Slav. 31 Posamezna številka 20 stotnik V Trstu, v soboto februarja 1921 Posamezna Številka 20 stotink letnik XLVI frhaja — trezeaB ponedeljek — vsak dan zjutraj. — UrednUJtvo: ttliea sv. Fifc.iCiSk* AsISkcga štev. 20, I. nadstropje. — Dopis! naj se poSUjajo uredil i=rvu. — Nefranklrsna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — Izdajatelj fa odgovorni urednik Štefan G od i u a. — Lastnih koasorcij lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na ne^ec L 7.-—, poJ eu L 32.— in cei» leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamesn« Številke v Trtiu in okolici po 20 stotlnfe. — Oglasi se rsćunajo v Srokoiti ene Motors (73 mm?. — O^lss! trgovcev in obrtnikov n?.7t po 40 stot,, osartnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, ogla«! denarni?! zavodov mm po L 2. — Maii oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Ofllasl, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Ti itn, ulfca sv. Frančlfika Asižkega gtev. 20,1. nadstropje. — Telefoa uredništva in uprave 11-57. Pred volitvami Z največja naglico se bliža čas, ko bo moralo naše ljudstvo poslati svoje za* stopnike v italijanski parlament. Bliža se zgodovinski trenutek, ko se bodo ob pozornosti vsega sveta pojavili jugoslo* venski ljudski zastopniki v tujerodni zbornici v Rimu. Izvršilo sc bo dejstvo, katerga naši očetje niso mogli predvi* devati in ki ga mi sami nikdar in nikoli nismo mogli niti slutiti. Razpis volitev v rimski parlament nas prešinja z za* vestjo, da se je vsa naša preteklost po* drla, da je v razvalinah in se pričenja za nase politično in gospodarsko življe* nje nova zgodovinska doba. Rim bo od* slej ono torišče, kjer se bo odločala usoda našega ljudstva. V rimski svetov* ni zbornici bo bojeval naš mali narodič vse boje za svojo svobodo in pravico. Zato so volitve v italijanski parla* ment neizmerne, ogromne važnosti. V teh volitvah mora podati jugoslavensko ljudstvo dokaz svoje življenske sile in svoje politične zrelosti. Izid volitev ima pokazati Italiji in celemu svetu, ie*li ju* goslovensko ljudstvo res bilo vredno, da se je obračala nanj pozornost cele Evro* pe. NaroHič, ki je zahteva! s tako zmer* no in tolikšno trdovr^tnostjo do zadnjega svoio neodvisnost, ta narodič mora pokazati o pri'iki, ko sme svobodno iz* reči svojo volio, disciplino, ki izsili so* vražniku spoštovanje. Nase teptano ljudstvo mora pri teh volitvah stopiti na T>l;m kot en mož in zavpiti v sve*, da hc<;e biti na svoii zemlji svoi gospod. Pokazati mora svojim gospodarjem, da sc ne da ukloniti, ne da streti, ne da ugonobiti. Te volitve moraio Italijo pre* pričati, da živi v goriških hribih ričevaV> naše veh dela in Vašega truda odvisna Vaša sre lje in naše sposobnosti do živlienja- ča in Vaša usoda. IZ RJGOSLAVUE Stoletnica biskupa Josipa Juraja Strossmayerja LJUBLJANA, 4. Danes slavijo na Hrvatskem stoletnico rojstva biskupa Josipa Juraja Strossmaverja. Daleč za nami so časi, ko so naši očetje na velikih taborih oznanjevali to, kar je postalo resnica za velik del našega naroda. Daleč za nami so ti časi in vendr nam ravno sedaj stopajo živo pred oči veliki možje tiste dobe. Aied njimi je biskup Josip Juraj Strossmaver eden najvećih. Rodil se je v Osjeku 4. februarja ILfi, za mašnika je bil posve? čen leta 1838, leta 1847 je bil imenovan za dvornega kaplana in profesorja cer? kvenega prava na dunajskem vseučilišču. 18. novembra 1849 je bila Štiriintrideset? letnemu duhovniku na prizadevanje ba? na Jelačiča podeljena škofovska stolica v Djakovu, kicr je ostal do svoje smrti 10. aprila 1905. Vse življenje tega veli? kega sinu jugoslovenskega naroda je bilo posvečeno njegovemu duševnemu in materialnemu napredku. Ustanovil je jugoslovensko akademijo znanosti in umetnosti in umetniško galerijo v Za? grebu. Veliko je pripomogel k temu, da se ie ustanovilo zagrebško vseučilišče. To so veličastni spomeniki svečenika, najdragocenejša dedščina pa, ki jo je zapustil, je velika misel polnega narod? nega ujedinjenja, ki naj premaga vse ti? ste neznatne zapreke, ki so ločile brata od brata med našim narodom. Zato mu bo jugoslovenski narod hvaležen za vse čase. _ Posvetovanje Hrvatske zajednice LJUBLJANA, 4. Ljubljanski dopisni urad poroča iz Zagreba dne 3. t. m.: Vćeraj je bilo posvetovanje Hrvatske zajednice, ki ga je otvoril dr. Matko Laginja in ki mu je predsedoval dr. Lor? ković. Pred razpravo o ustavi je poro* čal o splošnem političnem položaju p o? slanec dr. Matko Drinkovič, Zatem sc je razvila debata. Glede vprašanja usta? ve je bil sprejet sklep, ki se glasi: »Svet Hrvatske Zajednice sprejema načrt usta* ve za ureditev države Srbov, Hrvatov in Plenarna seja demokratskega kl**ba LJUBLJANA, 4. »Jutru« poročajo iz Belgrada: Danes popoldne je imel De? mokratski klub plenarno sejo, na kateri je razpravljal o agrarni reformi- ter o ustavi v zvezi z delovanjem ustavnega odbora. V tem oziru je bilo sklenjeno, da vsalt poslanec Demokratskega kluba, ki hoče predložiti predlog k ustavi, naj? prej