Izhaja trikrat na teden ▼taki torek, četrtek in soboto. Stane xa celo leto za Ameriko (izven Chicage $3.00. Za Evropo $3.50. Za Chicago $3.50. f^Ktjuč do napredka L\V Je edinost U 51 ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači ŠTEV. (No.) 110. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. iqiq. AT PO?T OFFI CE AT CHICAGO.ILL UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 187Q. CHICAGO, ILL., PONDELJEK, 19. SEPTEMBRA—TUESDAY, SEPTEMBER 19. 1922. J^fagsloqa tlačjl LETO (VoL) Vm VOJSKA NA BALKANU NEIZOGIBNA. TURKI HOČEJO CARIGRAD IN TRACIJO ZA VSAKO CENO. — ANGLEŽI PRIPRAVLJENI BRANITI DAR-DANELE IN CARIGRAD IN DOVA-ŽAJO SVOJE ČETE. Carigrad, 18. sept. — Položaj na bližnjem vzhodu postaja bolj in bolj kritičen vsako minuto. Kemal Paša, vodja turških nacionalistov, je poslal zaveznikom odgovor v obliki ultimatuma, kateri se glasi: "Carigrad in Tracijo, ali pa boj z na-mi! Iz tega je sklepati, da so Turki odločni iti v boj za Carigrad ne gle- SMIRNA ¥ RAZVALINAH. RAZNE NOVICE. ZA RAZDEJANJEM PRIHAJAJO GOVERNOR COX DAROVAL 1. MED PREBIVALSTVO KUŽ- MILIJON MARK NEMŠKIM NE BOLEZNI. DIJAKOM. Smirna. 18. sept. — Najnovejša j Berolin. 18. sept. — Nemški Rde-poročila iz Smirne in okolice nazna- či Križ je danes sporočil časnikar-njajo. da se mesto nahaja v razvali- skim poročevalcem, da je bivši go-nah. Kar ni uničil grozni požar, ki verner države Ohio, Mr. James M. so ga zanetile razne turške tolovaj- Cox podaril i milijon mark za po-ske. tolpe, to sedaj grozi uničiti še moč nemškim dijakom. Amerikan-vojna in razne kužne bolezni, ki sojskega denarja je to nekako 700 dose že pričele širiti med prebivalstvom larjev. Smirne. -o- Obljuba turških poveljnikov, da FORD ZAPIRA SVOJE TOV AR-se tujcem in kristjanom ni potreba - NE. bati pred Turki nobene nevarnosti, . Detroit. Mich. 18. sept. — Po vseh je bila samo obljuba, ki pa ni drža- Fordovih tovarnah se pripravlja, da la niti en * sam dan. Mahomedani se iste danes zapre in v njih vstavi prežeti z duhom zmage so začeli z vsako obratovanje za nedoločen masakriranjem in na žrtvenik krist- čas. V rajnem Detroitu, pravijo, da janstva so padale ogromne žrtve, bo brez dela nad 50 tisoč Fordovih de če pritem doživijo poraz, ali pa j Turek ostane vedno Turek.* Turek zaposljencev. zmago. Pijani so zmage nad Grki je rojen krvolok in tak bo tudi o- j in islamski duh jih je omamil, da stal, dokler bo v njemu le kaplja zopet žele maščevanje nad kristja- mahomedanske krvi. Nad dvesto ti-ni. Turki se pripravljajo in hite na soč kristjanov raznih narodnosti je IZ JUGOSLAVIJE. OPERATORJI HOČEJO I IZRABITI PRILIKO. ..ž. r ■—... p . Življenje v Sloveniji.' Poa tem --naslovom je objavila "Epoha" od Chicago, 111., 18. sept. — Kakor 2°- m- m- dopis iz Slovenije, kjer je bilo že prerokovano, da premo- Pravi med drugim : "Politični boj je ga rs k i baronje ne bodo izgubili radi; ialc0 hud ,n se vodi v glavnem med zadnje stavke niti enega samega demokrati (ki so mimogrede rečeno ficka, ampak, da bodo skušali, do- razdeljeni na dva tabora), socialisti biti vse nazaj, karkoli jih je osko- m samostojneži z ene, — proti kle-dovala zadnja premogarska stavka, rikalcem z druge strani. Vpliv onih to se sedaj uresničuje. Operatorji poslednjih ("klerikalcev") se tu ne-so dvignili ceno premogu pri toni za verjetno močno občuti. Oni so odlič-celih 50c. več. kot lansko 1. pri proiz- no organizirani in so v Sloveniji vajanju. To je sedaj jasno in vpra-j skorai nepremagljivi. V zadnjem ča šanje je, odkod