in malo popopraj. Zraven duši tudi 4 paradižnike, katere si olupila in odstranila pečke. Šest krompirjev skuhaj Kuhane olupi in pretlači skozi sito. Pretlačeni krompir deni v Lonec, osoli, dodaj žlico sirovega masla in na ognju mešaj toliko časa, da se krompir Io* či od lonca in kuhalnice. Sedaj kozo na de* belo pomaži s sirovim maslom, deni v kozo krompir in ga potlači. Na krompir pa na« devaj jurčke, ki si jih s paradižniki dušila, posuj še dve pesti naribanega bohinjskega sira in pest drobtin. Po drobtiah pa polo« ii nekaj koščkov sirovega masla, nato pe« ci približno 25 — 30 minut. Daš kot samo« stojno jed s solato na mizo.
Breskve s kremo in smetano. Breskve olupi, razpolovi, odstrani koščice in jih le« po zloži v skledo. Napolni breskove polovic cr z rumom. Sedaj skuhaj kremo. Krema: Tri desetinke litra mleka vlij v lonec in žvr« kljaj tri rumenjake. V skodelico pa zmešaj žlico moke in žlico mleka ter žvrkljaje pri« lij. Dodaj še 10 dek sladkorja in malo va« nilije. Vse skupaj dobro-žvrkljaj, postavi v krop in mešaje skuhaj v gosto kremo. Ko je krema go«ta, jo na hladnem mešaj, da se popolnoma shladi. K mrzli kremi primešaj sneg treh beljakov in dva lista v žlici mle« ka raztopljene želatine. Gotovo kremo po« lij po breskvah in postavi na led ali v mr« zlo klet, da se strdi. Preden daš na mizo. stolci še četrt litra sladke smetane, jo z va« nilijevim sladkorjem posladkaj in nadevaj r.a strjene breskve.
LJUDSKI ODRI
vprizarjajte novo igro s petjem v štirih dejanjih: »Grunt«! Igro pošilja Redenšek Ivam Domžale.
ZANIMIVOSTI
SOL IN SLADKOR SREMLJEVALCA . ČLOVEŠTVA
V sv. pismu se Jezusovi učenci imenujejo »sol zemlje«. Pri slovanskih narodih je običaj, da nudijo gostu sol, ponajveč v dragocenih posodah, v znak gostoljubja Pri Grkih je eol znak prijateljstva. V Andaluziji pravijo zalemu dekletu »šolnik ljubezni«. Po drugi plati pa je zopet sol znak nerodo« vitnosti, očividno radi postih neplodnih Ionih puščav. V biblijski knjigi Sodnikov je pisano, da je Abimelch dal s soljo potresti mesto Sihem, ki ga je bil osvojil. Friderik Rdečibradec je ukazal potresti sol po ulicah Milana, ki ga je zavzel. Homer govori o »sveti soli« in v mnogih verskih igrah igra sol važno vlogo kot daritev. »Kakor človeštvo ne more biti brez soli, tako tudi ne more več živeti brez sladkorja. Sladkor pride na kolače, v vino itd., namesto navadne vode 6e pije sladkorna voda. S Sladkorjem pripravljamo ribe, meso in pivo. Sploh se lahko reče, da ljudje ne uporabljajo soli nič bolj pogosto, kakor sladkor«. Tako piše 1602 Pereirollus. Vendar je prešlo mnogo stoletij, da je sladkor osvojil svet, kakor je eol. V starodavnosti je bila znana samo iz medu pridobivana sladkorna snov Prvič se če« bele omenjajo okoli časa Kristovega rojstva. Sladkor iz medu je neka zmes sladkorja in grozdja in sadja. Njega je izpodrinil sladkor iz trsa, tega pa sladkor iz sladkorne pese. Sladkorni trs so prinesli Arabci v Sicilijo in Španijo. Kolumb ga je prinesel na Antilske otoke, od koder je okrog 15?0. prišel v Brazilijo. V srednjem veku so bile Benetke središče trgovin s sladkorjem v is« točni Evropi. Sladkorno pso pa je prvi začel uporabljati 1802. kemik Achard, ki je ustanovil prvo tovarno za izdelovanje sladkorja iz sladkorne pese. in od takrat se je zafel današnji razmah takega izdelovanja sladkorja.
*
' Največji demant. Brazilija ima zdaj največji demant na svetu. Težak je 488 ka« ratov in so ga našli v pokrajini Barabi v državi Minasgeraes.