predloži svoj predlog ožjemu cdbo? ru poslancev demokratske stranke, ki so člani ustavnega odbora. Zemijoradniki LJUBLJANA, 4. »Jutru« poročajo iz Belgrada: Ustavni načrt zemljorad? niškega kluba je gotov in bo jutri pred? ložen vladi. Od zemljoradniškega kluba sta ostala od vsake frakcije po dva po* slanca v Belgradu, da izvedejo special? ne dogovore za sodelovanje zemljorad* nikov z radikalci in demokrati pri usta? votvornem delu. Administrativni odbor se je konstituiral LJUBLJANA, 4. »Jutru« poročajo iz Belgrada: Danes sc je konstituiral ad* minstrativni odbor ikonstituante in je bil izvoljen za predsednika poslanec Rafajlovič demokrat, za podpredsedni? ka, Vlada Filipovič, radikalec, za tajni? k a pa Svetozar Gjorgjevič, demokrat. Zasedanje jugoslovenskega gospodar? skega sveta BELGRAD, 4. Včeraj je prispelo v Belgrad veliko število odposlancev vseh gospodarskih podjetij iz vse države. Že včeraj so se vršila posvetovanja, danes pa se je zborovanje oficielno otvorilo. — Otvoril ga je minister dr. Kukovec, ki je v svojem govoru naglašal, da je sklicala vlada gospodarski svet, da po* vejo strokovnjaki svoje mnenje v naj? važnejših vprašanjih prometa, carinske politike in gospodarskih pogodb. Nato je pomočnik ministra za promet poročal o stanju prometnih razmer v državi. Med drugim je izvajal, da pomanjkanje izurjenih železniških uradnikov, slabo stanje voznega parka in slabe proge močno ovirajo uspešno izboljšanje pro? meta. Da se ti nedostatki korenito od? pravijo, zato bi potrebovala vlada ogromne svote. V debato, ki je sledila pomočnikovim izvajanjem, je poseglo veliko govornikov, ki so se vsi pritože* vali nad neurejenimi prometnimi raz? merami in stavili predloge, kako bi se temu od pomoglo. — Na popoldanski Slovencev (kakor ga ie raztolmačil član ________ v stranke prof. dr. Polič), ki temelji v na? seji je poročal" minister ~za 'trg o vinovo cuih na federalističnem sestavu, na pod? preuredbi izvoznih in uvoznih prisioj? lagi katerega bi se imela urediti naša bin. Generalni ravnatelj Kukie je zalite* država. Poslanci Narodnega kluba naj val v imenu carinske uprave, naj se iz? ta načrt predlože ustavnemu odboru v vozne carine glede poljedelskih proiz-celoti kot predlog ter naj načela, ki jih vodov čim najbolj znižajo. Izgub i ki vsebuje, zastopajo pri razpravi posamez? jo vsled tega utrpijo državne finance nih delov bodisi tega ali kateregakoli naj se pokrije iz povečanih zaščitnih drugega načrta, ki bi se morebiti spre? uvoznih carin. Ravnatelj Gospodarske jel kot podlaga podrobni razpravi.« V zveze J. Jovan je za neomejen in svo-popoldanskem posvetovanju je poročal boden izvoz žita, glede živine pa je o zunanjem položaju dr. Milovan Dež? proti osvoboditvi in proti odvezi od ca? nan. O gospodarskih in trgovskih raz? rine. — Jutri se vrši podrobna debata o merah je poročal Cezar Akačič, končno posameznih carinskih postavkah. Isto? pa o notranjem položaju dr. Šurmin. časno se vrši jutri v Zanatlijski komori Iz Češkoslovaške Nova socialistična stranka na Češkem PRAGA. 3. List »Tribuna «ob javlja pogovor s poslancem Krizom. Posla? nec Kriz je izjavil, da namerava ustano* viti skupno z Brodeckim novo sociali* stično stranka, ki ne bo ne za II. ne za III. internacionalo. Poslanec Kriz upa, da pristopi k novi stranki najmanj 30 poslancev. Politično življenje na Češkoslovaškem PRAGA, 4. Ze nekoliko časa se češ* koslovaške stranke pogajajo med seboj o ustanovitvi nove parlanlentarne zve* ze. Pogajanja vodi bivši minister za zu? nanje zadeve švehla, toda do sedaj ni še dosegel nobenega uspeha. Kakor trs di narodno * socialistični list »Češkč Slovo«, ne bo »ploh mogoč© do novih vo? litev. Tudi včeraj so načelniki strank razpravljali o položaju v parlamentu. Pri tem se je dokazalo, da ne misli več nihče resno na novo zvezo. Današnji položaj se je vsled grožnje finančnega ministra dr. Engliša, da odstopi, še po* slabša!. Dr. Englis bi odstopil* ako bi se njegov finančni načrt ne sprejel. Vsled bolezni predsednika Ma5«ryka, ki mora iti v Capri se zdravit, je nastala potreba ureditve vprašanja, kdo bo za? časni predsednik, kajti ustava česko«lo? vaške predvideva za slučaj daljše od* sotnosti predsednika republike, da vlada imenuj kakega ministra kot njegovega zastopnika. iNa Slovaškem se je ustanovila nova stranka madžarske desnice. V svojem načrtu ima tudi sprejem vseh posledic trianonske mirovne pogodbe in brambo pravic madžarskih manjšin na Slovaš? kem. Upajo, da bivši dani madžarske svobodoumne stranke pristopijo k tej novi stranki. Gospodarski sporazum med Anglijo in Češkoslovaško PRAGA, 4. »Narodni Listv« javljajo, da je minister Hotovec sklenil v I,on? donu sporazum o čimprejšnji dobavi 7500 vagonov moko za Češkoslovaško. Beneš prišel v Rim RIM, 4. Češkoslovaški minister Beneš je prispel danes ob 13'15 v Rim. Mini? stra so spremljali: gospa Beneševa, g. Ferlinger, načelnik oddelka za trgovino v ministrstvu za zunanje stvari, dr. Strimpcl, načelnik ministrove pisarnice, major Specker, ki je imel nalog od i tali? janske vlade, da sprejme ministra v Tr? stu in ga spremi v Rim. Na postaji so ga čakali: grof Sfarza, državni podtaj? nik Di Saluzzo, kom. Boruonaro, itaTi? janski poslanik v Pragi, g. Antonijevie, iugoslovenski poslanik v Rimu, grof Scalon. predsednik italijansko? češko? slovaškega društva m dr. Minister Be? neš in njegova žena sta sc nastanilav Grand Hotelu.