si jemljejo operator- " ji pravico, povišati dohotke, mej-tem, ko se delavstvu ni sorazmerno povišala plača. Ako premogarji nameravajo izkoristiti položaj, radi-tega. ker bo letošnjo zimo primanjkovalo premoga in se s tem zaflika-ti svoje žepe, za kolikor so bili na izgubi s zadnjo stavko, je to kri su pa se zelo širi pokret radikalov. Po vsej priliki podpirajo to gibanje demokratski levičarji z g. Ravnihar-jem na čelu." -o- vso moč s pripravami za ofenzivo proti Carigradu. Zadnja poročila poročajo, da stpji že nad 70 tisoč turških vojakov pripravljenih in čakajo samo še povelja, da udarijo na Cari- baje zapustilo svoja domovja v Smirni in okoligi, ko je hrula proti njim turška vojska. Ubežniki so zapustili kontinent Male Azije, v kolikor se jim je posrečilo, da so mogli grad in Dardanele. Večja vojaška na parobrode in razne transporte, moč, pa se vežba in pripravlja še v toda ostali so se razkropili, nekate-ozadju, ki b£> tudi pripravljena za ri so postali žrtve turških krvolo-boj v par dnevih. S pogledom na to, kov. drugi se skrivajo po deželi, da čaka zaveznike '.težka naloga pre- bi ne padli v roke Turkov,' ki ne prečiti Turkom zavzetje Carigrada, poznajo usmiljenja do kristjanov. Angležka vojaška oblast v Cari- Ubežnikom pomaga edino amerikan-gradu in na bližnjem vzhodu je m 3- j ska reševalna komisija, ki pa še ista bilizirala vsak porabni parnik in hi- sestoji iz samo šestero članov, ka-ti prevažati iz vseh krajev svoje če- teri se trudijo z nadčloveškimi nate v Carigrad in Dardanele, da iste pori, da bi dali zavetja in pomoči brani pred vpadom turških nacionalistov. Tudi večji del angleškega beguncem. Iz Carigrada poroča neki anglež- vojnega brodovja je baje na poti v ki poročevalni urad, da so Turki v Dardanele. da pomaga pri obrambi istih proti Turkom. Anglija je odločna braniti, Carigrad in je že naprosila tudi vse svoje kolonije za pomoč v tem slučaju. Naprosila je tudi balkanske male države, kot Jugoslavijo in Romunijo za sodelovanje proti Turkom v slučaju, da isti poizkusijo prodreti — kar je skorD gotovo, da bodo — nazaj na evropej-ski kontinent. Francija in Italija pa igrate v tem slučaju bolj čudno in nerazumljivo ulogo. Francija bi rada ostala prijateljica Turkov in male balkanske antante,toda oboje ne bo mogoče in odločiti se bo mogla prej ali slej samo za eno stran. Vsledtega tudi obe Francija kot Italija ste nasprotni načrtom Anglije, ki hoče takoj z vojaško silo proti Turkom, ki so se odločili prodreti nazaj v Evropo. Balkanski zavezniki Grki, Jugoslovani in Romuni, so se odločno Rp-stavili na stališče, da bodo zabramli vsak poizkus Turkov, da pridejo nazaj na evropejski kontinent. In ravno to Francijo in Italijo skrbi in sedaj spletkarite obe, da bi Anglija predrugačila svoje narejene načrte, kijih je razgrnila pred svetom glede Carigrada in Dardanel. Kemal Paša ima poleg vsega pa veliko pristašev, ki širijo uporni duh (Dalje na 3. strani.) Smirni zapalili bolnišnico, kjer se ie nahajalo nad tisoč bolnikov. Sko-ro vsi bolniki so pomrli v plamenih. Tudi ameriška reševalna postaja je bila uničena v Smirni po požaru, ki so ga povzročili Turki. Mejtem, ko% ogenj uničuje poslopja in ko prihajajo med prebivalstvo kužne bolezni. turške tolpe neovirano koljejo naprej kristjane v veliki množini. Urednik lista Kosmos v Smirni, ki je pravkar se izkrcal na nekem egejskem otoku, poroča, da so Turki zasužnili nad 25 tisoč deklet In žena, katere so bile odpeljane v no* tranjost dežele in porazdeljene med turške