fcDAJA cp »gorenjski tisk- • orejuje uredniški odbor * glavni urednik slavko beznik - odgovorni urednik gregor koci j an - tel.: uredništvo in uprava 21-90, glavni urednik 24-75 - te-k°cl rac. pri komunalni Ranki v kranju 607-70-1-133 LETO XIV KRANJ, SOBOTA, 4. AKJVEMBPA t9Gf ST. 125 izhaja od oktobra 1947 kot tednik - od 1. januarja 1953 kot poltednik - od 1. januarja 1960 trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in sobotah - letna naročnina 900 din, mesečna naročnina 75 din, posamezna Številka 10 din G L A S,I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO »ČUVAJTE SVOBODO IN °POROKA POKOPANIH NA GRAŠKEM POKOPALIŠČU — V GRAZU SO ODKRILI VELIČASTEN SPOMENIK PADLIM Graz, 1. novembra — Od vsepovsod so se danes zgrnili ljudje I govor, je prižgal baklo, ki jo je n* osrednje graško pokopališče, zbrali so se ob veličasiuem sporne- podpredsednik štajerske deželne ^ku žrtvam odporniškega gibanja v letih 1938—1941. Prišli so sorod- vlade Matzner ponesel na vrh "iki begunjskih žrtev, svojci padlih pohorskih borcev in .številni i granitnega loka in tako simbolic-^^g', ki so sicer z žalostnim srcem, toda s ponosom ogledovali no odkril spomenik. metrov visok, od prvonovembrskega sonca ožarjen, spomenik * zapisi v 11 jezikih: ►►Čuvajte svobodo in mdr, kajti zanju smo dali tfvljenje«. Ju ^emfaiskih obeležjih. Le-ta obiskujemo in tedaj je spojin na vse tiste, ki so morali umreti za svobodo, še P°Sebno močan. , . Ob dnevu mrtvih tudi na Gorenjskem ni bilo gro-b'^a ali spominskega obeležja, ki bi ne bil okrašen 8 CVet iem in pred katerim ne bi nihče prižgal vsaj nekaj Sv'v. V večji ali manjši meri so bili te dni deležni polnosti vsi li kraji po vsej Gorenjski. - svečanosti ob spomeniku 71 žrtvam faiizOM v Radovljici (med njimi ' : i (M. S.) — Ker letos f),' 'ino 20 letin, o vstaje, si je d; ." i odbor Zveze borcev tra- hr''r;alne žalne komemoracije v ?J*?'. v Beninjah in v Radovljici v s širšim programom kot Kji^te'tHh letih. 1. novembra je Vv? v Dragi in v Begunjah okoli iC "' Ishovalcev ''in, je tudi narodni heroj Jože Gregorčič) jc govoril Zdenko Dolinar z Bleda, sodeloval pa je tudi mladinski pevski zbor. Tudi krajevni odbor ZB Bohinj ska Bistrica je letos na grobovih padlih pripravil svečano komemoracijo. — Po polaganju vencev jc spregovoril Izidor Stres, nato pa je med posameznimi recitacijami k" °ktet, recitatorjl garnizon JLA pionirjev odreda »Tomi/ Godec« ie,,Rnvljice, govoril pa je pred-) zapel moški zbor DI'D Svoboda Un't SZDL i/. Begunj. Na žalni »Tomaž Godec« nekaj žalostiti k. ''ti spomin ki so želeli painjske Bele in pionir ji-recitator ji. Prav tako pa bi lahko pisali tudi o drugih krajih radovljiške komune, saj so v slehernem večjem naselju ob spomenikih in grobovih pripravili manjše svečanosti. Pionirji pa so v sodelovanju s krajevnimi organizacijami Zveze borcev in SZDL izredno lepo okrasili prav vsa mesta, ki tako ali drugače spominjajo na NOB in tiste, ki so v njej sodelovali. V kranjski občini jo bilo ob Dnevu mrtvih nad 30 žalnih ko-memoracij v vseh krajih, kjer stojijo spomeniki in spominske plo-Sče padlim borcem in talcem. Kranj, 1. novmbra (S. S.) — Lete« so Kranjčan po polastili Dan hkrati oddottfll spominu padlih tednikov (Nadaljevanje na 2. str.) ' Od 30. oktobra do 1. novembra je v Nišu zasedala stalna konferenca mest Jugoslavije. Zasedanja so se udeležili tudi predstavniki mest z Gorenjske, in sicer b Kranja, Tržiča, z Jesenic in iz Škofje Loke. Tajnik ObLO Kranj tovariš Rudi Balderman nam je v razgovoru povedal, da so na konferenci največ govorili o samoupravljanju v komuni, kar je bila tudi osrednja tema na dnevnem redu. Pri tem je bilo precej udeležencev, ki so govorili o odnosu komuna — podjetje. Prevladovalo je mišljenje, da je treba pustiti samoupravne organe v podjetjih, da so samostojni pri gospodarjenju in seveda tudi pri delitvi dohodka. Potrebe komune oziroma komunalne skupnosti pa naj bi kolektivi upoštevali pri izdelavi planov. Tam naj bi kolektivi do- bili brezbrižna do raznih nagnjenj in lokalnih teženj v posameznih kolektivih, ki se ne morejo in ne smejo izoErati od življenja okolice. Toda vse to se mora odvijati v okviru medsebojnega sodelovanja in razumevanja. V razpravah o delu občinskih ljudskih odborov in njihovih organov je prišla do veljave težnja, da bi se občinski ljudski odbor v sedanjem smislu prcosnoval v občinsko skupščino. O tem je govoril zlasti podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj, ki je sodeloval vse tri dni. Občinska skupščina naj bi v večini primerov zasedala skupno in ne ločeno v dveh delih, kot je to v sedanjem sistemu dveh zborov. Cilj te organizacije naj bi vsebinsko spremenil delo tega organa in omogočil močnejše uveljavljanje ločili višino svojih prispevkov za i državljanov v gospodarjenju ko- potrebe standarda v komunalni mune. Seveda bodo morali ta I industrijskem oziroma skupnosti. Seveda obema ne more ' predlog Štabne konference mest I skem obeležju. upoštevati pri izdelavi nove ustave. — Vzporedno s temi razpravami so na konferenci govorili tudi o vlogi SZDL. Govorniki so poudarjali, da SZDL ne sme biti zgolj vodilna organizacija, marveč tudi krepka ustvarjalna moč v sklopu občine. Preko organizacije SZDL bi morale priti še bolj do veljave težnje državljanov. SZDL bi morala še bolj razviti razne oblike dejavnosti, s katerimi bi zagotovila, da bi se posamezni važnejši problemi ne razpravljali le v ožjem krogu izvoljenih ljudi, marveč med prebivalstvom nasploh. Tako naj bi SZDL postala vse bolj mobilizacijska sila v združevanju državljanov pri oblikovanju njihovih teženj in pri izpolnjevanju določenih ciljev v okviru komune. Delegati so obiskali tudi dve bližnji komuni: Leskovac in Alek-sinac, ki sta značilni po izrazito poljedel- OBRAZI IN POJAVI Enaka sta bila — pa vendar nista bila enaka. Oba sta se v mladih letih rada stepla, oha povedala marsikatero pikro in oba sta rada polnila lastne žepe s sočnimi sosedovimi hruškami. Toda žo takrat so njuna dejanja ocenjevali ljudjo dokaj različno. Jure Vri. ljudje bo vederL da ni Slavi In Slavi Je rasel in rasel. Poprav nič boTjM in da je njegova časi se je pričel zavedati, da 1 glava prav tako polna neumnosti ^^dje govore z njim bolj spoštlji-I kakor Juretova. Toda kljub temu vo kakor z njegovimi sovrstniki, je bila med njima razlika — ne bi ko je prišel na ples, med de-Imed njima, temveč med starši, kleta, je pogosto slišal: »Ta pa je Nihče ni hotel javno govoriti slabo Predsednikov«. Tudi to je opazil, o predsedrnkovem sinu, ker bi se kako nežni spol željno »meče« s tem zameril predsedniku. Le poglede za njim. kadar so se srečali znanci, so po- Bodimo odkriti. Cemu to »povedali resnico. Da, tudi predsed- štljivo govorjenje, čemu toliko rrikov je navihan in tudi njemu ne brezuspešnih ženskih pogledov. — bi škodovala ostra beseda. Toda Samo zato, ker še vedno ne vemo Pa brez zamere je bil nepridiprav, malopridnež in kdo ve kaj še. Slavi pa se je samo preden so se razšli, so drug dru- oziroma ne znamo vrednotiti člo- zmotil, hotel j« biti malo vesel in gemu naročali, naj ta pogovor veka, še vedno so za nas odločilni še BOMbno le- razigran. Da, Jure je bil sin ostane med njimi. Predsednik je samo naslovi in funkcije. Bodimo mrtvih in 4tai ev, Slavi pa - pred- le predsednik in z nJim je treba odkriti in priznajmo, da je to res! imeti dobre odnose. Pa brez zamere! llliiiil,:iM,...Hi!liiiii!lll!IIIIIIIIIIIM SOBOTA, 4. novembra 19* !lllliHII!llllll!!l!!lllli|llll!'MII!Hi:iW //uc//e in dogodki OSIiiOSIEJELEC IZ KRANJA Kot se spominjajo pri Krmelje-vih v Hotavljah (Pdjrmska dolina) je okrog 5. novembra 1911 prišel k njim tovariš Brico iz Kranja. Njegovo pravo ime tam niso poznali in ga celo v sedanjih arhivih ni najti. Prč-a koncu novembra pa je tjakaj prišel tudi tovariš Franc Vodopivec iz Kranja, ki je kot rx>litični delavec (bil je sekretar KP v Kranju) sodeloval pri pripravah na vstajo in splošni upor, ki je prišel do Izraza v tako imenovani poljanski vstaji v drugi polovici decembra 1941. Dvoje vabil V majhnem presledku med 12. aprilom in 20. majem 1962 bosta najprej v Munchenu in nato v Firencah večji sejemski prireditvi obrtne dejavnosti, na kateri so vabljena tudi naša podjetja. V Munchenu bo XIV. nemški sejem obrti, v Firencah pa XXVI. mednarodna razstava obrtništva. Za udeležbo na obeh prireditvah so zagotovljeni dokaj dobri pogoji, kar zlasti velja še za Firence, kjer imajo razstavljavci že urejene in brezplačne prostore. Zanimivo je tudi, da je za razstavo obrti v Firencah vedno veliko zanimanje. Lani je tam sodelovalo 3.000 razstavljavcev iz 19 dežel (tudi Jugoslavija je bila zastopana), prireditev si je ogledalo nad 600.000 domačinov in tujcev, ražen tega pa je bilo sklenjenih za 5 milijard lir kupčij. — Ti podatki kažejo, da bi bilo zelo priporočljivo, če bi se XXVI. mednarodnega sejma obrtništva v Firencah udeležili tudi Kropanski kovači, gorjuški piparji, Tovarna čipk in vezenin z Bleda, poljanske in selške čipkarice in drugi. Vse podrobnosti glede tega pa zainteresirani lahko dobijo pri »Zanateks-port« Beograd ali pri Orbtno-ko-munalni zbornici za kranjski okraj. Podrobna pojasnila za sejem v Munchenu pa daje »Jugo-export« Beograd, — B. F. Tovariš Brko ja pc»Ul pri ,Kr-meljevih domač, sicer pa je bil v strogi ilegali. Vestno in skrbno je pripravljal svojo puško in se z njo vadil ter dosegel precejšnjo spretnost. Vsi so se mu čudili. To svojo sposobnost pa je Brico še posebno pokazal pozneje v bojih, ki so bili v Poljanski dolini, na Pasji ravni in tudi v Dražgošah. Med sotovariši si je pridobil sloves ostrostrelca, tako da so mu zaupali najbolj kritične strele, kjer je bilo treba z gotovim zadetkom odstraniti nevarnost. Celo med Nemci so menda govorili o njem, češ da je fenomen, ki vsakega zadene v glavo. Med našimi borci pa so o njem nastale prave bajke. VOLITVE V KRANJU Petega novembra 1950 so bile v Kranju volitve v organizacije OF. V okolici pa so bile volitve 19. novembra. Na območju Kranja so člani OF počastili volitve z nmožično udeležbo na delovnih akcijah. neizprosna vojna na alžirskem ozemlja. Kronološki potek alžirske vojne Generalovi zdravniki v fraa- je ljudem pri nas tako dobro oskem glavnem mestu so že znan, da ne gre ponavljati davno ugotovili, da je alžirski splošno znanih zgodovinskih dej- I glavobol kronična bolezen pape- stev. Prvega novembra 1954 je H ža Pete republike. De Ganile je Svet desetorice alžirske revolu- ~j po sedemletnem pretakanju krvi cije, v katerem so bili najbolj ■ in ogromnih žrtvah na obeh revolucionarni prvaki alžirskega a straneh daleč od vojaške zmage, naroda, poklical ljudstvo k upo-p| daleč od pomisli, da bi sklenil ru. Sedem let po tej obletnici je s premirje, ker je bitka v bistvu H že odločena. Izhoda te bitke ni H mogoče več spremeniti. Iluzij v ■ francoski prestolnici pa noče §| biti konec. Solzilni plini na pa-H riških bulvarjih in curki vode iz najbolj zakrknjen skrajnež - na a gasilskih črpalk nad alžirskim smrt obsojeni general Salan »du-| prebivalstvom, ki živi v Parizu, g^nj vodja« alžirskih prevrat-I izgon številnih alžirskih družin nikov rjoVei 5kozi zvočnike al-m iz glavnega mesta In vrsta dru- žirske radijske postaje obešenja-j gih izrednih ukrepov de Gaulio- gka gesla. Nihče ne razum© te 1 ve policije, pač samo ponovno dvojnosti. General, ki je v % kažejo, da je »beli teror« osnova odsotnosti obsojen na smrtno f| alžirske politike, kakršno si za- kazen, govori po francoskem i mišljajo učeni ljudje v Parizu. T*diu v Alžiru, ki ga vzdržuje I Francoska kratkomiselnčst je pariška vlada. In pri tem pravi: ^ brez logike. Od Eviana do Lu- »Preprečili bomo izdajstvo Alži-j§ grina je bila na pogajanjih vsi- rije. Na naši strani je na tisoče || Ijevana Alžircem francoska ste- dobro izvežbanih borcev in pa-H rilnost v zameno za pravice, ki triotov. V Parizu se zbirajo s jih je človeštvo priznalo vsakemu izdajalci, ki bomo z njimi v 5 narodu. Alžirci so vedno znali kratkem obračunali«. Hkrati pa a ceniti ljudske žrtve in v takšno pariški dopisniki javljajo o smrt-*1 past niso šli. Zato je tem bolj nih tragedijah, ki jih je zakrivi-| nerazumljivo, kako brez glave la »črna roka francoskega tero-'; so postali Francozi v tej sedem- rističnega nasilja«. Alžirija se je §§ letni vrtoglavici, odkar divja v teh sedmih letih spremenila v IiiiiiniiiHiiUHniroBiimiiH™ množično grobišče, kjer smrt preži na vsakem ogla. Francozi si že sedem let dopovedujejo, da bodo slej ko prej prisilili alžirsko osvobodilno gibanje na predajo. Toda od teh napovedi so ostali samo prazni računi brez krčmar-ja. V zgodovini alžirske vojne so privlekli na dan številne vojaške načrte, ki so imeli namen v kratki vojni zadušiti alžirski upor. Vsi ti vojaški načrti so nezmanjšano močjo nadaljujejo- | Napadena je bila vas Dese. g Francoska vojska in alžirski te- | roristi so imeli precejšnje izgube- § Borbe so bile tudi na dntfib | področjih okoli El Milija, Kola | itd. Francoske izgube _znaS»J» | okoli 100 vojakov. Vsak dan P»" | dejo na alžirskih bojiščih novi g vojaki. Obseg vojne na alžirske"1 | ozemlju ni zmanjšan. V sedmin g Sedemletna vrtoglavica ostali na papirja in so se vedno končali s popolnim polomom. Vidnejši francoski generali so dobili vsak svojo priliko, da Izdelajo vojaške načrte. Vseh teh načrtov je bilo toliko, da bi jih bilo težko vse našteti. Rezultat je edinstven. Zadnja tri leta nihče več ne pride na dan s podobnim načrtom. Iluzije generalov »o dobile konkretnejše naloge: streljati skozi cevi brzostrelk. Francoska vojaška poročila so vedno bolj klavrna in ne služijo ugledu nekoč tako slavnih vojnih tradicij. Poraz za porazom, odstopanja, predaje in vojaške izgube. 20. septembra je ministrstvo za Informacije začasne alžirske vlade izdalo uradni komunike. Podobna sporočila prihajajo vsak dan. »Borbe se z letih je pod francoskimi krofi** mi umrlo 1 milijon AlžirceV. Alžirci ne umirajo samo na fronti. Pobijajo jih s plastičnimi bombami in napadi is zrak*. Vojna dobiva vse bolj zverinsko obliko. 