____ Francija Obisk Pilsad&kega ▼ Pariza PARIZ, 3. D&nes p-ofoldne jo »d marial Pilsud-ski k Are do Triorcphe ter je položil venec na grob neznane-ga vejaJta. Mns£o£te*-iina runoiica jo pordravljala PilsudiJ^a z vzklikam: Živela Poljska! Živela Francija! Pilmdski je Sel nato v poljsko poslaništvo, kjer je sprejel zastopnike poljske naselbine. Millerajsd pri Flisttdakes PARIZ, 3. MilleraJid je Sel k PrUudskaniu ia ras vrnil obisk Pilsudtjii fc na to -priredil pejedino v ožjđsn krogu. Pojedin« pri Milleranda PARIZ, 3. Predsednik republike in gos.pa Mille-randova sta. priredila uanes zvečer pojedino * čast maršalu Pilsutiskerau. PARIZ, 4. Milleraa-d je iniel pri pojedini, ki jo je priredil v čast marSalu Pilsudskemu, napitaicc, v kateri je naglašal dolgoletno trpljenje poliske vojske v skupnih bojih s francoskimi če Lajni. Poljska stvar je bila vedno ludi stvar Francije. Obe deželi pa ste poznali nesrečo razkosanja. Vcr-saille-ka pogodba jjo slednjič »izbrisala franfurt-sko pogodbo in ja tudi zdruiila raztresene ude poljske države. Francoski narod je z veseljem p-s> zdravil zadnjo poljsko zsiago, s katero ste odločnost PIsudskega in hrabrost poljske vojske re§ili mlade republiko. Miilerand je izrazil zaupanje, da bo poljsko ljudstvo našlo v svojem patriotizma dovclj moči za notranjo obnovitev, ki se moru izvrSiti kljub sedanjm velikim teža\-am. Millerand je zaključil rekoč, da bo delo Pitsudskcga se bolj pomnožilo prijateljstva med Poljsko in Francijo, ki je tako potrebno za ohranitev evropskega miru. Pil sudski se je v svojem govoru najprej zahvalil Millerandu in je nato rekel, da vidi v prisrčnem sprejemu, ki ga jo deležem, nov dokaz starodavnega prijateljstva, ki združuje Poljsko in Francijo. Spominjal so je bratskega sprejema, ki so ga bili deležni poljski rodoljubi, kateri so morali v prejšnjih žalostnih časih zapustiti svojo domovina. Polj alt i so se boriU pod Napoleonovim orolm ia so se udeleževali vseli bojev za svobodo narodov. Prišel je tudi dan — je dosLavil Piisudski — ki je pe vrnil materi domovini Alzacijo in LotaringLj'o in isti dan je povrnil tudi Poljska njeno neodvisnost. Ko je bila Poljska v novi nevarnosti, ji je Francija pritekla na pomoč po pobudi plemenitega in pronicavega Milleranda Poljska bo izpolnjevala vztrajno svojo nalogo. Gotovo je, da ji pomoč Francije ne izostane tudi v bodočnosti, kakor p ni izostala nikdar v preteklosti Ob koncu je Pil-, sudski napil veličini in prospehu Francije. NemlKfa VaEia poevetavn&fa o sklepih parkonjeresc* BEROLIN. 3. Bergmann je prišel danes pred-pcldna v Berila ter se je -posvetoval z Von Si« mrascEi in finasičnšin, enrni»trom Werth»m, Neko pel lira dno obvestilo pravi, da je Ber^mann prišel v Derlin po nova navodila,, ker se je položaj pt»-pclnoaia izpreaaenii in ker njcjgova. dos-edanja pooblastila postala brczipredinetra, Zastopniki nemških dežeLu'h svetov to sklicani v Berelin k poevatovajerj«, ki se bo vr&iiu v soboto. *BerLiner-TajJblatt« fdJte: Ako hočejo aavoga&t, da Nemčija pride v London, tedaj ji morajo zajamčiti, da *e ne bo poverilo na konferenci 1« o načinu šitre pariških 'sklepov, katerih Se no da niti raspraviti. NemSki se rr.orajo poga- jati kot enaki s oaaldnii. Kcstlki proiipredlogl proti partkLim sklepom P.VRIZ, 4. »Potit PariaLenuc poročajo iz Bere* U»a, da je Bergmano, čim je priSel v Berlin, izročil von Simonsu podrobno poročilo o zadnjih' \ pariških dogodkih. Vleda je začela pripravljati nemške protiprcdlo^e, Prc^Jprcdlo^cm bo p rilo-žena ^pcmerdca, ki jo sestavijo najodličnejic osebe iz nemžkeja trgovskega in industrijskega staria, bo potom Izrccil to eporaeaico v *,oc-donti. NtsnSks prctipredlogi bL'BLIN, 3. Okoli s£o obcrož«nih moških Js napadlo crofaiško postajo na nckolik-o kilemeirov od Fermoya. Oroiniki so te hranili s pulkami hi ročnimi bombami ter so napad odbS. En je bil ubit. Rusiia Kra»ts se povrne v kratkem z ruskimi protiored-logi PARIZ, 4. sMalin« ima iz Londma sledečo vest: Krasin sc namerava čimprej povrniti v London. Prisicsrl bc r.-votipredicge raokovske vlade. Vsebina teh prctipredlcgov je: !.) Rusija na teore sprejeti Dtkake cdgolroraoseti za propagande, ki jo delajo zasebni Rusi, 2.) Anglija mora jamčiti za vse imetje ruske sovjetske vlade na Acj-leSkem, ki znaša 2 milijona in pol acgleskLh foutov. 