vojake, da jih zlorabljajo in trpinčijo. . Brezdv.omno je,za civilizirane na- poškodovanih, rode Evrope skrajno sramotno, da GOMPERS IN SODNIK DAUG-HERTY V DVOBOJU. Chicago, III. 18. sept. — Generalni pravdnik Daughertv in načelnik Delavske Federacije, Gompers dokazujeta eden drugemu nepostavno obnašanje pri sedanji železniški stavki. proti kateri je Daughertv izdal sodno prepoved. Pri vsem tem vpitju. ki ga čuje javnost pa ne bo tako hudih reči. En čas bosta vpila, potem bosta pa zopet tiho! Delavstvo bo pa trpelo naprej. * -o- BOLGARIJA NE BO ŠLA V VOJNO. Sofija, 18. sept. — Bolgarski ministrski predsednik Stambouliski je izjavil na konferenci v Genovi, da Bolgarija ne bo iskala, kar je izgubila v zadnji vojni z mečem, ampak mirnim potom. Bolgarija je izjavil, da tudi nima -več kakor samo 7 tisoč prostovoljcev v armadi. "Mi zahtevamo Tracijo nazaj in dostop do egejskega morja, ker sliši nam. ampak to zahtevamo mirnim potom !" Nesrečna smrt. Voranc Zavrl, posestnik v Gornjem Zalogu je precej poškodovan dne 29. julija umrl. O njegovi smrti se razširjajo najraz- minalno in vlada bi morala paziti ličnejše govorice, katere bodo obla-na to, da bi se tega ne godilo, ako sti razjasnile. je njej res kaj za blagobit publike. -0- kar tako rada povdarja, kadar de- Skrivnosten slučaj. Pri Velikih lavstvo zahteva svoje pravice. Kri- Laščah so našli ležati pod kozol-minalno je pravimo to veriženje. ker cem neznano, poškodovano, hromo ti dohodki bodo pobasani v žepe pre- žensko. Reva je bila oblečena v rde-mogarskih baronov in ubogi delavec če Parilo in bila je bosa. Nad levim ne bo imel od njih niti drobca kori- očesom je imela kot pšenično zrno sti. Vlada, ki tako rada izdaja razne veliko, 4 cm. dolgo zasušeno kožno indžunkšne proti stavkam in delav-l odrtino. Telo je polno gnojnih hrast, skim gibanjem, naj sedaj odpre oči Napravila je vtis umobolne ženske in to le pogleda 00 blizu. Ustavi naj ,to nepostavno veriženje operatorjev, drugače bo v kratkem zopet druga Rekla je, da se piše Mina Hafner, stara 56 lett, podomače "Šimc" ali "šimec" iz Stare Loke. Rekla je, da "" » MaiRtm /-upci UlUgct --------- — ------j ' stavka, ki bo zopet privedla deželo sta j° odpeljala iz Škofje Loke dva v neprijetni položaj. Namesto, dal m0^a na zeleno pobarvanem vozič-boste iskali tedaj vzrokov in povo- ku» v katerega je bila uprežena mula. dov za stavko, jih poglejte rajši da- -0- nes, ker so jasni in očitni, da jih Smrtna nesreča na železnici. Iz mora videti vsak. ako jih Ie hoče. Se nedeljskega večernega vlaka Celje-daj jih odstranite, pa bo spomladi! Maribor je padel v predoru med mir. Pragerskim in Slov. Bistrico 26-let--o--ni rač. asistent, Franc Mlakar, do- MRS. HARDING SE VRAČA ZDRAVJE. EDEN MRTEV IN DEVET PONESREČENIH PRI AVTOMOBILSKI DIRKI. Kansas City, Mo. 18. sept. — Vče-i raj se je vršila v tem mestu avtomo-| bilska tekma za prvenstvo v hitrosti. Pri dirki se je pripetila nesreča, da sta tekmeca trčila skupaj, kar je povzročilo ponesrečbo še ostalim. Eden izmed šoferjev je bil na mestu , « mrtev in 9 jih je skrajno nevarno ma iz Novega mesta. Prišel je pod kolesa ter mu je odtrgalo eno nogo, drugo pa zmečkalo. Nesreča se je Washington, D. C, 18. sept. —j zgcfdila bržkone radi tega, ker je Zdravstveno stanje soproge našega j bil vlak prenapolnjen. Med vožnja predsednika Hardinga se počasi vra-'v Maribor je ponesrečenec umrl. Po-ča in bo v par tednih popolnoma ^reb je bil 23. avg. popoldne iz stol-okrevala. ne cerkve v Mariboru. puste krvoločnemu