Največji ik>vemki dnevnik v Združenih državah Vetfa za vae ieto ... Za New York celo leto - $7.00 Za anozerofttvo celo telo $7.00 TELEFON: CHELSEA 3*7S List: slovenskih LdelavcevvAinerikL m The largest Slovenian Daily the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. no. lie. &TEV, 116. new YORK, SATURDAY, MAY 17, 1930. — SOBOTA, 17. MAJA 1930 VOLUME ZXXm — LETNIK 2JLXVHL FRANCOZI SO RAZBURJENI II VSLED GOVORA, KI GA JE IMEL BENITO MUSSOLINI V LIVORNU Francoski poslanik je izročil italijanskemu zunanjemu ministru formalen protest proti široko-ustni pretnji italijanskega ministrskega predsednika. Svoj najvažnejši govor bo imel Benito Mussolini v nedeljo. RIM, Italija, 16. maja. — Maurice de Beaumar-' Iiais, franroeki poslanik r^ italijanskem dvoru, se je pojavil danes v Chico palači ter izročil italijan-; k< mu zunanjemu ministru Dinu Grandiju formalen protest proti vsebini govora, ki ga je imel Mussolini v ne del j o V Li vornu. Ob oni p*iliki je govoril Mu3solini na zborovanju. katrrega je udeležilo nad petdeset tisoč fa-t isto v in kmetov, katere hočejo spraviti v fašistično stranko. Mussolini je rekel: — Oe bodo naše meje ogrožene. se bomo dvignili kot enotna ljudska množica. Naša sila bo podobna blisku, ki bo namer jena v vse strani in proti vsem napadom. Nadalje se je spominjal obletnice bitke pri Livo-nu. ko so se borih Italijani in Avstrijci. Svoj govor je zaključil z besedami: — Nekaj neizogibnega je v prodiranju v smeri proti usodi fašistične Italije. Ne samo vam, pač pa* tudi narodom onstran meja povem, da ne stremimo po nikakih pustolovščinah.g^e bi si pa kdo v svoji zaslepljenosti drznil domnevati, da zamore ustavi-i tj naše prodiranje, bo silno razočaran. Opravka bo imel z vsem italijanskim narodom. PIS! OIA, Italija. 16. maja. — Na svojem agitacij s> krm potovanju po I oskani se je ustavil danes tukaj italijanski ministrski predsednik Mussolini ter imel pred več tisočglavo ljudsko množico govor, ki so ga vsi z navdušenjem pozdravili. Tekom govora je držal v roki klas, kot znamenje prvega letošnjega prfdelka. Svoj glavni govor bo pa imel v nedeljo v Firer«-ci. Z.a govor vlada splošno zanimanje. FIRENCA, Italija, i 6. maja. — Sem je dospelo iz vseh krajev Italije na tisoče in tisoče oseb, ki hočejo slišati ministrskega predsednika Benita Mus-holiraja. Mussolini se je pripeljal zvečer s posebnim vlakom. SOCIJALIST 0 PLATFORMI D. W. M0RR0WA Socijalistični voditelj pravi, da je Morrow zato nastopil proti prohibiciji, da potisne v o-zadje druge važnejša vprašanja. Ko je eden najuglednejših republikancev, Dwight W. Marrow tekom svojega kampanjskega govora nastopil proti prohibiciji, je izjavil soci jalistični voditelj Norman Thomas: — Morrow bi bil rad izvoljen senatorjem v državi New Jersey. Iz tega razloga je nastopil proti prohibiciji. To je priljubljena metoda danainiih ameriških politikov. Vso pažnjo skušajo koncentrirati na prohibicijo, da s tem lažje zanemarjajo druga važnejša vprašanja. — Socijalisti so že pred leti imeli isti program, glede prohibit^je k?t ga je zavzel Morrow. Njegova doktrina je zdrava. Vprašanje glede prohibicije je treba prepustiti posameznim državam. — Po mojem mnenju bi bilo najboljše, če bi ne igrala prohibicija nobene vloge o politiki strank. Vse stranke naj bi se dogovorile glede splošnega ljudskega glasovanja o tem predmetu. V sedanjem času je prohibicija. okrajno važna, ni pa takj resna, da bi ji politiki posvečali vso pozornost. — Če bo Morrow izvoljen, se ne bo vec dosti brigal za prohibicijo. Svoj čas bo posvetil filozofiji vlade. Za prohibicijo in druga važna vprašanja se najbrž niti zmenil ne b?. PETNO LINČANJE V TEXASU Ljudska drhal je ustrelila in zažgala zamorca, ki je bil osumljen umora. — Ponovili so se dogodki prejšnjega tedna. ZMEŠNJAVE 4 V INDIJI Angleži so aretirali voditeljico indijskih prostovoljcev, pa so jo pozneje zopet izpustili.—Gandhi jeva žena je proti vsakemu nasilju. 9 BOMBAY, Indija, 1«. maja. — Indijsko puiicijo minila potw-peiljivosl, tuUfcar j« aretirala voditelji«.* indijskih nacijooaUstov, Mrs Sarojim Nafadu Njeni pristali «o vtaraj poo njenim v nUivzm prodirali pred Dnar-k*!* palic i J* jih J« ustavii*, pred no »o dospe U na cilj Naci Jona luti so Irfli na tla In potrpežljivo čakali, * nadl, da o pnrl priliki nadUbljujeJo svojo pot Mrs Naidu in Gandhijeva žena sta dali stroga povelja, da ne smejo nacionalisti uganjati nikakih nasiistev. Po aretaciji Mrs. Naidu je policija razjtnala prostovoljce, ki so se nato umaknili v glavno taborišče Mrs Naidu je priznana indijska pesnica ter je študirala na Oxford univerzi. V splošnem io smatrajo Indijci za nekako Devico Orleansko, ki prav dobro nadomešča zadrtega Gandhija. KOMUNISTINJA SE JE ODREKLA SVOJIM PRINCIPOM May Miller, stara 17 let. se je od-r icla komunističnim principom, ker so jo pustili njeni tovariši v ječi tri dni. Bila je aretirana v ponedeljek zvečer, ko je delila lepake med mornarje na Riverside Drive v New Yorku. Sodnik Brodsky je zavrgel obdolžitev radi vstaje, ki so b;le dvignjena moti nji. Ker pa so jo njeni tovariši pustili na cedilu, je enastavno izjavila, da noče imeti nobenega opravka z ljudmi, ki tako malo vpoštevajo ovoje obljube. Sodnik jo je nato takoj iz-pirstil, ker ne veruje več v komunistične obljube. HONEY DROVE, Tex., 16. maja. Razburjena ljudska drhal je zamorca Sama Johnson a dobesedno preluknjala s kroglami, privezala nato truplo usmrčenega k avtomobilu ter ga odvedla v zamorski del mesta. Tam so divjaki obesili truplo na bližnje drevo in ga zažgali. Ponovili sa se isti dogodki, ki s3 se odigravali prejšnji teden v Sherman. Tex. Neki Tom Hannard je obdolžil zamorca, da je ustrelil farmarja E. F. Forteberryja. Belci so se takoj odpravili proti njegovi hiši ter jo začeli obstreljevati. Obstreljevanje je trajo več ur. Obleganja zamorčeve hiše se je udeležilo nad petsto ljudi, ki so bili po poveljstvom tukajšnjega šerifa Hughesa. Zamorec se je nekaj časa branil z dvema revolverjema. Linčanja se je udeležilo na tisoče oseb. To mesto je oddaljeno samo 50 milj od Shcrmana, Tex., kjer s:> se prejšnji teden završili podobni prizori. ROY INAYGUR1RAN KOT PREDSEDNIK HAITIJA PORT AU PRINCE, 16. maja. — Eugene Roy je bil inavguriran kot začasni predsednik Haitija Ncvi predsednik, ki je star 69 let ter neodvisen v politiki, je bil deležen soglasne podpore različnih političnih skupin Haitija. Bil je tudi izvoljen s privoljenjem posebne komisije Hoover j a in sicer od državnega sveta dne 21. aprila. Ko je novi predsednik prisostvoval slovesni maši v katedrali ter odkorakal nato v palačD, so ga pozdravljali številni ljudje, ki so hotel na vsak način videti novega predsednika republike. Ko se je po^ javil, so pričeli ljudje sramotiti prejšnjega predsednika Borna, ki pa je kljub temu srečno dospel v svoj novi dom v Petionville. Naročite se na "Glas Naroda" -največji slovenski dnevnik v Zdra-tenlta drirvah. ŠE VEDNO DOSTI NEZAPOSLENIH ----- Glasilo delavskega denar t men ta pravi, da mesec april ni bil posebno zadovoljiv. — Nekateri delavci so precej dobro zaposleni. WASHINGTON. D. C.. 16. maja. "The Industrial Employment Bulletin", ki ga izdaja delavski department, pravi, da ni bilo zaposlenie tekom meseca aprila posebno zadovoljivo. Velike industrije skoro vse obratujejo, toda v mnogih so delavcem skrčili plače. P:nekod je bila nezaposlenost izredno velika. Zaposle-nje se je šele povečalo, ko se je pričelo delo na prostem. Nobenega resničnega izboljšanja ni bilo v železninarski in jeklarski industriji. Nade in perokbe se niso uresničile. Isto velja glede avtomobilske industrije. Tovarne za avtomobile sicer obratujejo, toda delavcem so znatno skrčili plače. Druge naprave, razen jeklarn, še precej zadovoljivo obratujejo. Vsi delavci, ki izdelujejo orodje, so za-posclni. To velja prav posebno glede tovarn v novoangleških državah Tudi tovarne za čevlje precej dobro obratujejo. Skoro vsi tekstilni delavci so zaposleni. — Ker je biio meseca aprila precej ugodno vreme, so začeli skoro po vseh državah graditi in popravljati ceste. Delo ie dobilo na tisoče izvežbanih in _ieizvežbanih delavcev. ki so počivali tekom vse zime. Tudi na farmah je dobilo dosti ljudi delo in zaslužek. Glede države New York pravi poročilo: — Mcscca aprila se jc število nezaposlenih nekoliko zmanjšalo. To velja p:sebno za sezijske industrije. V stavbinski industriji je precejšnja živahnost. Graditi so začeli