yraumgp Am rawnnrrip xntim ppmt two, way authorized by to MajTeSji ilovenakl dnevxdS ▼ Združenih državah. Velja sa v* leto.. |6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 OT na AT THX POCT omam OT mw YOKE, h. T. OriUg g tSi PresH. A. B. Bnrie«m. F. M. GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the TJnlftd State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. IV 75,000 Headers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21t 1903, at the Post Office at New York, N. 7., nndeg the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: 4687 CORTLANOT. NO. 224. — ŠTEV. 224. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 24, 1921. — SOBOTA, 24. SEPTEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. DAU6HERTY BO POZVAL KU KLUX KLAN VODITELJE W. SIMONS PRAVI, DA JE PRIPRAVLJEN NASTOPITI PRED GENERALNIM PRAVDNIKOM. —NAPAD NA KU KLUX KLAN V SENATU. — SIMONS JE PRIPRALJEN ITI V WASHINGTON Washington, D. ('.. 2:*. sept. —(dražbi, s katerimi je naša de-Visoki uradniki Ku Klux Klana I žela prenapolnjena, kakega zlo-bodo mogoče poxvani v Wash- čina. hočem zadrževati svojo sod-ington. kjer jih boee /aslisati ho, a potem hočem nastopiti/* j istii'-ni department. V tem srni- Atlanta, (ia., sept. — W. J. mu se je izrazil včeraj "eueralni Simons, "eesarski čarovnik"* in pravdnik Iiauifliertv . načelnik Ku K!ux Klana je izja- William -I. Burns, načelnik pre- ril danes, da je ob vsakem času iskovalnega urada justičiiega de- pripravljen iti v Washington, da pa rt men t a. je dobil soglasno z odgovarja justičneinu departnien-Daugherty-jein navodila. naj tu na vprašanja glede njegove poveri svojim augeiitoiu preiska- orgranizacije. \o glede organiziranja te tajne - — družbe v ra/ličnih delih dežele, j \ V zvezi z možnim nastopom voditeljev Klana v VT^shiugtonu je generalni pravdnik rekel, tla ima justični department polnomoč pozvati na odguvor kateregakoli in da je bila vedno politika depart- j --- BMttta raapravljati o vprašanju Včeraj se je pričelo uvodno zašli- NOV! RAZVOJI V ARBUCKLOV! ZADEVI >» prizadetimi osebami tekom preiskave. Kekel jeT da st* bodo vršila eventualna kriminalna jm»-sf upanja na letnelju postav posameznih držav, razven če bi prišlo do kršenja zveznih postav, potom zlorabe pošte. itnje. — Kos leda igra sedaj ve li*o ulogo. IRCI SO ŽE SITI BOJEV POROČEVALEC V JUŽNO-ZAP ADNI IRSKI TRAVI. DA S3 IR-CI V SPLOŠNEM DRŽE PREMI P JA IN DA BI HO VI BO Ji GPU STOŠILi DEŽELO. , Poroča Harold Spender. San Francisco, ' al. 22. sept. —• i i rez ozira na priče, sod n i ji" k e »i rudnike in poročevalce. smejo i<- . _ ž*-nske prisostvovati uvodnemu Kekel je, da ne-potrebuje na.sa ...... .. , . . ,u . j zaslišanju, ki se ie pričelo dan< s dežela niknkih vigilančnih organi zaeij in da ne pouvbuje vlada nikakih samozvanih organizacij, ki bi definirale iu s silo izvedle postave /a ameriške državljane, .lustični department ima nalogo izvesti zvezne postave, državne oblasti pa morajo izvesti postave pOMainenih držav. Ku Klux Klan organizacija in verska nesirpnost sta bila predmeta debete v senat'i. ko s«- je luzpravljalo o pivski predlogi. Senator Watson iz Georgije je trdil, da se verske prostosti ni zagotovilo v Združenih državah pod čarterjem, danim lordu Baltimore in senator Stanley iz Keii-tinky-ja je trdil, "da je bil le en prostor v celem eiviliziranem svetu. kjer je lahko človek molil k svojemu Bogu ter sledil d i k tatom svoje vesti in da se je zgodilo to \ provinci katoliškega plemenita* ša. lorda Baltimore." — Jaz sem tukaj .da -»e borim proti nestrpnosti. če brusi svoj nož ter prižiga svojo plamen i* o v kakem Ku Klux taborišču v (Jeorgiji ali ee zavzame v zaptduem Ohio obliko teh nesrečnih splošnih va-rantov, je dostavil sen. Stanley, ki je imel pri tem v mislih Antisalonsko liga, ki ima svoj glavni stan v Westerville. Ohio. — Jaz se bom lotil tega K« Klux vprašanja, kakorhitro bo prišlo na površje, — je rekel senator Watson. — Dokler se ne dokaže tej ali kaki drugi tajni pred sodnikom Lazarus v zaderi lfoseoe Arbuekle. katerega se doi-7- umora lepe igralke, Virsrinije Hap|M*. Ta od:edba je bila objavljena z motivacijo, da je »odiš*— sodnika Lazarus žensko sodišče. Okrajni jM-avdnik Brady bo si ušal danes dokazati, da jo Ar-bin-kfe napadel v svojem stanova-!■ ju v hotelu St. Francis igralko Rappe ter povzročil pri tem poškodbe. ki so uuel • par dni pozneje ca potded^co smrt deklice. Brady je ainenja, da bo trajal«) moduo zaslišmje tri dni. J« ot priče s i povabljeni; 1)r. Shelby Stranje, ki jo v u-rftdni lastnosti izvršil raztelesiti je zamrle Virjjinije Rappe; D»\ Ophuls. ki je že pr-je, v rimžbi dr. Rumwella. izvrsd delno raztelešen j? zan^rle; Mr. Del ni or, t. ki je prva dvignila obtožbo radi ninora in lri je bila prijateljica zamrle deklice; Miss Blak? in Prevost, ki sta i- l' n;tvzoči n;i prireditvi Arbuck-la ki se je končala na tako tr; gičen način: Miss Grace Ha Is ton. ki je bila strežnica Miss Rappel. dokler n» slednja umrla. Okrajni pravdnik Brady je nadalje i*javil, da preti Lowell Sher-manu, nadaljni priči v zadevi Ar-bi.ekla, katero se išče, težka ob-d« lžha od strani velike porote, čc Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m patom naM> bank* izvrfejej« pm ritki reni. zanraljho in hitro. Vferaj «o bile naše rrne sledefe: Jugoslavija: Rax pošilja aa zadnje pošte in izplatuje MKr. poštni čekovni urad" in "Jadraš: flka banka" v ljub Nuni. 300 kron 400 kron 500 kron KaipoiUljm Trni«. . $1.66 1,000 kron____$ 5.20 .. $250 5,000 kron ____ $25.00 ... $2.76 10,000 kron____$50.00 Italija in zasedeno ozemlje: po^te in izplačuje "Jadranska banka" 50 lir 100. lir 300 Ur 500'lir 1,000 lir $ 2.80 % 5.10 $14.70 Nemška Avstrija: zadaje pašte in izplačuje $23.00 $46.00 "Adriatiarbe Bank" na Raipdbilja Dunaja. 1,000 ntm.-avitr, kron $ 1.60 10,000 nem.-avstr. kron $13.00 6,000 nem.-avstr. kron $ 6.50 50,000 nem.-avstr. kron $60.00 Vredno«* denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovana; iz teta razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Ml račanaam po ceni ioteza dne kot nam poslani denar dospe v roke. Koi generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podruž-afte Imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje., ki bodo velike koristi sa one, ki ae ie ali se bodo posluževali naše banke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, all pa Vsek Bank Draft. r&ANK 8AX8E& STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York *A*ewtt—mantl NENAVADEN AVTOMOBIL. Pred kratkim se je pojavil v Londonu cenavaden avtomobil, kot g;- vidite na sliid. Iznašel ga Je neki Francor. Motor ni zvezan s kokL-jem, pač pa s propeler je u, ki jf gosto zamrežen. Avtomobil w zi lahko z izvanredno veliko nagli co. tukaj, se neprestano seli.ju lj t-«..je. Vsepovsod je videti obvezane glave ter -oke v pentljah. X , bližini je bila cisto rar- 8c ne iio p^stovoljno zglasil pri (..krajnem pmvdniku v San r'ra» • <-iseo. Brady trdi roii njenin dve obtožbi. Los Angeles, t'al.. s-ot. — Senzaeijonal.-n nov moment j1 p»*isel po*nc» .-eeraj zveeer. ko .»•• hd Al Semra«dier, impresario za-mrle K.-.ppe. pred veliko poroto za Los Angelt s okraj. ]»od prise-1 go izjavil, d;t mu .j«* Arbuekie na dan po oboi'nju Miss Rappe. r*-- ! J.eJ, , da se naaajajo pod razvali- irami. I Oppan so bile e« le drnžine jvpolnoma uničene. Nekak-- ti« ito trupel so že pokopali na mesenem pokopalis. u. liolniee v -ann- toeega mesta Op*>au. ^lesto < , , - . , . , . .. nekako stiristo ljudi je bilo p -i imelo U-mJO preoivaieev m veeira - , , . ... ... i ^ . . , , . . kopanih vsle«t eksplozije t :di t»- .... tt ■ i - - , . moz, ki so bih zaposlejni v lremic-;, . ratty je baje izjavil, da je , .. h «j. i -; i i, . , , . - .. i ii napravah, je ubita ali poskr- .. - „ ... . , položil kos leau na telo M is Kap i , 1 „ ....... \ ee francoskih vojakov »e bt- i. • , , - . . dovana. rrari.oski voiaki oisti^.i , , . }■<. ko je tul -a in z njo v s uu ter, , - - !o ubitih in se vee ie st*vilo ran ie- - . i 4 . . ' razvaline tet* pobirajo mrtve in .. , . . je izpi va srna' ral to gotovo zi i* „ . . n?h. kr» je siIj. eksplozije poru.u- poškodovane m pri tem sc nudi ... ... . •: -ten uovtip. 