2e pred tremi leti j* alžirsko vrhovno poveljstvo otr javilo, da so zaradi »taktičnii ukrepov« preselili okoli 535.W Alžireev iz svojih vasi in mest V koncentracijskih taboriščih živi pod nečloveškimi pogoji P**" bližno poldrag milijon prebrral- cev. V zaporih umirajo hitreje« kot imajo na razpolago grob**' Alžirska vojna nima nobeneS* smisla. Kako dolgo bo še treO* da bodo to spoznali generali-Zdravko Tomaž«! tnTiwnnfifttfflwmaraHntfl Predavanja o begrajski konferenci Po vsej Gorenjski so bila v zvezi z beograjsko konferenco številna predavanja. Domači in tuji predavatelji so seznanili poslušalce z zgodovinskim pomenom kon-rence in z geografskimi in političnimi značilnostmi držav tide-leženk. Skupno je bilo v našem okraju 72 predavanj. Največ od teh jih je bilo v jeseniški občini (29), njej sledi kranjska občina (18), radovljiška (11), škofjeloška (8) in tržiška občina (6). Predavanja je obiskalo 9964 ljudi. Zanimivo je, da je bilo v jeseniški občini sorazmerno največ udeležencev, in sicer 5900, medtem ko se je v kranjski in škofjeloški občini udeležilo predavanj nekaj nad tisoč občanov. Kljub temu pa lahko ugotovimo,, da je bila .nerv^ prečna udeležba na predavanjih zadovoljiva. Najboljša je bila udeležba tam, kjer so predavali tovariši iz Ljubljane. Vendar pa moramo omeniti, da v škofjeloški občini niso bili preveč zadovoljni s predavatelji iz Ljubljane in da so od njih več pričakovali. Pri domačih predavanjih pa so bila po oceni poslušalcev najuspešnejša predavanja Delavske univerze Kranj. Ta je namreč na vsako predavanje poslala štiri predavatelje, ki so v zelo pestri obliki seznanili občinstvo z vzroki, ki so privedli do beograjske konference, s političnimi in gospodarskimi podatki posameznih držav udeleženk konference, s potekom in zaključki tega zgodovinskega se- Alkoholizem - sovražnik družinske sreče Eoj proti alkoholizmu prehaja v mesecu novembru letos v povsem novo fazo. Pri Glavnem odboru RK Slovenije je od aprila 1954 dalje posebna republiška ko-misija za boj proti alkoholizmu. Prr.v istega leta so se formirale enake komisije tudi pri okrajnih odborih RK in nato še pri občinskih odborih. Čeprav so omenjene komisije delovale z mnogo dobre volje, je bil uspeh njihovega dela v splošnem majhen. Pred krakim pa sta v boju proti alkoholizmu nastopila dva nova zelo pomembna momenta. Predvsem je bila akcija penešena na novo, mnogo širšo organizacijsko bazo, hkrati pa je bil dan zanjo nov impulz z uvedbo »MESECA BOJA PROTI ALKOHOLIZMU«; za ta mesec je bil izbran november. Na pobudo izvršnega odbora SZDL Slovenije je bila 12. oktobra letos sklicana konferenca s predstavniki družbenih organizacij, državnih in družbenih organov, zavodov in drugih institucij. Konferenco je vodil podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec-Ziga. Bilo j« sklenjeno, da morajo akcijo boja proti alkoholizmu voditi posebni odbori v republiškem, okrajnih in občinskih merilih, hkrati pa je bil izvoljen tudi ustrezen republiški odbor za boj proti alkoholizmu. Na čelu odbora ie dr. Jože Potrč, tajnik pa je Stane Skof, odbor ima še nadaljnjih 11 članov. Ta odbor Ima trenutno vlogo iniciativnega odbora in se bo po potrebi še razširil; plenum odbora pa predstavijaj a vse povabljene družbene organizacije in drugi organi "70 po številu). Na omenjeni konferenci so poudarili, da naj bo »MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU« samo začetek sistematičnega in stalnega dela na tem področju, ki naj bo usmerjeno predvsem v skrb za delovnega človeka. S tem v zvezi je bilo podprto stališče, ki ga je zavzel že prej Rdeči križ v tej akciji. Po priporočilu republiškega odbora za boj proti alkoholizmu se bo tudi za naš okraj formiral ustrezen okrajni odbor, zato je sklican za 7. november sestanek organizacij, zavodov in organov, ki naj bi sodelovali v akciji boja proti alkoholizmu. Boj proti aLkoholiamu na čim-širši družbeni fronti je izzvalo dejstvo, da se alkoholizem zaradi posledic, ki jih povzroča vedno jasneje in na vedno številnejših področjih človeškega delovanja, kaže kot hudo družbeno zlo. Vendar pa je treba poudariti, da ni družbeno zlo vsako uživanje alkoholnih pijač m da zato nI namen boja proti alkoholizmu nekakšno neposredno uvajanje prohibicije- Gre namreč zato, da se pri uživanju alkoholnih pijač dosledno itn brezizjernno uveljavijo in upoštevajo kuRurne oblike in mere in da se odpravijo primeri zlorab in izgredov. Beseda alkoholizem tudi sama po sebi ne pomeni uživanja alkoholnih pijač sploh, temveč pomeni le tako en- kratno ali 6talno uživanje, ki povzroči, da človek deloma ali popolnoma izgubi normalno oblast nad seboj. Človek kot družbeno bitje na svoji življenjski poti stalno zadeva ob interese soljudi. Soljudje zahtevajo od njega, da upošteva tudi njihove interese in da zaradi njih svoje interese popravlja, utesnjuje ali kako drugače prilagaja njihovim. Človek-posameznik to lahko stori le tedaj, če ima oblast nad seboj. Alkohol pa ima poleg drugih tudi to lastnost, da pri človeku, ki zaužije preveliko količino, poveča občutljivost in razdražljivost, sprošča napadalnost in ukinja ali vsaj znatno oslabi moralne zavore. In tako nujno pride do konfliktov med pijancem in njegovim družbenim okoljem. Vsakemu človeku je najbližje družbeno okolje — njegova družina, torej pri odraslih zakonski drug in otroci. Tudi v drudnim imajo njeni člani vsak svoje specifično žavljensko področje, svoje življenje in pravico do njega, torej hkrati pravico, da drugi Člani iste družine njihove povsem osebne interese upoštevajo. Zaradi tega pa je tudi brez nadaljnjega jasno, da je pijanec zaradi preobčutljivosti, •napadalnosti in brezobzirnosti razdiral ec sreče vseh ostalim članov družine in s tem tudi svoje. Boj proti alkoholizmu zato nujno pomeni tudi boj za srečo v naši družinah. — Dr. Marjan Ogrizek Vskiajevanje družbenih ciljev (Nadaljevanje s 1. strani) Miran Košmelj — POMEN ZBOROV PROIZVAJALCEV S področja notranje delitve dohodka v gospodarskih organizacijah bi imel konkreten predlog, in sicer da naj bi plenum sprejel priporočila za vse občinske organe in gospodarske organizacije. Pri tem gre v prvi vrsti za opozorilo, da bo treba po obstoječih predpisih do konca tega leta izdelati in sprejeti pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah. Hkrati pa naj bi priporočili občinskim zborom proizvajalcev, naj takoj brez odlašanja pričnejo s konkretnimi razpravami o že sprejetih pravilnikih o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah. Mislim, da je čas, da začnemo na konkretnih primerih proučevati pravilnike in določbe iz teh pravilnikov v ekonomskem in družbeno - političnem smislu. Edino to bo konkretna pomoč gospodarskim organizacijam. Zakon tudi določa, da ima zbor proizvajalcev pravico zahtevati od vsake gospodarske organizacije njihove pravilnike, da bi jih pregledal. Zbor proizvajalcev je tudi edini družbeni organ, ki mu zakon daje pravico neke družbeno-poli-tične intervencije, da sme dajati določena priporočila v obvezno obravnavo delavskim svetom v gospodarskih organizacijah. Zato je potrebno, da se v občinskem zboru proizvajalcev čutijo politične sile SZDL, sindikatov itd. in pomagajo temu organu do pravilne ocene pravilnikov. Hkrati pa bi bila to tudi oblika za bogato izmenjavo iskušenj, idej, pozitivnih rešitev, originalnih prijemov itd. Martin Košir — SE KRAJEVNI ODBORI SZDL Tudi občinski odbori SZDL in drugi so o teh problemih razpravljali m zlasti iskali oblike, kako bi se Socialistična zveza kot najmočnejša politična organizacija vključila v te razprave. Na plenumu smo ta vprašanja razčistili. Toda po občinah bi morali biti še bolj konkretni; morali bi hitreje reagirati na posamezne probleme. Menim, da smo v okviru krajevnih organizacij SZDL nekoliko manj prišli do konkretnih razprav z ljudmi. Morda bi kazalo v okviru krajevnih odborov SZDL načeti razprave o teh vprašanjih, in to 7. vidika delitve dohodka v komuni kot družbeni skupnosti in tudi o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah. Z vsemi temi razpravami bi morali prodreti do vsakega posameznika. — Vsak proizvajalec, upravljalec in potroš- NAŠ RAZGOVOR Nedvomno sodi Planinsko društvo Kranj med najdelavnejša in številčno najmočnejša planinska društva v Sloveniji. Izredni delovni uspehi, ki jih društvo dosega, pa so bili povod, da je Planinska zveza Slovenije nekatere člane odlikovala. Predsednik društva Franjo Klojčnik je takole pripovedoval • tem dogodku. »Preteklo nedeljo je Planinsko društvo priredilo izlet na Krvavec. Ob tej priložnosti smo izročili diplome in srebrne častne znake sedmim najzaslužnejšim članom društva. Odlikovani so bili: Iovro Koršič, Tone Dovjak, Milan Fkar, Ciril Hudovernlk, Jože Favlič, Tine Frinčič In Janez Zajec- - Tistikrat smo povabili na Krvavec tudi 1 članov Planinskega društva, ki so lani in letos prehodili Slovensko planinsko transverzalo. - Diplom in odlikovanj ne gre ocenjevati zgolj kot pohvalo posameznikov za ak-ivno delo, temveč so hkrati pri-- nanje Planinskemu društvu za dosežene uspehe.« »Koliko članov vključuje kranjsko Planinsko društvu in kdaj je bilo ustanovljeno?« sicer gostišče na Smarjetni gori in Dom na Krvavcu. Poskrbelo J« tudi s napeljavo vodovoda na Smarjetno goro. Razen tega te prispevalo električni daljnovod na Krvavec in zgradilo dom na Ka-lišču. To je ena stran društvenega dela. Razen tega imamo zelo uspešen alpinistični odsek, M je • svojimi vzponi v Centralnih Alpah zabeležili zelo lepe uspehe. Tudi delo z mladino jc dobro obrodilo. Društvo vključuje preko R00 mladincev. Dalje gojimo I*" letništvo, prirejamo razna plantn- lometrov dolgo Gorenjsko kurirsko partizansko pot. — In še to: nekako pred šestimi leti — to je bilo na kongresu Planinske zveze .Jugoslavije v Zagreb« — je bilo naše društvo za izredne delovne uspehe odlikovano z zveznim častnim znakom.« V naslovu tega razgovora omenjam tudi zlato značko. To pa mi jo tovariš Klojčnik zamolčal. Preskromen Je, da bi govoril o sebi in svojem dolu. In vendar je prav on prejel zlato značko. Doslej je Fl minska zveza Slovenije pode- 1 zlata in 7 srebrnih značk »Ustanovljeno je bilo pred 68 leti; zdaj šteje nekaj nad 1800 članov.« »Kakšen je program društvenega dela?« »Društvo gradi nekatero planinske domove m droge objekte, m ska predavanja, ki so zelo dobro obiskana, v zadnjem času pa smo razširili svojo dejavnost tudi oa Šote in delovne kolektiv«, kjer ustanavljamo planinsko skupine. Letos junija je našo Planinsko đi uiti u orgnoMralo prek* 5*0 ki lila le 20 takih značk, 21. pa je dobil tovariš Klojčnik. In še dve t>esedi o nJem. Društvu predseduje že 14 let, kar mu daje vzdevek naji>lar*'j.sega pr«v lisodtn k a ve.-h planinskih društev v Sloveniji. «. a. nik v komuni bi moral biti seznanjen s temi problemi, tako da bi lahko postal aktiven ustvarjalec v celotni komunalni ureditvi. Janko Rudolf — ZA SKUPNA PRIZADEVANJA Ko sem razmišljal o teh stvareh, sem prišel do zaključka, da imamo zlasti v nekaterih manjših gospodarskih organizacijah velike razlike med našimi političnimi prizadevanji na eni in med strokovnim delom z druge strani. Strokovni / aparat se seveda s temi stvarmi ukvarja strokovno, politični aktiv pa ima pred očmi politične smernice. Ko pa se ti lju- dje včasih srečajo, se med seW ne razumejo. Prav tako, kot jc T. strokovni plati vrsta birojev, j-, ukvarjajo s temi inštruktažartii s posluhom bolj na strokovno P1 ' pa je prav tako pri nas v^35 preveč abstraktnosti, ostajamo mo pri propagandi načel. Ob tem prihajamo do ugotovitve, . bi bila potrebna sinteza obeh P zadevanj, ker sicer pridemo mrtvo točko, to je da se meo, , boj ne razumemo. V tej srnef1 bilo treba nekaj več napraviti, bi naša skupna prizadevanja, ^ bila bolj konkretno obliko, & lahko rodila boljše uspehe. VENCI NA GRO (nadaljevanje s 1. strani) borcev in žrtev fašističnega terorja. Komemoracija je bila pred spomenikom Revolucije pred Delavskim domom. O Dnevu mrtvih in posebej o ljudeh, ki so padli med preteklo vojno za svobodo, je govoril Jože Mihelič. Čeprav ljudje ta dan odhajajo na grobove svojcev, 6e je zbrala okrog spomenikov Revolucije — posvečen je 884 padlim — precejšnja množica ljudi. Slovesnosti sta dala posebno vzdušje nastop godbe na pihala kranjske Svobode in pevski zbor »Franceta Prešerna«. Posamezne delegacije političnih in družbenih organizacij iz Kranja so položile pred spomenik številne vence. Spominu padlih se je lepo oddolžila tudi šolska mladina. 1. novembra dopoldne je bila svečana komemoracija pred spomenikom 89 padlih borcev v 2ab-nici. Ploščad pred spomenikom Je bila zasuta s cvetjem, ki so ga padlim v čast poklonili šolarji, svojci in predstavniki raznih organizacij in društev. Na svečanosti je govoril šef krajevnega urada Janko Cegnar. Po komemoraciji, na kateri so sodelovali pevci in recitatorji, je šolska mladina ponesla vence na spominska obeležja v Crngrobu in na Rovtu, kjer je padel tovariš Stane Žagar. Več kot 400 prebivalcev področja Corkelj se je na Dan mrtvih udeležilo žalne svečanosti pred osrednjem spomenikom žrtvam vojne v Cerkljah, ki J« posvečen 82 padlim borcem. Sodelovali so domača godba na pihala, recitatorji in mladinski pevski zbor, medtem ko je svečani govor pripravil tajnik odbora Zveze borcev Janez Por. V StražiSču so ta dan odkrili spominsko ploščo tovarišu 2ežku, predvojnemu in vojnemu sekretarju partijske celice na Orehku. Pri odkritju je domači moški pevski zbor zapel nekaj pesmi, sodelovala pa je tudi kranjska godba na pihala. Od tu - do hile na Laborah, kjer Je Zežek delal, so mladinci ponesli cvetje na spomenike in spominske plošče strn-žiškim borcem, ki so padli v NOB. Tudi v Goricah je bila veličastna žalna slovesnost, kt so se je udeležili tudi pacienti golniške bolnišnice in predstavniki vseh organizacij in društev. Govoril Je dr. Fortič, predsednik KO SZDL Golnik. Pred spomenik več kot 50 žrtvam so domačini položili mnogo vencev in cvetja, Junakom pa so se oddolžili tudi učenci iole z venci, ki so jih spletli sami. Sledile so recitacije In pevske točke. JESENICE (M. Z.) — Povsod v jeseniški občini šo na dan mrtvih pohiteli številni domačini na grobove svojcev, kamor so prinesli cvetje in prižgali na tisoče svečk. Se posebej pa so v vseh krajih v jeseniški občini počastili spomin padlih borce«. Na Jesenicah je bila žalna moracija na pokopališču, kj^j sodelovala pevski zbor in 1P.