dosti javnih poslopij in to dejstvo je precej zmanjšalo število nezaposlenih. Z BOMBAMI PROTI TATU Zloglasni tat, ki je kradel živino, se je zabari-kadiral v svoji kolibi, toda šerifi so ga z bombami pregnali. RAi\ Ariz., 16. maja. — Edward Michell, ki je kradel živino, se je moral ukloniti moderni iznajdbi ter je padel v roke pravici. Howard Parks ga je obtožil, da mu krade živino ter da prodaja meso delavcem, ki delajo ob železniški progi. Šerif ga je začel zasledovati v družbi štiridesetih pomočnikov. Skušali so mu izročiti zaporno povelje, toda orjaški Michell se je za-barikadiral v kameniti kolibi ter streljali na vsakega, ki se mu je skušal približati. Na razpolago je imel puško, pištolo in dosti muni-cije. Na vsak poziv, naj se uda. je odgovoril s streli. V skrajni sili je poslal šerif pj bombe, ki povzročajo solzenje. Dve taki bombi je vrgel proti kolibi in čakal, kakšen učinek bosta napravili. Po par minutah je prišel Michell ves solzan na prosto ter se vdal Glavo je imel zavito v nekaka plahto, s katero si je skušal zaščititi oči. Poslali so ga v ječo. Zagovarjati se bo moral zastran tatvine živine in zato. ker se je upiral aretaciji. O Michellu ni znano drugega kot da se je potikal po jugozapadu. in da je imel zadnji čas svoj glavni stan na neki renči. V njegovi kolibi so našli več sto funtov govejega mesa. NEW YORK RASTE PAPEŽ POZDRAVIL DVESTO AMERIŠKIH ill]! m^arjey | vatican city, 16. maja. — Pa -pel Pij I. je sprejel ▼ avdijenci 200 romarjev te Newarka Baltimora in več drrgih krajev, katere je predstavil Mfjonsig-nor Breslin, podre k -tor ameriškega koiegija v Rimu. navzočimi je bilo tudi par ADVERTISE ADVERTISE V New Yorku rastejo nebotičniki kot gobe po dežju. Eno najlepših novejših poslopij je zgradb«. New York Telephone Company, ki io wtAit* i*to na diki DENARNA NAKAZILA ZA VAftE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ Y&6UJEM0 NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: t Jugoslavijo t Italijo Dla SM iaoa » 2509 IM f 94» ltr 199 ___________ 9 b 75 ... s18.s« rt £••____________ .........9 11.39 1 48.99 n s 09_______ __________9 16.89 f 91.99 » 599 _________ ________ 9 27.4« 9181.99 1 H 1999 ....... ............. 9 54.25 IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina maša sedaj sa izplačila do $30 — 60c; sa $50 — $1; sa $100 — $2; za $200 — $4; sa $300 — $6. Za Izplačilo teč Jih zneskov kot goraj ua ve de no, bodisi t dinarjih lirah aH dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej i nami sporazumele glede načina Izplačila po poitj so redno hnieoa t flreh do treh tednih. idjm nakazila izvršujemo po cabu ixttze za PRISTOJBINO IN, ■ SAKSER STATE BANK Cortiandt Street New York, Mm T, Telephone: Barclay 0389 -t " SUHAŠKA KAMPANJA V FRANCIJI Francoski suhaški fanatiki so vršili svojo propagando med šolsko mladino. — Debata v parlamentu. LIAPČEV REFORMIRAL BOLGARSKI KABINET SOFIJA, Bolgarska, 16. maja. — Po dolgih in viliarnih pogajanjih je bil zopet reorganiziran kabinet, ki je postal potreben, ker je hotel imeti nasprotnik Liapčeva. Can-k^v, večje število pristašev v vladi. Cankov in njegova dva pristaša sla dobila službe, a ministra za finance In zunanje zadeve sta ostala na svojih mestih. PARIZ, Franrija, 16. maja. Tudi Francija ima svoje prohibici-joniste, ki so morda bolj zagrisseni kot ameriški. Med Šolskimi otroci so začeli parati podpise, da ne bodo nikdar okusili nobene alkoholne pijače. Ta akcija je pa kmalu dobila v parlamentu svoj odmev. Zanaprej ne bo mogoče več siliti šolskih otrok, da bi podpisovali take zaobljube. Učitelji, ki bodo skušali cir*>kc zavajati k prohibiciji, bodo odpuščeni. Iz šolskih knjig bodo izginila vsa svarila proti pijači. Tekom ostre debate v poslanski zbornici je bila prikazana ameriška prohibicija kot svareč vzgled. Propagando proti pijači vodi v Franciji Antialkoholna Liga, kije skoro na las podobna ameriški An-tisalonski Ligi. Vsled agitacije proti pijači je nastalo veliko razburjenje v okrajih, kjer pridelujejo vino. Poslanci, ne oziraje se na stranke, so pozvali vzgojnega ministra Pierra Marauta, naj pojasni prohi-bicijsko propaganda v šolah. Minister je obljubil poslancem, da bo čimprej mogoče ustavil to kampanjo. Taka agitacija škoduje slavnemu francoskemu vinogradništvu. Kot minister in zastopnik vlade je izjavil, da nima ž njo nobenega stika — Naši otroci bi morali smatrati vino za velika narodno dobroto, je izjavil minister z grmečim som. Večina v zbornici mu Jc navdušeno ploskala. Nekateri paslanci so nato dokazali, cia so bila po vzorcu ameriške temperenčne družbe vtihotapljena v šolske knjige svarila proti vinu in pijači. V Franciji je poldrugi milijon vinogradnikov. Nijh zastopniki izjavljajo, da javne šole agitirajo proti vinu in alkoholnim pijačam sploh. V nekem šolskem berilu je na-primer sledeči odstavek: — 2e vino samoposebi je nevarno, zato si pa lahko predstavljate, koliko bolj morajo biti nevarne pi-joče, ki so distilirane iz vina in vsebujejo večji odstotek alkohola. Z enim centigramom konjaka je mogoče usmrtiti velikega psa Zastopnik vinogradnikov je pa navedel slavnega zdravnika. Pa-steura. ki je izjavil: — Vino je najbolj zdrava in higijenična pijača. FRANCOSKI CANADCl SE SELIJO NAZAJ QUEBEC, Canada, 16. maja. — Francoski Canadci, ki so se preselili v Združene države, se selijo zopet nazaj v svojo rojstno deželo v neobičajno velikem številu, kot je izjavil Hector La Ferte, kolonizirani minister. Velika večina vračajočih se prihaja iz držav Nove Anglije in skoro vsi, ki se vračajo, imajo denar. V dosti slučajih ima5o družine na razpolago od petnajst do dvajset tisoč dolarjev. 150 družin, ki sa se vrnile tekom aprila meseca, je imelo najmanj $500.000. VEIKA NESREČA VTURINU TURIN, Italija, 14. maja. — Dva delavca sta bila ubita in deset jih je bilo resno poškodovanih, ko je danes zletelo v zrak 1200 funtov gorljivih stvari v AfigUamo dina-mitni napravi. '■MU «MHt, * »OTMJMI« IWIW 5IMN1W W>w mi bmm n« w mt toera et Um corporation and addnam Hrtti B«M|k *f Mtnh»toi>, Nei of above officers: v York City. N. y - o l a iIn a a o d a - lamad Imr Dar «*cept 8ucd*./i and Hoh«Say» m Kenart" velja llat ta Ameriko ..... .............. j6jm Za New York u celo lato _«74» r- p^i ,, , ,,, §3,50 te pol late sa tetrt leta Za iB^miHTti M celo leto 97 00 ______«130 Za pol leta-----------.«3.50 Subscription Yearly $8 00 Ad ver ti Trait o t on Agreement. je sicer umaknil. vendar ca je na- Prekmursaa rodbina tratfdija prrd Marice te: ga napadel O t se mu »od ucem. 30 aprila se je pred velikikim ka-zenrkim -sonatom vršila razpfav^i prot' 30-letnemu štefar.uButroši. -—-- n 30 aprila so našli na železniški prosi blizu Doraovega posestva na-. proti Grenadirjeve brvi za gradom pri Celju strahovito razmesarjeno truplo mladenke. V mrtvecu so spoznali 22-I"tno Marijo Mc- "Olaa Naroda'* taehaja vsaki dar lxvzemAl nedelj te prmacdkov. JupUt brat podplat xn oaabnoati mi n« prlob£aje)o. Denar naj se bl» Obtoženca sta pri razpravi zt-Zdravnik. ki kevskepa pomočnika Petra Sipa. in j iicei na ta način, da &a je zet drža.1 za reko. žena pa ga je udarila z nekim topim predmetom po glavi ter mu razbila lobanjo, taka da je , neseinik za p bledicami hudih p:>-torah pottljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov.] jkodb bf m nam tadl prejlnje bivališč« naznani, da hitreje najdemo naalovnika. mkala v yak o krivdo je pregledal pokojnega Petra Si pa, je ugot.vil. da je bila poškodba na glavi zadana z nekim topim predmetom in da je trditev obtožencev. češ, da je Sipa le nesrečno padel, neosnovana. Tudi je bilo znano, da sta Ma nj£. Sipova in Štefan Utrcša živela Kadarkoli s*> jnjjavi n|Hwi«*ija proti visoki <*aritii, ki .j««;* Pctrcm sipem stalno v p:epiru, prvdvkleva tarifna [rt-t^llc^ adgov«r>jo njeni -......