4.J Rusija je pripravljena, piizjit.ii ruske dolgove nasproti tistim anjrađbi ladij z drugimi državami. Nobena država — za-k'jnčuje poročilo — bi ne megla ugovarjati tej politiki Zedmjenih držav. ItalljonsKa zbornica Rim, 3. febr. 1921. Danes je zbornica dokončala razpravo o notranji politiki vlade, tako, da je sprejela Giolittijev predlog, naj zborni* ca zavrne resolucijo socialistične stranke. Zbornica je torej z veliko večino iz* rekla vladi zaupnico. Socialisti ne more? jo zaznamenovati nikakega uspeha, ra= zen tega, da so zavlekli razpravo o žit* nem zakonu, ki se bo nadaljevala na jutrišnji seji. Vlada je obljubila, da bo nastopila proti vsem, ki bodo kalili mir, brez ozira na stranke. Prvi govornik Casoli (ljudska str.) razvija dnevni red, s katerim ugotavlja, da nosi moralno odgovornost za zadnje dogodke v modenski pokrajini preku? cuska propaganda, ter poživlja vlado, naj nepristranski čuva svoboščine pdsa* meznikov kakor tudi organizacij. Obžaluje omenjene dogodke, toda uporaba nasilja socialističnih organizam cij v političnih in gospodarskih bojih je mnogo doprinesla k današnjemu polo* žaju. Vse stranke naj se združijo v pos mirjevalnem delu, zato morajo ločiti svo* je delovanje od nasilstev posameznikov, Zbornica je prva poklicana, da po* kaže v tem oziru svojo dobro voljo: to je njena prva dolžnost napram deželi. Graziadei (komunist) predlaga slede* či dnevni red: Zbornica ne vzame na znanje vladne poKtike ter preide k dneva nemu redu. — Pripoznava, da so se tc=> kom agrarnega gibanja v bolonjski po? krajini dogodili obžalovanja vredni slu=» čaji nasilja, toda: organizatorj i so vedno skušaH držati gibanje v zakonitih mejah. Fašizem je organizacija, ki se je poslu* žujejo imoviti industrialni in agrarni sloji, da bi s silo in strahovanjem pie* prečili pohod delavskega sloja. Z ozirom na Giolittijeve opazke ^le* de Rusije, pravi, da ni res, da se bo na Ruskem razvila nova burzovna druiba, zakaj buržoazija pomeni sloj, ki izkoa rišča druge. Tudi se ne sme pozabiti, da se ne more komunizem izvesti v par urah. Nahajamo se v revolucionarni dobi, v kateri predstavlja fašizem belo stražo. Ta pojav moremo opazovati ne sajno v ItaHji, ampak tudi v vseh evropskih dr> žavah, kjer je buržoazija sama prevzela obrambo svojih interesov. Vlada do« pušča iz konvodnosti, da vrsi to obram^ bo fašizem, kateremu pomagajo še var^ nostni organi. Komunisti se temu ne čudijo, niti se ne pritožujejo. Komuni« ste dolže, da streme za nasiljem, na* sprotno, mi smo proti vsem majhnim, sporadičnim nasilnim izbruhom, ven* dar pa se velike družabne izpremembe ne morejo izvršiti brez oborožene sile. Italija preživlja brezupno krizo, ki bo našla »vajo rešitev teduj, ko bo proletiiriat prevzel oblast. Milani (ljud. str.) pravi v svojem dnevnem redu. da mora. vlada vzposfa* viti javni red in mir ter državno avto? riteto. Tudi posl. Graziadei, ki je za proletaroko diktaturo, priznava, da ni še prišel čas za njeno udejstvitev, niti ne z oboroženo silo. Predgovornikovc trditve glede položaja v Krnili j i se mu zdo enostranske. Priznava, da so posto* paK nekateri voditelji socialističnih organizacij v bolonjski pokrajin zmerno, j toda mno£i se nfeo ustrašili nasilnih I metod, s katerimi so ustvarili današnjo duševnost množic. Večina poljedelcev ni za komunizem, ampak za mimo živ* ljenje majhnih posestnikov. Poživlja so* cialistične tov?j-isey da deluiejo za mir* ne in kulturne oblike v političnem in so* cialnem življenju v interesu delavskih slojev, domovine in človečnosti. Treves (socialist). Noben govornik ne* socialističnih strank ni odkrito obsodil fašizma, ampak vsi so definirali fašizem kot činitelja, ki je pok'Jican napraviti red. V tem vidi govornik sovražnost nroti socialistom in socialistični stranki, katero dolže, da je odgovorna za vsa nasilja zadnjih časov. Socializem ni ni* koH propovedoval nasilne revolucije, fašizem pa je porojen iz čuvstvev na* sil j a. Strogost zakonov se uporablja samo proti proleturiatt]. Obžaluje, da je pri* ieia oblast med tolikimi požiralci bo* lonjske delavske zbornice le enega kriv* ca. V tem prctiproTetarskcmu gibanju, ki se je razširilo po vsej državi in ki se postavlja nad državo in zakone, je dr* žava brez moči. Napada postopanje ljudske stranke, ki šteje v svoiih vrstah fašiste in legiste t. j. branitelje konsc-r\ratizma in pristale naipredrznejših reform, zato zatajuje red in svobodo ter interese proTetarcev in male buržoazije. Ker hoče zastopati preveč interesov, združuje v sebi naj* različnejše temperamente, kar bo pu-» spešilo raziiiid stranke. Prepričan je, da posamezna nasilja ne prineso nobene korisii, zato je bila socialistična stranka že dolgo let proti nasilju, in ne pojde s te poti, toda tudi v lvej nc manjka takih, ki reagirajo na nasilje z nasiljem. Zato ne more prev* zeti odgovornosti, za to, kar se lahko zt^odi. Federzoni (narodnjak). S svoiimi krij tikami, v katerih napadajo vlado pHpo* znavajo socialisti in komunisti potreb^ nost obstoja meščanske države, ki naj drži v ravnotežju strankarske boje. (J^o^ tavlia, da se socialistični stranki ni po* sreeilo dokazati, da ni odgovorna za ob? žalovanja vredna liusilstva. Dogodki, o katerih se vrše te razprave, niso le po* sledica f^lobokosegajočili