> na pihala »DPD Svobode« z J* nic. V Žirovnici je žalno kom**!,, racijo na pokopališču priP1^, domača organizacija Zveze Godba na pihala je zaigrala Pj^ koračnico, sodeloval pa jc pevski zbor. Osrednje gorenjske žalne moracije na grobišču v De^^ in v Dragi so se udeležili tud' \ vilni Jeseničani. S Hrušice s° šli na to komemoracijo kor z ^g ma avtobusoma in s svojo i° ,c na pihala. Komemoracije s° udeležile tudi številne delete med njimi Zveze borcev, * komunistov in Socialistične ki so položile vence na gr° tCi talcev v Begunjah, v Dragi in P spomenikom v Radovljici. * V Mojstrani so na dan mffj,, odkrili več spominskih obclez'J^, sicer v Mlinici, na Rupah in lovskem gnezdu. Vse jc priP&t0y organizacija Zveze borcev iz strane. j 2alne komemoracije so b''c„v' ležjih in grobovih padlih boi> j vseh spomenikih, spominskih jeseniški občini. V Mostah s° gV, spomeniku položili vence, Vx\0<-Križu so na grobovih padlih cev nastopili pevci in recit^ Nič manj svečano niso Pepeli spomina padlim na Koroš*' in na JavomlŠkem rovtu. t, Skofja Loka (J. P.) Tudi v jj^ jeloški občini so bile v P(X ;^l0r:'' dneva mrtvih številne koirK'-a )l cije. Osrednja komcmorai" ^ bila v sredo, 1. novembra, o set i uri pred domom Zveze ^0 cev v Skofji Loki. Govoril J^i, Puhar, sodelovali na so tudi i recitatorji in godba. O komemoracijah nam P°r tudi iz Železnikov. Tam JJ^u) žalna svečanost pred spofl~' v ter obeležjem na pokonali^ču ?- „rv rek, H. oktobra. Svečanost JJ^jfi pravili učenci osemletke v Mjjj 0D na neznane borce, ki -° ^fnfk ' napadu na Železnike leta 1 L^e Žalne komemoracije so se žili tudi predstavniki nodjot"' v' r,;l! Po vseh drugih krajih P3 ^/i11 bivalci okrasili grobove 'n.5u, vence pred spominska obi'»^.^ s'1 Tržič (JJ.F.) - Dan ^FL^1 na območju vse tržisk«J^Zij^ kar najlepše proslavili- $ $ in manjših naseljih, pa 1 pv' osamljenih spomeni kili P;U 1 ,0 t° cem ali borcem za svobo- ^ ^ imeli spominske svečanosti« ^ jih je zlasti številno udelf'^ju ': dina. Mladina je v sodelOJJ t„ci> organizacijami ZB poskrbi za ureditev grobov. ,, vj Razen teh prireditev JJJ gg i večji komemoraciji s števi fi ležbo v Tržiču in KovofJ1 grobišču irtev na tržiš**11 Ipalisču. Vpis še ni zaključen TRŽIČ (B. F.) - Vpis prostovoljnega občinskega posojila za ureditev družbenih prostorov in nabavo radijskega oddajnika še ni zaključen, čeprav je rok — 3» november — že potekel. Medtem ko so komisije za vpis po sindikalnih podružnicah svoj posel že bolj ali manj uspešno opravile, pa še niso zaključile z vpisom enake koonisčje pri KO SZDL. Čeprav je zamuda ponekod opravičljiva, ker ni bilo pravočasno na razpolago obveznic, bi marsikje že lahko zaključila z vpisom Najbolj v zaostanku pa so gospodarske organizacije, ki razen tovarne obutve »-Peko« še niso določile kolikšen znesek bodo namenile za občinsko posojilo. Da ne bi prišlo do nepotrebnih zastojev in da bi se ObO SZDL lahko takoj lotil urejevanja zamišljenih načrtov, bi bilo želeti, da bi vse komisije pohitele z vpisom. Dosedanja potek akcije pa je pokazal že precej zanimivosti. Več l kar ne sinemo mimo dejstva, da primerov je, da so pomožni do- j je posojalo na prostovoljni osno-bavci vpisali več posojila kot pa • vi, vendar podobni primeri kaže- C^SfoiVESTNIK vodilna uslužbenci, čeprav je razlika med osebnimi dohodki znatna. Zgodilo se je celo, da je v nekem podjetju vpisal več posojila kurir podjetja kot pa direktor istega podjetja. Čeprav nika- jo, kdo je potreben družbenih prostorov in kdo tudi razume položaj tržaških družbeno-poli titnih in društvenih organizacij, ki jih pri dosedanjem delu nenehno ovirajo prostori. Posvetovanje prosvetnih delavcev Tržič, 3. novembra (B. F.) — Včeraj popoldne je bil tu posvet prosvetnih delavcev, ki ga je sklical ObSS. Posvet je bil sklican z enakim namenom kot nedavni posveti trgovcev, mesarjev, obrtnikov, komunalnih delavcev in drugih. Pogovorili so se, kako naj bi uredili in kako bo tudi možno urediti osebne dohodke prosvetnih delavcev z ozirom na samofinansiranje šolstva. Prihodnjo nedeljo četrti izlet TRŽIŠKE ŽENE SO SAME POSKRBELE ZA RAZVEDRILO — LEPI NAČRTI ZA PRIHODNJE LETO mirni Tržičani iz najrazličnejših ! večkrat skoraj premajhen, da bi objektivnih in subjektivnih vzro- [sprejel vse zainteresirane žene, kov bolj ali manj zaspala. Po- zato bodo odšle na četrti izlet, ki Prijetnega razvedrila in najrazličnejših kulturnih prireditev Tržičani že dlje pogrešajo. Dejavnost na teh področjih je med sa- Mladi pred letnim obračunom cesta na Dolžanko v Jelendolu je velikega pomena za Gozdno ^Podarstvo Kranj. Težki tovornjaki lahko zdaj pripeljejo prav °Wcje lesnih zalog, kjer s posebnimi dvigali v najkrajšem času natovorijo hlodovino in jo odpeljejo v dolino Občinska konferenca tržiške mladine bo 18. novembra — 150 delegatov — Konferenca se bo odvijala v treh komisijah Te dni so bile zadnje letne konference mladinskih aktivov na območju tržiške komune. Konference so bile v večini dobro priprav- mladine so pokazale, da se mladi v delavskem in družbenem samoupravljanju še niso uveljavili tako kot bi se lahko in da so posledica tega največkrat pomanjkljivi delovni pogoji v samih mladinskih organizacijah. ObK LMS se ni osnovi zbranega gradiva na konferencah osnov- ljene, pokazale pa so, da so po- I ?.ih aktivov že temeljito priprav- lja na občinsko konferenco, ki bo predvidoma 18. novembra ob stali mladi v zadnjem letu mnogo aktivnejši, kot so bili prej. Predvsem razveseljivo je njihovo id#-olo5ko-vzgojno delo in delo v samih osnovnih organizacijah. Razprave na konferencah delavske Jeseniški komunisti o izobraževanju Premalo samoiniciative Na zadnji seji občinskega komiki*1 Zveze komunistov v jeseniški °°čini so v glavnem govorili o "'ikah ideološkega izobraževanja Sv°jih članov. Člani plenuma so razpravljali delitvi dohodkov in podobno. — Osnovne organizacije ZK v jeseniški občini morajo pri sestavljanju novih izobraževalnih programov izhajati predvsem iz lokalnih idejnih problemov in na osnovi Jo^aMKOVINAR predvsem o kvaliteti izobraževanja praktičnega izobraževanja Pri tem J° da naj bo idejno-vzgojno delo cUnbolj aktualno in prilagojeno snimanju članstva. Gre namreč *a to, da bi organizirali posamezne Seiriinarje za člane Zveze komunistov še o delavskem samouprav-JanJu, družbenem upravljanju, o se morajo osnovne organizacije izogibati administrativnega sprejemanja programov. Na plenumu so ugotovili, da se prav pri sestavljanju novih programov v osnovnih organizacijah kaže še vse premalo samoiniciative. Kontrola cen Jesenice (M. 2.) — Nekatere gospodarske organizacije in tudi pristni obrtniki v jeseniški občini Se vedno znova rešujejo problem rrti na račun povečanja cen. Pri etT> ne najdejo možnosti, da bi ta ^oblem rešili z notranjimi rezer-^ami ali z boljšo organizacijo dela. rav zaradi tega je Svet za blagovni promet pri ObLO Jesenice azPravljal na zadnji seji o od- mrlimi va razstava JESENICE (M. Z.) — Preteklo ^edeljo, 29. oktobra, so v avli na *j*lcznjški postaji Jesenice odprli animivo razstavo s fotografijami Pornenikov, spominskih obeležij Padlih borcev z območja jesenke občine. Za razstavo jc zlasti J^cj zanimanja med mladino in j/Veda tudi med starejšimi ljud-5Razstavo bodo zaprli jutri, °- novefnbra. redbi o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov in storitev. Odredba je le prehodnega značaja. Člani Sveta so govorili še o spremembi odloka o določitvi najnižje najemnine za poslovne prostore. Pripravljajo tudi posvet s predstavniki trgovskih podjetij. Hokejski klub v Kranjski gori KRANJSKA GORA (M. Z.) — Za danes je sklican v Prosvetnem domu v Kranjski gori ustanovni občni zbor hokejskega kluba Kranjska gora. Kaže, da je ta šport dobil tudi v Kranjski gori dovolj privržencev, da bodo lahko ustanovili samostojen klub. Drsališče so imeli žc lani in so hokej doslej igrali neorganizirano. Letos bodo drsališče še popravili in se po vsej verjetnosti vključili v tekmovanje. Pri občinskem komiteju Zveze komunistov na Jesenicah so sprejeli program ideološkega izobraževanja za nekaj mesecev. Tu so še vedno predvidena predavanja o nedavni beograjski konferenci, o najaktualnejših zunanjepolitičnih dogodkih, o programu KPSZ itd. Na raznih posvetovanjih bodo govorili še o osnutku nove ustave, o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah in v dmžbenih službah. Ob tem bo občinski komite or-ganziral za vodstva osnovnih organizacij nekajdnevni intenzivni seminar o aktualnih problemih. — Pripravil bo tudi seminarje za nove člane Zveze komunistov, in | sicer v Kranjski gori in v Žirovnici. Pogovorili so se tudi programu politične šole in o delavnosti slušateljev na terenu po končani šoli. — M. Žrvkovič Kratke z Jesenic ® Na kegljišču pod MežaJdjo je bilo v nedeljo Gorenjsko prvenstvo v kegljanju. V disciplini 200 lučajev mešano so prvo mesto osvojili Jeseničani, ki so podrli 6628 kegljev. Med tekmovalci je I bil najboljši veteran, ki je podrl; 883 kegljev. 0 Po nekajdnevnem treningu so odigrali člani hokejskega moštva z Jesenic v Miesbachu v Zapadni Nemčiji prvo tekmo. Srečali so se z domačim moštvom m ga premagali s 6 : 5. 0 Jeseničani in jeseniški mar- tinarji so se preteklo soboto popoldne poslovili od starega svobo-daša in prilj-lbljenega martmarja Jožeta Kusa. Pred hišo žalosti sta se poslovila od pokojnika komorni zbor jeseniške Svobode m drugi pevci, ki so peli s pokojnikom več let. 14. uri v dvorani »Svobode«. Na konferenci bo sodelovalo 150 delegatov, ki bodo zaradi razgibane dejavnosti mladih v zadnjem letu razpravljali in sklepali v treh komisijah ,in sicer: v komisiji za družbeno in delavsko samoupravljanje, v komisiji za idejno-vzgojno delo (tudi kadrovska vprašanja) in v komisijah za družbeno-zabavno življenje in delo v društvih. Takšna oblika konference bo prav gotovo dala dovolj koristnih sklepov, ker bo mogoče posamezne dejavnosti konkretneje analizirati — B. F. manjkanje primernega razvedrila pa še zlasti občutijo žene. bodisi zaposlene ali pa tiste, ki morajo skrbeti samo za družino doma. Nekatere trdijo, da je bilo nekdaj življenje v Tržiču zelo razgibano in da je v zadnjem času postalo precej dolgočasno. Toda stvari so se zasukale in zadeva ni več tako problematična. Izhod so poiskale žene same. V sodelovanju z ObO ZWI so samoiniciativno pričele prirejati razne izlete, ki se jih je doslej udeleževalo tudi do 50 žena, V zadnjem času so imele že tri izlete, in sicer: na Štajersko (Celje, Ptuj, Jeruzalem, Ljutomer), v Vipavo in Novo Gorico, preteklo nedeljo pa v Kranjsko goro in na Vitranc. Avtobus je bil doslej naj- bo prihodnjo nedeljo' v Belo krajino, z dvema avtobusoma. Za izlet se je menda prijavilo že okoli 70 tovarišic. Žene računajo, da to letos ne bo zadnji izlet, saj želijo spoznati najrazličnejše kraje in tamkajšnje običaje in najrazličnejša podjetja. Tržiške žene imajo v načrtu, da bodo to poučno in hkrati prijetno obliko nedeljskega razvedrila prihodnje leto še bolje organizirale in priredile tudi večdnevne izlete na daljših relacijah. Prvenstveno imajo v načrbi, da bi si na enem takih izletov lahko ogledale vse znamenitejše kraje iz NOB na Koroškem. — B. Fajon Zaradi pomanjkanja vode samo 92 odstotkov Tržič (P. J.) — Pomanjkanje vode čez poletje je vplivalo na proizvodnjo tudi v BPT. Podjetje ima namreč lastno hidrocentralo. Zaradi pomanjkanja vode je v prvih devetih mesecih podjetje doseglo le 92 odstotkov plana za to obdobje. Napovedujejo, da bo- do v naslednjih mesecih nadoknadili zamujeno in da bo precblmca izpolnila letni plan s približno 101 % tkalnica pa s 103 %. Skupno bodo letos proizvedli okrog 12,450.000 površinskih metrov tkanine. Gradnja novega poslopja Zavoda aa socialno zavarovanje — podružnica Tržič hitro napreduje. Če ne bo večjih vremensUb nepriMk, računajo, dm bo nov objekt še letos pod streho. V novem poslopja bodo yitiuniMSkl prostori .razen tega pa tam* tri stanovanja Brez nove šole ne gre več Gorje pri Bledu (M. S.) - Slaba dva meseca je od tega, kar smo v zapisu o nekaterih prc*lemfh šolstva na Gorenjskem obširneje pisali tudi o izredno težkih razmerah, v katerih deluje osnovna šola v Zgornjih Gorjah. Tedaj smo tudi omenili, da so v šolskem poslopju le tri učilnice, štiri pa so urejene v drugih prostorih, ki pa za pouk niso najbolj primerni. Letos imajo 14 odderkov, prihodnje leto jih bo že 16; to pomeni, da bo treba najti še eno učilnico. Pravijo, da je na podstrešju še nekaj prostora Ce bodo le mogli dobiti nekaj denarja, bodo urediti še eno provi-sorično učilnico. Vendar tako ne more iti dolgo, zato je vsestranska akcijo za zgraditev novega šolskega poslopja JfiSENlCE (M. Z.) — Na Jesenicah so nad železniško progo že pred meseci začeli z gradnjo stano-v**»J*kIh hiš v okviru stanovanjske zadruge »Kovinar«. Stanovanja bodo tu dobili delavci ht Žtefc> t*D*. /»to tudi pomagajo prt gradnji, bodisi z denarjem aH z delom v popoldanskem času. Nekaj sredstev za gradnjo pa bo kot posojilo prispevala tudi Jtefcsman Sekcija za komunalno gospodarsko dejavnost Radovljica (M. S.) — Na zadnji seji Mestnega odbora SZDL v Radovljici so ustanovili sekcijo za komsmaOno gospodarsko dejavnost Prva seja te sekcije, katere ustanovitev je narekovala kopica problemov s tega področja, bo žo prihodnji ponedeljek. Nanjo bodo razen članov Mestnega odbora SZDL povabili tudi pred-stavnilke organov delavskega samoupravljanja iz podjetij z območja mesta. Na seji bodo govorili o gospodarjenju radovljiških igospodarskih organizacij v zadajem obdottfa. vedno bolj zrva. O potrebi po tej j Za novo šolo je že odkupljeno gradnji so nedavno tega govorili j zemfjSšče in izdelani so idejni tudi na seji Občinskega ljudskega načrti, v katerih je predvidenih Odbora Radovijtea. ObLO sam ne 8 učilnic. Ker bo šola toliko učll-more zagotoviti potrebnega denar- nic potrebovala že v prihodnjem t'ouV-^ KOMUNA ja, zato je bila formirana posebna komisija, ki se bo-o tem -problemu pogovorila s predstavniki jeseniške Železarne z željo, da bi ta gospodarska organizacija pomagala pri