— ida SR če5to PretePali in se med silncž prerej poškodova!. To pa mujtcr"'vo iz Hrastnika, ki je bila zad-ni bilo zadosti. Lotil se jc tudi bra- I nJih 6 mesecev nameščena v medla Marice, katerega je z nožem za-' ni trgovini D. C. v Celju. Njen go- ~ , ~ , K-irtrl večkrat v r»rsa in r.iko Pil-spc'*3^ Jc opazil včeraj. c'a si je po^stmku v D"!g-vaskih Goricah ° *nri Kra v PJsa m roK° V . „ . ^ , . „ ten d^ianui ie Pavlo nobeainl ne pr."sv?jila v trg wini par nogavic. Po pri Dolnji Lendavi, in r-egovi 43.; ieri a-lan u ne . » ^ .. .. ... , . da b: videl ->voie deklo i klical jo j" na odgovornost m Me- Ictni tasii Mariji Sipovi. ki sta bil\ na °4 acKir. j j obtotena. da sta 2 februarja po! Orožniki so ga pozneje izsledi tereeva je takoj pnznala dejanje, trezmm preudarku usmrtila moža. j v nek: bližnji vas: in ga aretirali. ^ zve ^r jo je gospodar odpu-o tastaHosestnika in M 'Oddali s. ga v zapore kamniškega *til ,z m J' rek€l n*J P° ,, Pfltra f« sodišča. J očim so morah njegovo i svoje stvari v trg^evo stanova- -OLAS NAKOPA", tli W. IStb Street, Na« Tart, N. k. : Chelsea R7I 9 TARIFNA PREDLOGA zatrovor. niKi: pretepi tudi posluževali nožev. Si-I BS| ^H H ^HH I D I I g je bil nrmreč strasten pijanec NTasa naloga jo šritili ameriško flelavstVo preiljto se je rad prepiral Vse te ko- konkurttipo iz ino/.«-uiM v«. Da moro do vrha uapoUxijJ!liaine- covorire da sta 7'et in taš" . a Pfča živela v nedovoljenih razmerah,. „ uvpc \l/tjo tll«ll iarnurj( lil kako -irolitillico. kajti tudi ft*- k«kc- tudi izeovedi nekaterih orif I . , , J , lk KC' IJQ1 neicaierin pnt. ( v cd trupla sd našli bile žalostne. Na bojišču sta oble- ! pj^šč. ki si ga je Meterreva slekla žala smrtnonevarno ranjena brata ! tik pred samomorom. V plašču je SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ŠTRLET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez i^jrme, (e stare in stanovitne domače Peter Zgaga banke. France in Ivan Anžic. France je! bilo troje pisem, dvoje zriarfch in dobil tri udarce z motiko po glavi. Ra bito ima vso lobanjo in so ne- eno odprto. Iz odprtega pisma je razvidno, da je Metrrčcva izvršila ŠKANDAL V NEMČIJI zavestnega pripeljali v ljubljansko samomor, ker si je ocividno zelo bolnico, kjer se ni zavedel. Brat I gnala k srcu svoje dejanie. V nie- Ivan ima pretresene možgane. nem žepu sc nnšli 39 Din g:tovi- Veliko razburjenje je vzudila v Berlinu vest da nekega demokratskega lista, da je bivši prcstolona-sledenik prodal slavno siiko. katere; je bil namenil Adolf Menzcl za poreko njegovega dfda. Na sliki sta Wellington in Bluecher. ki se pozdravljata pri Belle Alliance. Kose j je prestolonaslednik Friedrich Wil-j helm, poznejši cesar, oženil z an-1 gleško princeso Viktorijo, je bili Snut ctrcka pod avtemobilom. H najslavnejšim nemškim slikarjem 27. aprila se je pripetila na ce- noročen > zapolniti lunete kupole v sli med Celjem in Laikim poieg • dvorani berlinske palače > slikami po^tilne Lipovaek v Tremerju tež- ki bi nazorno kazale odnošaje med ...... . ka n?sreča. ki je zahtevala nežno Prusijo in Anglijo. Menzel, ki je bil ----.... L t:ji. katerega je tei J & , menile, so bih jasen dokaz, da gre | ^ nekoliko slaboumni KastclicB življenje štiriletnega otroka. V o- takrat na višku svojih umetniških em času je vozi! celjski av- sil, si je izbral za metiv sestaneK Prelep je baje na?tal zaradi ne-' ne. Truplo so prepeljal: v mrtvašni-keg;i dekleta, zdi se pa. da je bil1 Co okoliškega pokopališča, glavni krivec zopet demon alkohol Orožniki v Zgornjem Tuhinju i so uvedli obširno preiskavo. temu pa cttcžtnca nekoliko obre- i7 Doba pri illAlK- Vs.i tarifna zadeva i» i nii^ar drtlire^a k nt poiitirili za premišljen n uboj. Zagovornika ; Dcba broz pravega povoda napadel men^e" . ver, s katerim IichVjo vi.livati na svoje volilre Deka- f RaP^' * * Za,gOVarjal ; in s kolom premlatil. Zdrobil mu je f • . „ •« • i ■ ' Z' , ' l5lP°vo- sta Podirala za oprostitev leyo ramo ter zlomil desno roko ^Hu ne! len kmiKrwmks katen Mreni« \h> tem, da Ih h.li pn je-icbeh obtožencev ; v bolnicc s0 pripe!jall žrtvi dV€h « TI-kili vc litvall ponovil«, izvoljeni \ kmi^-rrs. Seuat pa bil lstega mnenja ^ težkih nesreč. Prvi je posestnikov je obsodil Marijo Sipovo na 6 let Kanadske oblasti izjavljajo, da bod? omejile pošiljanje opojnih pijač iz Kanade v Združene države. Ameriški butlegarji se bodo globoko oddahnili. * Jožetu Zelencu se prisrčno za -hvaljujem za ti brolc. ki mi jo Je srečnc# in pošteno izročil Mr Lamo-vec. predno jc odšel na parnik Na parniku ?tno pa dobroto zalili ? drugimi dobrotami, tako da ni bilo dobrot ne konca ne kraju. Slavni odvetnik Clarence Darr^w pravi, da so liudje strojem podobni. V Rotovih ozirih ima možak prav. Tako daleč smo prišli, da nikamor naprej ne prideš, ce ne mažeš. Natakar je rekel costu: Obžalujem, toda pri blagajni smo ugotovili, da bankovec, s katerim ste plačal; vino. ni pristen.' — Le tak > povejte blagajniku je odvrnil gost, da je «e vedno tK>lj pristen kot pa vaše vino. Nekatere ženske imajo i/irdcn talent za umetnost, posebno pa zu slikanje. Samo v obraz Jih je t t?ba pogledati. pa ae človek prepriča o tem. >tu i- sin Joško Lenarčič iz Zunanjih no- Zagovorniki vis<»ke » aritie oUi.-ajno nimajo nikake^a; teike ječe in utotako dolgo izgubo ; ric katercga je konj brcnil v sia-|Fil je PrevUno P° desm strani ce" Pu prestolonaslednik z dru- toizvosček M. P. v svojem avtomo- obeh generalov na boji^- .u pri Wa- rekega celjskega gospoda v terloo. Mcnzlovo ciel: je velika sli- Lasko. Ko je pripeljal med hi.se v ka. dol^a 8 in široka 5 čevljev. Tremor ju je dajal pogo.-te predpi- Slika jc bila v palači Unt?r den sane opozorihie signale s hupo. Vo- L nden. teda po revoluciji jo je ku- pravic Plačat: morata tudi vse • '.reške prc.'rsa in takse. Obtoien- • Si je Matija Francelj iz Z^oiT.je ca kazni nista sprejela in sta pri- ; težak. hlod ^e^kal desno roko. javila vzklic in revizijo *trokovne#* r.iiatija, i>olt^ It-^a st- pa tu
  • ln..ina lu ne brigajo za >;<>s{wm1.mi>k<» .stran rele zadeve, kajti njim * r je p^itika glavna stvar. S hlaniiio miši lovi, t ohljuliami \ki volile««. Zdaj je pa trgovinski department napravil korak, ki marsikateremu politiku ne l>o mek.lj jh,volji. j 3|maja w ^^ v šmartnem 1 3«. aprila na vr-e zgodaj je litij-• ^ov^Mia U' ... i I • i • i I 1 1 . -i- P«i Liliji 12-leUicga uč-nca i'iao«> iska orc-žatška potrulja, ki sta jo M V*,rila >OM ,Ia Kanailii' kt>l VKled tania, Francot7Ro,ino^| I tvorila Bučar in Mihevec. zajela ako l>i Inl sprejet lak. kakoršen pn^ila^an, zeln odškoJ Prrd tednom jc bil mladi Franci i kUMfa Janeza Slapnlcar- dovaiia, je Jo|e dne 17. aprila nenadomaj; ! Tra^iena smrt šolarja. 3. maja so pokopali v šmartnem Slapni«-arja s»» ujeli. Vdovec, ki je imel de^et let rega sina. se je vdrugič oženil. Vzel je veliko, »nočn , in postavno žensko. — No. kako ti jc kaj vieč tvoja nova mama? — je vprašal nekega dne svojega sinčka. Otrok je nekoliko pumi-lil in odvrnil : No. meni je vseeno, naj bj ' kinje Julijane Zdovčeve Stanko iz stolonalednika ob to dragoceno sli- taka ali taka. Jaz ne pridem vpo-' Prtrovč. Planil jo naravnost k'av- ko. da j-? tvrdka Goud tikker v Am-! tomobilu in v naslednjem trenut- i sterdamu ne penma v vojem ka-! ku obležal negifcen na tleh. Z gla- talcgu v nakup. vo zadel v lovi avtomobilov blat- 5 i —------ 3 čas4alti pravic. Utroša pa na 4 lota vo in ga t?iko poskc>dova,. Lenai.. , . i-če t t na enako izcub častnih -■■ • . - ! fe le p;javil v skoku na levi strani Morda bi Nemci spion nc eni zve- i.i iiu cHdnu ; tic ima prctre:sene možgane. Dru ! ste. da^i precej na-glo. Nenadoma gimi umotninami vzel in prodai. Morda bi Nemci splch ne bili zve ceste izzr* neke hiše 4-letni sin siuž- deli. da so po zaslus. bivšega pre štev. Toda ti skrbi kako b ž nje. shajal rak. ki mu je zdrobil lobanjo. So- TO ZDRAVILO DOBAVLJA VSAK DAN NOVE PRIJATELJE. 1 dne.a pa se je igral z otror-i na i pobesnel, oddal okros 30 strelov v i travniku ob vodi. Otroci so se lo- ™ ' in cbstrclil tri sosede. j ie v hipu. ko je opazil dečka in nr-izositnj nesrečo, krenil z avtom - na desno, tako da je zavozil v hi- Zdravilo, ki je prestalo jirejzkus-so in poškodoval de>ni blatnik, ven- njo 40 let. mora biti pristne vred-dai nesreče ni mogel preprečit Razcrožitrena konferenca jc veljala Aimlijo "^k dan .k^rtj tisoč dolarjev. B|j In k< nferenca je trajala skoro tri me^tce. Kar izračunal te Že . , .. , ____I precej čedno bojno ladjo bi u: danosti. Tak;> zdravilo jc Nuga-Tone.! vinski department analiziral. <"V so gotovih. t, Ka ae^a. tmtM.ta ,nav ilnat »m, na^ viU m M} sr lem ^vcda močnoL T"10 ^ rt^i5ke ' ' j uRreh. Malemu Rr^ini j-.- fcilo prc-i «"ulje v vsem okohsu močno po- i2Vt)K V Kaiut.tlo Vsleil novih kanadskih dolritr;> vs;,k«> l»*t«» iz ZHniženih držav v Ka- Tudi če bi mopel avto Uotaviti do- Njega izdelovalci redno o^lasaic v besedno na mestu, kar pa je abso- naiem listu ter naslavljajo na na-lutno nemogoče, bi se zgodila ne- j se citatelje poslanic zdravja in sreča, ker se jc otrok sam s silo za mori. letel pod avto. j Nuga-Tone opravlja čudovito de- Potnik jc takoj izstopi« iz avta m lo ter pridobiva v.ak dan nove pri- zei p tek. • ' vr. iJi mjff^Mano naporno siuž- nado /i osemsto mil.......v .LAur^ I !