Turku uganjati KONGRES SE RAZIDE TA TE-taka grozodejstva, kakor jih poče- DEN. r;ja nad ubogimi kristjani v Mali Aziji. Sramotno je pravimo, za vso! civilizirano Evropo, da v dvajsetem stoletju, ko se človeštvo baha: da je dospelo na višek s svojo kulturo, dopusti mirno izvrševati tako vnelo-vpijoče zločine nad' mirnimi ljudmi, kakor to vrše sedaj Turki nad kristjani v Mali Aziji. S tem, da zavezniki molče na vsa ta dejanja Turkov, ki jih izvajajo nad krist j an-stvom v Mali Aziji, si dajejo sami sebi slabo spričevalo, da so v res- Washington, D. C., 18. sept. — Kongresniki hite na vso moč, da zgotove svoje delo na sedanjem zasedanju. Koncem tedna upajo, da bo vse delo gotovo in potem bo kongres razpuščen do prihodnjega decembra. niči le za svojo korist, kadar pa se gre za splošni blagobit vseh narodov, tedaj molče in drže križem- roke. DENARNE POSILJATYE. » Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar ▼ Jugoslavijo v kronah in dinarjrh, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. VčerajSne cene so bile: Jugoslbvanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ..........2.20 50 lir ...................$ 2.90 1,000 kron ..........T. ..$ 4.25 100 lir .................. 5.30 5.000 kron ..............$20.50 500 lir ................... 25.00 10,000 kron ..............$41.00 1000 lir ................... ^0.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50., Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI? ODDELEK "EDINOST" 1849 West aand Street Chicago, m. "EDINOST" EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comnany. X849 W. sand Street, — Telephone: Canal 009S. Chicago* I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Timet m Week bf EDINOST PUBLISHING CO.. 1849 Wat aand Street, Chicago, IUinoi«. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Vplj iiv vere v Ameriki narašča. (Uvodnik v Chicago Daily News, 9. sept.) Poročevalec. 1 'Najnovejši census, katerega je prav kar objavila naša vlada, kaže, da je zadnjih deset let članstvo raznih cerkva napredovalo veliko nad napredkom števila prebivalstva. Nad 64 milijonov oseb spada več v razne cerkve kakor jih je spadalo pred desetimi leti, tako, da spada nekako 95 milijonov oseb v razne cerkve. Veliko se je zadnjih trideset let pisalo, češ, da vera propada in da bo v nekoliko letih popolnoma izginila. Vendar vkljub vojnam in soci jalnim, industrijalnim in političnim prekucijam, verska moč našega naroda stanovitno in rapidno narašča. Ne da se tajiti, da te številke kažejo veliko krepko moč teh duhovnih sil. Pri raznih pojavih pa, ki se pojavljajo, kakor meteorji med nami nenadoma v javnem mnenju in prav tako hitro pa zopet izginjajo, mi ne vpoštevamo dovolj mogočnih skritih sil, ki omogočujejo pojave, na katere se sedanji napredek zida. Kakor popotnik, ki se pelje preko Amerike, gleda z velikim zanimanjem spreminjajoče se pokrajine, po katerih cirja njegov vlak, pri tem pa prav nič ne misli na mojstersko urejen in izdelan voz, v katerem sedi in ki ga pelje dalje in dalje, tako ljudstvo današnjih dni le prerado prezre mogočno silo, ki ga pelje do pravega napredka — t. j. vera. Naj je to katoliška ali židovska ali protestantovska vera, vse enako uče pokorščino in upoštevanje postavnega reca. Od zgodnje otroške mladosti, skozi razvijajoča in mladeniška leta, do pozne starosti vera neprestano uči vsakega posameznika o potrebi in koristi, pokorščine postavam božjim in državnim. Od najmanjše farinarske naselbine, kjer skoraj povsod