Zasramovanje Slovencev. (Govr drž. poslanca dr. Voanjaka v drž. zboru.) II. Slnven-ičina pisala *q je pred 300 leti, :ma iz te dobe iuiioko tiskovijj, in od tega casa se ie le malo spremeuila; da reči bi «e nioglo, da .se sloveuščiua, kakor ne je pi<al« takiat, trjnogo biil| ua^ej /.dHojei shnenšnni približuje, kot zdauia visoka iieiii3(-in;i dnei, katero je Luter pisal, iu se inore kot uova, uaiejcoa zaznamenovati. Istiaa je, da stevilo uašega uaroda ni veliko, ki se torej borimo z vsemi ouimi ovirami, katere mora pretrpeti mal narod, kateremu ni nikdar sijalo solnce prijazne vlade ia ui užival podpore mogotcev, kateri jc moial vse, kar je, postati iz sebe, kateri je moral zbirati krajcarje avojega naroda, da »i je naročil novine ali knjige, ia je se zdaj prisiljen tako delati. (Dobro! na desnici.) Da ne uapredujemo tako hitro, kakor drugi veoji uarodi, je uaiavno. Vendar pa je zelo čudno, da se zaiadi Slovencev toliko gosjiodov na onej (levej) 8trani visoke zbornice vznetnirja. Tu je najpred gospod poslanec vitez Carneri • on je, mislim, Italijan, vendar se čuti v svojem nemškem narodnem čuv- atvu po Slovencih na Spodnjem Štajerakam vzuemirjenega. Dalje je gospod poslanec dr. Jaques, čegar dedje ao, mislira, težko da v Tevtobnrškem gozdu pobili Varove legije, marveč akoro gotovo potovali akozi Rudeče morje, tudi strašno vznemirjen po naa Slovencih v Kranjskej. Id uaposled gospod poslanec dr. Russ, ki se je tudi oudan za Netnce v Koroškej tako budo potezal iu naui Sloveuceoi očital, da ae v razmere Kcroške uineša vamo. Tudi njega dedje niso bili Nemci, uiarvec* pi*08ti, slovenski ktuetje v Kranjskej in potoruci teb dedov žive še zdaj v Kranjskej, ne uinejo nemščine, marveč aamo slovenščino in ae jim prav dobro godi. S takimi gospodi se prepirati zaiadi vznemirjenja Nemcev pač ni vredno. Kar zadeva gospode poslance, ki so se bavili z nami in našimi šolami, in kar zadeva najprej gospoda poslanca dr. Plenerja, nisem istib niislij, kakor gospod poslanec dr. Ruas, da ne bi imeli pravice, govoriti tu o razmerah v Kranjakej. Gotovo, kot državni poslanec ima vsak pravico k temu. Veseli me celo, če prav obilb gospodov od one (leve) strani viaoke zbornice govori o razmerab mej Slovenci, ker imamo potem priliko, gospode poučiti. Večkrat se vidi, da ne zlobna volja, marvec Ie slabo poznanje razmer gospode piivede do napačnih nazorov. Obračatn sc naposled do vlade, katera z nami Siovenci, kakor sein uže omenil, tako ravna, kakor je ravnalo miuiateratvo Aneispergovo, obračam se osobito do gospoda naučuega tuinistra, kateri nam naših pravic ne podeli ne v ljudakej aoli ne v arednjib aolah. Istotako je, kakor bi vlada napiedujoče ponemčevanje in poitalijančevanje slovenskega naroda želela. Zakaj, rui je neumljivo: vcnder ne zaradi tega, ker je malo naše število? Jaz veuder meniui. da smo ravno mi Slovenci za Avstrijo zelo dober faktor pri državnej celoti. Le pomislite, če bi mi Slovenci ne prebivali doli na Jadranskeai morji in gori do Drave in ae čez do Mure, če bi tam sami Neinci bili,- bilo bi vladaoje v Avstriji še mnogo težje iu za obatanek Avatiije smo na zelo raznib krajib živo piedzidovje. 