gradnji. Iz Gorij je namreč pretežna v*čma delavcev zaposlena v Zel«starni, letu, novo poslopje pa bi bilo zgrajeno v treh letih, bo nujtno potrebno, da bi premislili, če bo predvidena kapaciteta čez leta šo zadostovala. Pri, akciji za novo šolo aktivno sodelujejo tudi člani SZDL, ki je prav v zadnjem času zelo aktivna. Oktobrsko kopanje Lasoovo (A. EL) — Kot marsikje na Gorenjskem je tudi pri nas na Lancovem narasla Sava odnesla pol mostu in nam tako pretrgala zvezo z Radovljico. Pričakovali smo, da se bo cestna uprava takoj zavaela za njegovo popravilo, a smo se močno zmotili. So vodno visi nad Savo le. pol mostu in pristojno organe očitno prav nič ne moti, da i morajo ljudje v Radovljico čez: Podnart; tO je 32 kilometrov dolga pot, na katero so vezani šolarji in delavci. Sicer pa je most oddaljen od Radovljico le oatet Na Savi pod podrtim mostom pa se odvija poseben promet. Novopečeni čolnarji s čolni prevažajo čez Savo pogumne potnike in zgodi so tudi ,da je treba vča-j «ih aaplavati^ če hočeš, da te ne ■odnese mrzla Sava. To je poizkusil tudi naš pismonoša, ki si je hotel skrajšati pot domov čez tako imenovano . Fuksovo brv. Vendar je bila še podrta, z avto-buBora ee pa ne vozi rad, ker je cesta vsa razdrta, a je nihče na popravi. Zato se je odločil za čoln, bil je malce neroden in čoln se ,je prevrniL No, izvlekli so ga in {N^arjevanje na 4. strani) SOBOTA, 4. novembra Denarja primanjkuje - toda kljub temu bo šlo i?rajevne odbore vsepovsod tarejo finančne težave. Zato tudi KO Poljane v Poljanski dolini ni iz- Načrt za ureditev pokopališča že imajo. Stroški bodo znašali predvidoma 2 milijona dinarjev. loifciDELAV jema. Tudi tam bi namreč KO za svoje delo potreboval znatno več denarnih sredstev, kakor pa jih ima. Toda kljub pomanjkanju finančnih sredstev je KO v Poljanah aktiven, saj skuša rešiti številne komunalne probleme na svojem področju. Nedvomno je, da ne pretiravamo, če trdimo, da je pokopališče v Poljanah zelo slabo urejeno. To priznajo tudi sami vaščani. Vsa leta po vojni so namreč trosili denarna sredstva za druge komunalne potrebe, pokopališče pa je ostalo tako, kakor je bilo prejšnja leta. Zato se je sedaj Krajevni odbor Poljane odločil, da morajo končno urediti tudi pokopališče. To leži na precej nagnjenem terenu, zato bo treba napraviti trase. Razen tega bodo uravnali tudi grobišča. Del sredstev bodo prispevali kmetje, nekaj pa tudi Občinski ljudski odbor Škofja Loka. Do pokopališča bodo v prihodnosti asfaltirali Večja aktivnost na terenu Reteče (P.) — Tudi mladinska organizacija v Retečah pri Skofji Loki je že imela svojo letno konferenco. Udeležba je bila zadovoljiva. Na konferenci so mladinci obravnavali vrsto vprašanj in proučili možnosti, kako bi tudi mladino vključili v reševanje komunalnih problemov na terenu. Med drugim so dali tudi oceno dosedanjega športnega in kulturnega življenja Sklenili so, da bodo ustanovili sekcijo društva Partizan, radi pa bi imeli tudi klubsko sobo. Del konference so posvetili tudi splošnim ideololko-poiitičnim problemom. Združitev-da ali ne? Sovodenj (P.) — V Sovodnju imajo danes štiri manjša obrtna podjetja: TermopoL Oleps, Čevljarstvo in Kovaštvo. Vsako podjetje zaposluje manjše število delavcev m zato tudi ne more V novembru kar dve izdaji Skofja Loka (P.) - V Skofji Loki bosta prihodnji mesec kar dve mladinski oddaji. Najprej bodo pripravili prireditev »-Spoznavaj svoj domači kraj med NOB«, kasneje pa oddajo »Kaj veš o OZN?« Končali so Gorenja vas (J.) — Pretekli mesec so pričeli asfaltirati cesto na odseku Gorenja vas—Trebi ja. Do Gorenje vasi je bila cesta asfaltirana že prej, medtem ko so jo v dolžini petih kilometrov do Trebi je še vedno posipali z gramozom. Pred nedavnim pa so tudi ta odsek asfaltirali in tako se sedaj vije lepa cesta domala po vsej Poljanski dolini. Neasfaltiran je sedaj le še del ceste med Trebijo in Zirmi. ustvariti mnogo dohodka in seveda tudi ne skladov. Se ta sredstva, ki jih podjetja ustvarjajo, 6? torej zelo drobijo. Zato so pričeli na Sovodnju razpravljati o tem, da bi se s 1. januarjem omenjena štiri podjetja združila. Sklep o tem sicer še ni sprejet, vendar lahko pričakujejo, da bo do združitve prišlo. S tem bi se namreč ne ustvarili samo boljši ekonomski pogoji, ampak bi bilo lahko tudi politično delo v združenem podjetju bolj uspešno. tudi cesto. Da bodo dela pri ureditvi pokopališča hitro In zadovoljivo potekala, so imenovali poseben odbor. Trenutno je torej ureditev pokopališča največji problem, ki ga skuša rešiti poljanski KO. Toda zmotno bi bilo, če bi mislili, da je to vse. KO obravnava na vsaki seji tudi druge številne proble* me. Zdaj je treba to, zdaj ono. Vodovodno napeljavo imajo sicer bolj ali manj povsod urejeno, le v Srednji vasi še ne. O napeljavi vodovoda v omenjenih vaseh so sicer na pristojnih mestih že večkrat razpravljali, vendar do sedaj tega problema še niso rešili. Prav tako nameravajo v Poljanah urediti tudi javno razsvetljavo. Sredi Poljan stoji veličasten spomenik, ki so ga postavili v opomin na znano poljansko vstajo decembra leta 1941. Ker njegovo okolje še ni povsem zadovoljivo urejeno, nameravajo v Poljanah tudi to stvar čimprej urediti Na Trcbiji v Poljanski dolini stoji prikupen »Dom pod planino«. Pravzaprav je bil to nekdaj dom, ki je dalj časa čakal na omet. Ko pa so poslopje ometali in v njem uredili tudi prijetno gos**** so se odločili, da bodo stavbo imenovali »Dom pod planino«. Omenjeno poslopje ima zelo lep z um*' videz in tako nehote privlači še tako razvajenega turista Sprememba odloka Oba zbora Občinskega ljudskega odbora Skof j a Loka sta na svoji zadnji seji potrdila spremembe odloka o določitvi najnižje najemnine za poslovne prostore in dela najemnine za poslovne prostore v poslovnih stavbah, ki so plačujejo v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Po tem spremenjenem odloku se za določitev najnižje najemnine za poslovne prostore razdeli terito-Fij občine na tri sektorje, in sicer: prvi sektor obsega Mestni trg, Spodnji trg, Blaževo in Kidričevo cesto ter Stari dvor; drugi sektor zavzema področje Stare Loke, Suhe in vse ostale predele mesta Škofje Loke in okolice, Že- ik: Odkrili so spornem Sv. Duh (V.R.) — O pripravah za odkritje spomenika padlim borcem pred Kulturnim domom v vasi Sv. Duh smo že poročali. Tokrat naj povemo le to, da so spomenik preteklo nedeljo dopoldne svečano odkrili. Odkritju je prisostvovalo nad tisoč ljudi. Govorila sta prvoborec Ivo Puhar in prof. Franc Demšar, sodelovala pa je tudi škofjeloška garnizija in pevski zbor iz Virmaš. leznike, Cešnjico, Gorenjo vas in Poljane; v tretji sektor pa spadata Selška in Poljanska dolina razen omenjenih krajev, ki spadajo v drugi sektor. Najnižji znesek najemnine se določa od kvadratnega metra poslovnega prostora. Tako bodo plačali od prodajaln Lnd. podjetij v prvem sektorju 500 dinarjev od kvadratnega metra, od trgovskih lokalov 300 dinarjev, gostinskih lokalov 50 dinarjev, ueflužnestnih servisnih delavnic in stanovanjskih skupnosti 100 dinarjev, skladišč 100 dinarjev, garaž 60 dinarjev, cd pisarn 200 dinarjev in od lokalov živilske stroke in prostorov družbenih organizacij 50 dinarjev za kvadratni meter. V drugem sektorju so najemnine nižje 6amo za prodajalne in- Novi most pri Seširju v Skofji Loki je ob zadnjem deževju prestal svoj prvi ognjeni krst. Narasla Sora je prinašala hlode in ostali material ter ga puščala ob podpornikih. Zato je bila takojšnja intervencija delavcev SGP Tehnik Skofja Loka, ki most gradi, in gasilcev iz Loke potrebna. Ti so namreč dve noči in dva dni odstranjevali vse, kar bd lahko mostu škodovalo. K sreči se je vse dobro izteklo in most bo že prihodnji mesec izročen prometu (Foto V. R.) Kroparske beležke Kropa (G. E.) - Pred dnevi smo odkrili spomenik znanemu gorenjskemu revolucionarju in organizatorju partizanskega odpora Stanetu Žagarju. Ob tej priložnosti staro mesnico in znamenje, ki je I stalo tik ob mostu. Toda to je dvignilo precej prahu. Kropa je zaradi svojih znamenitosti pod za-; ščito Zavoda za spomeni šfco var- f-.a KOMUNA je postalo spet posebno živo vprašanje, kdaj bo dobilo svoj spomenik 60 kroparskih žrtev. Najprej so nameravali vzidati spominsko ploščo v čelno steno Doma, kjer je zanjo že po načrtu predviden prostor. Pozneje je bilo govora o tem, da bi postavili spomenik kje drugje, vendar še vedno ni izgledov, da bi spomenik kaj kmalu postavili. — Kropa je letos precej spremenila svoje lice. Na Stočju gradijo več novih stanovanj, novi obrati tovarne Plamen bodo kmalu pod streho. Tudi U KO hiti, da bi lahko čimprej zn**el z delom, v novih delavnicah. Most na Placu ni bil več primeren za vse večji promet, potrebno ga je bilo razSI-riti ali pa zgraditi novega. Investitor'i fio se odločili za prvo motnost in so z.ito morali odstraniti etvo. Vsakdo, ki želi kakorkoli spremeniti zunanjost hišo ipd. mora prej dobiti dovoljenje tega zavoda. Tokrat je omenjeni zavod svetoval pristojnim organom, naj prestavijo znamenje (če že ne more ostati na prvotnem mostu) kam drugam. Tisti, ki so gradili most — menda je bila to Cestna upra va — so to opozorilo enostavno prezrli in znamenje porušili. To je toliko bolj vredno obsojanja ker ne gre tu le za predpise tega zavoda, ampak za predpise o sporni-nivškem varstvu, ki so uzakonjeni im veljajo za vso državo in predvsem za pravilen odnos, ki bi ga morala imeti tudi Cestna uprava do zgodovinskih spomenikov. Nedelavne stanovanjske skupnosti Radovljica (M. S.) - Na radw-*gorenjskih krajih z uspehom re- ,ljiikom območju so sedaj tri sta-^aujejo prav v okviru stanovanjsko OKTOBRSKO KOPANJE (Nadaljevanje s 3. strani) se smešil tej akrobatski kopeli. S tem čolnom sc prevažajo tudi ponoči . Kdo bo odgovoren za nesrečo, če se zgodi. Radovljica se na vsa usta hvali s svojim turizmom. Moierne zgradbe, dragi objekti na vteh koncih in krajih itd. Zi dostojno vzdrževanje cest In mostov pa pravijo, da nI potrebnih sredstev. VaSčani so mnenja, da Je ves skrajni čas, da se to uredi. novanj^ke skupnosti, in to v Le. peskrb* 1 za postavitev spomenika žrtvam fašizma tega kraja. Določili tO tudi lokacijo in sicer pred novo sirarno, kjer so že odkupili potreben prostor. Denar bodo skuiali zbrati s prostovoljnimi prispevki. skupnosti, bodo organizacije P° večjih krajih na tem območju nujno morale pomagati pri rjanju pogojev za delo teh skupnosti. V Zasipu potrebujejo kulturni dom Preteklo soboto zvečer Je bil v Zasipu pri Bledu občni zbor kulturno- umetniškega društva Udeležba na zboru jo bila zadovoljiva. Največ so razpravljali o gradnji kulturnega doma, ki jim je pogorel. Prebivalci tega kraja žele sami z delom in sredstvi sodelovati pri gradnji Obrnili pa so se tudi na nekatero gospodanke organizacijo za pomoč. Vendar odziva doslej še ni bilo. Vsekakor bi te morale prebivalcem tega območja pri njihovih prtea-devanjih več pomagati. — J. K. dustrijskih podjetij (400 din) in za obrtne delavnice proizvodnega značaja, med tem ko je višina najemnine za vse ostale vrste lokalov nespremenjena oziroma enaka višini najemnine v prvem sektorju. V tretjem sektorju pa bodo plačevali najemnino takole: od prodajaln industrijskih podjetij 300 dinarjev, od trgovskih lokalov 200 dinarjev, od gostinskih lokalov 50 dinarjev, od obrtnih delavnic proizvodnega značaja 100 dinarjev, od uslužTKistrio servisnih delavnic 50 dinarjev, od skladišč 100 dinarjev, od garaž 60 dinarjev, od pisarn 200 dinarjev in od lokalov živilske stroke in drugih prostorov 50 dinarjev. — I. P. Kaj bo s cesto na Jezersko? Jezersko (R. C.) — V minulih i po neurju pa je še slabša. Voda dneh je imel Krajevni odbor na jo je docela razkopala. Jezerskem svojo redno sejo, na Sama cesta pa velja kot naj-kateri so razpravljali o škodi, ki slabša cesta v republiki. Menili jo je povzročilo nedavno neurje,'so, da jo je nujno treba obnoviti, dalje o cesti Preddvor—Jezersko, o sodnih cenilcih in socialnih pod-pirancih. Ugotovili so ogromno škodo, ki jo je prizadejalo nedavno neurje. Najbolj prizadeti so bili kraji v Ravnah, Makeku in pri Robleku, kjer so potoki nanesli ogromne količine kamenja in peska. Ta je zasul struge, zaradi česar je voda poplavila njive in travnike in nanje nanesla pesek, blato in dračje. Mnogo škode je tudi na krajevnih in gozdnih poteh. Odbor je izvolil tričlansko komisijo, ki bo napravila podroben opis nastale škode. Razpravljali so tudi o cesti IL reda Preddvor—Jezersko, ki jc bila že od minulega neurja komaj sposobna za avtomobilski promet, DFJJILI BODO PROSTOVOLJNO Požcnlk (J. 2.) — Tu nameravajo še letos dokončno urediti cesto Pšenična polica—Šmartno, vendar za to nimajo denarnih sredstev. Obrnili so se na ObLO Kranj, da bi jim priskočil na pomoč; delo bodo vaščani izvršili prostovoljno. Prihodnje leto bodo pričeli urejevati vodovod, javno razsvetljavo in oporni zid. x če že ni sredstev za asfaltiranje, sicer se je bodo domači turisti in inozemci v prihodnje še bolj izogibali. Določili so tudi dva sodna cenilca za potrebe kraja in razpravljali še o socialnih podpirancih. Teh imajo 7. Za pomoč pri nabavi ozimnice pa so sklenili dati sedemnajstim ljudem enkratno podporo. S prvega posveta predsednikov NO krajevnih organizacij SZDL Nadzorni odbor naj pospešuje delo organizacije Ko so člani Občinskega odbof* SZDL Kranj pred nedavnim skali vseh 38 krajevnih organi^ cij občine in pregledali njih0* poslovanje, so največ kritici pripomb slišali na račun dela °f* ganov nadzornih odborov, češ * se še niso otresli starega n*^! delovanja in da je njihovo 4K le formalni pregled blagajniški" ga poslovanja pred konfer«* ali občnim zborom in nič Te kontrole so tudi ugotovile, * je le pet nadzornih odborov wf lo svoje seje, kar v 9 primerih^ NO niso imeli svojih sestankov niti se niso udeleževali sej borov KO SZDL, kot so to S** delali člani NO v večini pr*^ rov. Zato so imeli pretekli to* predstavniki nadzornih odboji krajevnih organizacij SZDL ^ skupen posvet, ki ga je v<^ predsednik NO ObO SZDL, to^J ris Tone Peme. Čeprav udele*\ na posvetu nd bila najboljša, * jc razvila živahna razprava o činu dela nadzornih od1x>rov • o njihovih pravicah in dolžno^ Ugotovili