družabnih iz* prememb, ampak imajo svoj izvor v tem, ker je zavzelo to gibanje oblike proti* državnega in protinarodnega prevrata. Vzame na znanje Izjavo ministrskega predsednika, da bo vlada vzpostavila oblast zakonov. Miglioli (demokr. krlst.) poživlja vla* do, naj nastopi proti oboroženemu banju razredov, ki hočejo zatreti svobo* do organizacij. Fašizem je prvotno na* stal kot reakcija na socialistična nasilja, toda danes je orodje agrarcev in gospo; dovalcev proti ljudskim organizacijam. Ta nasilja so naperjena zlasti proti kmetskim zvezam, medtem ko hočejo agrarci izstradati poljedelske delavce. Poživlja vlado, naj prepreči neplodno boje in socialiste, naj delujejo pomiri jevalno. Glasovanje Predsednik zbornice pozove ministr* skega predsednika, naj se izreče o dnev* nih redih. Giolitti odgovori: Ne bo se pečal s posameznimi dnevnimi redi, za* h valj uje pa se tistim, ki so izrekli v svojih dnevnih redih zaupanje vladi. \ Strau II. »EDINOST* Prosi liste, Li hočejo izra2lti zaupnico vladi, dn glasujejo proti rcsoluciji, ki sta jo predložila Matteotti in Vacirca v omenu soc. stranke, in ki izreka vladni politiki nezaupanje. Nato se umaknejo vsi dnevni redi. Vsleil nekega predloga se je vršilo glasovanje omenjene resolucije v dveh delih. Predsednik stavi na glasovanje prvi del resohicije, ki se glasi: »Zbornica ugotavlja, da vodijo zadnji nasilni do* f4odki, ki so organizirani v raznih po* krajinah lialije deželo neizogibno v me* sčansko vojno; da prisostvujejo vlada in lokalne oblasti nasilstvom in požigom, ki jih žagrešajo v ta namen javno orga* niziraiie tolpe, brezbrižno ščitijo nasils nike in odrekajo pravo obrambe priza* detim osebam in organizacijam. Navzoč vi: 366, glasuje: 345, z da odgovori: 93, z ne: 252. Zbornica je odklonila prvi del omenj. dnevnega reda. Nato je zbornica glasovala za drugi del resolucije, ki se glasi: »Zbornica ob= soja politiko vlade«. Navzočih: 305, z da odgovori 79, z ne 226. Zbornica je odklonila rudi drugi del dnevnega reda. Predsednik zaključi sejo ob 22'15. Poiitifae vesti Preureditev francoske vojske. Fran? coska vlada je predložila zbornici za? konski načrt za preureditev vojske. Za* konski načrt je sestavljen \z dveh glav* nih delov, katerih prvi se nanaša na organizacijo francoske vojske v mirnem, drugi v vojnem času. Vojaška služba bo trajala 18 mesecev pod orožjem in 18 let in pol v rezervi. Vsaki vojaški letnik šteje na Fran* coskem najmanj 200.000 mož. Na podla* gi tega števila se da izračunati koliko mož bi znašala francoska vojska v slu* čaju splošne mobilizacije, ki bi se iz ved* la v zmisiu omenjenega zakonskega na* črta. Ker bi moralo pod orožie 20 letni* kov, bi znašalo skupno Število vseh po* klicanih okroglo 4,000.000 mož. General De Lacroix, ki razpravlja obširno o tem vprašanju v pariškem listu »Le Temps«, si predstavlja porabo tega ogromnega človeškega materijala v slučaju vojne tako*le: Borcev bi bilo 2,000.000, nebor< cev 240.000, po raznih službah v ozadju 360.000 mož; skupaj na fronti: 2,600.000 mož. Ostalih 1,400.000 mož bi se pora* bilo v notranjosti države. Kakor se vidi, ne bo zaostajala vo* jaška mo: Francije po svetovni vojni prav nič za močjo, s katero je razpola* gala pred vojno. Domafe vesti Volilni zakon preveden ia tiatcsiatično raztol-mačen bo izdalo v slovenskem jeziku Politično društvo »Edinost* v Trstu. Knjiga je £e v tisku in bo prihodnje dni gotova za razpošiljanje. Stane s poštnino vred L 3 50. Naročbe in denar na} st pošiljajo na naelov: dr. Bitežnik, Gorica, Via Co-rfelli 18. Knjigo priporočamo vsem oaSim ljudem, italijanski vc!ilni, zakon je popolnoma drugačen \ ego biv^i avstrijski ia bo knjiga, ki je pisana v taki obliki, da je vsakomur razunufiva, cbč«> koristila. Pred vsem fo priporočamo uasiin občinam in županom, ker ima po italijanskem volilnem zakonu občina veliko ulojjo pri volitvah. Kst-iijJfc-vrfnsrske zadruge in KtnetijrI~o družbe so sklicale dne 2. svečana zastopnike vseh kmetijskih udružen j na Primorskem na tkupen sestanek. ki se je vržil v Konsunmcm oruitvu pri Sv. J&kcbu v Trriu. Prišlo je krog 75 udeležencev, cd katerih je približno 50 zr.stopaio Kmetijske in vrtnarske zadruge za Trst in bliir.jo lairo, 25 pa kmetijska udruženja iz drugih delov dežele. Sestanku }o predsedoval tir. Edvard Slavili, Ivi je cb-razTcžil namen sestanka: posvetovanje O združitvi k? centralizaciji vseh kmetij.Jto-strokovnjh zadreg »a Primorskem. Govorili io razun že omenjenega dr.ja Slavika Ec Kleintnayr, Obljubok. Šček. Re-ker.t, Pahor, GrjJič in drugi. Urednik K^-cnt In ti-iitcij Pahcr sta zagovarjala stališ Ce, da se morajo zadruge ločili po strankah, vsi drugi govorniki brez izjeme so to sfeližve odločbo cbbojali in 7.a-htevali, da naj se kmetijski zadrugarji ne cepijo, ampak sc združijo v£i b: cz raziiko sirack v eno edino in mečno zadru.