•« r- 1» , I V n0tMCmLS,Jen0sU Jr ' kbjbu-.t*"*™ " , piiv: na ! nadaljeval svojo p^. do,lm , jatelje. Daje novo moč starim in ! ?-f ...............1 ° n"v,h Ujemal vodo iz potoka m | v i vans, s Sta^gc, V,r. Dul. Vcvc 11 ^ ncmJudoma obrml ;ivto n Uo. j ,lVv>t:lin, trr mladim. ki so slabi lUiKlnklh uoloe.rnll In s^ pa tu vw,la zmanjšala skoro za tri- r? Jr P° - »lavi. Kmalu je in ^epanr vasi. * H|;il malega rouesrečenca in za od- i in šibki. Tisoči naših rojakov lahl t t I___ r _ _i .• t__ _____ _■ i ■ i D fr* Lr ! i cr* 1» r ■» i n K rn^n ' ■ no . * ^to miiljouov dolarjev. To bi l>il jak«» lin«i udaiei- im? marje. I I I ■ Hi H J Tretino hla^i, ki ^a ji- imjH.rtirala Kanada iz Zdm-/euih držav, bi vl»od«H-e impurtirala iz An^lij«' Kiwiar se Kanadei lotijo kake stvori, >e meljito. i jrnčelo df : ka mraziU. moral jc v ■ pcfitciio, iz katere ni ver vstal. fabrikante in far-! Svcjo otloiko n^cmisljenast Jc p*>pla al z življenjem Iksna ljnbra:ii. Kr 'jar Pavel Vidmar iz JJomzal i jc prrd časi^m spoznal 29-le^na Ma-Ht i j>» 1 r- r'jo Šarecvo iz Preverja, v katero s® jc smrtno zaljubil. Tudi d'-kle u Preiskali se kr ije od Kresir^ pa do Z«I..™, kamor «.c je zatekel v , . . 'lUibUlOC: lo kupiti za ta denar. H- Nrkateri ljudje covorc samo tisto. kar mislijo Zato .-o tudi tako molčeči Rojak, katerega j<- nekoliko Krlo bolclj menda od prehlajenja ne:; r.aduj' dni Ljudjt .tr> pa opa z )i np p Iztoka, kjer .,<■ zliva Ljub-IjauK-a v Savo. Posrečilo pa -e mu t- da je sviji:a zasledovalcem še 'Tivs '.» iry uvi. D'...mc.'1 cr zinit"?. Ha '^a bo nfjrjc zadnjih dni primiaio na do-ma?.ijo. se j^ uresničila. Ver. prem' : r»n in tre hran" celjsko bolnico. Tam je ko pričajo, da jim je vrnilo tek, :d- i zdravnik pregledal otro- j pravilo nrprebavo, ojačilo slabe 1 Je čital. cia nekateri zdravniki z ra ka in ukot/ivil sjsrt ki je nastopila j živce in mišice ter jim vrnilo okrep- dijem zdravijo crln tak. ; zaradi zloma lobanjskega j rujo' e panje. dna. Dev k je imel tu h zlomljeno Čitatrlji te^a h.;ta. ki ni.o dobre-ci»: -no i:o'ic v stegnu. Šoferja kriv- pa zdravja, naj si nabavijo Nusada na nesreči ;iC zadene, k^r j' vo- rcsie. ki se pa laiiku dobi v v.iaki ?i» pop:>Jnoma pravilno po desni lekarni. strani ceste in je dajal opozoril- j -»- ne signale. Italijanski poslanik v Dalmaciji. Zato je sel v lekarno lekarnarja: — Pocem jr radij? En {rram radija In vprašal je odvrnil stane petdeset tisoč do- Kanadski uaert predvideva ba> Jako visoku eariim /.a ljubezen, čeprav je sama 10 leista- uvoz onih pnehiiotov iz Združenih držav kol j<» HawkyeVft tarifna predi.»^a za i.vaz iz K a lift de] T»> {»omenja torej zvišanje kanadske uvozni IVedvsem ImhIo prizadeti faimarski produkti. I je bil f-mt povšeci. Vračala mu je j jp p.y.,,:a1 v „02dni kotiini pri Go. lisah. Mekaj časa se je tudi nasta- doloea re]^a od v,tcza svo^ *rca- Nckc'ini! v Pivčcvem kamnolomu, kjer ga Marela. Glas earine. ga dne sla se oba odločila ir p^.'-fcesnila cd doma. Hcdila sta po celi Slavoniji in živela z denarjem, ki ga je imela zaljubljena Marica. Ko pa je denarja zmanjkal:, setu- ,r . . . .... i i • i • . * c*1 nista hotela vrniti domov Ur?- 1o ^ torej tista |Nnnoe. ki jo obljnbnjejo ua«uu far- ^ sVa M tako. da sta za- čela s prosjacenjem od hiše do hiše. Pomagala sta si na prav origi- marjem. Kanadi )hh) o najbrž sletlile tudi razne južno-ameri- i • ^ w j« nalen nccin. Z zadnjimi novci sta ske republike. j £i nabavila radic-aparat. ki sta ga .... prenašala od vasi do vasi in zaba- Ainertski deiavei m farmarji'imajo malo vzroka, da vaia ljudi, ki so jim dajali darove v bi bili konjLjresn hvaležni za pomoe. ki jim jo nudi v obliki \ denarju in blagu. Slednjič pa sta novega tarifa. NEMARNI MESTNI OČETJE | S DUNAJ SE JE POMIRIL V pattern n.eetacu Siotiunu jc »oral ofvimt*! »vet rešiti več vat-•Mh otociuaUh sadev. toda na »eji> »veta je prdiaiaio vedno premalo »vetrnkov, da bt bili sklepi pravo-močmi. 2upan je nekaj časa obupoval, naposled pa m je paslu&l prav originalnega sredstva. Motu-! mu niU narod niti vlada ne daje se veadarle naveličala pohajkova nja iz kraja v kraj in sta se ustavila v Kranju, kjer je Marica dobila v tovarni delo. Tam sta vztrajala dva ifdna. nato pa sta se vrnila v Domžale. Domači, ki so bili Na Japonskem so nedavno na» nemalo v skrbeh za usodo begunev, slavnosten način proslavili obno-' so jima napravili hudo pridigo, kar vo dežele po silovitem potresu iz : iu je skoro take užalilo, da s*a ho-1. 1923. Od tega leta na Japonskem j in ostala vsak na svojem domu. Ma ni bilo vec čutiti potresnih sunkov rica pa sta se vendarle premislila kar preprosto ljudstvo tolmači, Li in ostala vsak na svoje domu. Mase je zmaj pod čemijo pomiril, ker rica v Preserju pri Mengšu. Pavel hsirai i* polarno brambo in ca >e na napovedani dan res privedla tie ofcHnske očete na sejo. Pre-90 hitro reitli aadeve, tako da je slo-gobpodarstvo zopet odobravajo nas p 1 povoda za- nejevoljo in razgrajanje. Po ljudski veri je namreč boginia pa pri očetu v Domžalah. Zaljubljenca bi se seveda rado shajala, kar pa so skušali starši dekleta na Amaterasu, prababica današnje j na vsak način preprečiti cesarske rodbine, v pradavnih Te dni Vitimaija ni več zdržalo dneh rešila deželo pred grozovi- in odšel je v Preserje, kjer se je o-tostmi zmaja s tem. da ga je pr^- glasil pri Sarčevih. Ti pa sc mu zagnala globoko pod aemljo Zmaj pa prli vrata tik pred nosom in Pavle •d časa do časa le oživi in stresa je ostal zunaj. Nastala je noč ali feoj ortrt greben, da se trese vsi Pavle nikakor ni hote) proč. Vstra- cpazil posestnik da se nahaja Janez v bližini Poljan. je ljudi tako preplašil, da se niso upali niti ee2 dan v gozd. Značilnost za la strah je tudi to. da so izostale ves čas branjevke, ki sicer prav rade zahajajo v okolico. Nevihta in neurje v noči pa je Janeza prignalo do doma. Slapni-čarjeva domačija, — pravi se pri Bezjaku — stoji prav pod robom gozda nad našo vasjo. Je to ena največjih kmetij — domala naselje zase. Or;žniška patrulja se je rkrila v zasedo za skladanico drv. odkoder je ruzgled na vse strani.^ Kmalu po polnočni nevihti §e je priplazil Janez k hiši. Baš. ko je potrkal v tretje na okno, sta ga ne-j slišno obkolila orožnika. "Stej!" sta zakričala. Kakor vkopan je obstal Slapni-čar, ki ni pričakoval zasede sredi deževne noči. Še preden se je zavedel svojega položaja, sta se vrela nanj in p,a uklenila. Vodila sta ga v Litijo, kjer so ga po kratkem zaslišanju predali v sodne zapore tamkajšnjega sodišča. Vest, da Je nevarni Slapničar že v rokah pravice, se je kmalu razširila po vsej okolici; pohvalno o-rr en j a jo vrle litijske orožnike, ki so skozi vse dni kar najbolj vest-1 nc vršili svojo službo. — - - ------Italijanski poslanik i/ Beograda POZIV! Carlo Galli je te dni z avtomobilom Vsi naročniki katerim prispel v Šibemk k)er so ga pred 11.1 p :slopjem konzulata sprejeli je, oziroma bo v kratkem llahjan ki optanti i7 šibemka m pošla naročnina za list, SO drugih primorskih krajev z žena-naprošeni, da jo po mo-1m< in otroci 75 oseb Pr To m xlerne glasb* neksteri nt ;< . kar je ja«o vredno obžalo-.1 tn potem *:iba vi janje / obeh i * t trumi rnodrnr clasoe in aai c ne razumejo, s© na r a/ume van Ju moderne vf morebiti pretežke be-nne moderni gtasbi slu-, prav N'- rečem. da ie MM velei2<^>ražrne in kulturne iu ( i duhovne vr^driot*. Toda -vj nekateri ki j»h ne pren^so. neir«» Jim vzbudi take besede le zle nagone v du^i. in nL» ti nekateri le nekateri, zalibog pre^i-j dosti jih |f! N pr je stalo razloženo v novi-nah, kaj pravi ra/umeU moderno jlasbo, ki da je vts?k *'simbo-li-iUcnega ali ekspreaijomstičnega K;'*umetl (oBda se pravi, '»pr--I in p reda wine pod Pa m vzel drugih not, nego je da bodo tudi skladatelji in orkestri zaigral zopet pa^tuca Toda ga ni in konservatoriji in pevska društva priči i pri začetku, nego od vzad, skoraj to spoznala in uvaževala in in ga je igral narobe, od konca do; postala bolj moderna, začetka. Potem e dejsl: * To je Že e opazovati pri koncertih, moderno.** .clfgMB kam mu Tika in moderni raavcj No torej! Zdaj vem. kaj je mo-; molita taco Se je sicer takozvano d^: no, in ni bilo treba nic stilnih i občinstvo in prihaja v koncert, da k nstcl icij in adrltvaciji in poten-i bi poslušalo. Toda ne more druga- jett tomke ue in njih e^let-ks učinkuj tov no «u>g;a-ie. umt'Ki>;i; t j" na lemelju, ce mottocc ad**va!n<\ <<■ pa vs„ cbj«*.