1 i la francoske v »jasnice v Eis-nlie.- -c«_0. , < i o.> , oeesu pcuTu*« kot na Kako veliko I , - , , , . . , ban Jjraiicisco, ( al.. sej»t. —: 1 mu. Neki vlak, ki je ravnokar za Pri uvodnem zaslišanju "lede do-j l,T„°* . . pustil postajo, je sila eksplozije go«lkov na uri red it v i AHinekl.nl Enajststo mitvih m 4000 pošt- na ])rireditvi Arbuekla,) ...........................^ i'"^- vi«rla tekom katere je dobila Vii-^inija dovanih. se gbsi v zadnji oee.ii n--Iiappe smrtonosne poškodbe, bo- S(* .i'" prijKdila v *red? do prišle dane^ na vrsto nadaljne nesreča je ixivzroeila vee smrr-priee. Na temelju tega zaslišanja i»-h slueajev v Mannheim okra-bodo določili, če naj igralca ob- ju. kot pa cela šitiri dolgf-. lefn t(j/.ijo umora. Priče, ki .so bile zaslišane vče-[ raj so izjavile, da so našle pod-' piutbe na telesu Miss Kappe in cva zdravnika sta* izpovedala, daj nastopila »mM raditega, ker! feo bili notranji organi telesa po- L škodovaui s pomočjo zunanje sileJ v ah pnja,HjeV Pri zaslišanju je bila navzoča tudi Arbucklova žena. ki je sede-1 tiujicl. 1.. ____________________ _ .. i Iv 1-i \ ojne. Opustošenje krog Oppaua .it slično opustošenju kro_- V,t-duna ali v Flandriji, neposredno j o ziiključku boje\". Na stotine l.-udi koplje m si valinami ter :sče trupla so*"jdi::-Dosed m j so spravili na dan le manj kot tisoč tra nice, ref Ovines'a skozi lesene barake, kjer so bdi irastanjeni francoski vojaki. General D-'goute je oseb:»o o»l 1 .-koval nekeura marokansk v > ji.ka, ki je rešil enajst ranjenih iz razvalin ter dobil pri tem hude I oškodbe na rokah in \ ata la polega obtoženca ie.v pozorno poslušala pričevanja. Predvsem so zaslišali dr. Shel- Iz velike, velikanskemu dimnika podobne Juknp, kje so stale prej naprave Badisehe Anilin by tS t ran ga in Viljema Ophulsa.VVerke, je še vedno čnti st .kanie ki sta mrtvo deklieo raztelesila, in kričanje poškodovanih, in frai-Oba sta soglasšala v tVm. da je' coski vojaki so neumorno zapo-Jsmrt Miss Kappe povzročilo vnet ! pri skanj Upreživelih. |je trebušne mrene, ki se je po- (Jotova gtvjr je da ne lr> nik javilo j,o nomrnjih po.k„dbali. yn;,n(i ljndi jt. našK ki so bile šiloma prizadete. Nadaljua priča je bila MLss Ilalston. strežnica v sanatoriju. ki se je mudila pri bolniški postelji Miss Kappe prav do trenutka njene smrti. Tudi ona je pričala, da je opazila na telesu Miss Kappe podplutbe. čar znano, k oliko ljudi je tnm svoj grob. Vse poškodovane .a še vedno ž.-veče živali, ki so se plazile med razvalinami, so vojaki posirelili. da napravijo kon.-c njih Indeci-nam. Člani požarne brambe in po I možni delavci morajo še vedno Los Angeles, Oal., sept. — nositi plinska :nasT:e, kajti ozrač-Edinole Arbuekle sam ima ključ je je še vedno polno strupenih do kleti svojega stanovanja v plinov. tukajšnjem mestu, — je rekla i Celo zemlje se nahaja pq l kon-Miss Fitzgerald, njegrova h ima. j trolo 32. armadnega zbora f--anco-ko je bila zaslišana pred držav-; armade nun pravilnikom. Kekla je, da vc; tt» i * - ., • t,j .. , .. , , . . , , ^ , , ' " Francoski m nemški Rdc -i k^-iz dobro, da je klet dobro zalozena i i ■ . . 1M , , 0 , - . , sodelujeta in velik nemški l.oln- fi pijaeo. da pa ui Arbuekle ni- komur dovolil dostopa vanjo. On&lSkl Vlak Je ?'lvedel na m<'' tudi ne ve. če je vzel Arlmckle;fe1a Vellke zalogeozdravniški! p.-seboj kako pijačo, ko je odpoto-j trebS*m- NeQlžki uradniki so se val v San Francisco, Izjavila je,j hvalili generalu Pegoui+e za da je ona plačevala stroške go-, u-pešen naein. kako je francoska spodilijstva, da pa ni videla no- armada prihitela na pomoč, benega računa glede kupljene Francoski visoki komisar z.i Popi jače. i rusko, N. Tirarde in ves njegov — srsb je prevzel nadzorstv,» natl HARDING KOT PROSTOZIDAR | ])omožnim delom. Člani njegovega --■ ŠTaba so bili poslani v vsa soseu- Washington, D. v.'., 23. se^t. - | T.ja mesta, da pridobe obbir^i in Predsednik Harding bo d r..A Kj.' r.&rod za pomožni načrt, pri kat« -stopnjo "najvišjega sveti- ~;koi -J rem bodo sodelovale tudi d-lr.vske sirih prostozidarjev'*. To j« r^ci unije. ravnokar sklenil. j h Frenkeatala, stili m'I je cr\ MAROKANCI NADALJUJEJO Z NAPADI. Melilla, ^laroko 22. sept. — C7 streljevanje Melile od :>trani Marokaneev "re naprej. Oblasti so bile prisiljene izpraznili Booker bolnica ter premestili bo]-nike v druge poslopja. Zadet jc l i' tudi artilerijski glavni r:an in več izstrelkov je padlo na Plaza Espana in v ?Ternandez park. Te-sorilla okraj in Real Treana, pred-n.estje na južni strani MelL'le, je > elo trpelo vsled sovražnega ognja. Veliko število izstrelkov je padlo tudi v morje, v smeri proti bojni ladji Alfonzo XVII. Važnim pa se smatra usp^h Spancev pri Nadorju. katerega so v soboto zasedbe španske čete, kajti s tem je bila otvorjer.u po4. preko planjav' proti Zel u aru. &MRT SIR ERNEST CASSKLL\ London, Anglija, 23. sent. — tUbio znani finančnik in člov»-ko'jub, Sir Ernest Cassel, ji? umr' tul a; v starosti sedemdesetih let lžodil se je v Kolinu na Nemškem ter prišel v -tarosti šestnajstih let v Anglijo. Sv^j plemiški naslov je dobil od Edvarda V'i , ko-jepa finančni svetovalec je bil. TURKI ZASLEDUJEJO GRKE Angora, lajala Azija, 23. sept. V nekem turškem uradnen. sporočilu, ki je bilo izdano včeraj zvečer, se glasi, da Turki na zapadel strani Sahari a reke še ved-n> zasledujejo Grke. Limerick, Irsua, 23. septembra. Potoval sem dan« s 140 milj i/. Ilublina direktno preko Irsl: ' ter ravnokar dospel v Limerick". V«>-;:il' smo se skozi veliki centralni okraj Tipperarv. T• t.i 1 sem se potovanja. da ocenim sedanji pje-žaj Irske pod premirjem ter presodim učinke vojevanja na duha In eneržijo irskega naroda. Potovanje je bilo izvanredno težavno. Velik i stavka je onemogočila vožnjo ro železnici in ce-«te so še vedno razorane od 7akopo v, ki so delovna šele na polovice zasuti. Vsled teka je treba voziti z največjo previdnostjo. O-krajne oblasti !so prenehale s popravljanjem in v--!ed te*ra prid«* elovek le s težavo naprej. Velika paraliza :n opustošenje ležita na sredini Trske To ■j? paraliza duha. Poljedelstvo je še vtdno živahno i'i si*e5avali smo velike črede goveje ž;vine, katero s3 je pnalo na tr«? v Dublinu. a ljudje so izgledali mrsavi. slabo prehranjeni in zelo pobiti vsled teh roljrih stavk. Nekdanja živahnost in veselost je pop/dnom.i zapustila irskega kmeta. Sumieenje čepi nad leže lo kot mogočen oblak, ki obeta točo in vihar. Olovek vidi preplašene obraze p-i vseh vratih, kadar pride mimo. Vsi ljudje s«' dr/e premirja, a neprestano je čuti pritožne. V Thurles so se naprimer ljudje pritožili. da nosi policija orožje, čeprav je to na temelju premirja, prepovedano. V Dublinu pa sem «~r.l številne pr«t )žbe radi kršenja premirja od strani Sinn Feineev. V tr.krt vHifem ozemlju mi>ra j.j iti sempatani do kakega kršenja dogovora, i v splošneiu pre ^ laduje premirje. T.» je malo manj kot čudež, a strah zadrž-ijr in preprečuje vsi akcije. Javne o blasti so se kregale z Dublin Castle Canglefwimi oblastmi) radi plačila odškodnine za poškodbe lastnine in raditega tudi nise totele popravljati cest in družil; javnih naprav. Posledica tega je da primankuje stanovanj. Poleg zanemarjenja cest se zanemarja tudi sanitarno .službo. Mesta se vmazana ter pclna odpadkov tudi šole so prf-v tako slabe kot yo vedno bile, a krajevne oblasti nimajo tnkake kontrole nad šolami na Irskem. V Thurles sem obiskal nadškofa, zelo markantn ?ga in prosti t-I jenega prelata. Stavil sem run več vprašanj glede pol'.zaja in stanja v njegovi nadškof i ji., ki za»*?em:i zelo veliko ozemlje in kjer je b:i narod zelo demoraliziran vsled guerilla-vojevanja Hiše v Tiiurle^ otr.»bno ie razpravljati o ten vprašanjil-, kajti igrala bodo veliko ul pri stvorjenju javnejra inner;,a t -.• icogoče celo ofl!