protestantizem nadvladuje. do največjih naših mest, kjer kaže katolicizem svojo največjo moč, vse cerkve enako odločno stoje na stališču reda in postave. Da se ta resnica spozna, ni treba druzega, kakor da premislimo razmere tam. kjer se postava in red ne drži in prelamlja — to je v vrste zločincev, pa bomo takoj spoznali nezmerno korist vpljiva cerkve. Vsi najbolj zagrizeni sovražniki reda in postave so največji sovražniki vere, kajti vedo, da bodo morali najprej uničiti vpljiv vere, predno bodo mogli uničiti in podreti temelje zdrave in pra-\ične vlade. Ce bi pa kdo tajil blagodejnost vpljiva cerkve pri vladnih stvareh, pa nikakor nihče ne bo mogel utajiti velikanskega vpljiva vere pri vzgoji. Prve verske šole so položile v svetnih znanostih podlago sedanjih državnih šol. Skoraj vsa vseučilišča so bila ustanovljena od cerkve ali po njenem vpljivu in z njeno pomočjo. K tem vspehoin vere. naj dodamo še velikanske zasluge, katere ima vera 11a polju dobrodelja in človekoljubja, pri napredku socijalnega in javnega blagra, poleg tega. da je glavno delo vere bilo, da je zidala in gojila krepko duhovno življenje narodov. Te značilne številke našega državnega ameriškega cenzusa so jako bodrilne, kajti jasno kažejo vsakemu, ki gleda preko sedanjih trenotnih homatij dalje v prihodnjost, da vkljub vsemu glavni toki našega narodnega življenja vendar teko čisti in močni." * * Tako "Daily News." Tako mislijo trezni možje, ki niso kaki duhovniki, tudi ne katoliki, tudi ne kaki verski fanatiki, temveč možje, ki trezno mislijo. Kako trdi pa Pros veta in njeni trabantje? Ribnica, — Cleveland, Ohio. — 'monstracija katoliške misli. Well, well I Čas je že, da se oglasimo malo proti onemu gospodu Porednemu, ki se oglaša iz West Parka. Kako se je kerlc salabolsko mastil na ženitovanju Mlekarjevega Janeza. Ker se je ta kerlc predrznil pisati, kako se je zabaval in mastil na ženitovanju, sem dobil še jaz malo korajže in hočem vam malo opisati, kako sem se tudi jaz zabaval na stari ribniški "ohceti". Ker sem bil e4en izmed povabljenih, zato sem se tudi jaz udeležil te redke ribniške slavnosti. Kaj mislite, kako vendar so bile tisti dan dolge ure, ko sem gledal Mlekarjevega Janeza. ko se je vozil okrog s svojo "iz-voljenko". Vsi so bili bolj rdečih ličic, kakor pa lanski sneg. Celi dan so se mi cedile sline po dobri kapljici "jakatu," ker sem mislil, nocoj pa tudi ni hudirja, da ga ne bi ruk-nili malo en prst pod nosom. Komaj splošna želja je, da se igra ponovi, da bo dana priložnost vsem si igro ogledati, zato se bo igra ponovila enkrat v oktobru, najbrže 22. oktob- ra. Podrobnosti bodejo se pravočasno poročane. Podrobnosti in ocena igre ne bodem tukaj opisoval, a rečem le, "čast komur čast" in čast gre našim vrlim igralcem in igralkam, Indianapolis, Ind. — Cenjeni mi vse, od največje, pa da najmanjše g. urednik: — ^e dolgo ni nič sliša- uloge, so bile tako izborno igrane, ti iz naše naselbine, zato sem se da bi delale čast največjemu gle-namenil jaz, da napišem par vrstic dališču. Tudi pevci in pevke niso za preljubi jeni list "Edinost." Iz na- zaostali, kakor preje, tako tudi se-še naselbine smo čitali dopis, da so daj so pokazali, da jim ga ni para pred meseci ustanovili naši vrli fant- blizu. Zatoraj najprisrčnejša zahva-je in možje moško društvo Najsve- la vsem igralcem in igralkam, pev-tejšega Imena. Kot je še mlado na- cem in pevkam, za vašo požrtvoval-še društvo, pa smo- že izgubili ene- nost in vaš trud, delujte še zanaprej ga izmed naših članov iz