so, naj bodo člani v stalnem stiku s krajevnim borom KO in njenim delom; jf več — morajo biti gonilna 6j vsega dela v organizaciji. NadalJv so govorili tudi o delu mladtf)c Socialistični zvezi in pri tem Wji tovili, da je treba mlade 1J**~, počasi uvajati v sistem in skozi z njimi sodelovati, W0 m jim le nakazovati delo brez sfjff nic in napotkov. — P. V. Predavanja gojencev za gojence Dijaki, ki živijo v Dijaškem domu na Zlatem polju, v prostem času delajo na raznih področjih. Najbolj se zanimajo za redna predavanja ki jim jih vsak teden pripravijo sošolci; po dva dijaka ono predavanje. Tako bodo imeli v novembru štiri predavanja iz naslednjih tem — beograjska konferenca in 2. kongres KP SZ ter odnosi med FLRJ in SZ; OZN in njena vloga pri reševanju mednarodnih problemov; oktobrska revolucija ter položaj delavstva in delavskega gibanja v svetu; in zadnje - lik socialističnega člo- veka (odnos do ljudske imOV^L| delovna disciplina, patrioti^' internadonalizam itd. J- Razveseljiv obisk Kranj (S S) - Klub kultu delavcev je priredil v Vcte^Ta' domu v Kramju predavanje ° j, novanjski arhitekturi na G^^L skem na prehodu iz gotike v " rok, kar bi lahko obravnavali di kot renesanso naše arhitekt, re v 16. in 17. stoletju. Pre-a ^ je kustos Mestnega muzej11 Kranju, Cene Avguštin. Rfl-V^ ljiva ugotovitev s tega veče** bila: predavanja se je udel^ mnogo poslušalcev. Gradnja nove BO&Une postaje v Kranj« Zdravje malega šoferja Koza, na obrazu je najbolj izpo~ 'stavljena občudovanja in seveda tudi 'kritiki. Navadno vzbujajo pomanjkljivosti pomilovanje ali celo stud ne glede na to, ali so prirojene ali pridobljene. Lepotne napake so več~ krat vzrok občutka manjvrednosti in 'kompleksov in lahko negativno vplivajo na značaj. Skušamo jih odstraniti s kozmetičnimi preparati ali z operacijo. Koža varuje organizem pred škodljivimi zunanjimi vplivi do neke mere. Če telesna temperatura naraste, koia hitro reagira; pore se odpro in z znojenjem se oddaja odvečna toplota. Naša koža reagira kislo, ker \'je prevlečena s tankim slojem loja in potu. Ta emulzija preprečuje vdor škodljivih bakterij skozi kožo v naše telo. Ker pa je koža bolj ali manj mastna, se na njej nabirata prah in nesnaga; vse to pa odstranjujemo z dobrim milom. Nekatere kože ne prenesejo nobenega mila, niti otroškega, ker je vsako milo bolj ali manj alka-Hično; lužnina pa uničuje prepotrebno kislo oblogo kože. Ko kupujete milo, se posvetujte s strokovnjakom; posebno previdni bodite pri izbiri mila za otroke. Mila vsebujejo poleg maščob tudi katran, boraks, žveplo, for-malin itd. Ce imate pri umivanju z milom občutek, da kožo »vleče skupaj« in je zelo suha, je to znak, da vaša koža potrebuje maščobo. Uporabljajte čez dan polmastno kremo, ponoči pa mastno, za umivanje pa izberite milo z dodatkom boraksa. asa Morda vas bodo ti modeli za vaše Šolarje navedli na misel, kako obleči otroke za pozno jesen, da se bodo udobno počutili pri delu v šoli in pri igri Mastna koža ima navadno razširjene pore in polno zamašenih lojnic; njihova vsebina v dotiku z zrakom počrni. Sredstva za popolno odstranjenje teh črnih »pik* ni. Preostaja vam samo redno čiščenje kože. Enkrat tedensko si izparke kožo s ka-miličnim čajem in iztisnite črne lojnt zamaške z dvema kosoma vate, nika- y;0 kor pa ne z nohti. Zjutraj in zvečer si namilite lice z nevtralnim milom ali z milom na bazi kisline. Masirajte lice z mehko ščetko in pustite, da milo nekaj časa deluje. Nato lice splaknite s toplo in mrzlo vodo. Pazite na prehrano: vsi ljudje z mastno in mazoljasto kožo imajo slabo prehrano ali pa slabo žvečijo. Črtajte iz vašega jedilnika alkohol, orehe, čokolado in hude začimbe. Če je koža obraza in vratu polna gub in ohlapna, poskusite z električno masažo. V drogerijah lahko dobite električne aparate za masažo lica, vratu in prsi; s tako masažo se da doseči prav lepe uspehe. (se nadaljuje) Uspeh v šoli je marsikdaj odvisen tudi od zdravstvenih in higienskih razmer, ki prevladujejo v vašem domu. Otrok bo dobro napredoval «oli, če boste pazili na njegovo nje, prehrano, higieno in giban.,^ na svežem zraku. Spanje zavzema prvo mesto: to je edini pravi počitek in sredstvo za pomir-jenje živčnega sistema. Premalo spanja povzroča zmanjšano koncentracijo in spomin. Zato ne dovolite otroku, da ee uči pozno v noč. Otrokova prehrana naj vsebuje veliko beljakovin, ki jih je največ v pustem mesu, siru, jajcih in v mleku. v razvojni dobi je priporočljivo pripravljati otroku jetra In mozeg, ker vsebuje fosfor (ta je potreben' za razvoj inteligentnosti). Prav tako imejte vedno v shrambi zelenjavo in sadje. Hrano pripravljajte ma rastlinski masti, ki je laže prebavljiva kot živalska mast; ta lahko zmanjša otrokov apetit in vpliva na njegovo živahnost. Zajtrk naj bo kalorično najboga- tejši šolarjev obrok Tradicionalni kavi in kosu kruha dodajte še malo sira ali jajce ali kakršnokoli nemastno meso. Košček kruha in kava bi bila premalo Za o:rokov organizem. Večerja navadno ne sme biti težka in naj vsebuje sadje ali zelenjavo in obvezno mleko. Otrok naj skrbi za svojo higieno* na kar ga navajajte takoj, ko vas razume. Poleg obveznega pranja rok, navajajte otroka na redno vsakdanjo telovadbo; zelo priporočljivo je, če se otrok sistematično ukvarja s kakšnim športom. Kopanje naj bo obvezno dvakrat teden? sko, ne glede na morebitno pomanjkanje vode Starši bodo poskrbeli, da se otrok ne bo učil v neprezračenem prostoru. Pozimi naj se ne mudt dalj časa na zaprtih in zadušljivih javnih prostorih. Pozanimajte se v šoli, če otroci dobivajo malico v neprezračenih prostorih in opozorite na to šolske organe. v takem okolju se okužbe hitro širijo. Kakšno darilo boste Izbrali? Obdarovanje je eden najstarejš in najlepših običajev, kar jih poznamo. Namen običaja je razveseljeva-nje, medtem ko prav darovalcu povzroča največ preglavic premišljevanje — kaj kupiti. Morda cvetje, knjigo, gramofonsko ploščo, prstan, čokolado, rokavice? Drago ali poceni? Razlikujemo trajne darove in »potrošne«. Te zadnje poklonimo znancem in prijateljem, s katerimi smo v zelo tesnih odnosih in jih obdarujete iz hvaležnosti ali pa jim daste priznanje ali nagrado za trud. Trajna darila se poklanjajo osebam, s katerimi imate daljše prijateljstvo, trajne zveze ali do katerih gojite posebno topla čustva. Žaljivo za darovalca je, če darilo odklonimo, zato si zapomnimo: — Mlado dekle nikoli prva ne obdaruje močkega, razen, seveda, če ni njen zaročenec. — Darilo naj bo premišljeno izbrano, nikoli predrago ali tako, da bi bilo lahko dvomiselno. — Ne podarite naprej stvari, ki ste jo nekoč dobili v dar. — Denar se ne poklanja, ker bi bila sicer to žalitev za obdarovanca. — Netaktno je poklanjati svojo fotografio, razen če vas niso prosili zanjo, toda to potem ni darilo. ih — Darilo naj bo lepo zavito, več-' krat smo lepo zavitega darila bolj veseli kot površno ovitega, pa čeprav je bolj dragocen. Ceno morate odstraniti. Kadar darujete, se držite naravno,-neprisiljeno, brez sramežljivosti in pretirane ceremonialnosti. — Cvetje darujemo nezavito. Ko ste namenjeni k slavljencu, lahko pošljete šopek naprej; na kosilo pa lahko nesete cvetje 6 seboj. — Bodite previdni pri izbiri barva cvetja. Rdeča barva cvetja je znale ljubezni in ga dajemo zaročenki* ženi, belo ali pastelno pa ob vsaki priložnosti. SKLADNA HOJA Ali ste kdaj pomislili, kako pravzaprav hodite? Skladne in harmonične postave si ne moremo misliti brez lepe drže, ki je najbolj odvisna od hoje. Čeprav imate mogoče lepo postavo, ne boste prijetni za okolico, če se pri hoji neskladno zibljete, premalo krčite kolena ali stiskate glavo med ramena. Kako torej vskladiii hojo s svojo postavo? Dobro pazite, kako postavljate noge. Lepo hoditi se ne pravi korakati strumno kot vojak na paradi. Kadar nosite čevlje z visokimi petami, lahko delale večje korake kot takrat, ko nosite nizke pete; tedaj skrajšajte korak in pazite, da ne stopate s celim stopalom, sicer pride do nekakega »po-čepanja«. Pri hoji nikakor ne mahajte z rokami in ne hodite po prstih. Kadar tečete, stopajte na prste in glejte predse. Da bi mišice navadili na pravil- no hojo, morate redno vaditi. Stegnite nogo naprej, stopite najprej na prste in nato na celo stopalo. Vsako jutro ponovite vajo desetkrat. Mišice in členki bodo postali bolj elastični, če se dvignete na prste in se pri tem držite za pohištvo; vajo ponovite dvajsetkrat. Poskusite z nogo črtati po tleh nevidni krog (10-krat). Ravnotežje med hojo si boste pridobili, če boste vadili hojo po ravni črti (ali po robu preproge), ne da bi pri tem gledali predse. MALI NASVETI — V hladnem vremenu nekatere kože ne prenesejo umivanja z vodo. Zato takrat uporabljajte za umivanje obraza, vratu in rok zjutraj in zvečer mlačno slezovo vodo (20 gramov sleza prekuhajte v litru vode). Poročila poslušajte vsak dan ob ».05, 6., 7., 8., 10., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 8., 9., 13., 15., 17., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Sobota — 4. novembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.30 Četrt ure z ansamblom Mojm.ra Stpeta 8.45 Amo:d Arčon poje slovenske naro:me pesmi 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Koncert operne glasbe 10.15 Zabavna glasba na tekočem t raku 11.00 Jugoslovanska suita Josipa Slavenskega 11.15 Angleščina za mladino Španske, italijanske in francoske popevke in melodije 12.05 Tri skladbice Slavka Mežka 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Franc Lambergar: Donosnost v intenzivnih nasadih hrušk 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Simfonija dela - Blaž ArniČ 14.00 Pevka Lola Novakovič 14.15 Giasba za k obedu 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Mešani zbor »Slavček« iz Trbovelj 15.40 Vedri zvoki 16.00 Gremo v kino .. . 16.45 Iz filmov in glasbenih revij 17.C5 Visak dan za vas 13.C0 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Petnajst minut igra Lovski kvintet 18.25 Ray Conniff na Bradwayu 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Pe-mi in plesi jugoslovanskih narodov 20.00 S citrami po Evropi 20.20 Radijska komedija 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Plesna glasba Nedelja — 5. novembra 6.00 Vedri zvoki za nedeljsko jutro 7.35 Da bi biva liepa ura ... slovenske narodne 8.00 Mladinska radijska igra 8.37 Iz albuma skladb za otroke 9.05 Zabavna glasba za novi teden 9.48 Partizanske — tri resne in ena šaljiva 10.00 Se pomnite tovariši . .. 10.30 Pisan glasbeni spored 11.30 Vije se cesta mladosti — reportaža 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.30 Za našo vas 14.00 Pojo »Fantje na vasi« 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Majhen mozaik opernih melodij 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Dve Griegovi skladbici , 16.31 Trio v g-molu za klavir, violino in violončelo 17.05 Orkester Mantovani 17.15 Radijska igra 18.05 Zvoki za razvedrilo 18.30 Športno popoldne 19.05 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri 20.00 Izberite melorlijo tedna 20.45 Hammond orgle 21.00 Nastopa violinist Campoli 21.26 Vrtiljak zabavnih zvokov 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Plesna glasba Ponedeljek — 6. novembra 8.05 Od Med:teranickega morja do severnih tunder 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Igramo za vas 10.15 Poje ženski vokalni kvartet 10.35 Zabavni orkester Alfred Scholz 11.00 Logarski fantje s pevci in brez njih 11.15 Naš podlistek 11.35 Pri našfh mladih avtorjih 12.05 Trio Avgusta Stanka 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Dolfe Cizelj: Nove oblike v govedarski proizvodnji 12.25 Zabaven opoldanski spored 14.30 Zvočni kaleidoskop 13.55 Rcssinijeva glasba v novi obleki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Križem po Jugoslaviji 15.40 Literarni sprehod , 16.00 Kako sta oblikovala ! , Goethejevega Fausta 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Casals igra .. . 18.29 Pet skladb za klavir 18.45 Radijska univerza 19.05 Pevski zbor »Korotan« in solisti iz Clevelanda 20.00 Ponedeljkova panorama 20.45 Kulturni globus 21.00 Novi posnetki romunske zabavne glasbe 21.30 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije 23.03 Mladim plesalcem in ljubiteljem popevk Torek — 7. novembra 8.05 Italijanske, francoske in španske melodije 8.35 Proletarske in revolucionarne pesmi raznih narodov 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Ansambel Mojmira Šepeta 9.40 Iz hrvatske in srbske komorne glasbe 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Balada za klavir in orkester 11.15 Utrjujte svojo angleščino 11.30 Mezzosoprainistka Fedora Barbi eri v Verdijevih operah 12.05 Deset minut z ansamblom Jožeta Privška 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jana Pintar: Obvarujmo vino raznih napak 12.25 Dunajske melodije 12.40 Skladbe Heriberta Svetela poje Mariborski komorni zbor 13.30 Ali vam ugaja 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Ruski operni solisti vam pojo 15.00 Koroški akademski oktet 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Skozi pet stoletij slovenske \ glasbene kulture 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in posvetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Orkester Dick Jakobs in Helmut Zacharias z zborom 20.00 Poje zbor Sovjetske armade 20.30 Radijska igra 21.17 Voznica — 30 variacij Marijana Lipovška 21.30 Četrt ure s pevko Lilijano Petrovič 21.45 Ljubljanski jazz ansambel 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Zaplešite z nami Sreda — S. novembra 8.05 Kratek jutranji nastop violinista Pavla Skrabarja in Fedja Rupla 8.