-^o. Viflcd tejj^. želja Regenta in Pohr:ja sploh ni prišla na glasovanje, temveč se * sprejel predlog kmetijskih m vrtnarskih zadrug, da se imena j o odsek, ki naj na podlagi pravil žc obstoječih zadrug pripravi 1.3 organizira združitev. Te sklep ni razv« selil samo tržaških ki koprskih okelič&uov. ampak jo v fc vetji meri zadcFvoljil zcžtcpnike riikc ckoHcc. \ipavjkc, trasa in Istre, Id čutijo čimdaljc bolj potrebo po enotnem nastopu vsega kmetskega eianu v naSi deželi. Udelelnik. Ie Skednf«. Slovenc-ka Čitalnica in Dramatični la-ož^c priredita v ponedeljek 7. t. m. v dvorani Gospodarskega društva evej zadnji družinsko-zabavni večer v lećc-injem pusta za evoje člane in prijatelje. Ne shtoo za plesalce, tudi za nepJesalce bo užitka, icer bodo tam tudi pogrnjene miza. Na vaporedu fe burka, creuolov, talji;»a pošta in p!«s. Traja cd 7 ia pel do 2 pcrpdlaoči. Svira salonski orkester. — Ker jo čisii dobiček sameejen v narodne in izobraževalce namene, sc preplačila hva. ležno sprejemajo. Kdor Ee cj prejel vabila, naj se Javi pri cdfccra Čitalnice e.Ii pa Dramatičnega krožka. Obilne udckžbc pričakuje odber. K vpratonju listov iz J«^o(»lavije. Pred dnevi ste ferrčaii v -Edino-ati' , da jo italijanska politična ob:a»t prepovedala vsakršno pošiljanje "vseh Jogcsl o venskih i Letov v nt~c pokrajine. To ravnanje. ki ga nI potreba 5e posebej osvetljevati, kriči do neba žc samo. Zato bi bil vsak komentai codcrnega jelnišlva, borao delcaia popravili e tem, da ee strnemo v«i o-krog edinega leposlovnega Usta (seni ne štejem r o vej a mladinskega lista, ki fe v prvi vrsti name njen našim otrokom!), Id uhaja r Gorici, Mislim na ;Mladiko«, ki ?.e lct©3 x"custrc>jiia pod veSčo reka novega urednika. —> Nekaj drugega pa kl ral fe potisnilo pero v roke. Istega dne, ko »te prinesli vi notico o fugo slovenskih listih, oal j« prižel Jučajao pod oko oglas, a katerim vabi Z'* ložniitvo i Ljubljanskega Zvona« v Ljubljani «lo-vensko občinstvo na naročbo. Program lista tekoče leto je velik, mnogovrsten, tako da so so nd naravnost »slme pocediie« po vseh dobrotah, ki jih cbljublja rečeni list svojim naročnikcni. Kakšno pa je bilo moje razečaranje, ko sem ee ogledal naaJo po naročnini. Iz razmerja, ki ga je založništvo usivarilo med naročnino za Jugoslavijo m Italijo, moram sklepati, da ni kulturnim ljudem okoli »Ljubljanskega Zvtma« čisto nič na nagih krajih, da jim je prav za prav vseeno, ali se kdo iz Julijske Benečije nuroči na 1'st, ali ne. Celoletna naročnina za Italijo zua^a camrcč 60 (reci: šestdeset lir), medtem ko ga dobi vsak Slovenec v svobodni domovini za 180 !,rcn. Čc Izračunamo naročnino po dan a in jem kurzu, bi morali mi plačati Ust ravno dvakrat dražje nego srečniki v Jugoslaviji. In potem govorkao še o nc^em kulljmem toku, ki naj se preliva i zanaprej rrtko driavntv plank. Vsako odcruiivc jt nemoralno; čc uganjamo pa odeništvo na kruJiu kulture, je lo dvakratne cbsodbe \Tedno. Take ubijamo; 'tami s«be, in r».r čisto nič treba, da bi nas prihajala davit še italijanska država. To naj fi zapomnijo go.-pcdjo, Ai imajo v rokah »Ljubljanski Zvone, ki jc in mora r.stati preko vseh trgovskih špekulacij vodnik kulturnega življenja celokupnega naroda. — Isti greh r-cm opazil pri nekaterih ljubljanskih knjižnih za.-k»žbah. Knjigo, ki jc dobiš v Ljubljasn za 20 kron, moraš plačati v Italiii z 10 lir;tmi. To jc sramotno! S takim prr-njanjem bi trgovski fipekulaatjc ne samo škodujejo narodu, ansp^k bodo oškodovali tudi *aroe sebe, k*r bodo prisilili naše ljudi, da ti ustvarijo sami itvo;« založbe, ki bodo delili kruh kulture s polteno roko. —c. Trgovci in cbrtrJki! V nedclio dne 6 februarja ob 10. uri dcr. s-klicuje v prc.storih tr^vske-obrt-ne zadruge »Izobraževalno društvo« važen ses-la-nek. Pridito pclncšteviloo. Dr&išžvsne vssži Trgovsko izobraževalno društvo. Danes zveče* ob S cdborova 6eja. Pridite vti točno. - Predsednik. Šentjakobska Čitalnica priredi danes v prostorih Delavskega koe.suinnega društva pri Sv. Jakobu svojo pu-stno pleeno zabavo. Začetek ob 21. Na obilen cbisk vabi odbor. iz tržaškega iivllenia Dv« ponesrečena roparska napr-aa. Atilio menti je ie dlje časa u služb m pri »Sooieta Pie-mentese di tr?športi«, lu tolovaji videli prihajati stražnika, co epu^dii v divji beg. Stražniku te jc pu-sr^čilo vlovrii in aretirati Amadea Vita, dočiro sta druga dva pchegnila. Odpeljal ga je zui kvesturo, kjer je bei zaslišan. Tolovaj je vac zanikal. Ko eo na preiskali i.epe, so oažli pri njem V30 ukrademo zlatenico. Policijskemu agentom se je posrečilo aretirati tudi Reckupija in Barbatija. Vsi trije &o v zaporu v ulici Ccrento. % testen kcaec pi{azsca(. Včeraj zjutraj okeli 7. uro je nttolo nekaj kmetic iz okvlice, ki prinašajo v našo mez^o razac-.Tstno zelenjavo, psiop^ ližču pri ;rr. Ani rooža. ki jc iežfe! na tleh pri zidu in ni d^al cd sebo caimanjšega znaka življenja. O tem dogodku je bila obveščena rešilna porta j a, ki fe tako? prišla na lice mesta. Zdravnik je ugotovil da je mož Trznil v »pijanosti. Ko mu je preiskal zdravniški strežnik žepe, *je našel pri njem listino, glaseČo na 46letnega. Antona Marchisicha iz Pcrtcd. Mož je po