. če te žena vara. Kako naj se vede mož, ki zve, da ga žena vara z najboljšim njegovim prijateljem? je vprašal neki ameriški list svoje či-tatelje. Prejel je 6S8 odgovorov, ki sp delno precej zabavni. 289 mož je za ločitev, in sicer za ločitev s pogojem, da mož prave vzroke pred javnostjo zamolči. 230 ljudi je bilo spet za to, da bi mož tekmeca v očeh svoje žene osmešil in si tako z-nova. pridobil njeno naklonjenost. 66 mož je predlagalo dvoboj med možem in tekmecem. 59 1ih je bi'o za to. da bi se mož osveti! z ženo ?eTiinp°-n iTubimea. pa. bi se -"h zadovoljilo s tem, da bi se osvetili s komurkoli.
v Požigi za reklamo. Zanimanje za knjige v Ameriki pojema, nekateri pa celo pravijo, da ga sploh nikoli ni bilo. Radio, kino in razna zabavišča pa ubijajo zadnja leta še tisto malo veselja do knjige, kar ga je bilo. Zato ni čuda, da si pomagajo avtorji romanov, ki hočejo, da bi ljudje njihova dela čitali in o njih debatirali, s pravo ameriško reklamo. Tako je chikaška policija aretirala 34-letnega pisatelja Karla Pe-tersena, ki je baje zažigal kar na debelo. Pe-tersen je sin angleškega industrijalca in na policiji je izpovedal, da je zažgal zato, da bi imel za prizore v svojih romanih dovolj gradiva. Pri požarih je dobivaj tudi nove ideje, saj so se odigravali dramatični prizori in tako ga je vedno bolj veselilo zažigati Mož je izjavil, da ima na vesti nad 300 požarov, kar bo pa najbrž močno pretirano. Sodni izvedenci bodo morali sedaj na poziv policije dognati, ali gre pri Petersenu za takozvano piromanijo ali pa je požigalec odgovoren za svoja dejanja. Cuiejo se tudi glasovi, da je hotel Petersen s požigi samo opozoriti javnost, da bi sroje romane dobro razpečal. Sta. ri pisatelji so si prizadevali razpihati ogenj v srcih čitateljev, moderni pa potrebujejo nravi ogenj. samo da ta včasih -pogoltne tudi njihova dela, kakor je bilo pred dvema letoma v Nemčiji.
400 milijonov je podedoval. Siromašnemu sprevodniku berlinske cestne žeieznice se je nepričakovano nasmehnila sreča. Njegovega imena berlinski listi nočejo izdati, ker bi sicer moža preveč nadlegovali s prošnjami. Iz Amerike je namreč prišla vest, da je podedoval v našem denarju nad 400,000.000. Tu pa ne gre za mili. jonsko dedščino po daljnem sorodniku, ki se mora razdeliti med vse zakonite dediče, raztresene po svetu, temveč za določeno dedščino po stricu, umrlem v Ameriki. Stric srečnega dediča se je izselil leta 1880, kot 18-letni fant v Ameriko, kjer je na Aljaski v potu svojega obraza kot zlatokop polagal temelje svojega bogastva. Izseljenec ni bil v neposrednih stikih s svojo rodbino, pač se je pa zanimal za njeno usodo in vedel je, da je dobil 8 let po njegovem odhodu njegov brat sinčka, sedanjega sprevodnika berlinske cestne železnice. In pred svojo smrtjo je zapustil nečaku, ki je star že 46 let, vse svoje ogromno premoženje. Srečni dedič je sprejel vest o ogromni dedščini mirno in izjavil, da ostane v službi cestne železnice, dokler ne dobi iz Amerike milijonov. Potem bo dal službi slovo in si kupil posestvo v rojstnem kraju.
. Najmanjši motor na svetu. Najmanjši mo.
tor na svetu je izdelal študent moskovskega zavoda za izvenželezne kovine Jurij Jureniv. Moral se je pošteno truditi, da je spravil skupaj to igračko. Njegov motor ni večii od mesarske muhe, tehta pa samo 37 stotink grama. Navzlic temu je pa motor sestavljen iz 31 delcev, goni ga lahko štirivoltna baterijica žepne svetilke, lahko se pa zveže preko transformatorja tudi z električnim omrežjem. Vodilni delci so iz medi, izolačni delci pa iz ebonita. žica iz katere je navita, meri v premeru' samo pet stotink milimetra. Graditelj je nazval svojo igračko motor z dvema mušjima silama.
S kolero zastrupljeni kunci ukradeni. Na
pečujski kliniki so opazili, da je izginilo iz kletke 12 poizkusnih kuncev, ki so bili cepljeni z bacili kolere in drugimi škodljivimi bakterijami. Preiskali so vse poslopje, vendar pa kuncev niso na«i. Domnevajo, da so 0111 ukradeni, ker je bila ključavnica na kletki potrta.
KAKO DELAMO DOBER KIS?
Za kis služi ali sadni mošt ali sadne tro* pine. Sadni mošt mora najpieje zavreti in se njegov sladkor spremeniti v alkohol, nato ga postavimo v toplo shrambo v odpra posodi. Okisanje pospešimo, če postavimo vanj »jesihov klobuk« kakega dobrega kisa, ki ga sestavljajo glivice, katere razkrajajo alkohol v ocetno kislino. Iz sadnih tropin delamo jesih takole: sveže tropine zdrobimo v primerno kad ter dolijemo na 100 kg tropin 30 do 40 litrov vode Kad pokrijemo s pokrovom. Brozgo premešamo vsak dan, po možnosti odtočimo mošt od spodaj in ga zli-jemo po tropinah. Čez dva dni jo odtisnemo, napolnimo sod za kis in ga postavimo na to« pel prostor, kjer začne kipeti. Kipenje in kisanie traja do 8 tednov. Nekaj litrov sadnega kisa kipenie pospeši. Nato pretočimo kis v steklenice in jih shranimo nn blodnem prostoru.