0 našetn patrijotizoiu dvojiti, ae ni nikomur prišlo ua um; kajti kam naj ae pač obrnemo, če ne bi Avstrija obstala. Cakala bi nas strasna nsoda, zapali bi iznarodenju, ker bi naa jeden izmej dveb velikib kulturnib narodov, mej katerima živimo, italijanski ali nemaki ali tudi oba pogollnila. Gospoda nioja! Iz v eh teb uzrokov mi je poatopanje vlade popolaem neumevno in kaže se, da stopa goapod naueni minister v svojih okostenib, birokiatičnib nazorih (Veselost na deauici) ua poti Stremayrjevej, tako da niti ne opazi, da je vae njegovo delovanje v polnem uasprotji s programoni vlade. Mi slovenski poslanci smo po pra vici vselej v zadregi, kedar nam je za vlado glasovati, ker v tej vladi aedi naučni minister, do katerega uimauio le uobenega zau panja, marveč popolno nezanpanje. (Istiua! ua desuici.) In nekaj besed bi še rad dodal glede prizadevauja, odvzeti nani narodaost. Gospodje so se v teku slednjib let sanii preverili, da se v času, ko se prebivalstvo muoži in je narodna zavest veduo živejša, narodnost ne nuore v/.eti ne po poti inada ni šole. Celd zaduia ljndska štetev je to javuo pred oči postavilo. V Koroškej se sloveusko prebivalstvo ne manjša, obranilo se je v jednakem atevilu nasproti ¦irejanjini štctvaru. Torej ponemčenje se ne posrečilo, in jaz le obžalujem, da gospodje nameiavajo še vedno iznarodovanje. Tn si dozvoljujem naveati jednega naaih gospodov kolegov besede, katere so mi v resnici iz duše govorjene, uašega častitega prijatelja, českega gospoda poslanca Krejčija. On pravi v nekovem alavnostncm govoru (bere): ^Nobeno iznarodovauje se ue more kulturnim činom smatrati, vsako je inarveč delo prava peati in brutalnega nadvladanja, zlorabe močuejšega nasproti slabejaemu z odkritira rjameoorn, da 8e pri tem doseže materijelen dobiček." (Istina! na deanici.) Goapoda moja! Tega naj bi si vender Nemci ne pustili očitati, oni so velik, več milijono? broječ, narod in njim bo pač malo na tem ležeče, če pograbijo nekaj Slovencev. In tudi za Avstrijo ni škoda, da razue narodnoati v njej živijo, ker ae vsled duaevnega tekmovanja mej njimi more marsikaj dobrega ustvariti. — Da, izpoznanje zasvita 8e v istiui časih tudi v krogih one atranke, ki je zastopana na onej (levej) strani te visoke zbornice! Bral sem v ,,Deutacbe Zeitang", zelo zanimivo izpovedanje. nLastne vrednosti si biti v 8vesti in pri tcm s čistiuj, pravirn človeškitn čuvatvom tudi tnje mišljenje popolno, uepristransko razutnevati, moral bi biti vsakega uaroda plemeniti, najvišji 8_oter. V vse veke se bode človežki rod delil v rodove in Darode, kateri se ne ujcmajo popolnem v navadab in običajib. To pa uikakor nij, ,kakor bi površno opazovauje uiisliti ruoglo, nedostatoost človeškega naroda. Ta razlika jarnči marveč bogastvo razvoja; individuelni izraz, narodno svojstvo je obogateujc človeštva, ne uinejitev." (Dobio! ua desnici). Gospoda in<ija! Te besede vašega strankarskcga glasila priporočam vam in tudi viaokej vladi, naj jib premišljuje in se po njih ravna. Na častito večino pa se obračam, ker neče vlada, oziroina nančui minister uič st »riti za Slovence, a srčno proŠDJii, naj naui tudi na dalje pomaga in nas podpira. (Zsvalioo odobravauje na desnici. — Govorniku piist3Ši desnice čestitajo.)