poklicu kmetovalec. Truplo 60 odpeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice. Granat« razpočila ▼ bližini Prošeka. Včeraj popoldne so pripeljali z vero m rcailne postaje v tu-kajtSnfo bclnišnico težko ranjenega topničarskega narednika Salvat-crija Toba, uslužbenega na Op-čisah. Omenjeni nared.iik in nekaj drugih vojakov so zažigali med Opčinacni ki Prorekom gru-nate. Preden jc razpočila ena granata, je minulo četrt ure, ta£u>, da ro re vojaki lahko po skrih". Na tak način so razpečili pet granat. Ko so »f^gaU »esto franatov «o »e oddaljili od n*e kakor pri dnu gili. Toda, komaj bo m oddaltfH od nje nekaj ko-rakov, še se fe razpočiia ter S€\uroo ranila usltcć-id-'^a in nekaj vojakov« Pod kotijo fe prišla. Včeraj popcldne jc prišla iskat pomoči ca rešilao poetafo 251etna Piecinr. Z tdla, stanujoča v uJoi Raniti 6t. 17. Pritfa si je zdravit rane. ki jih fe imela na lakta in na vko-ku. Zdravniku je pripovedovala, da ^o je povozila neka kočija. Ker niso 1>iic rano *elo nevarne, je zdra!vnik poslal v domačo oskrbo^ Poizknšen samomor. Včeraj popoldne sa ije hotela končati življenje z Kzčlom 2Sletna Ange?a Debanchi, stanujoča na Režki cesti št. 539. Dospe v ii zdra-vailc ji je izpral želodec ter jo pustil v domači oskrbi. Vzrok preizkušenega samomora so družinske zadeve. POROČNA soba, obedna soba iz palisandra in nova kuhinja se proda po smerni ceni v ttlici Boc-caccio 7, polunadstropje, dt-sne. 211 V Ttsiu, dne 5. februarja 1*21. U tlsKovnf sKlod „Edinosti" Maurič Juft, kol novoletno darilo 50 L. Fantje iz Rakeka darujejo 3*X) L, katere so prejeli od gesp. Ivsnčiča mesto kolača. Srčna hvala zavediiim fantom. V počejčenje spomina pok. Josipa Ccrkvenič darujeta Anton in Antonija Miklavec 20 L. V počeščenje «pomLna pok- Svctka Martelanc vlaruje Alojzij Goriup s Preseka 50 L in Anton Ščuka iz Barkovelj 20 L, Neimenovana rejanska družina 50 L. Pevsko društvo rAdrija« v Barkovljah v poče-Sčenje epomina pr>k. Svetka Martelanc 100 L. Do'cdaj izkazanih L 35.226*20; v danainjem izkazu L 590'—. Skupno L 35.Si6'20. DAROVI ~ V j^jčfcičenje spomina pok. Josipa Cerkveniča darujeta Anini m Antonija Miklavec 20 L za ma^dalcnsko CM podružnico. Gospa Ivanka Velušček daruje šentjakobski CM pcdružnici 20 L. {Denar hrani bkgajnik). V počeSčenje speanina pok, Svctka Martelanc drruje pevsko društvo. »Adrija« v Barkovljah 200 L dvem potrebnim udovam, bivšim pevkam. V počeščenjo spomina pok. Svetka Martelanc daruje Obrtnijj/ko druitvo v Barkovijah 200 L za barkcvljanske sirote. V pcčcžčenje spamlna pek. Svetka Martelanc darujeta družini Josipa Pertcta in dr. Stegu v Ro-jaru 80 L za dijaiko podporne druStvo v Idriji. (Dciar hrani uprava). V počeščenje tpcinina pok. Svetka Martelanc K. Suboiič 20 L za žeasko CM podružnico. V počeSčenjo epomina lpok. Matije Lavrcnčič dsrciHo za rejansko CM podntžnico 25 L Jenko, TaraboSld 20 L, Fran Mikelič 15 L. Schrer in Maurič po 5 L; po 2 L: Piičanc Julij in Cink Fran; &kupr-» 74 L, (Denar hrani uprava). Obrambeni sklad. Jožica in Spiro J<_kič za. po-časthev spomina pok. Svctka Martelanca 50 L. OSEBA izvežbana v sekanju gozdov in prevažanju se išče. Govoriti mora slovensko. Pisane ponudbe z navedbo mesečne plače in do sedaj o-kupiranih mest na G. Angeli, Via del Pešce St. 2. 210 KOVAŠKEGA pomočnika, sposobnega za kovanje volov sprejme Antoo Milič, kovač, v Saležu št. 7, pošta Prosek. 204 UČENEC s primemo iclsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagem na deželi. Ponudbe ped žt. 1887 na upravništvo. 208 SPREJEMAM Vsa •v etavbno y.'rcko .spadajoča dela. Načrti in pix>računi brezplačno. Specijalist za štedilnike in peči, katere nabavkam in postavljam po najnižji ceni. Franc Batagelj, zidarski mojster, Trnovo pri II. Bistrici. 201 DREVESA divjega kostanja, do 4 metre visoka, prodam. Cena po dogovoru. Anton Sluga v Ro-diku. 167 POHIŠTVO so proda radi 6elitve. Obrniti se na knjigarno Novak, Pazin. 2C9 KOČIJA v dobrem stanju in ljig (biročin) nov sc proda po ugodni ceni pri L. Sirca, trgovec, Du-tovije. 203 8IVALNI STROJ z okroglo ladjico prodam. Via delle Mura 5. 205 ŠIVALNI STKOJ za čevljarja prodam. Ulica Giu-liani 14, I. 206 ČEVLJARSKI STROJ, nov, prodam. Via Ruggcro Mana 3, priti. 178 j VELIKA ZALOGA papirja razne vrste ter papir- Inatih vrečič Gastone Dcllinar — Trst, nahaja sevuL Via dei Bacili 5, 180 MASLO sveže kupi vsako množino Plesničar V., ul. Giulia, trgovina jestvin. 180 Gospodarstvo Fuzija ▼ jugoslavenski lesni industriji. Kakor ču-j^.mo, ee pripravlja fuzija lesne industrijske družbe »Slavonia« z lesno tvrdko Milana Prpica in s tvoi-nico za pchiStvo »Bothe Si Ehrmann«, ki je največja tovarna te vrste v Jugoslaviji Fuzija sc fma izvršiti v najbližji bcdoČnostL Nova druiba bo razpolagala Eprecejgnjim obratom in « velikimi zalogami lesa, ki jih pridobi s pristopom tvrdke Milana Prpica. Ie Trboveljske preaacgekopiie družbe. Na podlagi pogodbe, ki »ta jo sklenili banki »Banquc de Pariš« in »Oesterreichische Landerbankc, je dobila Trboveljska premegokepna druiba do^-oljenje, da izplačuje svoje v Švici plačljive emisije v zlatu. Id zn«.