< eila vprašanje, vojne ali miru. sem se nahajal v Dublinr sem videl številne vojake ter ne morem v besedah pretirati t-pko-sti, ki prevladuje med njiri«. '1 » je trpkost in ogorčenost, k" ogro .'.a bodoei ;«>t« 1; t-kom razprave mlati nikdar ni-i i glede na jma n js.» st\ari. T;< 'c-jc pospešila izbruh n-volue".-a v splošnem j' najti u»ed »•*-ivkim narmbun v tem delu svela i prepričanje, da d iiira irsf<-. republikansko gibanje izza časa el -sckucij pt» neuspešnem upor i i -!"ta 191G. Ob celi poti smo vič;eli podrti ]»• jjodnijskih poslopij tvornic i i li:š. k* so nekoe predstavljale n»»Iieij-i f ke kasarne. Nato pa smo videli t''di trtlnjaviee. zavarovane z vrečami. polnimi r>'*sVa in v tel; trdnjavicah živi policija se«laj Potovanje po š«'T!:> kol pi južna Trslra. a ekstremisti rr-obeh straneh naj zapoi»in:5o, da bo Trska mogoče skoro prav tr I o opustošena kot severna Francij i bo iznovi izbruhnila vo:na v južni Irski. hitri avtomobil: Indianapolis, Ind.. 2*2. sept. --V zabavo lelegatov Aie riške drufbe za izdelovanje jekla se ••» vprizoril» na Spe. d\v«;y a-tom-v t.ilsko dirko, pri kateri je »! se«r : Howard AVd -ox povprei'-no tiagli-co 07 in pol milje na uro. Ostali vdelezt ?ici ilirke so dosegli nekoliko n.rinjso naglico. Pa najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani potne liste sama tedaj, ako prinesejo a seboj kako listino iz »tarega kraja, da je rarvidno, oa kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in doanovnica. Navadna pismo ne zadostuj« ve3. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu ane občine, v katero je prta to j en, po do-movnico, potem bo šele mogel da-biti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v Ne«r York v namenu, da bi potoval v stari krp j, ako nima kaka gori omenjene Hal'ino. Frank Saksar State Bank; 81 OwtlMdl m^Uffir York, N. Y. t.___________ _ (A4r«tlNBinl) O LAS NARODA, 24. SEPT. 1921 "GLAS NARODA" SLOVENIAN DAILY -i--JL. mm« w»w< and Published by _____ t. * BLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 1« corporation^ V MAN K 8AKSER, P rt« I do nt LOUIS BENEDlK, Tr«»»urw Plač« of duilnoM of tho Corporation and Addrcaaoa af Abova Offlclara: K Cortlandt Straat, Borough of Manhattan, New York City, N, Y. "Gia* Naroda** Uhaja vaakl dan Uvzcmil nedelj In praznikov. Za celo leto velja llat sa Ameriko Za New York za celo lato 17.00 In Cin»do 96.00 za pol leta 13.50 Za pol lete *3.00Za Inozemstvo za celo leto t7.00 Za Četrt leta $1^0 za pol leta t3.fiO O L A 8 NARODA (Voice cf the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Subscription yearly Kilt Advertisements on Agreement. T t>opM bres podpisa la oaab^cstl se ne prlobftujejo. Denar na) se bla#o*oU pu-U]ad po llour Order. Prt orreneaM kn]t narotnUtor yroatmo. da so naif tudl prejicjo btvallAfe naznani. da hitreje najdemo naslovnika Iz Slovenije. Spominu Podlimbarskega. [drugo pa so nabrali zup'jani med Kmalu poteče četrto leto, odkar > seboj. Zvonovom so kumovali go-je leg«1! v grob mož nvučenik naše^P3 Lušinova in poslanec in župan narodne ideje, pisatelj Fran Ma- Nemanič ter županja Bajukova in selj-Podlimbarski. V tuji zemlji, Anton Slane. Pri tej priliki je v Pulkavi na Nižjem Avstrijskem i,!llel prior P. Učak lep in v srce počivajo njegovi zemeljsifi ostan- !■#gajoč govor. Iz metliške postaje ki. a narod slovenski, za katerega Is0 zvonove prepeljali lepo okraje tako vroče bilo njegovo izniu- 5<*ni vozovi poslanca in župana Xe eno srce do zadnjega utripa, se '!*aniča. katere je spuemljalo 17 GLAS NARODA Cortlandt Strset, Borough of Manhattan, Nsw York, N. Y. Teleohone: CoKlandt 2876 KAJ PA RUSIJA? V kratkem so bo vršila v Washingtonu važna k on t'ereiica, katere uspehi pa ne bodo posebno važni. To bo konferenca glede razoroževanja. Sestali se bodo zastopniki obloženih narodov, izpregovorili nekaj fraz ter se potem, ko bodo pustili v Washington*! lepe svote denarja, vrnili lepo domov. Cela stvar bo podobna sestanku oficirjev, ki za liip odlože sabljo, malo pozabavljajo na vojaški stan, ko pa zapoje zvonec, jo zopet opašejo ter se vrnejo na svoje mesto. Jugoslavija menda ne bo zastopana. To pa zato, ker si belgrajska klika ne more predstavljati države brez orožja in zato ne, ker so jugoslovanske krone precej globoko padle v očeh ameriškega dolarja. Taka delegacija pa stane denar. S svoto, ki bi jo potrošila vlada za prazen ni«*, se že da nabaviti precej lepih novih kauon ^ * «\ t * • 9 ^ Husijo so zadeli silni križi in .silne težave. Toda vlada se drži. Vlada se drži — let je že tega. Nekaj dobrega mora biti vaeeno v tem "prokletem**, ** brez verskem'\ "morilnem", "nasilnem" bolj še vitkem sistemu. < "e bi bile vse slabo in vse zanič bi že zdavnaj propal. < 'e ni drugega, je vera v boljšo bodočnost, neomajno zaupanje v popoleu preporod dosedanjega življenja. To krizo je krasno opisal ruski pisatelj Maksim zahljamo Slovenci svoje zaslužne može Tako je ostal med dru-jruni tudi naš Podlimbarski pozabljen. V njegovi rojstni občini Krasnja se je sestavil odbor, ki jc S/ilenil. da mu v hvaležen spomin vzida in odkrije spominsko plftščo v njegovi rojstni hiši v Spodnjih Lokah. Komu izmed zavednih Slovencev ni znan Podlimbarski, mož, ki je našo slovensko književnost bogatil z mnogimi proizvodi duševnega dela. a si je s knjigo "Gospod in Fran jo" nakopal pregnanstvo iz domovine in svojo prezgodnjo pmrt ? Slavnostno odkritje spominske plošče je bilo 2S. avgusta. Prememba posesti v Ljubljani. llišo g. Krepelka (prej Mei-sotz) na Mestnem trgu štev. 13 z zlatarsko trgovino, delavnico in vinotočem je kupila gospa Josipi-na Šelovin-Čuden. Prejšnji lastnik z družino se preseli v Nemško Avstrijo. S tem je prešlo podjetje v slovenske roke. Zanemarjene toplice. Iz Laškega 'poročajo: Naše toplice so še vedno zanemarjene in zapuščene. Lansko leto je kupila toplice neka zagrebška družba za .-lavnost se je izvršila v najlepšem redu. — Drugi dan. v nedeljo, je bilo običajno trifarsko žegtnanje Ljudstva je bilo zelo mnogo oc vseh strani. Ta da.ii je bilo po iz vršenih pohožnostih v cerkvah žrtvovano telesnim potrebam janeev, pečenih na ražnju; nered liosti in pijančevanja ni bilo. Šentjernejčani se pritožujejo. Iz St. Jerneja na Dolenjskem st poroča: Tukajšnji sere en j je bi prav dobro obiskan. Vse obsodb* pa zasluži dejstvo, da se je sejmi šče preložilo na tako nesrečen kra. kjer je le ena ozka pot za dobo* in odhod ter so ljudje in živin« v stalni nevarnosti. Čudimo se kako je moglo orožništvo, in okr glavarstvo kaj takega dopustiti Ljudje, ki so prišli na semenj preklinjajo povzročitelje te ne srečne misli. Sicer pa še par takih semnjev, kot je bil šentjernejski in vsa naša živina bo v inozem* s-tvu. S tem kmetu ne bo prav nit pomagano. mesarji pa bodo n: .spomlad' prodajali meso po pet deset kron kilogram. u: „ - T T"' * ' i .. Suša in kmetijstvo. Novomeška "Sedanjost" piše pol miljona in se zavezala napram Naše ljudstvo je v velikih skrbel vladi, da bo kopališče obratovalo [radi letošnje suše, ki je po mnogi! dalje Družba je glavno poslopje i krajih (tudi v dragih državah) demolirala, potem pa delo vsta-'napravil a mnogo škode. Vendar vila in 11J ^ Si\-ka, pravnika^ Črno ^ih i" pašnikih. Dobro je, da je mašo je daroval v župnl cerltvi ob nabran jen izvoz krme iz države ....."" : njegovih tovarišev. Ponekod so travniki popolnoma spal jen i. Vendar pa je upati, <1< navzočnosti šolske mladine in drugega občin stva njegov nekdanji sošolec no-vomašnik Odilo HajrvŠek, pri katerem je pope val ljubljanski pevec jurist Stanko Benedikt. Po bo jesensko deževje razpokam zemljo dod»nst\a. A ne na podlagi pri,pose- fesor novomeške realne gimna^je' tovalne prav;ce /rJ la. 1 eter Prosen z gospo T. Gaemk, ;.llu abi^ajne pri*tojbine. roieno Krn-ar . . 