<- t *n<) »tline komtclacije, kar p:j-j iwni am. zr*lxm ooaovura. in na: nnsii on" Kaj oi izpraseval mene. daj d» mislim' Bil ^em hud Pa e sin pncel in dejal. d,» te estetska kvaliteta moderne glasbe-penetratno afirmira tudi žc pred mti nif .m;, forumom naiega domačega glasbenica teritorija. Tedaj se jc pripetilo meni kakor onemu gospodu v kavarni, da sem z roko u-sekal po mui in se zaklel: ako pri tej prič: ne neha s takimi besedami, brez usmiljenja da mu bodo vzele zlikane nove hlače in jih bo nosil mlajši brat. Fant se je prestrašil. Srce inia dobro in me je prosil, naj se ue razburjam! Sedel je za klavir, vzel note in zaigral Kar je zaigraj je bil " Pastir c pa pravi: Hej juhej!" To rec dobro poznam in Jo razumem in ni napačna. Vprašal sem: " No ali je to moderno?" cijaci; in lahko razume vsak. kaj da je moderna glasba. Moderna glasba je to. da je drugačna in narobe, nego je. Kakor je sploh tudi na drugih poljih moderno to, kar je drugače: pri oblekah J in Iikarijah in nagrobnih spomeni-k:h in frizurah in literaturi, in čim bc'i dvugačr.o in narebe. tembolj je moderno. Ce se reč tako razume, je j ako zanimiva za vsakogar, in včasih I povabim na moderno glasbo gosto ;n se vsakikrat prav , dobro zabi-vamo. kadar nam sin pastirca za- ce m ga premagajo naravni nagoni in pri koncertu sodeluje. Sodeluje s ploskanjem. Tudi pleskanje je glasba in ploska občinstvo pred koncertom, med konccrtom in po koncertu in je pri mnogo-ka^erem koncertu p-oskanja /eč nego petja in godbe in bi se z mo-i derno ^e>edo rečeno morebiti da »o reci, da ustvana ploskanje močnejša in elektnejša duševna doživetja in da je- njegov koncert včasi silnejši. nego na strani, k: so na Koncertnem očru. Zato ni prav, da oni na koncert- Te dni so bile položene zadnje Uračnice med otema deloma turke-stansko-sibirske železnice in s tem je bil uresničen eden najdrznejših načrtov, kar jih pozna zgodovina Rusije. Zanimivo je da je živela ta železnica v mislih in željah ljudi že davno predno je bila dograjena. Saj je nova železnica v Rusiji, kjer se vse projecira v bodočnost. Od 1. maja, kc je bila turkestansko-sibirska železnica svečano otvorje na, se bodo viie železne kače po širnih stepah, kjer ljudje se mkoli niso videli modernega prrmctnega sredstva. Na svečani otvoritvi so govorniki naglašali, da delavstvo £e nikoli ni ime'o tako pomembne in impozantne proslave svojega praznika. kakor letos. Leta 1927 so začeli inženirji na obeh straneh polagati tračnice in štiri leta je trajalo, predno so se srečali in si segli v roke. Položili so 14Q0 km trainic. spojil Sibirijo s Srednjo Azijo in ustvarili novo žilo potniškega in blagovnega prometa. ki bo z moderno industrijo in pridobitvami civilizac^e preplavila naibelj zaostaie krajine na sve- tu Sovjetski poglavarji, ki so se gra narobe Kadar srn a pa siti na- ; nem odru ne plačujejo ne fi-ka! ve6inoma osebno udeležili otvoritve robe pj.tirca. gremo v dru^o sobo t vstopnine za to. da pokušajo P^-! nove železnice v Alma-Ata, srnatra-in . imamo po svoje, fant i pa j kanje, oni v dvorani pa jo moralo JQ novo Veznico 2a zelo važen ko-'-aprei eoue moderno glasbo in mu' plačevati, dasi se takisto trudijo; na pyt[ k mdustrijalizaciji Ru- /raven cuo nito rase.o iasie "Jako in morebiti še bolj in so Pa je na obe strani prav in mo' potni ne od poslušanja, nego vsi zadovoljni brez slehernega za- 1 ploskanja in si morajo potem bavi.-anja in zmerjanja IKg i ma preobleči srajco. vsi od do- Sploh — ne zdi se mi prav in na če je kdo zmerjan zato, ker rad ne posluša m< deme glasb \ Zdi se mi, da to ni moderno, in sploli ne vem. ali ne bo kiqderno kmaiU zopet drugače.. Kajti gojim dvome, ali je glasba sploh zato. da >e poslusa /1: , i je glasba zato, da se dela! N pr.: vrnimo se v naročje maj-ke narave! Na poletni livadi čriče murni in čriče v jako obilni me- Pravica bi morala biti za vso enaka plač«rejo naj vsi ali pa nobeden. in še to bi moralo biti. da bi godil ali peli na koncertnem odru in ploskali v dvorani obo;2 hkratu in ne drugo za drugim — prej bo vse končano m bi šli ti in oni kamorkoli! Kakor rečeno: na to plat molita muzika in modemi razvoj svo-o taco. in se latiko poizkusi, da sije Žeieznica je bila dograjena celo leto prej. predno so pričakovali in str-ški so znašali namesto 207 samo 172 milijonov rabljev. Zato je razumljivo, da so sovjetski prvaki jKmrsni in navdušeni. Iz Semipalatinka v Sibiriji se vije nova zeleznica proti jugu tja do Alma-Ata, kjer zavije na zapad i proti Lugovaji. Iz Semipalatinska je ž? vodila železnica do Novisibir-ska k veliki sibirski progi, zgrajeni še pod carizmom. pri LugovaU se je pa ta železnica spajala s ta- je res. Priredi naj se koncert in i šketasko progo, vodečo v Južno rt. i p.t ne ver ur.fni, da cnce zaf<). bocn z debelo črko prepovedan j i n da jih drugi poslusa?o nego črič^, ker jih veseli čričanje In bi čri-caii tudi brez ušes in kdo ve, ali j ili sploh imajo! » In recimo žabe! Žabji koncer'i io znani Pa se mi zdi, da žabe niso take. da bi posebno rade bas poslušale regljanje. Ce stopiš mlaki in pricneš regij ati, ko j £e ti ge Priniesi bodo .skrile pod vodo. Nego je le' derni- regi anje ob sebi ono. kar veseli. S -- Zato regljajo. In bi bila misel jako smesna in ■o )c zavreči da ima jo žabe ali I murni izbranih ie dvaintrideset' moz ali recimo štiriinšestedeset in kapelnika, >amo ti d?, čriče oziro- j m?, regljajo. vsi drug« pa posluša-' jo. Figo poslušajo! Nego vsi regljajo ali čriče. Narava pa ima povsod enaku nagone. tudi pri ljudeh. N. pr.: kadar po;o v gostilni, ne nojo zato. da jih poslušajo drugi, nego pojo brez rajmanjsega ozira na poslušalce in samo zato, krr ustreže njihovemu nagonu, da se dero. In ji drugi tudi ne poslušajo, nego rajši gredo drugam, ako se sami takisto ne prično dreti. Enako otrok v plenicah: veseli se svoje ropotulnce. Pa je ne vihti nikakor ne v namenu, da drugim ploskati! Mislim, živ krst ne bo vA v koncert. Laže bi se na koncertu godba prepovedala iu petje! Nego mislim, da se bo moderni: Rusijo. Krajina z ogromnim naravnim in poljedelskim bogastvom je zdaj na severu in na jugu zvezani z glavnimi evropskimi in azijskimi progami. Nova železnica je dolga no vnemo lotil obnove gospodarstva. V Ameriki se je bil naučil, kako je treba racijonalno izkor1-Sčati delovne sile in to znanje mu je prišl^ prav v Sibiriji, kjer je delalo pod njegovim vodstvom 40.000 delavcev. Proti volji mnogih učenih inženirjev je vodil armado delavcev, ki so gradili eno največjih železnic na sveta in izkazalo se je. da je bilo to veliko delo v zanesljivih rokah Bili Šatov je prihranil celo na času. v denarju pa 35 milijono" rabljev. Tuckestansko-sibirska železnica je največja zmaga tega moža s čudovito karijero. Nova železnica pomeni delni ali pa popolni prevrat v življenju Srednje Azije. Naj bo sodba o nji kakršnakoli, eno je jasno, da bo rodila bogate sadove za prebivalstvo. ki doslei o pr;dobitvali civilizacije ni imelo pojma, in da pomeni začetek industrijskega razvoja. Pomena turkestansko-sib«rskc železnice ne moremo meriti z nje- j dri na tla neki bovški kolesar no dolžino. Že pred 50 leti v začet- j Csmi dan na t0 ie umrl v rabelj ku vladanja carja Aleksandra III., j skem rudniku se je so mislili na graditev te železniee.j nesrečil bovški rudar da bi mogli sibirsko žito izvažati v ( jan pjVSi. Srednjo Azije. Scvjeti so urcsnlcili!