Cene in sejmska poročila. CENE TUJEMU DENARJU. Zadnje dni se je dobilo na zagrebški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50 Din. Dne 27. junija 1928 pa v devizah: 100 avstrijskih žilingov za 798.75—801.75. 100 italijanskih lir za 297.35—299.35. 100 madžarskih pengov za 989.75—992.75. 1 ameriški dolar za 56.73—56.93. 100 francoskih frankov za 223.35. 100 nemških mark za 1375—1360. 100 č«hoslovaSkih kron ra 168.05—168.86. SEJMI. Sejmske dneve do konca junija smo že objavili. Tokrat beležimo sejme od 1. julija in de 15. julija: 1. julija: Jurklošter, Podčetrtek. 2. julija: Ptujska gora, Št. Ilj pod Turjakora Petrovče, Tinsko, Rakičan (Prekmurje;. 4. julija: Vojnik, Rečica ob Savinji, Vuzenica. 5. julija: Hodoš (Prekmurje). 10. julija: Puconci (Prekmurje). 12. julija: Planina, Šoštanj, Rogatec. 13. julija: Loče, Kotlje (Koroško), Koprivnica. 15. julija: Zdole, Šmarjeta pri Rimskih to- plicah, Beltinci (Prekmurje). Mariborski trg dne 23. junija 1928. Ta tig je bil izredno dobro založen in obiskan. Slaninarjev, za katere je sezona prešla, je bilo sicer samo 12, ki so prodajali meso in slanino po 15 do 19 Din kg. Domači mesarji so ostali pri svojih cenah. — Perutnine je bilo čez 1000 komadov. Cene so se znižale in sicer so se prodajali piščanci po 10 do 25 Din, kokoši po 35 do 50 Din, race in gosi mlade po 35 do 50 Din, stare po 60 do 80 Din, domači zajci po 10 do 25 Din, kozliči po 75 do 100 Din, kanarčki po 50 do 150 Din, domači golobi in grlice po 25 do 35 Din za komad. — Krompirja in zelenjave je bilo 8 vozov. Cene so bile krompirju 1 do 1.25 Din, letošnjemu 5 Din, grahu v stročju 8 Din, fižolu v stročju 16 do 20 Din, hrenu 8 Din, čebuli 5 Din, česnu 10 do 14 Din, kislemu zelju 3 do 4 Din za kg, solati 0.50 do 1.50 Din, kolerabi 1.50 do 2 Din, karfijolu 7 do 15 Din za komad, špargeljem 16 do 20 Din kg. Mleku 2 do 2.50 Din, smetani 10 do 12 Din, oljčnemu in bučnemu olju 20 do 22 Din za liter, maslu 36 do 65 Din kg. — Sadju: črešnjam 6 do 10 Din, hruškam 12 do 16 Din, breskvam 36 Din, marelicam 30 Din za kg, jagodam 10 do 12 Din, borovnicam 4 Din za liter, debelim jagodam 166 Din liter. — Cvetlicam 2 do 15 Din komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din, lesene grablje 6 do 8 Din, cepci in držala za kose 10 do 12 Din, brezove metle 2 do 6 Din komad, koruzna slaraa 25 do 30 Din vreča. — Seno in slama: V sredo, dne 20. in v soboto, dne 23. junija, so kmetje pripeljali 27 vozov sena in 10 vozov slame na trg. Cene so šle nazaj in sicer je seno proda.jalo po 65 do 90 Din, slama ; ¦ i po 35 do 50 Din za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sojem dne 22, junija je bilo pripeljanih 178 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 115 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari 180 do 225 Din. 3 do 4 mesece stari 350 do 440 Din. 5 do 7 mesecev stari 460 do 500 Din, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650 Din, 1 leto stari 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je 136 komadov. Preložitev sejma. Ker je prihodnji petek, dne 29. junija, praznik, dan poprej pa državni praznik, se vrši svinjski sejem v soboto, dne 30. junija. CENE LESU IN DEŽELNIM PRIDELKOH. Ljubljana. Les: drva trda franko vagon nakladalne postaje 3 vagone po 17, brzojavni drogovi 6K, 8, 9, 10 m franko vagon Sušak prist. 4 vagone po 330, deske smreka in jelka, I. II. 25 in 40 mm franko vagon meja 1 vagon po 600. Zaključek 8 vagonov. Tendenca čvrsta. — Deželni pridelki (vse samo ponudbe slovenskih postaj, plačljivost v 30 dneh, dobava promptna): pšenica baška 78 —79 kg 2% 395—397.50, nova za julij 335— 337.50, avgust 327.50—330, moka Og, vagon bl., franko Ljubljana, plačljivo po prejemu 530—535, koruza nova suha 332.50—335, činkvantin 345—350, ajda domača 295, oves baški, rešetan 305—310. Zaključek —. Tendenca mlačna. Gospodarska obvestila. Posojilnica v Gornji Radgoni in — aaši liberalci. Posojilnica v Gornji Radgoni je zadnji čas predmet prav nesramnemu pisanju liberalnega časopisja, slovenskega in tudi nemškega. »Klerikalni panama« (polom), tako piše »Jutro«. Posojilnica bo s temi lažnjivimi časopisi že sama obračunala. Nam danes drugega ni treba, kakor le to, da povemo, kak je dejanski položaj. — Znano je, da je v Gornji Radgoni gospodarska zadruga, ki je članica celjske Zadružne zveze, šla pred kratkim v likvidacijo. Ta gospo clarska zadruga je veliko stala našo Posojilnico. Od milijonskih izgub je Posojilnica vzdržala