1 vdova predstojnika zemljiške knjige, v starosti 90 let. Poroke. Novomeški prošt dr. S. Elbert rojeno K«ičar. V Ljubljani se je 3. sept. poročila gdč. P. Mogolič, posestnica v Novem mestu, z graščinskim skrbnikom F. Grobovakom. Blagoslovljenje zvonov. Iz Metlike poročajo: V soboto 27. avg. je metliški prost 'blagoslovil nove bronaste zvonove in lestenec. Za zvonove so naši vrli rojaki v Ameriki zbrali 107,000 K, mož težak! vedni smo. Če mu bo uspelo. Bivši občinski svet se je otresal judov. Treba bi bilo iznebiti se še Nem-eev, Lahov in Madžarov, ki so dosledno sovražni Slovencem. Haidinger »1 je pred nedavnim kupil lepo hišo Celju. S čim? Prav iahko! Če velja pri njem senca guljaša 13 kron, ni čudno, da je Peter Zgaga Zupan ljubljanski — buzi*raaa Pesek jezi se pravi; — 'Kakšen je tresek, «ia slovnice angleške ne po.-.na "e • ii vse napačno spellajo, čvekajo? Dokazov vseh ?.e s:t sem, ves sen* "dizzy", In prav se ^pella "buzi" ue p« "busv". • * * Pater Skaza ni dober člankai. n: dober politik, ni d«»ber ;?rev;i-\:lec. ne satirik, ne humorist, r* Tiiti novičar, niti dosp;snik sicer ,f. pa še prece j dober žurnalist. * * * V Ljubljaui so naoravili velik semenj. Vse firme so razstavi-'e svoje izdelke. Na semenj bobna jo in vabijo. Delavcu, ki pride gledat ro razkošje, je menda ravnotal.o pri ;reu kot je moni, če grem po peti Ave. ter si ogledujem izložbe. • * • Smrt Virgin i je Ilappe je pev-'.ročil kos led;;, katerega ji je, sr /lasno z izjavo prič dal Fatty A*--buckle. Temu je sledilo pečenje mehurja. Led je preradilcalno sreistvo V slučajih najvišjega razburjenja je mrzla voda zadosti dobra. * - * Pozabit; je treba. Marsikaj in temeljito. Pozabiti jp trebz na i nportira 0 pivo. štirinrocentno pivo. pol-procentno pivo. Pozabiti je treba na prostost morja, samoodloč.-vanje narodo*:, v znamenju proviČnosti in člove ranstva", demokracijo, svetov/i mir... Pozabiti je Jreba. da smo imeli 'ekoč kodraste lase: pozabimo na sta»e. lobr1 čast na moč dolarja; na svetovn«) vojuo t da smo. vsi iji\dje od rojstva enaki___ • Poabimo, pozabimo ... * * * Pojdi po cesti in vprašaj šo 1 a reka: — Kaj se učiš v šoli? — Kako je Bog ustvaril človeka — ti bo odvrnil. Vprašaj ga: — Ali maš kakega brata? In če ti bo d vrnit da ga ima "r da hodi v visoko šolo, ga vpra — Kaj se pa on uči ? Odgovor se' bo glasil » — On se uči, kako je človek nastal iz opice. • * * Igralec Arbuckle, ki je jbto-žen, da je umoril krasno igralko Virgin i jo Raoe, je .poljubil pre«' -od iščem svojo taščo. • * • Visoka pesem. Washington, D C., 23. sept. — Danes se je vršila v kongresu v«_-l ka debata o nrotipivski predlog«. Pri tej priliki je prečital senator Stanley "Visoko pesem munšaj , . M h 3 . Natisnjena bo v uradnen Kon-•^resnem Rekordu in se glasi: . My country 'tis of thee. Land of grape juice and tea, Of the I sing. Land where we all have tried To break the law and lie 1 From every mountain side The bootless sp/.ng. My native country, thee. Land of home brewery, Thy brew 1 love, I love thv booze and thrills. And they illicit stills. The moonshine runs in rills, From high above. Sugofilmmttalm Ustanovljena 1. 1S98 2Catnl. ilrittrta InitorDorirar-a L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Predse Jnik: RUDOLF PEKDAN, K. lST>th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS bALANT, Box lUC, Pearl A.e., l^irain, O. Tajuik: JOSEi'H PISBLER, YWy. Mlun. Blagajnik: CEO. L. BBOZiCH, Ely, lllnn. Blagojnik neizplačanih sibrtnin: JOHN MOVEtiN, 5'J4 B. '2nd Ave., W. Dulutli, Mina. Vrhovni tdnniui: Dr. JCS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St, M.S.. Pittsburgh, Pa. NadzorzJ fdbar; MAX KERŽIŠNIK, Box Rock Sprl'ijo* Wjo. MOHOR MLADIC, So. Lawudale Are.. Chkag«, III. F A AN K SKRABEC, 48^2 Waf>biugton St., Denver, «Jel<». Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box -ibO, Ely, MIu*. CRE«i«.>R J. PORENTA, Box 170, BlacA Diamond, Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., RoekdaJe, Juliet, 111. PAULINE KRMENC, 531) — :ird Street, Ijx Salle, 1U. JOSIP STERLE, 404 E Mesa Avenue, I'ueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegau, UL ——-- Jeduotino uradno glasilo: "«ilas Naroda". =---- Vse stvari, tikajoOe se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilJa-tvo naj se iK»šilji.jo na glavnega tajnika. Vse iirito/.t* naj se pošilja na predsednika i*»rotneg&. odbora. Prošnje za sprejem novih članov In bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika Jugoslo»rans!iji Katoliška Jednota se prii>oroča vseui Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postfi 01 ^n te organizacije, naj se zgiaai ta;niku hljiž^ega društva J. S. K. J, Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajulkit. >Tcvo društvo se laliko Wanovl t 8 član' ali član1(-aiul. Jugoslavia irredenta. Shod v Cerknem. i mo rala ]>opolnoma vstaviti delo. Na sboilu \ l'crknem, na kalf-j ^a«;etkom avgusta ««> reške žene rem s<» govorili odve>tnik dr. (Jrun-]demon-.trirale proti neznosnemu 1 ar. poslanec Šč,*k in dnigi. oile'iM,'°žaju i:i poslale italjajiskeinu sprejete resolucije, ki zahtevajo, minislrske-nui predsedniku l»rz<>- da naj vsa podjetja ssj» rej mejo pred vsem domače večanstva najiravi red in .vrne meščanom edini slovenski zdravnik. Prazne cerkve v Istri. Na flan sv. Lovrenca je bil v Sv. l.ovreču Pazenatičkem običajni "blagdan*"Včasih je bila na ta dan cerkev polna je prišlo le j mi- na delo. da se tako opomore ved- njihova pr.iva. Odgovora niso ipri-nn naraščajoči brezpo-selnosti: za- ;('^kale. (menjava denarja, se zavlačuje, za-] N'a R<*ki se govori o novi faši-liteva :-e takojšnja izmenjava vse-J stoiki aferi, v katero je zapleten ga onstran mej»» ležečega narod- i izredni italjanski komisar Foselii-nega kapitala; kmetje naj se or-iui. On je na lep način poizkušal ganizirajo v kmetskih in dela v-' odpraviti fašiste /. Reke in jim iz-skih zvezah. N'a shodil je bilo 300' plačal kakor se govori, po 4(H) do cerkljanskih kmetov. ! 1 «K»0 lir. da bi prostovoljno zapu- • !stili Reko. Fašisti mo vzeli denar, Promoviral je v Rimu lodpotovali v Trst. se tam nekr»li-za doktorja vse tra zdravilstva Fr.j'<0 ('ni zabavali, potem so se zopet Jakončič iz (Jorice Mladi zdrav-1 vrnili na Reko. Prebivalstvo je nik se namerava nastaniti v (;>,. ; aditega vznemirjeno in avtono-riei. kjer je bil dosedaj dr. Bučar »naški list "La Voce del Popolo", ki očanov. letos i Jinnzija. obveščenih krogih se radovednežev, j govori, da so karabinjerji samo Dokler je pastiroval tam dobri,preoblečeni redni vojaki, župnik Janko, je bila cerkev vsa-j ko nedeljo polna, sedaj-pa je vse-! Umrl je lej prazna. Imajo namreč župnika,;slnrti v Gorici Jeraej Brž. ki prezira hrvatsko narodnost m liu., ;upan 7ia otliei. I!n-vat^ki jezik. Domači jezik je bil, vržen iz cerkve in sedaj pašujej Jugoslovenske uradnike v Iairi tam italjanščina. Porešk»»mu ško- l'u Pederzolliju se zdi to vse v re-1 u,r/-lJ° Itnljoui m j,l. odpuščajo. dti in prav. Italjani s«, nn blagdan i^ratkonial° neke^a dnp dahi ,a priredili z mnoirimi fi^roški javni 0X11 naA »"-adnik dekret, da je Javni ples, na katerega pa so za- ^ služ.;e. Zakaj, tega ne man vabili domače fante in dekle-jP"VV,,n V 'l^retu. Pa tudi m tlela. Ttaljani so imeli veliko Idama-P'.? I^^ti. ker vemo že tako. da žo in precejšnjo izpbo. |J,h f> onili krajih, oilkfxler so bili izgnani jugo--slovenski duliovniki in postavljeni na njihova mesta pristni Ita-Ijani ali izrore^ kratkim napisal čla-Razžaljeno ljudstvo obrača opra-:2*ek glede slepega črevesa, ozl-vičeno hrbet krivični cerkvi. To roma vnetja tega dela črev, ki dejstvo je precej razburilo tržaški1 j2 znano pod imenom "appen-škofi^ki urad. in gospolitika v Pri t nor ju v resnici [dejstvu, da moderno življenje pone za oust i svoje sedanje poti, kijvzroča oslabi jen je notranjih or-je tako vrlo pomagala fašistov- ganov. K nerednemu delovanja skim divjakom! (črevesja pa posebno pripomore [življenje v mestih. Vsedtega mora Neznosne razmere na Reki... Promet v biki in mestu Reki je skoro'enak ničli. Proga južne železnice od Reke do Sv. Petra ima samo neznaten osebni promet, še manjši je tovorni promet. Parniki vsak, kdor se hoče izogniti tej bolezni, skrbeti za pametno dieto in za redno delovanje črevesja. Trinerjevo Grenko Vino ie najboljše zdravilo, da ohrani črevesje redno ter želodec v dobrem sta- Tngaro-Croate skoro več ne vozi-j "j"- Ce hočete biti vedno pri do-jo. Xamesto naših parni kov potu-'l,rein zdravju, ga imejte pri ro-jejo sedelo na 5- Trinerjevimi zdravil«, dni v tednu, govori se pa, da bo' _ ^ I'LAS NARQPA, 3*. SEPT. 1921 Garjev Garyjev sistem iii gunmeni v W. Va. Iz lista "The Now Republic (Konec.) Posledice brut'*lne<»a p<>'top.i-i ja delodajalcev na temelju sodnijske razsodbe so bil* takt k-Idi si dokazov* sem dospel do pr* pričanja, da > od lala stran premoga rje v prvi strel. Med razniu.s razlogi za ta zaključek je tudi ta d,** j»- povrnem naravno, da so pre-noparji, prvi streljali. J--zf premogarskih baronov ter er« uradnike te zveze zagotavljali poročevalcem da se ni nikdar v okraju uporabljalo "jrunmenov'' — in to se je zagotavljalo *ekor obravnave proti Hatfield r#di u-buja eedmih "gunmenov". Tekom iste obravnave sem cul zagovornika vpračati eneira i/, med Bald\v;n-Felt%ovili Ijndi, k je srečno prišel iz boja v Ma tevvanu, če ni nadaljna s'opinji detektivov m-tala premoga•■•ev iz \j'ji domov v nekem sosednjem premogarske m kr.