---- ta grandijozni načrt in napravili! obenem pot turkestanski volni. Od nove železnice se pričakuje v prvi vrsti velik razvoj bombažne industrije v Srednji Aziji in resni gospodarski strokovnjaki računajo, da bo sovjetska Rusija že leta 1935 krila dcira 85^ svojega konzuma bombaževine. Najmanj 100 mili ionov rutljev je plačevala Rusija do- j slej vsako leto za uvoženo bomba- ' ževino in ta denar je sei v Anglijo! in v Ameriko. Tudi mnego žita, ki ! so ga doslej dovažali v Srednjo A^i-jo s Severnega Kavkaza iz Ukrajine in iz Povolžja. bodo zdaj lahko . nadomestili s sibirskim žitom. Po-j leg tega bo omogočen večji izvoz žita v inozemstvo. Na ozemlju, kjer je zgrajena noč va železnica, prebiva pc-t milijonov Občno konsumno društvo v Idriji je imelo lani dva miLjona in 778.814 Ur denarnega prometa. — Članov je 480 z deleži 46.205 lir -Društvo ima tn prodajalne v Idriji in eno v Spodnji Idriji. Iz podatkov o trgovini o poslopji v Trstu je razvidno, da :e bilo v preteklem marcu izvršenih 63 iz-prememb v lastništvu hiš za vrednost 9.913.625. v januarju in februarja pa za 9.666.176 lir. Hotel de la Ville je kupila družba "di Si-curta fra Armatori" za 3.100.000 Ur. zavod Banco di Sicilia" je kupil neko poslopje v ulici Grega za 1.860.000 lir. Zemljiških posojil v mestu in okolici je bilo v prvem četrtletju 4 :078.438 lir. Dati so lihi nedomači zavodi. Garnizija v Krminu se še pomnoži. Občinski svet najame posojilo 250 tisoč lir. da zgradi za vojaštvo zahtevana skladišča in lope. V Logu pod Mangartom sc po- . kopali 76-letnega Andreja Čemu- ' I ta. Pod loškim klancem ga je po-1 smrtno 24letui po-Mi- V Koritnici je izdihnil marljiv gosj?odar Ivan Podoreh. star 85 let. V gostilni Ra:ka Grilanca v Sa-ležu pri Zgoniku na Krasu je prišlo lansko jesen do prerekanja, v katero se zapletel tudi Grllanc, j ko ni hotel dati gostu Pircu vina i na upanje Pire in Škrk sla baje j grozila Grilancu. ki je nato za-; čel kazati svoj revolver. Razvil sc je prepir in Grilanc je ustrelil. Zadet je bil Pire. ki se je moral dol-) go časa zdraviti. Med gosti se »e j ta čas gibala Grilančeva *ena. Grilanc je ustrelil še parkiat in zadel i svojo ženo tako hudo. da je kmalu nato izdihnila v tržaški bolnici. Grilanc je bil pozvan zaradi uboja pred tržaške porotnike, ki so u-poštevaii. da jc Grilanc t piše se sedaj Gnllanzit streljal v silobra-nu. Grillanzi je bil oproščen. Na tako zvanem "veternem polju" od slapenske do inančanske ceste so imeli Vipavci in sosed|e glavno košnjo Sedaj gradijo tam vojaško letališče. Prizadetih je o-koli 1200 lastnikov, ki o naprosili svojega novega občinskega načelnika. da bi jim pomagal do izplačila odškodnin NOVA EKSPEDICIJA V POLARNE KRAJE razvoj neodoifivo razvijal naprej | 14go krn. vsa turkestansko-sibir-— to tudi zasluži! — in bodo v j skil proga od postaje Aryssu sever-vrsto modernih koncertov stopili i n3 ^ Taškeinta do Novosibirska čisto ploskalni koncerti brez dru- j pa mcri 2548 km. Po pravici lahko ti bodo najbolj m o- MESTO ŽENSK nudi glasbene užitke, ali zaradi u-godne kritike in slave; nego ropo-če v svojo osebno rrsvedriio, smejejo se mu oči in us Leča mu kažejo majhna zobka. Vse to razodeva, da glasba Odgovoril je: 4 Ne. to ni mo<**r-; ustvarjena za to. da se posluša, no. Sedaj pride moderno." | nego zato. da se dela. In se mi zdi. 'ifiiSiK.iHtlKilUPli jfllMBfllt i Mali Oglasi imajo velik uspeh V neki starejši opereti se opisuje svet narobe — žene opravljajo posle uradnikov m vojakov, možje pa kuharic in pestunj. Ta operetna fantazija .ie postala resnična v Detroitu. v središču Fordovih av-1 iiwnobilskih tovarn. Racionaliza-I rija Fordovih podjetij je prišla i tako daleč, da so bili zaposleni delavci pri strojih čisto mehanično in da je postalo delo tako lahko. da hi ga zmagovali tudi otroci. Čemu torej imeti v tovarnah delavce. če pa lahko opravijo isto delo delavke, katerim je treba plačati skoro polovico nižje mezde? In tako se že več let nadaljuje v Fordovih tovarnah zanimiv proces da odpuščajo vedno več delavcev, katerih mesta zavzemajo delavke. Že opetovano se je zgodilo, da t»e je moral mož kot tovarniški delavec umakniti iz tovarne svoji ženi. Tako je narastlo število zaposlenih žensk in brezposelnih moških na tisoče. Večini oaenjenUi delavcev ni preostajalo drugega, nego opravljati doma posle, katere so opravljale poprej žene. Možje vodijo gospodinjstvo, kuhajo, hodijo na trg in previjajo otroke. Wa trgu v Detroitu vidite skoro same moške. ki kupujejo razne življenske potrebščine. Dohodki so se sicer s tem znižali približno za 40%, vendar so pa mezde delavk v Fordovih tovarnah tako visoke, da žive delavska rodbine v primeri z rodbinami delavcev v drugih industrijskih podjetjih zelo dobro. Električna razsvetljava v Trogiru, Dela za napeljavo električne mreže v starodavnem Trogiru pri Splitu naglo napredujejo, tako da se bo slavnostna otvoriter električne razsvetljave vršila ae L junija, obenem s svečano izročitvijo zastave kralja spUtafcemu Sokolu. Profesor SpinčJč na Hwi Znani istrski *orec profesor Ve-k osi a v Spinčič, ki je bil v zadnjem £&&u hudo bilan. je prispel v Split ter že naslednjega dne nadaljeval potovanje na otok Hvar, kjer ostane delj časa na .airkvljenjc. govorimo tu o zmagi človeka nad prirodo. Turkestansko-sibirska železnica vodi skozi težko dostopne , kraje, polno hribov, hudournikov, j petokov. peska in zemeljskih plasti. ki se neprestano usedajo in premikajo. P-4eg tega je tu vedno 1 nevarnost potresov. Zasluga, da so bile vse te težke ovire premagane, gre v veliki meri Biilu Šat^vu. možu s karijero. kakršno bi si mogel izmisliti samo av- ' tor fantastičnih detektivskih ro- BH manov. V mladosti je odpotoval Bili Šatov v Ameriko, kjer je bil bojevit pri.itaš radikalnega ix>kreu in organizator stavke "Industrial Workers of the World" v vzhodnih tekstilnih državah in zapadnih premogovnih krajih. Leta 1917 sc j s vrnil v Rusijo in se vrgel z vso vnemo v revolucijonarno borbo. Postal je policijski ravnatelj v Lje-ningradu, pozneje je bil pa imenovan za poveljnika armade, poslane proti beli gardi. Dasi nikoli ni bil vejak, je vodli boljševiško vojsko tako spremno, da je boljševikom mnogo pripomogel do zmage. Po državljanski vojni se je z neverjet- Začetkom junija se napoti nova > sovjetska ekspedioija v arktične j k**aje sovjetske republike. Doseči I hočejo zemljo ki .se je prej nazi-vala Zemlja Nikolaja II. Ekspe-dicije se udeleže slavni ruski polarni raziskovalec profesor Otto Schmidt, ki je lani vodil ek.-pcdic;-jo na Zemljo Franca Jožefa, profesor Samojlovič in Vieze, ki sta bila poveljnika ledolomilcev " Kia-sina" in •Mul:gina", poslanih predlanskim na pomoč ponesrečeni No-bilovi ck:;pediciji, in končno Uša-kov. ki je privedel prvo staln: na-ljudi. Tu je v zemlji ogromno bc-l^n^ na Vranglov otok. Ti mož-gastvo mineralij in premoga, ka-; je ^^^ s š^viimm spremstvom terega rtoslej sploh niso mogli ko- ■ kratko poi8rno leto od juh p do pati. To je še zemlja s primitivnim , septembra za raziskovanje doslej poljedelstvom, v bližnji bodočnosti j neraziskanih polarnih krajev, pa postane izredno bogata dežela, | odkar ie bila odkrita Zemlja Nikjer bo organizirano po najnovej- kol*ja u kar ^ je »godil? tik pred svetovno vojno, n: še nihče posku- sih metodah. Sestavili so ze vec načrtov glede namakanja zemlje, ke.ir nastanejo bos^ta polja riža : in bombaža. Kanalizacija je po-I verjena ameriškim inženirjem, j Strokovnjaki so tudi prepričani, da bo nova železnica mnogo kori-i stila sosednjemu Afganistanu, za-'. | padni Kitajski in zapadni Mongoliji. Ko spoznajo Kirgizi. Turke-stanci in drirja plemena življenje živahne industrijske kulture, se bodo zdramili iz svojega spanja posegli v zgodovino človeštva mešan faktor, kar gotovo ne bo o-stalo brez posledic in vpliva na njihove sosede. in kot sil ugotoviti njene zemljepisne lege in naravnih bogastev. Lani je sovjetska vlada zgradila r>a Vran-glovem otoku in na Zemlji Franca Jožefa stalno meteorološko in radio-postajo. Vodje ekspedicije so trdno prepričani. da najdejo v polarnih krajih mnogo tuljnov in polarnih lisic. Ušakov je preživel tri strašim leta s svojo naselbino na Vranglo-vem otoku, kjer je s svojimi tovariši pogosto pričakoval smrti, vendar je pa. pripravljen vinteresu znanosti in trgovine s kožuhovmo naseliti se še za nekaj let na se- iZ LENINOVE MLADOSTI Kako čudovita naključja plete j zgoacvina, pn a £plzoJa z Lcni-| nev? mlado.