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Ruleta z zabavnimi zvoki 10.15 Cankar v naši glasbeni literaturi 10.45 Ansambel Horst Wende 11.00 Miro Kernjak poje koroška narodne pesmi 11.15 Človek in zdravje 11.25 Za oddih in razvedrilo 12.05 Pavel Sivic: Uganka 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Marjan Ožnik: Prilagoditev gnojenja 13.30 Zvočna mavrica 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Jesenska balada in druge skladbe 15.20 Koncert po željah poslušalcev 16.00 Šoferjem na pot 16.45 Mandoline in godala 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Harfa in čembalo 18.45 Ljudski parlament 19.05 Sonata za violino in klavir 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.00 Melodije za vse 22.15 Po svetu Jazza 22.45 Lirični intermezzo 22.50 Literarni nokturno 23.05 V triu in kvartetu Četrtek — 9. novembra 8.05 Maria Callas in Josey Bjorling 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Češka, poljska in sovjetska zabavna glasba 10.15 Od polke do rumbe 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Elegija in Scherzo Frana Lothke 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Slovenske popevke in slovenski zabavni ansambli 12.05 Veseli hribovci za deset minut 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sile: Rezultati poskusov s krmnimi rastlinami 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.50 Plesni ritmi iz koncertnih dvoran 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Orgle In orglice 18.30 Turistična oddaja 16.00 Popoldne v dobri družbi 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Heetor Berlioz in Richard Wagner 18.45 Kulturna kronika 19.05 Naši vokalni solisti zabavne glasbe RTV Beograd 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Igra Kvintet Art van Damee 21.00 Literarni večer 21.40 Iz Jugoslavije 22.15 Nočni koncert 23.05 V plesnem ritmu Petek — 10. novembra 8.05 Melodije v modrem 8.35 Poje zbor Primorskih akademikov 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Preludij in fuga 10.30 Od tod in ondod 11.00 Prizor iz 3. dejanja opere Lucia Lammermoore 11.15 Naš podlistek 11.35 Glasba z obeh strani Pirenejev 12.05 Tri narodne v priredbi Tončke Mar ol tove 12.15 Kmečka radijska univerza — Vet. Marko Osredkar: Vprašanje odškodnine in zavarovanje živine 12.25 Zabavni orkester Raphaele 12.40 Za ljubitelje operne glasbe 13.30 Zabavni zvoki za vse 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Haydnov koncert v B-duru 15.20 Med odmorom z vaškimi pevcem 16.00 Parada pihal 16.45 Jezikovni pogovori 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svou 18.10 Pesmi in plesi iz Bolgarije 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Nizozemski filharmoniki igrajo 20.00 Po tipkah in strunah 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Gojmir Krek in Fran Gerbič 20.45 Štiristo let klavirske glasbe 21.15 Oddaja o morju ln pomoršč*' kih 22.15 Po svetu jazza 22.45 Orkester Jackie Gleason 22.50 Literarni nokturno 23.05 Istrska svatba — odlomki Televizijski spored SOBOTA - 4. novembra 14.40 Prenos iz Torina 16.30 »Eskadra, ki jo potaplja zlato* — iz serije otroških predstav 19.15 Serijski film 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Odprto okno — zabavno glasbena oddaja 21.15 Studio Ena — glasbena revij«. 22.30 Grofica - TV film NEDELJA - 5. novembra 9.30 Oddaja za kmetovalce 10.00 Jolyev oče - TV film Športno popoldne 20.00 Sedem dni 20.45 Nedokončana zgodba — zahodnonemški celovečerni film 22.15 Vključujemo se v izvedbo glasbene komedije PONEDELJEK - 6. novembra 18.00 Medic — serijski film 18.30 TV pošta 18.45 Dokumentarni film 19.00 Pregled 20.00 T V dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Nancy - TV drama 21.40 Plošče, ki živijo TOREK - 7. novembra 21.00 Zabavno reklamna oddaja 21.15 Canzonisslma — glasbena quij oddaja SREDA — 8. novembra 18.00 PP in njegova trobenta - TV slikanica 18.10 Mucek — otroški lutkovni iilm 18.20 Nasveti 18.30 Gangsterji - TV film 19.00 Alkoholizem v prometu 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.15 TV helikopter 20.30 TV magazin 21.30 Nagrajenci oktobrske nagraae ČETRTEK — 9. novembra 10.00 TV v šoli 18.00 Dobrodošli - vesel program za otroke 18.45 Kratki film 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Kratki film 20.30 Parada popevk 21.30 TV pošta PETEK - 10. novembi« 20.00 TV dnevnik 20.15 Srečanje — drama Jeseiifee »KADIO« 4. novembra do 6. novembra ameriški barvni blm OVČAR, 7. do 8. novembra francoski barvni film SIBKE ŽENE, 9. do 10. novembra slovenski mm VESELICA Jesenice »PLAVZ« 4. do 5. novembra ruski film KAPITAN OVA HCl, 6. do 8. novembra ameri&ki barvni film OVČAR, 9. do 10. novembra SIBKE 2ENE Žirovnica 4. novembra italijanski film PREKLETA SLEPARIJA 5. novembra nemški barvni film GROFICA MARICA, 8. novembra ruski film KAPITANOVA HCl Dovje 4. novembra nemški barvni film GROFICA MARICA 5. novembra italijanski film PREKLETA SLEPARIJA, 9. novembra ame-riJki film OVČAR Koroška Bela 4. do 5. novembra f- -icoski barvni film SIBKE ŽENE, 6. novembra angleški film C.-Viai TVViST Radovljica 4. novembra nemški barvni film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK ob 20. uri, 5. novembra nemški barvni film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK ob 14.. 18. in 20. uri, 5. novembra angleški film PODAJ ROKO HUDIČU ob 16. uri in 10. uri dopoldne, 7. novembra francoski zgodovinsld film NAPOLEONOV OFICIR ob 20. uri. 8. novembra francoski film NAPOLEONOV OFICIR ob 18. in 20. uri, 9. novembra jugoslovanski film MARTIN V OBLAKIH ob 20. uri Skofja Loka »PREDILEC« 4. do 5. novembra ameriški film FANTOVSKI VEČER Duplica 4. novembra ameriški barvni film MAČKA NA VROCl PLOČEVINASTI STREHI ob 19. uri, 5. novembra ameriški film MAČKA NA VROCl PLOČEVINASTI STREHI ob 15., 17. in 19. uri 8 novembra jugoslovanski film NEBEŠKI ODRED ob 17. uri. 9. novembra jugoslovanski film NEBESKI ODRED ob 19. uri 4. november - SOBOTA »Center« — ameriški barvni film DVE LJUBEZNI EDDYJA DUCHI-NA ob 15.45, 18. in 20.15 uri, premiera nemškega barvnega filma PLANET SMRTI ob 22.15 uri »Storžič« — francoski barvni film LJUBEZEN POD NADZORSTVOM cb 16., 18. in 20. uri, matineja istega filma ob 10. url »Svoboda« — ameriSki \»cvnl tiim CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI ob 17.30 in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« - ameriški barvni film ZBOGOM OROŽJE ob 19.30 uri »Naklo« — ameriški barvni film M02, KI GA NI BILO ob 19.30 uri 5. novembra — NEDELJA »Center« — ameriški barvni film DVE LJUBEZNI EDDYJA DUCHI-NA ob 10., 13.30, 15.45, 18. in 20.15 uri »Storžič« — mladinski barvni film PERRI matineja ob 10. uri, nemški barvni film PLANET SMRTI ob 13. in 21. uri, francoski barvni film LJUBEZEN POD NADZORSTVOM ob 15., 17. in 19. uri »Svoboda« — mladinski barvni film PERRI ob 14. uri, premiera italijanskega barvnega filma HREPENENJE ob 16., 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« - ameriški barvni film ZBOGOM 0RO2JE ob 14., 16.45 in 19.30 uri »Naklo« — ameriški barvni film MOZ, KI GA NI BILO ob 16. uri 6. novembra - PONEDELJEK »Center« — premiera domačega filma KOSCEK MODREGA NEBA ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — francoski barvni film LJUBEZEN POD NADZORSTVOM ob 10. uri, premiera italijanskega filma HREPENENJE ob 16., 18. in 20. uri 7. novembra,- TOREK »Center« — domači film KOSCEK MODREGA NEBA ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — italijanski film HREPENENJE ob 16., 18. in 20. uri. »Svoboda« — italijanski film PRECEP ob 18. in 20. uri 8. novembra - SREDA »Center« — premiera slovenskega filma NOČNI IZLET ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — italijanski barvni film HREPENENJE ob 16., 18. in 20. uri, matineja ob 10. uri dopoldne 9. novembra — ČETRTEK »Center« — slovenski film NOČNI IZLET ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — italijanski barvni film HREPENENJE ob 10. uri matineja, nemški barvni film PLANET SMRTI ob 16., 18. in 20. uri »Svoboda« — domači film KOSCEK MODREGA NEBA ob 18. in 20. uri 1%. novembra — PCLEJL »Center« — domači lum rtOCrVI IZLET ob 16., 18. in 20. uri -Stortič« slovenski film NOČNI IZLET ob 10. uri matineja, nemšk. barvni film PLANET SMRTI ob 1«., 18. in 20. uri NEDELJA — dne 5. novembra ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC, dne 5. novembra ob 18. uri Cankar: KRALJ NA BETAJNOV7. ta izven ČETRTEK — dne V. novembra ob 19.30 uri Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU za red Četrtek Kam v ne d e 1 j o Športne prireditve: ROKOMET: Kranj — Osrednja rokometna prireditev bo prav gotovo v nedeljo na Igrišču Mladosti. Tu se bosta v šestnajstini finala za pokal Jugoslavije 6rečali ženski ekipi Grafičarja iz Osijeka in domače Mladosti. Favorit so prav gotovo gostje, saj že dlje časa nastopajo v zvezni rokometni ligi. Vsak minimalen poraz je za domačo žensko vrsto že uspeh. V republiški moški rokometni ligi bodo Tržičani igrali v Mariboru proti Kovinarju. Kranjska Mladost pa bo sprejela v goste igralce Ajdovščine. Ker Je Ajdovščina letos največje presenečenje v republiški moški rokometni ligi, se obeta zanimivo prvenstveno srečanje. Moška tekma bo ob 10. uri, ženska pa ob 11. uri. V gorenjski ligi bodo igrali zadnje kolo in bo najzanimivejše srečanje na igrišču Iskre med Iskro in Borcem. Ta tekma bo odločala o jesenskem prvaku. Spored tekem je naslednji: Sava : Radovljica (tekma gorenjske rokometne lige; ob 9. uri na igrišču v Iskri) Iskra : Borac (tekma gorenjske rokometne lige; ob 10. uri na igrišču Iskre) Golnik - Storžič : Tržič II (tekma gorenjske rokometne lige; ob 10. uri na igrilfcu Go\nVka> Trti« - Krile : MVadost II vtekma gorenjske rokometne lige; ob 10. uri na igrišču v Tržiču) Duplje — Duplje : Triglav (tekma gorenjske rokometne lige; ob 10. uri na igrišču v Dupljah). ATLETIKA: Kranj — Preteklo nedeljo napovedan jesenski kros je odpadel zaradi slabega vremena. Zato ga bo Gorenjska atletska podzveza organizirala v nedeljo ob 10. uri za kranjskem kopališčem. Nastopili bodo člani atletskih klubov z Gorenjske, precejšnjo udeležbo pa pričakujejo tudi s kranjskih srednjih in nižjih šol. NAMIZNI TENIS: Jesenice - Ves dan bo na Jesenicah republiški turnir za mladince. Kranj — V avli osemletke »Simona Jenka« bo okrajni turnir za mladince in mladinke. KEGLJANJE: Jesenice — Na štiristeznem kegljišču pod Mežakljo bo nadaljevanje gorenjskega prvenstva v kegljanju. HOKEJ NA LEDU: Jesenice — Po uspešnem štirinajstdnevnem treningu v tujini bodo v nedeljo jeseniški hokejisti nastopili doma in s tem odprli letošnjo hokejsko sezono. Srečali 6e bodo a . švedskim moštvom Skeleftea IF. Kranjska gon, — Tu bo danes ob 18.30 uri v Porentovem domu ustanovni občni zbor hokejskega kluba Kranjska gora. Pri hokej klubu bodo ustanovili tudi posebno sekcijo za kegljanje. OSTALE PRIREDITVE: V LJUBLJANSKIH GLEDALI-SCra IGRAJO: Drama - Danes ob 19.30 uri Tor-kar: Svetloba sence. Izven in za podeželje. Opera — Ob 15. uri — Cimarosa: Tajni zakon. — Abonma nedeljski popoldanski in izven in za podeželje. Predstava bo v Drami. Mestno gledališče Ljubljana - Ob 15. uri - M. Franck: Pelikan; vb 19.30 uri r w. Borchert: Zunaj pred durmi. Abonma kolektivi G. TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠIR« — SKOFJA LOKA vam nudi svoje najnovejše klobuke: »Multicolor« — Art. »Marko«, »Miha« »Mohair« — Art. »Teddy«, »Champion« »Velour« — Art. »Vencelj«, »Vlado«, »Vinko« in vse ostale klobuke iz čiste zajčje dlake v naslednjih trgovinah na Gorenjskem: Kranj: Trgovina »Elita — Tekstil« Tržič: Trgovina »Ljubelj« Radovljica: Trgovina »Manufaktura* Bled: Trgovina »Moda« (pri »Rusu«' Jesenice: Trgovina »Konfekcija« Trgovina »Slovenija-šport« Kranjska gora: Trgovina »Skrlatica« Vedno in povsod — samo s klobuki, ki nosijo zaščitni znak: »t PICCADILLY" 299999 Mallli oglasov, ki niso plaćani vnaprej, ne objavljamo. Vsaka beseda velja: preklici ia čestitke po 60 din, ostalo po 30 din. Osmrtnice v Okvirju 5000 din. brez okvirja 8000 d:n. Naročniki imajo popust. Predam encnađsiropuo hišo z malim posestvom. Ogled v nedeljo. Sv. Barbara 2 pri Skofji Loki 4297 Prodam dva nova vozička z der-eami. Naslov v oglasnem oddelku 4298 Prodam motorno kolo »Jawa« in usnjeno obleko. Naslov v oglasnem Oddelku 4299 Prodam kravo, ki bo decembra teletila. Roblek, Bašelj 25 4300 Prodam dinamo za istosmerni tok za razsvetljavo 3 KW in kupim bencinski motor 5 KS. Potoče 21, Pod-liart 4301 Prodam eaiperček. Naslov v oglasnem oddelku 4302 Prodam zazidljiv vrt v bližini Cer-kelj. Naslov v oglasnem oddelku 4303 Ugodno prodam nova dvodelna okna z roletami in rabljeno 6trešno opeko -bobrovec". Jože Svoljšak, Zbilje 43, Smlednik 4304 Ugodno prodam avto Ford — baby v dobrem stanju. Ogled od 15. ure dalje. Visoko 69 4305 Prodam 16-colski gumi voz. Pod-brezje 82 4303 Prodam 1 ha orne zemlje na Primskovem. Naslov v oglasnem oddelku 4307 Ugodno prodam skoraj nov kmečki mlin. Valburga 15 4308 Prodam nov »Philipsov« magnetofon z mikrofonom po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku 4309 Prodam beli krompir ter nekaj drobnega za prašiče. Breg ob Savi 8, Kranj 4310 Prodam nov moped -Colibri«. Reševa 10, Kranj 4311 Prodam obračalne vile za seno. Naslov v oglasnem oddelku 4312 Prodam 200 kom. rabljene stresne opeke in kompletno marmorno ploščo za dva števca. Gosposvetska c. 1, Kranj 4313 Prodam »Prkno« za 195.000 din, tudi na ček. Ogled v ponedeljek pri jelenu na dvorišču 4314 Prodam 6 tednov 6tare prašičke. Bo iz ve se: Franc Perne, Prezre-nje 6, Podnart 4315 Prodam motorno kolo BMVV 250 cem, tipa 25/3, telefon 21-694316 Prodam dobro ohranjen krojaški šivalni stroj »Horser«. Naslov v oglasnem oddelku 4317 Prodam NSU-MAXI 250 ccm. Anton Mlinar, Papirnica 7, Sk Loka 4318 Prodam železni kotel, 70-literski in dvokrilna vrata, širina 190. Tomšičeva 6, Kranj 4319 Prodam kravo s teletom. Preba-čevo 41 432« Prodam vbodna vrata, 90 X 200. Sp. Bela 10 4321 Prodam desni štedilnik v stoječem stanju na dve in pol plošči. Francka Jagodic, Tomšičeva 14, Kranj 4322 Prodam nekaj metrov suhih bukovih desk, 4 cm in nekaj javorovih 3 cm. Naslov v oglasnem oddelku 4323 Ugodno prodam -NSU-MAXI« 175 ccm. Mravlje, Pristava pri Tržiču. (Peko, novi blok) 43224 Prodam motorno kolo -Panorama«, Ogled vsak dan. Golnik 32 4325 Prodam 500 kg težkega konja, starega 9 let, miren, vajen poljskih in gozdnih del. Milan Sušnik, No-men 42, Boh. Bistrica 4C26 Ugodno prodam ročno motorno kosilnico »Rapid«. Prevodnik, Brode 3, Skofja Loka 4327 Prodam ali zamenjam 2 novi av-togumi 900 X 16 col. za 650 X16 col. Kern, avtotaksi, Kranj 4328 Hišo na Breznici 15, Žirovnica, prodam. Zgornje stanovanje jo v ^revžitku. Ogled popoldne, do 12. novembra 4341 Prodam takoj vseljivo enostano-vanjsko hišo v bližini Kranja. Na-bIov v oglasnem oddelku 4342 Prodam motor »Maxi«. Srednja vas 55, Šenčur 4343 Ugodno prodam dobro ohranjeno pohištvo za dnevno sobo. Ogled od ponedeljka dalje. Naslov v oglasnem oddelku 4344 Kupim dobro ohranjeno slamorez- nico. Ana Verdenik, Kokrški log 8, Kranj 4329 Kupim vrtljivo pomivalno mizo. Silvester Udir, Kidričeva 29, Kranj 4330 Kupim enosianovanjsko hišo. V poštev pridejo tudi nedograjena poslopja. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 4345 Koča na Kriški gori odprta ob sobotah zvečer In nedeljah. Redno bo oskrbovana tudi ob državnih praznikih. V novem poslopju je zimska soba za zasilno prenočitev. Obiskovalce prosimo, da sobe in štedilnik držijo v redu in čistoči 4331 Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb Kranj zaposli več šivilj za šivanje konfekcije na domu 4332 Sprejmemo vajenca za pleskarstvo in soboslikarstvo. Naslov v oglasnem oddelku 4333 Iščem delavko, ki dela na dve izmeni, za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 4334 Frančiška Zaplotnik, Senično 27, Križe, preklicujem, kar sem žaljivega govorila o Antoniji Ribnikar, Senično 27, Križe in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe 4335 Mizarskega pomočnika, tudi priučenega, sprejmem. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Zaletel, Stane-žiče, Sentvid-Ljubljana 4338 Kar sem pisala o Elizabeti Griča-vec, uslužbenki pri Jelenu, izjavljam za neresnično in se ji zahvaljujem za njeno hvaležnost. Antonija Oseli • 4337 Podpisani Ivan Sajovic, Strahinj, preklicujem, kar sem žaljivega govoril o Janezu Mohorju in ee mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe 4338 Zakonca s težjim stanovanjskim problemom iščeta kjerkoli y Kranju stanovanje ali večjo sobo. Nudita 40.000 din nagrade in plačata najemnino za 1 leto vnaprej. Ponudbe oddati na naslov: Račič V., PP 37, Kranj 4339 IZGUBIL sem denarnico od Kranja do Suhe. Poštenega najditelja prosim, naj vrne dokumente, denar pa obdrži. Pavel Zibert, Suha 14, Kranj 4340 Iščem prazno ali opremljeno sobo v Kranju. Popoldne bi pomagala v gospodinjstvu ali pazila na otroka. Ponudbe oddati pod -Kranj«. 4346 Od glasbene šole do Zlatega polja so bila izgubljena otroška očala. Vrniti na naslov v oglasnem oddelku. 4347 OBJAVA Oddelek za notranje zadeve OLO Kranj proda na javni dražbi dne 6. 11. 1961 ob 8. uri osebni avto -Mercedes« — tipa 1952. Avto Je v voznem stanju. Prednost pri nakupu imajo ustanove in gospodorsie organizacije. v Kranju Fižol 100 do 130 din, ješprenj 80 do 100 din, kaša 130 do 140 din, krma za kokoš 45 din, koruza 45 din, proso 60 din, oves 30 din, lisičke 80 din, kostanj 30 do 40 din za liter; korenček 30 do 40 din, sir skuta 150 din, maslo surovo 600 do 720 din, čebula 90 do 100 din, krompir 18 do 20 din, špinača 100 din, zelje sladico 18 do 20 din, zelje kislo 70 do 80 din, ohrovt 30 din, solata 80 do 100 din, pesa 30 din, paprika zelena 60 do 120 din, repa kisla 50 din, redkev 40 din, orehi celi 160 dim, orehova jedrca 1000 do 1200 din, jabolka 35 do 50 din, hruške 50 do 110 din, cve-tača "00 din, paradižnik 90 do 100 din, grozdje 150 do 160 din, gobe 500 din za kg, peteršilj in zelena 10 din za šopek, česen in por 10 do 20 din za komad, smetana 18 din me- rica; jajca 35 do 38 din, kokoš 800 din, piščanci 400 do 500 din za komad. gibanje prebivalstva v Kranju | Poročili so se: Jožef Šolar, mizar in Štefanija Srnel, uslužbenka; Janez Koražija, delavec in Agata Mesaric, delavka; Ciril Belcijan, čevljar in Cecilija Pevec, tkalka; Ludvik Roblek, šofer in Marija Fende# kuharica; Franc Pegam, strojni ključavničar in Ana Jane, tkalka; Štefan Ritlop, delavec in Marija Grašič, nameščenka; Janez Ke:n# delavec in Francka Anžič, delavka; Alojz Križaj, slaščičar in Ivanka Orehar, trgovska pomočnica; Ibrahim Karič, zidar in Margeta Zivčec, delavka; Jože Sušnik, delavec in Ivanka Petkovšek, tkalka; Janez Bergant, metalurški tehniki in Terezija Klinar, šivilija; Franc Sova, železničar in Frančiška Lu-žan, delavka; Rudolf Velkavrh, delavec in Ana Stirn, prešivalka. Rodile so: Vida Balantič — dečka* Pavla Pestar — dečka, Ivana Oman — deklico, Frančiška Andoljšek — dečka, Leopolda Hribar — deklico, Ana Zorman — dečka, Ida Sleme — deklico, Marija Tivadar — delka, Antonija Bajt — deklico, Zor j a Srečnik — deklico, Antonija Džuro-vič — deklico, Marija Rotar — deklico, Cilka Potočnik — deklico* Angela Bohinc — dečka, Marija Godec — deklico, Ivana Kavčič — dečka, Marija Brzin — deklico, Cecilija Snedec — dečka, Julijana Lavtar — deklico, Alojzija Silar — deklico. 11 TERNIKA If podjetje za Izolaciie - LiuUSjana Poljanska 77, telefon 31-770 sprelme ia obrat Skofja Loka -Bodovlje 1 referenta za nabavo, 2 strojna tehnika, 3 delavce za skladišče, delo v 1 izmeni, 6 delavcev za proizvodnjo, delo v 3 izmenah. Javite se v obratu Bodovlje, tel. 284. za montažna terenska dela — kleparje, izolaterje, ključavničarje, varilce in — delavce za priučevanje v izolaterski stroki. Terenska stanovanja preskrbljena. — Javite se na upravi podjetja v Ljubljani. 297334 Čas terja nove oblike Vzgoja mladih ljudi in še posebej oblikovanje njihove druž- j bene zavesti je velika naloga ttganizacij Ljudske mladine. Zato si ta organizacija prizadeva, ia bi našla pri idejnem delu nore in bolj privlačne oblike. Take namreč terja čas. S tem ne mislim reči, da doslej na tem področju ni bilo takšnih prizadevanj. B"*a 60, vendar so v poslednjih letin postala tehtnejša. Vsa ta prizadevanja sodijo v okvir prizadevanj v organizaciji LM. Ta ši namreč v obdobju, v katerem smo, bolj kot kdajkoli prizadeva, da bi postala organizacija slehernega mladinca. Prav zato si Ljudska mladina Prizadeva na področju idejne vzgoje dati mladim ljudem zaključene odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo. Razumljivo je, da je treba najti hkrati tudi nove, bolj privlačne oblike, ki bodo Bamc po sebi pritegnile mladega človeka. Prav zaradi tega bodo v letošnjem letu ob bogatih lanskoletnih Razstava norveškega slikarstva V Kranju so odprli pretekli to-tek v Mestnem muzeju razstavo norveškega slikarstva. Razstavo, *a katero je ' doka j šn je zanimanje feaj jo vsak dan obišče več kot sto ljudi), tvori nekaj nad 30 barvnih reprodukcij. Ta teden so Zaprli v kranjskem Mestnem muzeju razstavo Mihe Maleša — Jadranski motivi. L K. izkušnjah v marsičem prelomili staro prakso. Lani so v našem okraju v posameznih občinskih centrih, pa tudi v gospodarskih organizacijah, na terenu in v šolah, začeli ustanavljati klube OZN. Tudi šole za življenje, ki so jih pripravili skupaj z Delavskimi univerzami, so v preteklem letu uspele. Medtem ko imajo klubi OZN namen seznanjati mlade ljudi z našimi prizadevanji v zunanji in notranji politiki, so šole za življenje dajale mladim ljudem odgovore na nekatera nravstvena vprašanja, ki mlade ljudi zanimajo. Veliko zanimanje, ki je bilo za ti dve obliki dela, je pokazalo, da so mladi že dolgo terjali odgovore na vprašanja, a jim jih ni nihče nudil. Prav to bodo tudi letos nadaljevali. Povsod bodo poživili delo in iskali nove načine. Zlasti veliko skrb bodo posvetili ciklusom predavanj, tribunam mladih, debatnim krožkom, marksističnim krotkem, idejnemu delu v mladinskh delovnih brigadah, idejnemu delu v taborih predvojaške vzgoje. V nekaterih šolah, kjer delujejo marksistični krožki, bodo te skušali smeleje povezati s prakso. Razumljivo je, da neenoten sestav članstva organizacije terja pri idejnem delu številne specifične oblike. Tako bodo morale organizacije LM v gospodarskih organizacijah smeleje sodelovati pri proizvodnih konferencah, usposobiti bodo morale številne nove mlade ljudi za delo v organih družbenega upravljanja — še posebej delavskega samoupravljanja. Na vasi in v okviru stanovanjskih skupnosti bodo rudi začeli z novimi oblikami. Posebno pomebne naloge pa čakajo letos organizacije LMS na šolah. Te imajo praktično za idejno delo | zelo dobre pogoje. Lani so na ne- \ katerih šolah že uvedli posebno mladinsko uro v okviru ur moralne vzgoje. Ta praksa je zelo pametna. Le tako bo moč na šolah poživiti delo organov družbenega upravljanja, za katere če-stokrat trdimo, da še niso našli svojega pravega dela. V vzgoji kadrov za vodstva or- j ganizacij LM je na Gorenjskem i že precej izkušenj. V zadnjih letih • uspešno prirejajo mladinske politične šole in pa seminarje za vodstvene kadre. Tako komuna vse bolj postaja tudi osnovno torišče idejnega izobraževanja. Nedvomno pa sodi v okvir idejnega dela tudi pospešena dejavnost na področju mladinskega tiska. Sem sodi zgolj dejavnost na področju literarnih prizadevanj, kolikor je tega pri nas, ampak gre predvsem za informativni tisk občinskih in okrajnih organizacij samih. Razen te-sa pa bo potrebno o številnih problemih zdaj ob pripravah za VII. kongres spregovoriti tudi v lokalnem tisku in pa v tovarniških glasilih. — Jure Kobal GUERNICA - 1937 Picassovih 80 let Pablo Picasso praznuje letos osemdeset let. Danes objavljamo dvoje njegovih ded. Mladi Picasso je prišel v Pariz v času, ko je dmpresionizem doživljal svojo kulminacijo. Picasso je na svoji (■lilrarski poti prešel skoraj vse faze poimpresionističnega slika- nja, zlasti pa mu je ugajal kolo-rizem. Nekaj let po prelomu stoletja (1907) je z nekaterimi tovariši začel propagirati kubizem. Trinajst let kasneje pa je njegovo slikanje postalo -prosto*. Kljub temu pa se še vedno rad poslužuje kombinacij kubozem — nadrealizem. O njegovem dela smo gledali tudd film — Picassova skrivnost. — Nekaj znanih njegovih del: Objeti ženi (1906), Žena (1907), Človek s kitaro (1913), Trije muzikant je (1921), Riba s časopisom (1922), itd, J Velika bela samota preteklosti Studija Harlehina, delo je nastalo leta 1905 Vsakdo stoji na srcu zemlje, s sončnim žarkom prehoden: in je takoj večer. (Salvatore Quasimodo) Bil je pozni oktober. Jesen se }e razdajala s svojimi rumenimi rokami mraku, ki je kradoma prihajal $ pobočij. Stal sem sredi aleje kostanjev in gležnji so bili pokriti z rjavimi in rumenimi jesenskimi listi. Stal sem tako čisto sam, na robu obupa, šel bi in taval. V tem trenutku sem bil bliže smrti kakor kdajkoli v svojem življenju. V tem trenutku je bila ta ognjena jesen skoraj smrt in prav tako mrak in listje po katerem sem brodil — skoraj smrt. Begunje! V majhnih belih sobah, kjer je bil vsakdo pred dvema desetletjema tako obupno sam — tako prekleto sam — se zdaj sprehajajo ljudje. Veliki in mali ljudje, ki včasih ob vsej bolečini, ki je vklesana v te bele stene, razmišljajo o sebi. O svoji bolečini razmišljajo, o svojih temnih dneh, ki so jih imeli. In jaz trdno upam, da so jih . . . Razmišljajo o bolečini, ki je potem hkrati tudi veselje, je ljubezen, je življenje. Sobe so belet a ne čisto bele. S svojo barvo spominjajo na nemško mdo iz človeških kosti. Sobe so bele in v njih vonja človek samoto. Na stenah se srečuje s tistimi, ki jih ni. Ljudje, ki prihajajo, gledajo v kot. Gledajo v kot, ker ne marajo jokati. Mnogi prihajajo semkaj. Mnogi z upognjenimi hrbti in mnogi s trebuhi. Neki gospod, ki se je z mano vred mudil v eni izmed celic, je zaudarjal po naftalinu. Bil :e prav tak, kakor da bi ga bd nekdo vzel iz omare, ki ni bila odprta vse od časov stare Jugoslavije. Rekel je ženi, da vse to, kar se tod vidi, ni zanimivo. Vsem tem, ki prihajajo, prodajajo potem po dvajset dinarjev bolečino in samoto. In t* bolečina in ta samota, ki jo tod knpujejo, je kakor stara ponos ena obleka. Veliko jih je, skromnih in takih, ki poznajo življenje — in ti jo sprejmejo. Mnogi jo tudi ne. Toda v življenju je vedno tako . . . Veliko muzejev jc po svetu, a tako pretresljivega verjetno nikjer. Nikjer ni muzeja, kjer je bilo toliko samote, velike bele samote preteklosti. »Ujet 4.5.44 Obsojen 30.6.44. Čakam na smrt 2. 7. 44.* (Zapis iz begunjskih zaporov) Kaj lahko človek ve o smrti? In kaj lahko ve o človeku, ki je ujet, obsojen in bo umrl? O človeku, ki ima dva meseca življenja. Kaj lahko ve o tem? Nič. Nič tisti v nafta-linasti obleki in nič tisti, ki se je rodil po vojni. In nič tisti, ki je v velikih črnih zakloniščih trepetal pred Junkersi in Douglasi. Nič. Toda lahko razmišlja o tem. Lahko razmišlja o tem, kako je človeku', ko stoji in čaka, da bo umrl. Umrl od nekoga, ki je komaj nekaj metrov oddaljen od njega in meri vanj. In ta, ki meri, ima morda doma otroke in ženo. Pa bo vseeno ubijal. In s tem, da bo pritisnil na jeklen jeziček smrti, se bo vse končalo. Nikoli več ne bo tistih svetlih marčnih dni, nikoli več pomladi in zlatastih jeseni, nikoli več ljubezni. Kdo daje človeku moralno pravico za tako početje? Kdo mu jo je dajal skozi zgodovino in kdo mu jo daje v sedanjosti? In kdo danes daje pravico, da nekdo na robu blaznosti spušča v zrak trideset in petdeset megatonske bombe? Od njih bodo naši otroci ljudje brez rok, ljudje brez nog . .. Kdo? Ljudje med temi stenami se srečujejo z vsem tem. Ali ste kdaj pomislili, kako je človeku, ki nima dvajset let, pa mora umreti? Ali ste kdaj pomislili, kako je, če te stokrat pretepenega odpeljejo v jesenski dan in te ubijejo kot psa? In kako je ljudem, ki umirajo z belimi lasmi, ki nosijo šestero kri-žev na hrbtu. In kako je umirati ljudem, ki se zavedajo, da v svojem življenju niso storili se ničesar, kar bi opravičilo njihov obstoj. Na svidenje molče, brez roke; a v trpljenju ne mrši obrvi, zatri bridkost — saj ni novo umirati v življenju, a tudi živeti, bogme, ni novopt, (Sergej Jesenin) Takole sam, bliže smrti v tej jeseni, v tem mraku in v tem jesenskem večeru zapuščam begunjske zapore. Pozni oktober je in jesen se razdaja . .. Spodaj v gostilni sedem ta vegasto mizo. Ljudje pijejo črnino. Skozi devetero majhnih oken velikega okna gledam mlade na nogometnem igrišču- Onstran miz i 7 • v ' Filmi ki jih gledamo NEODPOSLANO PISMO — Sovjetska simbolistična filmska pripoved o mladih ljudeh, ki so odšli iz civilizacije, da bi civilizaciji služili. — Neodposlano pismo — bi označili kot ponesrečen, a sicer dober film. Ti