*\iu. Xato -.a sen. \ d< 1 kako se je državni pravdn k 'dbeuo in uspešno boril za odlo č it * sodišča, da naj priča ne o-I t"»*«»ri na to vprašanje. liatfield in ostali obtoženi so bili * proščeni pred petimi ali se-si mi meseci. On je prišel iz ob-i ! v i.a ve kot junak za premoga/ js a kot na smrt obsojeni za dc*-h.dajalce in oboro-ene tolovaje. Na \sakem jeziku je viselo vpra š ii.je, «"e bo lo sedaj Baldwir-F« V po vi možje sand storili to, č.' sar porota ni hotela storili, s« m j, ko je H itfield ušel vislicam v. omvnavi, v Kateri je okrajnem?' pravdniku pcmagalo pol ducata zmotnih in brezobzirnih odvetni kov. plačanih od nekoga. Hatfield fam je baje večkrat rekel, da n; n/ffovo življenje vredno dva centa. F tal je p »d obdolžbami v M »-3i« well okraju, v enem izmed neti«/^skih okrajev, kjer uživaj: PfcJdwin-Feltaovi ljudje najširš*; privilegije. Ko je bil v Washing tonu, da priča pred senatnim prn ^kovalnim komitejem, je rekel, — l e t mi je povedal nekdo, katerega smatram za najbolj zaneslji vega moža na tej ali oni strani v Mingo sporih, — da noče iti v UcDowell okraj, da odgovarja n t obdolžit ve, ker ga bodo tara najbrž ubili. Vse kaže, da je prič«« kt val, da bo ubit, a glasilo se da se poslužuje tega izgovora, ker skuša pobegniti. Najbolj važna stvar ob onerj času, nekako sredi poietja. jc bila da ne sme Hatfield umreti iz rok Biildwin-Feltsovih detektivov iu da mora priti vsaka kazen, ki bi ga zadela, iz rok postave t'-r biti . uveljavljena na pravičen naerV Delodajalci so napravili strašno r.apako, ko so poslali Baldwin Feltsove ljudi, da pomečejo pre mogarje iz njih domov, kajti s t -m so spravili na površje ves srd. ki se je zbiral tekom rtevil-nili let proti oboroženim tolovajem. Vali nasilja so se dvigali in pr.dali skozi celo leto. Nobenega upanja ni bilo, da bi bil uvelja i jen trajen mir, ee bi koncem onega leta Bablwin-Feltsovi "jud.r? ne razvneli premogarje tako kot so jih v pričetku leta. Premogarji baroni so imeli izbiro m-d po j ustljivost jo ter se izogni+i cel.-vsaki navideznosti nasilja in.terorizma ali pa med tem, da sprav"-jo premogarje zopet v strašen s^d. Sedaj pa si oglejmo, kako j«3 navzočnost Baldwir.-Felstovih ljudi dovedla do teira, tla so si pre-i-iogarski baroni izbrali zlo alternativo. Ilatfiebl je odšel v Me-F.-owell okraj. Hatfield je bil tam \ morjen pred sod:>ijskim poslopjem. Hatfiel la so ubili Baldwin »Itsovi ljudje. Foročila. ki so prišla iz Welch, glavnega mesca okraja, pravijo, da je Hatfieloa ustrelil Lively, neki plaeane:-P.dtl win-Felt love agenture v Ma-T' wanu in d i se ]e prijelo tud-Pt nce-a, pomožnega šerifa. Pence eden onih privatno plačanih pomožnih šer>fov, o katerih je bilo toliko čuti v zadnjih poročilih k: so prihajala iz West Virginije On je eden izmed dobroziand« 1>11 sovi h ljudi, eden izmed rboro-/♦•nih tolovajev, o katerih pri-I-oveduje razburljive povesti. >T. njoja stvar izjaviti, da ni obramba. katero sta nudila Lively i r-Pence, resnična. Tudi ni moj« stvar izjaviti, da ni priee1 boj^-Hatfield, ki je bil sam v glavnem taboru Baldwin-Feltsovih mož po 1 «r t'hambersa, ki je bil tudi ubit Drznem pa si reči. da ni niti ene-g? premoga r ja v West Vh-giniji. i rijskega ali neunijskega. ki t' r-.' prepričan, da je imel Hatfield piiliko braniti se. Bilo je je le par tednov po smrti Hatfielda, ko so se pričeli pre mogarji iz ynijskih premogarskih polja v Kanawha zbirati v namenu, da odkorakajo v neunijska Logan in Mingo okraja. Ker so bili nekateri med njimi nezaposleni in ker je bdo mogoče tudi na inzpolago malo preveč doma napravljenega žganja, jih je umor Hatfielda vzdramil iz sanj *n oo h-ili so se za energično akcijo. Siu p.-oti oboroženim tolovajem v ne-unijskih poljdi je ra/plarrte! ;n odšli so na pohod Sedaj v'dimo zopet, kako je navzočnost oboroženih tolovajev metala olje v o-g<-n j. Predsednik je poslal generala Randholtza v West Virgiaije z r a vodili, naj pove ljudem, dH se morajo razpršiti. Možje so se po I orili. Ko pa je padla noč, so pri čeli oboroženi tolovaji deloJajal-eev streljati v naselbino Sharpies i.a premogarji so se seveda vrnili napadu. N jih gibanje je zavzelo večji obseg, državljanska vop ra je postala istinitost in zvezi.c čete so vkorakale že tretjič. Ob vsaki priliki so oborožen, tolovaji povzročili zlo. Bili smo navzoči in n.i razpolago premoga rskim baronom v prvin uran boja v Mingo okraju in njih delo je povzročilo tragedijo v Matewa-nu. Navzoči so bili v Mcl-oweli ckraju*in Ha*field je umri v tre Mitku, ko sta bila po zaključeni pivi obravnavi ter preiskavi od strani senata, red in popust1 jlvost bistvene važnosti za zopetno uve-Ijavljenje trajnega miru. Bili so v neunijskem Logan okraju in \as Sharpies je bila preluknjana od krogelj. ko je poslal general Bandholtz domov premogarje ir. Fanawhe. Vedno so bili oborožen: tolovaji na ogroženem mestu, di podpihujejo in zopet podpihuje jo ogenj sovraštva. K posamezni«", dejanjem zatiranja skozi leta, o katerih se pripoveduje na vsakem r(.stnem vogalu in vsakem križ: šču poti v neunijskem okra iu, so dodali izza izbruha do zarasle koren;ke sovraštva, ki proizvaja nasilja. Zapomnite si. kaj smo rekli v pričet ku. Druga intervencija zveznih Če: je bila bolj impozantna kot prva; tretja bolj impozantna kot druga, kajti mesto 500 j:h je na.stopi'c 2100 mož. z zračnimi letali ter plinom. Vlada West Virgin i je (zgodo-\'nsko utemeljeno, vlada premo garskih baronov) pa se bo še na prej sramotno vdeleževala ust valjanja takih položajev, ki zahtevajo zvezno intervencijo, dokler bo le govorila, .a ničesar ukrenna proti sistemu oboroženih t lova-, je v. Večerne šole za inozemce. S potniško pošto. Črta x ameriškega zapada. Iz Rock Creek sem prišel s tako-zvauo potniško po^to v Fort Fet-terman, kjer smo premetiili konje. Od tukaj seni nameraval potovati naprej čez divje gore, daleč proti severu. Kekel sem, taikozvana* nošta svojim spremljevalcem začeti pogovor; upal sem. da mi bodo potem ure hitreje potekle. "Ves, Sir, it is", je odgovoril! moj poleg mene. " Billy je jako dober konj in ima različne last-prvič pozna pot, če se ga preveč ne naganja, in drugič se nikdar ne prežene.*' ' Kako to njenite?*' sem vprašal oveseljen. da sem spravil ]>o- '* Vedite, gosTM>d", je oilgovoril vozAik ter tako glasno zazdehal. da sem sledeče besede komaj razumel, Billv noče uporabiti svojih moči naenkrat. ker pozna dol-l>ot: najraje bi Šel korakoma, k^r bi potem prišel na postajo ta-, ko Čil, kakor je bil takrat, ko jeiče spite, kljuse odšel." Zopet je mož zazdeli^ *4Billy, get up!" je potem še pnstaivil. Voz je sedaj drdral navzdol po rer. Ne da bi se obotavljal, je zavo-zil Billy v roko in previdno nas je vlekel čez vodo, ki je bila tako visoka. * da je segla do ploskovate deske, na kateri so bile vreče. poštne kos leda v naš voz. Billy se jih je Dne 12. septembra so ncwyor ške večerne šole otvorile svoja vrata vsaki osebi od 16. do GO. le ta, ki želijo rčiti se angleški j* / k, pripravljati se za merišlo državljanstvo in povečati svoj zaslužek in ki r,e hočejo poučevati o svoji novi domovini, njeni r-godo v.ni in načelih, na katerih teir.e-Vjtije njena uprava. Newyorake večerne šole so troje vrsti lelementarne šole, večerne višje šole In obrtne 5ole: Večerne elementarne šole so odpne vsakemu, dočim so večerne višje št le (high school), na razpolago 1° onim, ki t-o že ovršili elementarno šolo ali so dosegli isti odgovar-;a;»..