-2a>o 2 milijona frankov, le tedaj v švicarskih frankih, ako more upravičenec na podlagi kake javne listine (afidaviia) dokazati, da je Švicarski državljan. To pomeni za družbo olajšanje njenega finančnega pck*2aja. Tovarna vžigalic »Drava« ▼ Siska je skrčila svoj obrat na 3 ia pol dneva tedenskega dela. Vzrok te tovarniške krize je ta, da je uprava državnih monopolov naroČila veliko vžigalic v Angliji. DETFLJNA« travna in vsa zelenjadna semena prodala tvrdka Sever & Komp., ul. Machiavelli 13. 183 HIJA s pekarno v mestu 60.000 lir. Naslov Tiziano Veccelio St. 10, vrata 7 cd 12-14. 193 VEČ POSTELJ, solidno delo, proda za polovično ceno mizar, Via S. Francesco 51. 195 s r ■ lip I r Milo „LUBRA41 jc zajamčeno čisto in nsdkriljuje neoporečno vsako drugo milo kateregasibodl izviru, bodfsl radi naravne kakovosti, bodisi radi posebne Izdelave. — Milo „LUBRA" rc dobiva v vseliboljših prodajalnah in mirodilnicah. Srebrne krone lahko prodaste po cenah katerih vam nihče ne p!ača kakor Od 1,—20. svečaua je razpisana službi SLUŽKINJA, vešča vseh hišnili del. ee sprejme pri tnali družini. Predstaviti «e zjutraj v via Pale-eirina 8t III. 196 KRONE plača vedno par cent. več nego vsak dru-jfi kupcc, cdmole Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi it. 3. te.'ef. 3-29 (prej trg Bariera) NOVA DVOKOLESA se radi odpotovaitja jako po ceni oddajo. Trst, Scorcola S. Pictro 29. 197 ZVONČEK. TULIPAN IN NAGELJČEK žele. da jih utrgajo lepe roke nežnega spola. Ponudbe na po&tno ležeče Logatec 112. Borzna ©©rotila Tečaji: V 7rrSu, 4. fcbraarja 1921. •••»••••••*» 390 Jadranske banka ••««••••••• Cosniich . • •••••••••*••* Dalmatia . Oerclimioi Libera Triertino •••••••••••• L!oyd Lusslno . .«•••••»•••«•• Martinolich Oceania . »•»•••••»*•••• Premr.da Tripcovich Ainpelea . Cement Dalmatia •••••»•••*• Cement Spalato Tuj« valuta a« trkmikem trgus V Tr&tu, 4. februarja 1921. NeprepeČatene ............ ~ 5.--- 6-50 avstrijsko-nemške krone • • • • češkosIovaSk« krone ..*•<> dinarji ••••••••••• leji. *•••«•«••••• marke dolarji •*••*••••«• francoski franki švicarski franki . 2100 . 605 . 1775 . 2050 . 300 . 458 . 4f-0 . 499 . 700 . 365 . 409 „ 5. . 4.75 - 5 25 • 35.— - J6.— . 75.75 - . 37--38. - . 44. - 45. . 27.20— 27 30 . 193. — 194.— . 438.-440.— . 104 -- 05,— • lib.-li7.— . 15.--16.- . 92.- 94.— angieSkl funti papirnati • • • • angležki ianti, zlsti * » • • • rubli •**«••»•••• napokon! Švicarski tečaji ŽENEVA. 2. Ura 22'88'35, marka 9*8325, avsir. krona id aotiraer., anil. {tat 24'Cl, fr. frank 44 10, dolar 6 2235. ŽENEVA, 3. Lira 22 »o!ko«u prijateljem in zaancejn froiJžno vc>: oa ie n^sa ljuba hči in sestra, KARLA GODINA v 14, iciu evoje dobe ^ »8 uri mirno v Gc«podu zaspala — 9 predrage po- Jcoj^cc xe bo vršil v seUjo, fW>ruaria, ob 3. uri pop. L: hi5e žala. (119) Ur. komisar STRGAR. Ker prvi občni zbor, sklican na nedello, dne 16. janu r a 1921, ni bil sklepčen, sklicu^ na podlagi § 32 zadružnih pravil Lludska Eironlislca io ncscillnica v Trstu registrov, zadruga z neomejeno zavezo 2(11. OBCMI zbor za dan 6. februarja 1923, ob 10. uri dop. v zadružnih uradnih prostorih v Trstu, vfa Torre b?anca 19, I. nadstr. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnišlva. 2. Odobrenje računskih zaključkov za leta 1917, 1918 in 1919. 3. Poročilo nadzorn štva. 4. Predlog za združitev s Tržaško posojilnico in hranilnico in likvidacija zadruge. 5. Volitev likvidacijskega odbora. (95) NAČELNIŠTVO 3S S JL De Nosi S fl. Sferzfl Mavricija Wackvitza na Tcdn ki Tnt a!. Trne blanca 32. Tdeioa 29-83 Velika izbira majoličnih in železnih peči znamke „Premier", ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. SpetK Karel triouec z vinom, likerji in opojnimi pllafoml (,25) se toplo priporoča slav. občinstvu. Zaloga na Katinari I pri Trstu (Stara sranga) se proda v Ljubljani, Florjan-ska ulica št. 10. - Poizve se pri l LEO JEUK&EK. OrhnlRa. s 1(84] Pozor trtoreld! Imam na prodaj še nekaj tisoč cepljenih M €rne in bela vrste na raznih amerikanskih podlagah. — Cene po dogovoru. Pipan Josip, Preserje 16 pri Komnu, Begunci Amerikanci pozor! Posestva od 4 do 400 oralov, gostilne tudi z zemljiščem, trgovine, hiše, vile, grajščine se prodajo potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica št 3. <122) MU iiMiimu naaiiHR I Po izrednih fconkuren< nih ccnah ee | proda vsled bližnje selitve v druge f g prostore najrazličnejša Z [ ČEŠKA STEKLENIM:! ■ cilindri, steklenice, kozarci za pivo in J - vino vseh vrst, Sipe, vsakovrstne sve- • I tiljkc i* t. d i. t. d I I Gg. trgovce in gostilničarje posebno | ■ opozarjamo na ugoden nakup. -I DEBIASIO & DOMENIŠ | a 92) Trst. Via S. Francesco itev. 9 I tli III IS« III ALESSANDRO LEVI HINZI-Trsft Vta RiHori it. f — Mu« BoMfte - ¥1« Malcanlon fL 7 Velika fabera l#Mh ln H*l»fiHi Mk, HuHMmHmm^ pohMMir« kakor tudi p#MlMBii«h prtdMttf. Prortčnni Ia projekti (ao> pele solidno