mladi ljudje, ki po sibirskih prostranstvih iščejo diamante, so ljudje nove generacije — generacije, ki prihaja. Toda človek je vseeno človek. Daleč od sveta doživljajo svoje velike duševne pretrese; preprosto rečeno, doživljajo ljubezen in hkrati, po tipičnih sovjetskih vzorcih, izrekajo parole. Toda film ne bi bil to, kar je, če bi obravnaval le to. Film je pripoved o človekovem dvomu in o smislu njegovih iskanj sploh. Čeprav se film konča skoraj po ameriških receptih (verjetno so se Sovjeti ravnali po geslu: »Sovjetski človek je krepak kot Partija«) je celoten drugi del filma naravnost pretresljiva slika človekove majhnosti ob stihiji narave. Pred časom sem zapisal, da v času, ko bomo poleteli v vse-mirje in v času, ko se vozimo v najmodernejših letalih, avtomobilih, ladjah, v času, ko prodiramo v najmanjše delce materije, spoznavamo svojo majhnost. Kompozicija slike in montai.a sta dobri. Sama simbolična vsebina, mislim, da je edino prav, da s takega zornega kota film ocenjujemo, je sijajno vsklajena z domiselnimi iskanji snemalca — zares prava tehnična virtuoznost. Film je reži-ral znani sovjetski režiser Kalatu-zov. V informacijo — Kalatuzov sodi, da je to njegova najboljša stvaritev. Snemalec je talentirani Uroševski. V glavni ženski vlogi smo videli odlično Tatjano Samo-ilovo. Tudi ostali interpretstorji so bili dobri. —J. K. sedita dva zaljubljenca in pijeta kavo. V sosednji sobi pijejo na zdravje dveh, ki sta se pravkar vzela. Točajka pa hodi med mizami in prinaša v vinu veselje in nekaj pozabe. Ivo Robič poje — Maht-genija.. . in nekdo mu na pol pijan pred vrati pripeva. Nebo je v mraku modro, skoraj vijoličasto. Jutri ... Človek dandanes ta jutri tako težko pričakuje, dandanes toliko teže, kolikor je pred dvema desetletjema v eni izmed celic tam zgoraj trepetal pred njim. Jutri — si mislim. Zelo lep dan bo jutri! Jure Kobal Letos globlje k problemom V zadnjih tednih se povsod po Gorenjskem DPD Svobode in prosvetna društva pripravljajo na občne zbore. V več krajih pa so jih že izvedli. Povsod, kjer so občni zbori že bili. dajejo upravni odbori društev članstvu obračun dela in pripravljajo programe za prihodnjo sezono. Na občnih zborih člani volijo tuđi nove upravne odbore. V nekaterih društvih so upravne odbore samo izpopolnili z novimi člani, nekatere stare člane, ki so bili preobremenjen', ' p<* so razrešili dolžnosti. Razveseljivo je ,da na (eh občnih zborih, letivh konferencah ni čutiti v društvih več tiste plltvo-sti. ki smo jo opa?nli v zadr."ih j letih. Razcrave so širle in načrti ' so tehtnejši. Društveno kulturno-l prosvetno delo se obravnava kot I del vsesplonega dručbenca r"e-! Ia. S posebnim poudarkom c^rav-jnavajo letos ertefrko-huma^ no vzgojo in zavestna rarvi"a-i~ zabavnega življenja. Med Bekcija-I m« v društvih ni več zarrt->rt'. ! Delovni načrti kpžc'o, da se d^o j posameznih sekcij donnlnu'e. To I bo nedvomno pokazalo aofcajšoje uspehe v prir-^-Jnie. in šifer na nastopih ia v klubskem žjv*r°n.''i. _ S. O. OBVESTILO Ker je prišlo do nekozi odprta vrata in se potem po &lnnih stopnicah spuščali v notranjost ladje. GLAS DOKUMENTI! IVAN }AN SOBOTA, 4» nsvciuihra MU DOKUMENTI J DOKUMENTI 3* CANKARItVCI Končno so se le pojavili kamioni. Pojavili so se nekje od Selc. Napeto smo pričakovali, kdaj bomo začeli streljati. Ropot se je približal, mi smo že hoteli užgati in čakali smo samo še, da pod avtomobilskimi kolesi začno pokati mine. To pa se ni zgodilo. Nobena mina ni eksplodirala! Potem smo ugotovili, da so jih iz ležišč vrgla avtomobilska kolesa, da je grdo ropotalo. Še važnejše pa je bilo to, da je bil v minah pesek! Sabotaža še iz april- f skih dni! Mi pa smo krepko kleli!« f g Na poti na Mohorja so cankarjevci uničili tudi most čez Soro Selščico. To se je zgodilo pri Brezniki 29. decembra. — Ji- • ---— , PROTI DRAZGOŠAM Vodstvo bataljona je vsestransko pretresalo o kraju, karnor naj bi šli za nekaj prihodnjih dni. V teh okoliščinah na Mohorju ni bilo mogoče vztrajati. Nenehni boji so utrujali, pa tudi vsak kraj ni primeren za vojskovanje. Razen tega se je zima pravzaprav šele začela. Nemci pa so svoje sile naglo vozili na Gorenjsko. To je vodstvo, povezano s terenom, dobro vedelo. Na vsak način so morali misliti na boljše, na ugodnejše bivališče, ki bi vsaj za nekaj dni nudilo bataljonu malo miru. 2e nekako jeseni je vodstvo razmišljalo o Dražgošah kot o zelo primernem kraju, ki je nudil tudi položaje za resnejšo obrambo. Tako so tudi zdaj prišli na to misel. Končno so izbrali Drazgoše, prijazno hribovsko vas pod vrhom zelo strme strani Jelovice v Selški dolini. Takole so računali: pod vasjo je velika strmina, nad njo gozdnata in zelo zasnežena Jelovica, na levi proti Jamniku in Kropi je dober pregled in primeren kraj za obrambo. In tudi proti zahodu in Selški dolini se ni bilo težko braniti. Z eno besedo: kraj je bil zelo primeren za obrambo in vse poti, ki so speljane tja gor, bi lahko varovali in nadzirali z razmeroma majhnimi silami. Zima je bila sicer otežujoče dejstvo, a ta je nagajala tudi Nemcem. Najvažnejše pri tem pa je bilo to, da je v tej enoti živelo in se borilo tedaj okoli 40 partijcev in skojevcev, da so bili v bataljonu na vodilnih položajih tudi štirje španski borci, da se je nekaj cankarjevcev odlikovalo tako. da jih je bilo kljub zgodnji smrti — večina je padla leta 1942 — pet izmed njih proglašeno za narodne heroje. Janko Bernik o prihodu in odhodu na Mohor in z nje► elektronski nos«. Sestavljena je iz dveh delov: prvi je občutljiv za zvišano temperaturo, drugi pa za dim. Zadostuje goreča cigareta, ki sproži alarm. ...in »videti ZA oglom« Edinstveno podno je dejavnosti tovarne Iskra je industrijska te- lev4ad$a. Razstavili so kompletno aparaturo za snemanje in istočasno prikazovanje na ekranu. S to apraturo uresničujejo stari sen: »videti za oglom«. Ta posebna veja televizije bo našla velik razmah v bodočem velemestnem prometu, v medicini, za manipulacijo pri orjaških žerjavih itd. In še nekaj zanimivega za g?«-dališčrdke. Takšno napravo so j montirali v zagrebškem Narod- 1 nem gledališču v pomoč dirigentu; opazuje lahko soliste in zbor, ki nastopajo za odrom. ) Za široko potrošnjo je Islcra [ izdelala izboljšan tip televizorja »Panorama« s 110* tehniko, p,a i tudi tranzistorirani prenosni sprejemnik »Bled« so izboljšali. — Razen tega razstavlja Iskra še j vrsto drugih nič manj pomembnih naprav in instrumentov, ki pa jih žal zaradi pomanjknnja prostora ne moremo opisati. ELRA IN TIO Z GORENJSKE Na raastavižiču sta razstavi i al i svote izdelke tudi podjetji ELRA jz Škofje Loke in TIO iz Le?c. ELRA Skofja Loka ima 160 delavcev. KUjiTb temu. da je bilo to podjetje ustanovljeno šele nekako pred šestimi leti. je doserlo lepe delovne usnehe, zlasti še. odkar se je preselilo v primerne j Ste prostore. Razstavljali so naisle:!-nje izdelke: transformatorje, tu- ljave, selenske usmernike, ročne akumolatorske svetilke in električna spajkala. TIO - tovarna industrijska opreme iz Lesc je majhna, a V°~ membna specializirana tovariša hidravličnih in avtomatsko-pneu-matiskih regulacij. Kljvb temu, da to podjetje zaposluje le 120 delavcev, dosega zavidljive uspehe Razstavljali so hidravlične regulatorje in servomotorje. zobniške črpalke Cl in C2, pneumatske regulatorje, obročne tehtnice, živo* srebrne manometre s plovkom, obločne ventile, membranske manometre in bimetalne temometre. Vse, kar si je obiskovalec lahko ogledal na letošnjem sejmu Sodobne elektronike, je le težko opisati z besedami, ea; so te preveč toge in premalo zgovorne, oa bi lahko izoovedale vse doeržk« človekovega duha. In še nekaj/ zanimivo je bilo primerjati našo celotno rarstavSjeno elektronsko industrijo z inozemsko. Obiskovalec je že na prvi pogled lahko ugotovil, da smo pravzaprav ▼ nekaterih vej »h elektronike n* iiTti ravni, na primar v gradnji laboratorijskih instrumentov, pa^ pa mo'r.o z-jntsfaiamo na primer v izdelavi elektronskih cevi. Nadejamo na se lahJco. da bo naša še mlad11 elektronska industrij* kmalu -ranila te vrzeli in se nam bo cb le*u predstavila 5e širšo iztnro izdelkor. — S. S. * SPORT • SPORT • SPORT • SPORT • SPORT Ob uspeha kranjskih rokometašic ZARADI SPOLZKE CESTE V sredo, 1. mn-emfora, ob 17.15 vci je prišlo v Mostah pri Žirovnici do prometne nesreče. Avstrijski državljan Alois Samonig, ki začasno stanuje v Ljubljani, se je ta dan peljal proti Jesenicam. v Mostah pa ga je zaradi spolzkega cestišča zaneslo v obcestno ograjo. Sunek je bil dovolj močan, da je ograjo podrl in zdrknil pet metrov globoko v grapo. Avtomobil je obležal na strehi. Materialna škoda znaša 350.000 dinarjev, medtem ko se voznik ni poškodoval. ZGORELO JE GOSPODARSKO POSLOPJE V četrtek, 2 novembra, nekaj pred tretjo uro zjutraj je izbruhnil požar na gospodanskem poslopju posestnika Jošeta Muleja v Studenščici pri Lescah. Najprej je začelo goreti na podu, odtod pa se je ogenj razširil na hlev in skladišče. Menijo, da je požar nastal zaradi kratkega stika v eldrtrični napeljavi. — Posestn'ka Muleja je požar presenetil že 1950 leta. Pogorelo mu je gospodarsko poslopje. Takrat so ugotovili, da je bil ogenj podtaknjen, vendar" pa požigalca niso cdkrili. — Skoda pri tokratnem požaru znaša po nestrokovni oceni 2,500.00 dinarjev. t . -1 PRETEP ZARADI ALKOHOLA V sredo, 1. novembra, ob 22-uri je prišlo v gostilni Planine na Bledu do preterra. Začelo se je * popivanjem. dokler se 38-letni Franc Kna.tlič in 82-letni An ti Petemelj nista spri.?.. Bereda .i* dala besedo, naposled pa je prišlo do flz'čnega obračunavani*-Franc Knaflič je rreiepei Antona Petemelja do nezavesti. Odnesli so ga na orosto. kasneje pa so ga preT^l j al i v bolnišnico na Jesenice. kjer je dan kasneje umrl. Obdtvkciia je pokazala, da Anton Petemelj ni umrl zaradi noSkočV k< mu jih je b*l 7»d# Franc Krr.flič. Pe^kodb« «an*rw rriwo bile r**jebno hude. Pač na je hčfimrA levicah; krizo je povzročil alkohol. v vsako hišo PEKARNA KRANJ razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA VODJE. Pogoj: 5 let prakse na tem delovnem mestu v gospodarski organizaciji. — Nastop službe takoj. — Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja Pekarne Kranj do 15. novembra 1961 s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve. Jesenski del tekmovanja v ženski republiški rokometni ligi je končan Prvo mesto so presenetljivo osvojile igralke Mladosti iz Kranja, kar je nedvomno eden največjih uspehov RK »Mladost«. Po nekajletnih neuspelih posfcu- ne ekipe skozi! vso sezono. Prvo ni h je letos uspelo Kranjčankam prvič osvojiti prvo mesto v Sloveniji, čeprav so tega nihče ni nadejal. Toda uspeh je posledica resnega m marljivega dela celot- raosto — brez poraza — je torej povsem zasluiženo, mlademu kolektivu pa daje še lepše perspektive. Po jotriftnjem pokamem sreča- PRI »ODPADU« je GORELO Včeraj, kmalu po 4. uri zjutraj, Je izbruhnil požar v skladi še« podjetja Odpad v Kranju. Ogvoij se Je naglo razširil. Pogorelo Je precej materiala hi tovornjak. Škode in vzroka, zaradi katerega jc nastal požar, še niso ugotovili. Prav gotovo pa do požara ne bi prišlo, 6e bi nekatere vrste lahkovnetljivega materiala vskladiščili na primernejšem kraju. Vodstvo podjetja so o nevar-teri sosednji prebivalci. — V zvenosti požara obveščali tudi nekazi z govoricami, ceš da se poklicna gasilska četa iz Kranja pri požaru ni posebno dobro obnesla in da Jim Je zmanjkalo cevi, pa tole pojasnilo: Gasilci so obvarovali 3 sosednje hiše In upravno poslopje podjetja. Cevi tto Imeli dovolj, vode iz hidrante v pa niso črpali zaradi slabega pritiska. nju bodo igralko Mladosti imele enernest-čni odmor, že v decembri! pa se bodo začele v telovadnici pripravljati za spomladanski start, ko jih čaka še težavnejša naloga, saj bodo morale naslov jesenskega prvaka braniti z vso borbenostjo in v mnogo težjih okoli-ISinah — sedaj so prvakinje — kot pa v prvem delu prvenstva. — Ob zaključku jesenskega dcia prvenstva sta nam trener in kapetan Mladosti povedala naslednje: TRENER POLDE SOTELSEK -►►Prvi del je uspešno za nami in t uspehom sem zadovoljen. Za prihodnje pa si želim, da M čez zimsko sezono skupno z vsemi, ki s«> ekipi pomagali tutU doslej, pripravili ekipo za še težja srečanja spomladi. V načrtu imamo, da bi ekipa sodelovala na ziim-skem prvenstvu v Zagreba dn upmm, da nam bo uprava društva hi drugi omogočila to prepotreb-no željo, s katero M lahko dosegli v prihodnje še več-Je uspehe.« KAPETAN MERI KOI MAN -»Dosegle smo več, kot smo pričakovale. Uspeh pa je prav gotovo najlepši dokaz za nas in za vse, kaj se da doseči r marljivim delom skozi vso sezono. Spomladi bo nekoliko težje, ker igramo nekaj pomembnih tekem izven Kranja, vendar upam, da bonu o z našimi uspehi tudi v prihodnji.« nadaljevale, - J. J. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dra d-a;ega moža, očeta, brata, strica in tasta. cirila mohorja ravnatelja hranhVmce v i:c \ oj u se toplo zahvaljujemo zdravnikoma Dr. Fajdigi in Dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje. Prav posebna zahvala primari j\i Dr. Dnndstetterju in vsem ostalim zdravnikom jeseniške bolnice za ves trud. da bi nam pokojnika ohranili, ter vsemu zdravstvenemu osebju za skrbno nego v njegovih zadnjih dneh. Zahval ju j* vno se vsem njegovim lovskim tovarišem za častno spremstvo, še posebej lovski družini Besnica, Okrajni lovski zvezi, pevcem, duhovščini za zadnje spremstvo in vsem, ki so počastili z venci in cvetjem, ter ga v tako velikem številu spremili v njegov zadnji dom. Iskrena hvala vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili so-žnljo. Žalujoči ostali Kranj, dne 2. novembra 10C1 Z A H V A I, A Kruto. ir. ljubeče Kreditne, nam je bil iztrgan naš UuhijVm, nenadomestljivi in ncpo/.almi FRANEK GABRIC učenec I. letnika oddelka IKS - Iskra Kranj Zahvaljujemo ttv mm, ki ste ga počastili z venci in lepim cvetjem in ga opremili na njegovi znb grobni. Mtrnn.1 hvala !)r. Rajžlju, vzgojiteljem, predavateljem ,|.ovrem Pre', rnovcRa zbora m thrhovščinl. Prav tako iskrena hvala vsem, ki ste nam pismeno aJi ustno izrazili sožaJjo in v teh hudih dneh wočustvovali z nami. Neutolažljivi GABRI CEVI