*o naobrazbo. Večerne obrtne, šo'* so omenjene na one os?be, ki so zaposlene v kaki obrti. Elementarne šole. Večerni so'ski <-bisk ni prisiljen. Pohajan ;e šole je popolnoma prostovoljno. Vsakdo je dobrodošel brez ozira na to, kak jezik govori, kateremu plemenu pripada ali kakšna je n jegova vera ; bre» velikega napora se more naučiti jezika te zemlje Vse kar je p trebno, je, da pojde v najbližjo šolo in se .am vpiše. V mestu New York more vsakdo najti šolo takorekoč pred dui-ie: svojega stanovanja. Ako kdojProstor> kje** uie je čakala pošta, časneje voziti, vedno zaiklical svoj "Billy, get up!" ter vsakokrat z eem pomagal. "Ves, Sir", je rerkel kratko. "Do prihodnje postaje je najmanj šest ur. ali ne.'" sem vprašal čez nekaj časa. za potnike, ker, če se natankoj •*Ves. Sir" je odgovoril voznik, vzame, ni bila narejena za potni-j"Hilly, «et up!*' ke, ker je imela k večjem ena ko ter ni i želel prijetno potovanje. Bila je lemna noč, dasiravno je naznanjal koledar luno; samo sneg se je svetil toliko, da je bilo možno spoznati preti mete na malo od daljino. Novi kočijaž je že zesedel svoj prostor. Ker je bil krepke postave in posebno sredi telesa lopo okrogel, sem takoj čutil, ko sem se vse-del, znano železo pod seboj. Stisnil sem se kolikor mogtH-e k svojemu spremljevalcu ter mu, vdan v to, kar me je še čakalo, reel, da sem ready". - i Vo-znik je najprvo prijel vajeti iu bič v roke, nato pa večkruat hočete'za klical: *' Billy, get up!" — Po S4.M ŽELEZNIŠKA URA ZA Delavci, ali _______________ „„,, f udarcih z bičem je začel leilje X draguljem. Ga-. konj teči, in tako smo oddrdrali rantirana. Vredna dva-' -___ j . , „ . , , . krat toliko. Mi jo bomo lmmo zadnje straize iz trdnjave v prodajan za MaPoi- mrzlo in temno noč.. ljite za 25c. znamk. tati. odpovejte slu-žl>o kot kočijaž First Class American Stage Line; razumete!.'" Billy je zopet galopiral. in krepko zabavlja je, je tolkel moj vzbujeni sosed 7. vajeti in hičeau hrbtišču poštnega konja. Ubogi hudič se mi je pravzaprav smilil; grenko si je moral služiti svoj kruh. -laz sem se vozil sedaj žele nekaj dni iu noči n poštnim vozom, pa bil kakor zbit ; n jegov poklic pa je zahteval, da je moral vsak dan in ob vsakem vremenu zasesti kozla. Ko sem opazil, da se je zopet začel boriti s spaneem. se mi je začel smiliti, in rekel sem rau: "Slušajte me jaz hočem voziti; pota sicer ne poznam, ali —" "To nič ne škodi", me je prekinil, vidno razveseljen. ter mi rade volje izročil vajeti in bič. — '' Hilly". je pristavil glasno zde-uaje, "ve prav dobro, kam mora iti. Samo preveč ga ne smete nasanjati. ker bi drugače lahko iz- popolnoma od njega odvisen, diteoa sem samo rekel: "Mislim, tla ste spali'" "Ves, Sir", je odgovoril koči- gubi] smer." jaž jako prijazno. Možakar je popravil na svo- "A to vendar ne gre", sem na- jem prostoru, se tesneje zavil v daljeval vljudno, . kolikor mi .je svojo suknjo in kmalu so dokazo-[bilo mogoče, "naprej maramo, in|vali smrčujoči glasovi, da st^ je ne teče." prepusti! spancu. "Ves. Sir", prav imate", je re- "Taka.j. Billy, sedaj b«. .Šlo dru-kel moj sosed. ''Vendar, prolcleto gače". sem si mislil. Vzel sem vasem truden", je pristavil ter glas-jjeti v levico, bič v de«nieo, zakli-no zazdehal. "Le brez skrbi bo- cal 4lBillv, get np!" in šlo je v hi-orricu proti počasno tekoči reki. dite, tja vas pripeljem, kamor ste ;irem trabu. Bil je Xorth Platte River. I namenjeni, in če l>i iud'ni^kaj ur j Kakor hitro je hotel konj počas- dalj trajalo. ne je stopati, sem ga poživil z bi "Hvala lepa", sem zaklical čem. da je začel dirjati, ozlovoljen. "Že sedaj se ti-esem Na nebu se pfKleči temni oblaki vsled mraza po vsem telesu, in so le tupatam dovolili mesecu, da vendar smo šele za kako uro od-;je za nekaj easa razlil svoj srehni daljeni od F«>rta Fetternuin : ra- sij po s snegom pokriti pokrajini. Od časa do časa se j? zadel kak zon tega ne vem, kam bi se djal. To me je še nekako potolažilo: tako me vse boli. Odmaknite se dasiravno je bila začasna svetloba po možnosti izogibal. Ko smo prišli na drugo stran reke. se je konj za trenutek vstavil ter se stresel; šele po ponovnih klicih "Billy, get up!? vsaj nekoliko bolj na desno, ker le pičla, nas vsaj ni vedno obje-tukaj na drogu dal j ne zdržim." mala temna noč. Dobri mož se je po kratkem T^ič sem rabil kolikor možno obotavljanju res nekoliko odniak- pridno, kar se menda Billyju ni ,uil, tako da st^-ni fatalno železo -a- nič kaj dopaosel sem glasno je klical svoj "Billv. ger 'prevzel, se je tako gugal, kakor Se večkrat sem ogovoril pole ----- ..v ... V^U) UITI Hl(llZ<1, i'"" """ ^ * V, I' » da je z zadnjim koncem poee-od vzhoda; šel mi je skozi oblekomene in kočijaža je pa sunek do kosti in mozga, zraven tega;-agnal naprej, sem pa trpe! velike bolečine. -Ti-ža (Konec sledi) prejšnjih dveh dad !u noči na že- ~~~—~ —--- leznem drogu me je popoHoma iz-i^Š| [WgS !WSS| THE DURANT CORPORATION NAČRT INDUSTRIJALNEGA VARČEVANJA! Prva ponudba delnic DURANT MOTORS, Inc. na mesečna izplačila. Za podrobnosti in informacije se obrnite na: Sperakus & Doubrova - Zastopnika - 355 East 73rd St. New York City Tel. Rhinelander 5842. me je pogledal, katkorh'p!" in pokal z bič»m ter cukal jbi se moral vsak trenutek prevr-bi ne bil pri zdravi pameti, potem U vajeti. — A vse ni nič pomaga-.niti 3 kozla. pa je zavrni;: "Ves. Sir. it is. — bi; vedno tišje in tišje s> posta- Pustil e v /em pred tvoje u«»ge ter t-"» imenujem velikega in sijajnega dobrotnika? Noel ni mogel ob tej priliki zadržati nestrpne kretnje. To je iapazila tudi .Tulijeta. v svoje veliko veselje. Ali to zadosti' — je nadaljevala. — Ali i aj pokličem še Sar-loto. da občuduj* ta sijajni spono nik tvoje velikodušnosti * Ali naj pobitim jhj stopnjieali navzdol ter pokažem darilo vratarju! A!' naj greni v kuhinjo ter oslepim svojo kuharico z bleskom tega nakita? Odvetnik je skomignil z rameni" kot modrijan, ki ne more odgovoriti na mar nje otroka. —. Nehaj vendar s temi neslanimi dovtipi. — je rekel. — O imaš vzrok pritožiti s»*. stari to verno in enostavni*. — Pa naj bo tako. — je r«-kl:i Julijeta uitro ter izpremenila svoje obnašanje. Hodiva torej resna. Hočem ti povedati, da bi bilo dosti boljše, če bi pozabil na zapestnico ter se spomnil osmdi tisoč frankov, katere tako nujno potrebujem. — Nisem mogel priti. — L.ihk<* bi [Mislal. Vse polno je post rez-"-kov na cestrnh _y<»-galili. < V ti nisem niti prinesel, nih poslal denarja, moja draga Julijeta. se je /godilo to radii« ga. ker nisem imel dotičr.e svote. Imel sem d out i sitnosti, da si preskrbini denar do jutri. Ce ]»a imam tc s\oto >»-daj. st- moram za to zahvaliti slučaju, /a katerega še nisem mogel vedet j»red eno uro. Denar pa sem ti p v in ene! še danes zvečer, kljuh riziku, da se korapromii.r*in. rbo-i človek. — je r«*kla Julijeta s pomilovanjem. Nato pa ie dostavili! : Ti <.i dr/.nes reči meni, da si imel težkoče najti deset tisoč frankov. — ti! — Da. je odvrnil Noel hladno. — da. jaz. Mlada /euska >•• j.* obrnila proti svojemu ljubimcu ter buskni'a v smeh. Ti si krasen v ulogi uboge« mladega moža, — je rekla zr 4iičljivo. To ni nikaka uloga. — je tekel Noel mirno. Kaj praviš.' je vzklikndu ona. Vidim, kaj nameravaš leči. To ljubeznivo priznanje je le uvod. Jutri boš v velikih zadregah, pojutršnjem pa boš miniran. Skopost je ime bolezni, ki sc te je prijela. iuoj dragi prijatelj. Ali ti r: žal za denar, katerega si Izdal za mene? Sebična ženska. — je zamrmval Noel. Kes. — je nadaljevala Julij« ta. — pomihijem te. Ali naj grem ter vpri/orila kolekto /« tebe f .Jaz na tvojem mestn tu izdalr. poziv na radodarne. Noel j.