Nesporazum fia/.ia pokaže znancu fotografijo, ki jo predstavlja kot otroka, v materinem naročju. »Vidite, tako sem izgledala pred 18 leta!«
— »No, in kdo pa je ta otrok na vaSem na-ročju?«
'STERMECKI DUMPING?
Zahtevajte brezplačni cenovnik
Chrom anker ura.slična moderco gravirana O n 36.-
Ista ura boliša O n 60 -
Ista ura
tenka Din 95.-
2 do 5 let garancije.
Ista ura bolj tenka, tetoča na 8 kam. ; let garancije Din 160 —
Anton Kiffman
Maribor, 143
Specijalist za boljše ure.
Budilka z enim zvoncem	Din 45.—
Ista budilka prizna, 51et garancije Di.i 60.—
Ista budilka z dvema zvoncema prima, 5 let garancije Din 76.—
Kdor oglašuje,
ta napreduje!
3484 m sukiia 140 cm v 20 barvali in (lesenih za damske plašče	||0	- Dfll
407£ m nioderno-končastega barhenta, 30 raznih desenov in barv	_ D111
PRIDITE HITRO, DOKLER DE IZBIRA!
NI VŽIVAL ZAUPANJA Peter: »Zakaj si pa spodil hlapca? Ali ni užival tvojega zaupanja?«. Jože: »Mhm — samo moje vino je užival!«
POZOR MIZARJI Napredni mizar uporablja samo patentirano posteljno tračnico (Bettschiene) »Kapo«. — Prihrani si delo in čas. Brez zadolbenja. Dobiva se v trgovinah z železniino: Schneider & Verovšek, Stupica, Breznik, Erjavec, Zalta & Co., vsi v Ljubljani; Rok Arhar v Št. Vidu; Omerza v Kranju; D. Rakusch v Celju in Andraschitz, Lotz v Mariboru.	193
VLOZNE KNJIŽICE Združ. gosp. banke in podeželskih posojilnic kupimo po dnevnem tečaju Ponudbe pod : »Takoj denar« na upravo DOMOVINE.
HUBERTUS PLAŠČE nepremočljive, otroške 165 Din, za odrasle 250 Din, v vseh barvah pri A. Presker=ju, Sv. Petra c.	31*6
NOROST ! Samo Din 49-50
St.62.3U0. Aoker-ura pravi Švicar, etroj Dobra kvaliteta, lep k r o m I r a n okrov 3 pUmeoe gur&ocijc
Oin 49*30
31. «2.301 Isto t osveUjenlmi .ta&aicl Is Številčnico.
(Rad um)
Din S9 59
Zahtevajte cenik, ki ga vam poSlje ia-hipuJ in poštnine oroeto.
LJUBLJANA 6
Lastna protoko-lirnna tovarna ur v Švici
KURI A OČESA
v 3 minutah
Odstranite jih naslednji dan
Ako Vas kurja očesa tako peko ia bole, da ste že napol blazni od muk, tedaj pomočite vnete in bolne noge "v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella, da ja dobila videz mleka. Kakšno olajšanje v najkrajšem času! Sproščeni kisik raznosi zdravilne soli v globoke znojnice ter oblažuje in ozdravlja kožo in kožno tkivo. Bolečine prenehajo, obtok krvi pa se uredi, da se popolnoma dobro počutite. Kurja očesa se omehčajo do korenin, da jih lahko odstranite že naslednji dan. Trda koža in otekline popolnoma izginejo. Lahko nosite čevlje manjše za celo številko. Saltrat Rodell je naprodaj po neznatni ceni v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
MALI OGLASI
1.000 DIN
plačam, kdor me seznani z vdovo brez otrok, zdravo, 48—58 let starosti, kmetskega stanu z primernim premoženjem v svoho takojšnje že-nitve. Posredovanja nf> zahtevam, samo z njo seznaniti. Sem vdovec dobro sitniran posestnik, vsestransko izobražen blagega značaja. Izčrpne dopise na upravo «Domovine» pod «1000.»
Posestvo v najem se išče. Manjše za večletno dobo. Ponudbe iz Gornje Savinske doline poslati na upravo lista pod: Posestvo.
Vsak napreden kmetovalec mora vedeti, da je
FOSFATNA ŽLINDRA
najcenejše fosforno gnojilo.
Gnojenje brez fosforja nima pravega uspeha, ker je fosforna kislina poleg kalija in dušika najvažnejše hranivo za vse rastline. Naši domači zemlji od narave primanjkuje fosforja, zato ga moramo zemlji dodajati v obliki fosfornih gnojil. Kot napredni in štedljivi kmeto. valci bomo naši po fosforju gladni zemlji dajali najcenejše fosforno gnojilo in sicer
fosfatno žlindro,
ki jo proizvaja iz domačih sirovin
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D- D. in njena podružnica CELJE.
Vedno v zalogi pri kmetijskih zadrugah in vseh večjih trgovcih.