za to zadrugo do zneska nekaj stotisoč. Zdaj je hotel tajnik Posojilnice Alojz Neudauer, da se še to sanira. Zato je Posojilnico pripravil do tega, da je otvorila tudi tekoče račune. Med temi je otvorila tudi tekoči račun lesni tvrdki Jugolcs, katere glavni lastnik je postal Neudauer. G. Neudauer se je pa pri vsem tem poslu toliko spozabil, da je v tekočem računu izplačal 1,500.000 Din brez predhodne odobrit ve načelstva Posojilnice. To njegovo početje gotovo ni pravilno in ga obsojamo. Posojilnica je trenutno prišla zaradi tega v denarno stisko, ker vloge dandanes ne prihajajo v tisti meri, kakor se pa morajo dajati posojila.' Posojilnica je preskrbela za denar, istočasno pa ^je Zadružna zv. odredila redno revizijo. G. Neudauer je mislil, da je revizija zaradi prekoračenega in samovoljno izplačanega kredita tvrdki Jugoles, oziroma njemu samemu. Ker je stal na odličnih mestih v svojem kraju, ni mogel tega prenesti, pa je napisal poslovilno pismo, odstopil kot župan in tudi prijavil odstop iz SLS ter odložil vsa mesta. — Njegov nenadni odhod je povzročil razburjenje in govorice, ki so daleč presegale dejansko stanje. Vlagatelji so navalili na Posojilnico, ki je v smislu odpovednih rokov izplačevala vloge. Ti odpovedni roki so pa zopet povzročili, da se je mislilo, da ni denarja. Zato je Zadružna zveza v Ljubljani takoj nakazala zadostno denarja in vlagatelji so se pomi rili. — Zdaj se je tudi Neudauer iz tujine oglasil in se bo tekoči račun z Jugolesom, oziroma z Neudauerjem, ki je itak dovolj krit, zaključil ter izplačal. Posojilnica bo v redu in mirno nadaljevala svoje delo. — Priznavamo, da bi se lahko zgodila nesreča, da bi vlagatelji ne dobili takoj svojega denarja. Toda po posredovanju merodajnih gospodov je Posojilnica izplačevala vloge kljub velikemu navalu. Prav nobene nevarnosti pa ni, da bi kdo vlagateljev izgubil le eno paro! — Ko to objavljamo, moramo pa povedati še sledeče: Liberalni listi in pristaši, ki so hoteli ta dogodek izrabiti proti SLS, pa naj raje molčijo, ker smo sicer primorani mi priobčiti vse njihove tozadevne velike grehe! Še sedaj je okrog 80 do 100 milijonov dinarjev slovenskega denarja popolnoma nesigurnega, ker je bil vložen v Slavenski banki, ki je bila pa milijonska dobrotnica samostoj nih demokratov. Pozivamo te demokrate javno, da tudi oni v svojih listih zagotovijo, da vlagatelji v njihoto Slavensko banko ne bodo izgubili niti ene pare! Izgubili bodo najbrže vse! Slovenci sami do 100 milijonov! Te nam vrnite! Potem govorite! — Pozivamo vse naše somišljenike v gornjeradgonskem okraju, da ohranijo mirno kri, da pa znajo ščititi sebe in svoje interese pred demokratarsko škodoželjnostjo. Zato naj se vse izmišljene laži prijavi Posojilnici! Veliko gospodarsko zborovanje pri Št. Ilju pod Turjakom. V nedeljo, 1. julija 1928 po prvi maši, se vrši pri nas v gostilni g. Spilhala veliko gospodarsko zborovanje glede pospeševanja živinoreje, zboljševanja kmetijstva, regulacije Mislinje, kmetijskih in gospodinjskih šol in tečajev itd. Zborovanja se udeleži domači oblastni poslanec g. Ovčar, okrajni kmetijski referent g. Dolinar in drugi strokovnjaki. Vsi interesenti prav uljudno vabljeni! Važno za perutninarjel Tekom letošnje jeseni bo oblastni odbor mariborske oblasti porazdelil večje število plemenskih petelinov brezplačno med resne zanimance v oblastnem okolišu. Razdelitev se bode vršila izključno le potom kmetijskih korporacij (zadrug, društev, podružnic) in občin, kjer bo najmanj šest posestnikov, ki so voljni gojiti samo štajersko kurjo pasmo. Prošnje morajo predložiti omenjene organizacije čim preje na posebnem obrazcu, ki ga dobijo brezplačno pri vseh sreskih poglavarstvih in pri kmetijskem oddel ku oblastnega odbora. Na prošnje po sameznikov se ne bo oziralo. Stanje hmeljskih nasadcv v Snv. dolini. Stanje hmeljskih nasadov je povprečno srednje. Zgodno obrezani so lepši od pozneje obrezanih. V prvih so rastline dosegle % in še več visokosti drogov, drugi le komaj ^. Nenormalno vreme — nekaj vročib dni in hladne noči — je povzročilo zastoj v rasti navzgor ter povzročuje rast v širino, ko nastavlja rastlina že stranske panoge s popki. Hmeljsko stenico, ki povzročuje precejšno škodo, preganjajo hmeljarji uspešno s prekuhano in pravilno pripravljeno kvasjo. Nasadi se sedaj obsipavajo in marljivo trebijo plevela. Letina 1928 bo povzročevala hmeljarjem precejšnja presenečenja, ker sedanje stanje že izključuje dobro. Glede kupčije nič novega.