- i/L.'tthil svojo |>otrpe/ljivost kljub vsem svojim sklopom. — Ti srnatras to za smešno stvi:r? — je vprašal jezno. — Dobro, razumi me torej, Julijeta. Jaz sem na koncu svojih virov. Jn<. sem uničen. • Oči mlade /enske so zablestclc. Ozria se je .'jubeznjivo v svojega ljubimca. — < "e bi bilo le res. — je rekla. — Če bi ti le mogla v r jet i! Odvetnik je bil ranjen v svoje srce. — Ona mi vrjame. — si je mislil, — ter je vesela. Ona me zaničuje. On pa se je motil. Julijeta ga ni še nikdar tako ljubila kot v tem trenutku. Misel, da jo je ljubil tako zelo, da se je celo ruiniral radi nje. ne da bi ji očital njeno razkošnost, jo je navdajala z veliko radostjo. To pa je trajalo le en trenutek. Takoj za tem je p.«staia zopet neverna. Izraz njenih oči se je izpremenil. — Za kakšnega bedaka me moras smatrati, da prideš sem z romantično povestjo o ruinu ter zahtevaš od mene. tla ti vrjameir Ljudje kot si ti se ne uničijo. Le mladi zapravi ji vci in stari grešniki se minirajo radi svojih ljubic. Ti si precej živahen mlal dečko, vendar pa nikdar ne izgubiš sv,.je pameti. Zelo resen si in previden si in predvsem zelo močan. — Ne proti tebi. — je mrmral Noel. — Potem me pusti pri miru. Ti zelo dobro veš. Kaj hočeš. Mesto srca imaš računski stroj. Ti si se zagledal vame ter me ocenil. Rekel si samemu sebi: — Toliko in toliko lahko plača za to strast. — Držal si besedo, katero si dal samemu sebi. To je bilo nakladanje kapitala kot vsako drugo, od kateiega dobi človek pogodeno množino obresti. Ti lakbo ugašatijaš vs< neumnosti in ekstravagance na svetu, ki ne presegajo štirih tisoč?v frankov na mesec. Če znaša račun dvajset centov nad določeno svoto, vzam2Š svoje srce in svoj klobuk ter ju odneseš drugam. — Res je, — je odvrni! Noel hladno. — Jaz znam računati. To je zelo koristno zame, kajti jaz lahko vem kako in kje sem fzdr! svoje premoženje. — Ali res veš? — je vprašala Julijeta. — To ti lahko povem, — je nadaljeval on. — Ijprva ni« biia zapravljiva. Tek ti je prišel šele me jedjo. Hotela si razkošja. Dobila si ga. Hotela si sijajno pohitšvo. Da! sem ti ga. Krasne obleke, hišo v Rue Provenee, voz, par angleških konj. Ničesar ti nisem zanikal in dobila si vse, kar si želela. Jaz niti ne omenjam tisoč drugih drobnarij in tudi ne tega kitajskega kabineta. Skupna svota znaša štiristo tisoč frankov. Dr. Ivan Erve piše pod gornjim naslovom v "Slovenskem Naie-du"' sledeče : Kdor je v zadnjem času zasledoval italijansko časopisje in debele v rimskem parlamentu, je z začudenjem opa/.d. kako se Italijan* zanimajo za črnogorski narod. Gomore o "zatiranem *n trpinčenem""' narodu, ki ječi proti svoji volji v jugoslovanski državi, a si žeii samostojno črnogorsko državo. Najbolj čudno pri *sej stvari je to. da se za ta del jugoslovanskega naroua zavzemajo najbolj fašisti, torej oni razbojniki, ki trpinčijo in preganjajo naš larod v zasedenem ozemlju. Največji krik so dvignili fašist"' in naeionalni listi proti bivšemu ministru za zunanje zadeve. Sforzi, ker je razpustil črnogorsko legijo v Italiji in s tem takorekoč spravil "črnogorsko vprašanie** z dnevnega reda, kar pa je čisto naravn i posledica rapallske pogodbe. — Kajti z oficijalnim priznanjem naše države s strani Italije je morala tudi Italija priznati edinstvo in inlegriteto Jugoslavije. No. g. Pla-ninac. Nikolin. ministrski predsednik, pa se je obrnil ra fašiste m nacionaliste in ti so začeli gonjo proti Sforzi. In uspeli .so. "Črnogorsko vprašanje" je bil eden glavnih vzrokov v kompleksu jadranskega vprašanja, da je podala Giolittijeva vlada demisijo. Pa tudi potem n* preneha! boj niti v časopisju, niti v parlamentu. •'Corriere della Sera'' dokazuje v eni svojih štev/k fašistom, d: je njihovo početje neopravičeno in Italiji škodljivo, ' kajti", pravi list. "Črnogorci so pri volitvah v konstituanto dokazali, da žele edinstvo Jugoslavije in tiVli komunisti kakor republikanci so v svojih volilnih programih postavili kot Jemeljno točko edinstvo države" Isto misel je izrazil Bonom i v svojem programat.čnem ek^pozeju ter nadaljeval, da so tudi zavezniki ^matrali volitve za konstituanto za manifestacije /a edin. države Srbov, Hrvatov :n Slovencev. Radi tega so odpoklieali svoje zastopnike na Nikitovem dvoru. "1'alija bi." je nadaljeval Bonomi, "samo tistikrat podpirala kako akcijo za samostojnost Crn?gore. ako bi to zahteval črnogorski narod ozii njegovi legitimni zastopniki." Sedaj pa se vpraša človek, kako pridejo ravno najbolj zagrizen' nasprotniki našega naroda do tega, da hočejo del tega osovraženega naroda "osvoboditi"Ali jih je mogoče k temu privedla velika ljubezen do svofje Žcral-fij«?; ki je po rojstvu Crnogorka? To je pač malo verjetno, ko so se proglasili za republikance. AJi pa so se mogoče postavili za zaščitnike baje "zatiranega** naroda? Kdor pozna n.rhovo divjanje proti našim, res zatiranim bratom v zasedenem ozemljil, Zi> tega ni treba odgovora na to vprašanje. Ne. ne. to je samo njihovo sovraštvo proti naši državi in le zatr so takoj pograbili za priliko ter se združili s sov:ažn ki naše države Pod krinko "črnogorskega vprašanja" morejo javno nastopat* pro ti Jugoslaviji. Dokler je Italija oficijalno podpirala akcijo črnogorskih emigrantov proti nam. so mo Ičali, zdaj, p » rapal. pogodbi, je morala Italija priznati našo državo in s tem vsaj javno ustaviti hujskanje in ro varen je. Zato pa so fašisti takoj udarili na veliki boben Izmislili so si "črnogorsko vprašanje" in nastopili kot zaščitniki samoodločbe "zatiranega" naroda. I Legitimni zastopniki črnogorskega naroda so se že leta 191S izjavili za edinstvo z druginti plemeni jugoslovanskega naroda ter za edinstveno državo. Potrdile so to činjenieo volitve za v konstituanto kjer so se vse stranke brez razlik izrekle za edinstveno Jugoslavijo. Samo ti ljudje imajo pravico govoriti v imenu Črnogorcev in nihče drugi. Ako so nekateri drugi ljudje v inozemstvo govorili v imenu črnogorskega naroda, niso bili za to od nobenega pooblaščeni, negr se je to zgodilo bodisi iz osebne koristi, bodisi ker so bili zapeljani. "( rnogor. vprašanja'" sploh ni. Kako si mislimo mi svojo državo urediti, to je popolnoma naša zadeva, v katero se nimajo vmešavati drugi narodi, oziroma druge države. Kaj bi porekli Italijani, ako bi se mi začeli mešava ti v njihove zadeve in naprimer z ilitevali same« dločbo Furlanov, da ne govorim o slovenskih bratih v zasedenem o zemlju. do katerih imamo pravico in ki sami zahtevajo samoodločbo! Kakšn-i diplomatična izmenjava aktov je nastala, ko je naš volilni zakon sprejel v kranjnko v« -lilno okrožje tudi oni del Kranjske in Goriške, ki je bil po Italijanih samo zaseden! In to se je zgodilo še pred pod p i so .n rapallske pogodbe! ADVERTISEMENTS GROZDJE! GROZDJE I GROZDJE! Grško srednje jagode, «elo fiate, cena ........$7.— boksa. Califomijsko Barb«*, velike jagode .......... $1L— boksa. Malaga, velike jagode ........................-........$7.50 Fige, po 25 funtov v boksi ...................... S3.— boksa. Oesplje. Ix> 25 funtov v boksi ................. $2.50 boksa, Brinje. 10 funtov ............................... $L00 Turški duhan, 1 funt $2. Za poekus pošlem Vj funta bokso za $1. Z naročilom poSljite $2.00 ar* za vsako bokso grozdja. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 — 11 Avenue, New York, N. Y. "DRISRČEN smeh je naj-boljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravlje- Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Isrefcte ta mtmtali tor ga poijtti: V Sloveniji spada les med glavne industrijske si i o vine, obenem >•1 med glavne izvozne predmete, dede krfkovosti stojita na prvem mestu smreka in jelka. Od nekdaj je cvetela pri nas tr-rovina z lesom in lesnimi izdelki. Izvažali smo poleg hlodov m detel mehkega lesa tudi hrasto vino železniške prage, brzojavne drogove, deske raznih dimenzij in vrst, parkete. poh-Štvo. gradbeni *n stavbeni materijal, suho robo itd. Danes eksportiramo v pretež-r.: večini neobdelan les; finejših lesnih izdelkov v velikih kopijah ♦'e izvaža manj, verni ar obetajo vse panoge te industrije lep razroj in napredek. Večja lesna podjetja in mizarstva. zastopana na ljubljanskem \elesejmu so: Bahovec, naslednik Duplica, razstavi upognjen«, poh: štvo in furnirske izdelke, Ivan Č« ter iz Celja razstavi vzorce par ketnih tal in leseno hišo v minia tori, Ivan t'erne iz Ljrbljane pohištvo za dve sobi in tovarniška pohištvo. Zastopana bo tudi "Dr* va", veliko lesno industrijsko podjetje iz Maribora, ki razstav stole, fotelje, kanapeje. državnr. nena delavnica za košarstv;> v Ra doljici razstavi vrtne in salonske garniture, stole, mize-, košarice za kruh; .T. Naglas, tovarna pohištv; razstavi lepe vzorce svojih solid rib izdelkov; PletarsKa šola Si riše« prj Ptuju ima okusno plet.' 1.0 pohištvo ; tvreseno hišico, kot model zložljivih lese :dh hišic za eksport. Poleg trga .^o zastopane še i-nzn-? druge tvrdkf* V:dimo torej, da j" naša lesna in dustrija na s-^jmu ::elo častno za stopana in se nam nudi pester po gled na vse njen*1 panoge Lesni izdelki nam donašajo +udi najve dohodkov, saj je l-isna izvozna ti go vi na bila ž«» preti vojno najbol razvita. Izvoz lesa je sicer zadnja leta precej n izadoval in to pred vsem vsled slabih prometnih ra7 mer in pa vsled pomanjkanja ž<* lezniških vozov. Upamo pa. da so bo tudi temu nedostatku kmali odpomoglo. Naša glavna odjemalca sla I ta l;ja in Grška. Drživa bo morala obračati vso svojo pozornost na lesno trgovino in skrbeti tudi 7r eksportne ugodnosti. * * * Slovenija ima razmeroma mm go gozdov. Njih cetokupna površina znaša 677.686 hektarov. Zat« se je papirnn industrija pri nas močno razvila. sqj je ravno le« glavna surovina za izdelovanje papirja. Naše papirnice izdelujejo rse vrste papirja in so tudi glavne dobaviteljice za rotacijski papir. Vendar pa ta produkcija ne zadostuje za vso državo, treba nam je nove velike tvorniee, Li bo izdelovala le rotacijski papir. Sedaj moramo precejšnje množino še uvažati, ker ne -zdclujemo do ma vseh vrst papirja. Bodočnost bo morala tudi tu izpolniti vrzeli. Kljub temu na bo papirna industrija na našem sejmu zelo častr.o zastopana. Imamo veliko tvornico pepirja na Vevčah, ki producira mesečno nad sto vagonov raznih vrsv papirja dobre kvalitete. — Združene papirnice v Vevčah, Go-ričanah in Medvodah postavijo na ljubljanskem sejmu veiik paviljon v Goričanah je tvorniea lesovine m celuloze, v Medvodah tvrrniea lesovine, ki se uporablja in papirnico v Vevčah. V okusno urejenem paviljonu bo tvomica razsta • vila papir iz tkanine, tiskovni m konceptni papir, srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice, rotacijski tiskovni papir. ovojni papir iz č:ste celuloze in še razne vrste pipirja. Tudi ra? l«čne kartonaže, ki se bavijo z na-daljnim podelovanjem papirja, bodo številno zastopane.. Tvrdka P«onač razstavi kartonožne, papir-n* in knjigovezne »zdelke, tirdka Cemažar in drug1 razstavi litogra-fične izdelke, etikete, lepake itd. LAPLAND 27 sept. — Cherbourg CRCTIC 28 okt — Genoa AMERICA <8 aept. — Cber'joorfi LAPLAND 2*1 okt. — Cherbourg ARGENTINA 28. sept. — Tret LA LORRAINE 29 OKt. — Havre CANOPIC 90 •ept. — Geroa NOORDAM 29 okt. Boulogna EMP. Or CHINA 1 okt. — Cherbourg SAXONtA 29 okt. Hamburg FINLAND 1 okt. — Cherbourg i ITALIA 29 okt. — Trst LA LORRAINE 1 okt. — H avrt AMERICA 29 okt. — Cherbourg S WASHINGTON . 4 •kt. — Cherbourg BELVEDERE 1 nov. — Trat aquitania 4. okt — Cherbourg ADRIATIC 2 nov. Cherbourg ADRIATIC • okt. — Cne-bourg PARIS 2. mv. — Havre PARIS 5 okt. — H avr« ARABIC • nov. — Gjnoa MANCHURIA t. okt. — Hamburg CARMANIA 5 nov — Cherbourg carmania » okt. — Cherbou-fl FINLAND 5 nov. — Cherbourg ROTTERDAM $ okt. Boulogne OLYMPIC 5 nov. — Cherbourg CARMANIA 11 okt. — Cherbourg WASHINGTON 8 nov. — Cherbourg CENTEN. STATE 11 okt. — Bremen GOTHLAND 10 nov. — Genoa la savoie 12 okt. — Havre AQUITANIA 15 nov. — Cherbourg france 13 okt. — Havre LA TOURAINE 1* nov. — Havre olympic 15 okt. — Cherbourg ZEELAND 1» nov. — Cherbourg PRES. WILSON 15 okt. — Trat ARGENTINA 19 nov. — Trut ZEELAND 1S okt. — Cherbourg MANCHURIA 23 nov. Hamburg RYNDAM 15 Okt. — Boulogne KROONLAND 26 nov. — Cherbourg l_A TOURAINE 19 okt. — Havre ADRIATIC 30 nov. — Cherbourg LEOPOLDI N A 20 okt. — Havre LAPLAN'O 3 dec. — Cherbourg BERENGARIA 20 okt. — Cherbourg CARMANIA 3 dec. — Chtrbourg KROONLAND 22 okt. — Cherbourg PRES. WILSON S dec — Trst LAFAYETTE 1 22 • kt. — Havre ARABIC 6 dec. — Genoa PANNONIA 22 okt. Trst FIN LAN O 10 de. — Cherbourg n. amsterdam 22 okt. — Boulogne ARGENTINA 12 Jan. — Trat AQUITANIA 25 okt. — Cherbourg SAXONIA 13 dec, — Cherbourg MONGOLIA 26 okt. — Hamburg .ADVERTISEMKHTB. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odpluje jo iz New Yorka. Glede een tsl vozne listke in vse druge pojasnila, obrnite se na tvrdko: FRANK SAKSER STATE BANK, 88 Cortlandt S*., New York Direktna služba \ Jugoslavijo preko Havre z velikimi parniki na 2 in 3 vijake LAFAYETTE . LORRAINE ... ROCHAMBEAl* PARIS ........ 26. sept. . 1. akt .. 1. okt .. 5. okt Za. družina nudimo Izbome ugodnosti tretjega razreda — W.Hice z dvema, fitlriml, Aeirtlml in oaoitml f^-stel],'ir.l. Val taki potniki 2>o3o deležtii 1st® izborne službe fn bn ne, vsled katere j« znana FranooMa Črta. Za nadalje lnformacUe vprašejt« pri lokalnih rgentlh TRENCH LINE Pozor potniki. New IL • ti Jugoslovanski konzulat v Yorku naznanja: 1. Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v stari kraj, lahko dobe potne liste na podlagi kakega starega potnega lista, krstnega lista, domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvio iz starega kraja. 2. Oni, ki nimajo nosnega takega dokumenta, se m^>vajo obrni- na pristojne oblasti v starem 'kraju ter iih od tam dobiti. Kdor i ho pri iskanju potnega lista pokazal »-nega iitr-žd gornjih dohum^a-jiov, V? dobil potni b*3t kmalo potem, ko »r bo zglasfl na konzulatu. 3. Ori naSi državljani, Li žele I takoj odpotovati r stari kraj, pa i nimajo pri ^*oki xobtaega gornjih : do cumentov, morajo imeti potrdi-la naših podpornih dmštev, katfe- Uad bi iz\edel za naslov svojega^ ^ y potidilih mora bHi brata FRANKA I "LIAN. Ak« joavedeno, da 50 resoiSuo državi ja-eita sani ta ogla>». naj mi i»iš«- ^ kralje7ine Srbov, Hrvatov in ali pa pride k meni: če pa ka- Slovencev. V takih slučajih pa bo teri rojakov ve zanj. pa prosim morda konzulat smairal za potreb-dotičnega, naj mi naznani nje- n0, iskati po^bnega dovoljenja od gov naslov. — Andrew 1'lian. ministrstva zunanjih zadev za 0500 Elizabeth Ave., Cleveland,, dan je potnega lista. To so noseb- Ohio. (24-26—»o tifte onih oseb, © kater5h se su--*!mi, da so ie državljani kake druge Kje je FRANK PRINK ? Imam j države. mu poročati nekaj važnega, za- 4. Vsi oni državljani, ki so iz-to želim, da se mi oglasi, t e kdo {dali prošnje rt potne liste, in po-rojakov ve za njegov naslov, tom katerih ^e bilo naf>rošeno zo-naj mi ga naznani. — Ivan .nanje ministrstvo, da jih je mogo-Knap. Zala št. S. St. Vid nad es izdari, jih bodo dobili, kakor-Cerknico, pošta Begunje, .Tugo- liitro se zg'l&se pri tem konzulatu. si a via. (24-26—9) Kje je moj mož JANEZ Cl-ASER. doma iz Zalegaloga? Zadnjič mi je pisal in tudi poslal nekaj denarja leta 191"), potem pa nič več. Neki znanec, ki je prišel iz Amerike, mi je povedal, da je bil leta 1919 v Pueblo, Colo. Tja sem pisala, pa mi je bilo pbnuo vrnjeno. On ne zna pisati. Rada bi izvedela za vzrok molka. Prosim. če kdo ve, "kje je, da mi poroča, ali ga naj opozori na ta oglas. — Julijami Gaser. Spodnje Dane. 5f. 1, Zalilog. p. Železniki, Slovenia, Jugoslavia. (22-23—9) Uhfci n vzame — hitro pomif pri VNETJU MEHURJA Vsaka pitala (MID ■mi ime of Varujte teponaredb Slovenis Publiihfaif Oo„ n Cortlardt Vut ldk On jeni: Zrn prikfcuiifc pMtmt cantor ▼ znamkah mi pošljite knjigo ''Peter EgMgm." Ime ..........................m.m.m m m .« mmt wm Naalov ............ Država Nenavadni običaji žalovanja za pokojniki >Fed prebivalci otoka Nove Gvineje vladajo čudni običaji žalovanja. Anglež Motiekton pripoved«' je, da si prt nekem plemenu ---—- Raili pil tk istega p