-Ljc. kakor jo pripove-i veduje životopisec Lega velikega ru-skega revolucijonarja Pierre Chas-J les. Ltnuicv brat Aleksander Ulja-j nc. oe je udelei*;l pcikušenega I atentata na carja Aleksandra III. ; Atentatorje, same študente, je po-' lieija pravočasno zasačila z bombami v rok.iii Aleksandra L'ijanova in štiri njegove tovariše oesili v zloglasni schluesserburski trdnjavi. Drugi atentatorji med n;nn tudi sedanji vladar Poljske maršal Pil-sudski. ,o bili obsojeni na dosmrtno ječo. Mladi Lenin je bil takrat gimnazijec Ln njegov zaščitnik j* postal sam ravnatelj dotične gimnazije. O Vladimiru Uljanovu Leninu« je poslal nadrejenim organom uradno poročilo, v katerem ga opisuje ket izberno nadarjenega in marljivega. pa tudi "dobro mislečega vojaka". Uljanov je bil v vseh razredih prvi. Ni u v ^oli. niti izven nje ni dajal svojim učiteljem nikoli povoda, da bi ga karal:. Roditelji so zelo skrbeli za njegov razvoj in pj očetovi smrti leta 1886 je o-sredotočila vdova \ vc svoje moči in skrb na vzgojo otrok Verski cut in disciplina sta bila temelj te rodbinske vzgoje, katere učinki se vidijo v vzornem vedenju Vladimirja Uijanova. Tako se je ^la-iio nravstveno izpričevalo o mladeniču, ki je pozneje zanetil in vodil največjo re-i volucijo vseh časov. In ravnateli Priprave za veliko razstavo v Splitu. Pri Primorski zvezi za pospeševanje turizma so v teku priprave za veliko gospodarsko in kulturno-historično razstavo, ki se bo prihodnje leto vršila v Splitu in za katero je banska uprava že votira-la potrebni kredit. verni zemlji. Sovjetska vlada bo iz- gimnazije, ki je dal Leninu tako datno podprla prizadevanje raz- sijajno izpričevalo, ni bil nihče dru-iskovalca*, da iztrga pravljičnemu neS° Fedor Korenski, oče znane-severu njegovo tajno. Ustanovljen ea Aleksandra Kerenskega, s kate-je Jil posebni odbor za polarne [ nm ^ J^ Lenin leta 1917 spoprijei kraje, kateremu predseduje zastop- v gigantski torbi za smer ruske re-nik vojnega komisarja Sergej Ka- vninriiP in kateremu ie zaaodel ta-menev. Odbor ima nalogo raziskati in proučiti sovjetski del evropskih in azijskih polarnih krajev. Svet, ljudskih komisarjev je odobril ek- volucije in kateremu je zagodel tako da si še zdaj ni opomogel ITALIJANSKO-ALBANSKO JATELJSTVO. PRI- NAŠ! VLAGATELJI V STAREM ilfif Pi KRAJU V naših oglasih večkrat opozarjamo rojake, ki se mislijo vrniti v domovino, na udobnost dviganja denarja, ki je natožen pri nas. Vlagatelji navadno pustijo knjižico spravljeno pri nas in kadar rabijo denar, nam enostavno pišejo, koliko jim aaj pošljemo. Denar pošiljamo brez stroškov v dolarskem čeka ali v dinarjih, če se nam tako naroči. špedicijo na Severno zemljo. Pri-' prave so že končane, na ledolomil-ce so natovorili živil za celo leto, če bi morala ekspedicija prezimovati na ledu. Za kolonijo, ki naj se naseli na Severni zemlji z mnogimi znanstavenimi instrumenti, vzamejo toliko živil, da bo preskrbljena za tri leta. kratkem času trikrat rabil denar Eden naših vlagateljev, ki je aam piše tako-le: "'Naznanim Vam, da sem dobil denar dne 25. marca in sicer toliko kot sem zahteval. Hvala Vam lepa za točno in hitro pošiljatev. Znana mi je bila poštenost Vašega zavoda, danes sem pa o tem popolnoma prepričan. Denar sem pošteno dobil vprvič, drugič in tretjič in se nadejam, da tudi v bodoče boste pošteno uredili. Uljudiio prosim, da priobčite to moje pismo v časopisu ter Vas pozdravljam, vdani Jožef Gregorič. Brezovidol štev 15. p. Zagradec, Fužine, Jugoslavija/ SEZNAM ARANŽIRAMO CERTOV. MiOS- lS. maja: Chicago, IU. (Orchestra Hall). 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet, Mich., (Opera House). 7. junija: Traumck, Mich. 15. Junija: Ely, Minn. 22. junija: Duluth, Minn. Naslov: Banovee ft. «233 Si. Clair Ave. Cleveland. O. Admiral italijanske eskadre. zasidrane pred Dračem. je priredil na admiralski ladji "Andrea Do-ria" kesilo na čast albanske vlade, diplomatskega zbora in italijanske kolonije. Italijanski poslanik v Tirani grof Sola je takisto priredil svečano recepcijo v prostorih itali-' janskega poslaništva in povabil na-; njo vse polno dostojanstvenika*, i Italijanski listi priobčujejo članke i o italijansko-albanskem prijateljstvu. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele nauči« ti angleški tn hočejo postati dr-iavljanl Združenih držav. Ogjaaite se za pojasnila v Zjndski šoti it*. 127 Last 41. cesta v petek zjutraj •d li. d« 12., soba žtv. 399. aH pa v pondeljek In sredo ob 3. do S^ šota 413. Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1 931, naj nam pošlje $ I in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna "Glaa Naroda" NEW YORK, SATURDAY, MAY 17. 193« i>»%f»t < t m ij jiw< <» icr ji« Kako se je » »tari kraj in nazaj v Ameriko. — Ail nisi nikdar več siiiala o njem? Da Putom dobrega doktorja, ki je vedel za vse okoliščine, sem Uvedel«, da je odpotoval proti Južni Ameriki Poteklo je več mesecev časa m nato sem izvedela, da je umrl v tuji deželi, omamljen. Umrl Je na čudni bolezni, ki se rada polasti tujcev. Ko sem /vedela to »em padla v ie hujio bolezen, kajti vse moje upanje je namreč zavedno Izginilo Emilija je prenehala govori ti H I JWitft .<♦* oHen.hi krog :.je -voji roki in tako sta sedeli tkM, zdru-teni v feksti in žalosti — Bilo je takrat Jerica. ~ je nadaljevala Emilija. — ko >em bila »r otrok ter željna živela v temi. — tedaj pretrpela Končno pa •h z* av ne ozira ;e se na v .se drugo. Nekaj časa sem a obupa. Ne moreš si misliti, koliko sem jutranja lora po temn: noči Prišla je v obliki i <1,. J.MM1. • -ve- rti.kj mo-ega Mr Arnoida. ki je odprl oči mojega spoznanja Prižgal Je lur vere in zopet sem lahko vzkliknila: tla slepa, e seda) vidim* pozabila svoje laftne zadrege, ko je poslušala žalostno povr t Emilije Slednja je polotila svojo roko na Emilijo ter mo- take vztrajnosti kot ona. si pnsla Tak kraj je zelo nevaren. Upam. da te v Bo>?onu' Triindvajset« poglavje. t URA NEVARNOSTI. je izrazil MiT Graham svoj namen, da bo sprejel na pomolu v Nf» V rku vo-o h erao ;n Jencu n: hotel dr. Jeremy naualie sprem-iv uh varovank kot do Albany-ja. nakar bi odiel proti Bostonu, bi onidve ak&i nadalKvah pot Z B< ko«i, Jeiiea. — je rekel taravnik ko se je poslavljal od obeh na krovu pa mikaj Bojim »e d.. m izgubila >• je srce > Saratogi. Ne izgledaš več ta ko vesel* kot. takratH bom »id« i zc , Le par m m u t je potreboval pirmk. da odrine in ljudje na parniku |o se lopct smejali ter -alili Med drugimi je bila tudi Miss Clinton, k;] je bila / -pet ve eia Naenkri; pa ie nekdo v družbi pomignil in vsi so zagledali VVilue Sullivana ki s^ je približal resnega obiaza. Jerica je sedela poleg Mi.t s CUnionove ter kramljala i njo. Ravno takrat e zvunet pozvonil ter pozval vse obiskovalce na i za-puste parni*. Kmalu je parmk odjadral. Ko se je p mika! naprej, j e rekia Emilija pritajeno Jerici: Ali m>eni ravnokar slišala gl*su Izabeie Clinton? Oni e tuJr^j. j«? odvrni'jk Jerica. — na nasprotni stiani krova. a sedi s hrbtom proti nama. — ALi te ni videla? Mislim da e obrnila Jerica. — Stala je ter zrla proti nama. ko je njena družba pripravljala sedeže. v New York, da se sestane z Mrs. Graham. e odvrnila Jerica — Ntsem mislila preje na to! Kdo pa je bil gospod s katerim je govorila poprej? — je vprašala Emilija se Jc glasil tresoč odgovor, je »Hfrnila roko Jenee ter molčala Tudi ona je slišala nje-pripcmbo ter čutila njen pomen. Poteklo je vet ur in prišli 19 že precej daleč po reki navzdol Jerica je >edela ter stiskala roko Emilije. Konecno pa je rekla: Pojdim dol Emilija Tam je bclj mirno in varnoi Jerica je odprla k saro ki Je vsebovala njih lunč. Obstajal le iz suhih kosov mesa. katere sta nabrali v hotelu pod vod-tvom /dratUka Jem a je obotavljala, katere kose naj .,pravi za r milijo, ko &e je pojavil natakar s taso, na kateri je bilo dosti okrepčil. V»e to Je potrta vil na mizo. To ni ta taju. — je rekla Jerica — Napravili ste zmoto! Nikafce zmote *e odvrnil mož — Povelja so se glasila, naj prinesem te stvari lepi dami ter čedni mladi deklici. Pokorim se ie pove-hočete ie kaj več. gospodična? Jerica je odslovila moža z zatrdilom, da ne želi nobene nadaljne »tvar nakar se je obrnila prsti Emiliji ter jo vprašala, kaj naj stori t tem razkoinim kosilom J. ce more draga. — je rek* Emilija — To je br*~ dvoma ca n*ju. sem dolžna te stvari? tvoji čednosti, brez dvoma. — je odvrnite Jerica Mncjc Mogoče t n-ju je usmilil glavni natakar ali cerimonijski mojster ter nama poblal ko»il>. jO ; " ^K^SjjlSil Natakar ki je pn>el po prazno posodo, je bil naravnost žalosten, ko j.- videl kako maio sta jedli Jerica ^-a je nato vprašala za račun. _ ptacatl' — je nSei natakar ter se krohotal. — Gospod plača vac! g :>.' g Kdo? Kateri gospod"* — Je vprašala Jerica presenečena. P redno pa je m^gel odgovoriti, se je prikazal drugI natakar, ki je pomignil prvemu, ki je nitro odšel. Jerica in Emilija pa bi radi izvedeli, kdo je ta gospod. Mm |e namemben patovmtf « *tarf kraj. Je poUohiio, da Jo p«, cčrn m potnih Ustih, prtljagi I« drugih stvareh. Titled naia cevoir, se je naslednik odločil, ko mu jc baro — Koliko je ura? — Je vprašala Emilija, ko se Je prebudila Četrt č« tri j* odvrnila Jerica, ki je pogledala na uro. Emilija se Je zganila. Ne moramo biti vec daleč od New Yorka, — je rekla. — Kje smo sedaj T — Mislim, da blizu Palisad. — je odvrnila Jerica. — Ostani tukaj. &la bom pogledat! Šla Je preko salona ter po stopnicah navzgor, ko ji Je pridrvel nasproti neki moški ai Je Kričal: ^Ba > ^ im — Ogenj! Ogenj! V trentukj so se razvili prizori, katerih ni m ^oče opisati. Ljudje kl niso nikdar molili, »o sedaj kričali. — O. inoj Bog' Jerica se je ozrla naokrog. Proti središču ladje, kjer .-o se nahajali stroji, ji je pihal nasproti vroč veter Jerica Je takoj zbezaila, a še v naslednjem trenutku sta jo objeli mogočni rok* in znani glas ji je zakričal: Jerica, ctrofc moj! Bod- mirna! Rešil te bom! Jerica pa se je obupno ustavljala: Ne. ne je kričala. — Emilija! Emilija! Pustite me umreti. Kje je Emilija? — Kje pa je? — je vprašal Mr. Phillips — Kje pa je? — Tam — je rekLi Jerica ter pokazala proti kabini. — Pustite me j« ozrl ter rekel z odločnim giasom: moj. Obe vaju lahko rešim. Sledi mi! ;£anli po stopnicah ter pohitel v kabino. kotu Je klečala Emilija, držala roki dvignje-angelj! CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo 82.— naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 218 West 18 Street New York City je ljubavno razmer e z znano Katarino Schralt. Rudolf je pa izjavil, da svoje namere nc opusti, da je dal baronici častno besedo, da sc bo z njo poročil, če je res noseča. Izjavil je, da ostane kot poštenjak mož beseda in da se odpove prestolu, če bi mu cesarje dovolil poročiti se s svojo l ubico. V tem primeru bi sc u-rnaknil v zasebno življenje in bi živel mirno s svojo bodočo rodbino. Ta izjava je pa cesarja zelo razkačila in izjavil je. da izžene z Dunaja baroneso in njeno teto, ki je posredovala, da sta se zaljubljenca shajala in pri kateri se ie prestolonaslednik seznanil z baroneso. Pogovor med sinom in oče-, tom se je nadaljeval, dokler ni prišlo do hudega prepira, med katerim je cesar udaril prestolonaslednika z bičem po obrazu, potem je pa ves ogorčen odšel. Po konfliktu z očetom se je odpeljal prestolonaslednik s svojimi prijatelji v Mayerling. kjer je imel dogovorjen sestanek z baronico. Obljubil ji je bil. da ji pove. kako je opravil z očetom V maycrlin-škem gradiču sta se zaljubljenca sestajala večkrat. Prestolonaslednik je hodil v Mayerling pod pretvezo da se udeležuje lova. To je preživ- > Ijal srečne trenutke s svojo ljubi- ; ne baronice in njunega otroka in ko baronica vsa objokana ni nehala prositi, naj jo raje ubije, se je odločil za skupni samomor. Baronica je legla na posteljo. Rudolf jo je pokril z rožami, katere je pobral iz vaz. m po kratkem o-botavljanju jo je ostreiil v glavo POZOR, ROJAKI Is naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. (Dalje prihodnjič.) sakovrstne TI POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri 216 W. 18th Street 1 New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 38*78 popolen cenik je priobcen v tem listu vsaki teden CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar Sao Francisco. Jacob Lanahln COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, John Oerm. Frank Janesh, A. Saftič. Salida. Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F Laurlch. Andrew Bpillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc. Mary Bamblcl«, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield. Matija Barborieh. Summit. J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovšek id Jože Zelene, KANSAS /". Olrard, Agnes Motnl*. Kansas City. Frank 2agar. MARYLAND Steyer. J. Ceroe. Kltzmiller, Fr. Vodoptvoe. MICHIGAN Calumet, M. P. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Ooofte, A. Fa-man, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. PesheL Fr Reknla. Eveleth, Louis Oouia. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Povtc Virginia. Frartk Hrvattch. Sheboygan, Johrv Zorman. west Allls, Frank Skak. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. 21. maja: Maurt-ta'iU, Cli-rNiur® Hamburg, Oh«*rtK't»fit. Haml'i-if Oorge Wa»Un(tui. Cherbourj Bremen 22 m;t;a: Berlin. Boulosn« »ur Mtr, Br*m»i 23 maja: J'arin. Havre \Ves»ernlaiid. CUtrtM>uric Aritwer-pen Htaten«iam, IV»ul"gne »ur Mer. lt«>t-lerd.im 24 maja: M .niu S'>NWa. Ch»rbo«tf leviathan. <'herl"'ur* C'onte Uruniie. Na;M>li. 28 maja: A qu: ta rila, Cht-rt»nsrjf Allwrt Ball in, <.'h< r!>'-jrjf llamburj IJrei« ;n K.jr«>i>a. Ch»-rtH>urg. Hrtmen So. niajar France. Havre Olympic CherN>uru riottridam Euulogn«" »ur Mer. llot-t«rd.im 31 m.-ua: Milwuukr-e, Ch» r) f>urjf. Hamhure H«-'K**nlani1. Cherix'UfK, Antvifrpcn Miunekahda, Ik/uiuKne sur Aler 2 junija: Columbus, Clierb'eurt. I*-rem«n 3 jutiijt: reiiRaria, Ctwrbmirr Ileao.'.te, Chtrboui'K. imburi 4. Junija: New York. Cherbourg. Hamburg America, Cherbourg, Bremen 6. junija' lie dr- rraticf. Havre M:»j> srjr. Ch*rtf»urg I Vrinl^nd. C"ti*-rl>r>ur(t. Antwri^n Volendam. Boulogne sur Mer, Hot tcnl Ltn Augustus, Napolf. Geiiuva 7. Junija: Cleveland. ChertKiur*. il.irobuf| lliriuewa^ka, Cherbourg JO aprila: • »Ijtnpi«-. (.twrtioiirg Wtsterniai U. Ci-erl^ pe-n Siateritlam, B/ul'-gne »ur Mer. Horna. rtapoll. <2* ROY ft 21 junija: St. Lnii, Minnelik I'renldeiii liremen ChrrtfHirir, Hamburg l. uuumvtll, cherbourg, 22 Junija: l>ereiigarla, Cherbourg 23 Junija: l* - ..n-.b!i», Clierbourg, Hren:en •J 5 Junija: lie df ^'r.^nf•••, llavr« Albert ttaliln, Cherl-mrc. Hcnb'jrg He public. Clu rt>oure. Bremen 26 Junija: Iireaden. Cherl«>urif. 27. Junij.: icrem-n. Maje^tie. Cbeib'.urjr Rotterdam. Ivuui-•*■>»» terdam Bremen rur Mer, 2* junija: Mrtur'-tii,l.i, f'hert.ourir T!clf»nl«l i), ' "herb urg. Antwerj Minnek.lhdH, lloul<>Kne »ur M«r Be via t hare. I'lierttourK Come Crande, Nap<>.», Oenova S" Junija: l';f'urg Deutn< iilanil, (.'hj-rUmrK, Beviathan, Cherbourg 6 DNI PREKO OCEANA N»jfcraj»e tn najbotj ugodni feiot sa ootovanja na «gr«mnll> »»rrtfcih: PARIS 23. riaja; 12. junija (4 P M.) iT P. M i FICANCE 30. maja; 1". jun. (7 P. M.) (7 P. M > I He de France [jj.. Cherbourg. Itrernen 15. Junija: Vuieania. Trft A<)uitaiiSa, Cherbourg Hamburg. Cherbourg Hamburg Oe-.rgR WashingLon, Cherbourg. Bremen 19. junija: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen H0U^DfiAMER1CALlNE Kottordam — Volcndam New Amsterdam — Veendam STA 1'ItiUl'HUE.VA l'Ai'.NIKA TK I •iii"/.l:K HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam al i Bou'ogneiur M#r Potovanj« s parniki lbdla ud-A meri'a Cine pomenja. udobnost, domai'e r.u-]h.|oteiij< r« prekosljivo kuliinjo in strežbo Tedensko .idplutja — Za drobno^ti vitruAajle svojemu iok-ilue^a HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST. NEW YORK CITY Ekspresna Služba v EVROPO preko Hamburga na naših modernih parnikih HAMBURG DEUTSCHLAN D ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska odpiutja. Zmerne cene. Dirketna železniška zveza z Jugoslavijo. Redna odpiutja tudi na na.š:h znanih kablnskih pamikin ST. i J) VI S, MI L \ V A1" K K K i 11 TI a K V K L A N! > Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line 3? Broadway + + + N«w York MONTANA Klrtn. John R. Rom. Roundup. If. AC. Pwnlmn Wuboe, L. Ctwmpt _ ■___B._ ^ NEBRASKA Omaha. P. BroderleE. NEW YORK Gowanda. Kan Stemlgha. Little Falls. Frank Ma&La. OHIO Barberton, Jo&n Ba.ant, Joe HIM Cleveland, Anton ilobek, Chas .'Carlinger, Louis Rudman, Antoo Slmclch, Math. S^apn k. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant ln J. K umit Nlles. Frank Kogoviek. Warren, Mis. F. Rachar Youngs town, Anton KlkelJ. OREGON Oregon City, J. Koolar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Oerm. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Bresiovee, V. Ro-ranAek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. prstlč, Louis Jupan-HČ, A. SkerlJ. Far re 11, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City In okolico, Frank renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc. Martin Koroshets. Krayn, Ant. TauielJ. Luzerne. Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvlek. Midway. John 2ust. Moon Run, Fr. Podmiliek. Pittsburgh. 2. Jakshe. Vine. Arb n U. Jakoblch, J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading. J. Pezd'rc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. BkerlJ, Fr. Bchlfrer. West Newton, Joseph Jo van Wlllock. J. Peternel. UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Bvet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik tn Jos. Koren. Racine in okollcc. Frank Jelene, WYOMING Rock Springs, Louis "iaucher. DlamondvOle, F. Lumhert