naše sre- vneto in neumorno za napredek in de. Zapustil nas je v svoji, najlepši procvit slovenskega naroda, starosti 38. let. Pokojni je bil dober | prjSrcna hvala tudi vam dragi in blag mož in večletni cerkveni od- gostje, od blizu in daleč, ki ste s bornik, ki je s svojim trudom veliko,svojQ prisotnostjo pripomogli do pripomogel k napredku naše župni-1 boljšega uspeha. Ostanite zvesti je in bil je eden prvih, ki so delili klubu in obiskujte njih prireditve. za ustanovitev društva Najsvetejšega Imena. Prenesel je mnogo napadov od gotovih strani, toda, ker je bil mož značaja je vse mirno prene- se je zmračilo, sem že stopal gori sel in delo krepko nadaljeval dokler pred pet-in-petcieseti kari, da pridem prej na zaželjeni kraj v Kan-galilejo. Ko sem stopil iz Broadway kare na 78 štrit, takoj vprašam, kje da je ženitovanje Mlekarjevega Janeza in njegove u izvoljenke." Takoj mi pove neka gospa, ki jejmelo naše društvo Najsv. Imena slišala moje vprašanje, da je še da- svojo skupno spoved in sv. Obhaji-leč gor na štapa štrit. Oh. devet os- lo četrto nedeljo tega meseca kubljenih petelinov sem vzkliknil, septembra. Upati je, da se bodo vsi kam je Janez zlodja bežal s svojo člani udeležili skupne spovedi in Ob-boljšo polovico, saj mu je vendar ne hajila. kakor tudi sprejema v drn-mislim ukrasti. .Mej tem godrna- štvo. Seja se bo vršila ob 7. uri zve-njem se mi približa neki deček in čer v šolskih prostorih isto nede pravi, da mi hoče pokazati kje, da Ijo. se vrši ženitovanje. V kratkem se res približam hiši. kjer se je vršilo ženitovanje. Komaj stopim pod streho že me nagovori s "Hello!" neki pa najsibode že za to ali ono društvo, klub za vsa društva enako deluje, zato tudi vsi isto storite, in vspeh je vsem zagotovljen. Toraj še enkrat, najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki ste na en ali drug način pripomogli, da se je ta prireditev tako fepo obnesla. HvaTa in pozdrav vsem skupaj. M. Ivametič. luskan kodrast srček. Najrajši bi jo štva, zato je potrebno, da se lotimo bil vjel pa v zep djav, pa odnesel j tiela sedaj, ko bodo daljši večeri in proti domu, odkoder sem prišel. Zrt-jko ho vetv časa na razpoIagln Vsi tem me obstopijo Janez in drugi. V smo dolžni delovati za napredek društva in naše fare sv. Trojice. roke smo si segali in pozdravljali so me vsi. Pa mislite, da so me dol- ga ni Vsegamogočni poklical k sebi po plačilo. Ker je bil dober in zvesti član našega društva je naša dolžnost, da se ga društveni sobratjc vedno spominjamo v molitvah. Obenem tudi naznanjam, da bo i- Pogreb Mrs. Gerbais, predsednice Materinskega društva župnije sv. Štefana je bil veličasten in udeležba je pokazala, kako je bila blaga po-kojnica priljubljena v naselbini. Društva Krščanskih žena in mater se je zbralo na predvečer na njenem domu ob njenih parah in opravilo predpisane društvene molitve za to Treba je. da na prihodnji seji na- [priliko. V cerkvi jo je čakalo z go-redimo tudi nekoliko programa za reč i m i svečami in ji delalo špalir, ko zimsko sezono. V . poletnem času so j0 prinesli v cerkev. Društvo sv. nismo nič storili za napredek dni- Neže, Katoliških Borštnaric, je pa trugo nosilo in večje število članic jo je spremljalo v kočiji z doma v cerkev in na pokopališče. Cerkvene obrede doma, na domu, v cerkvi in na pokopališču je izvršil g. župnik Vsakega je dolžnost da nekaj stori rebra dregala in povpraševala če vati cerkvene dolžnosti, grem žnjo se enkrat zavrteti. In res, stric tam v kotu so nateg- draštva Najsv. Imena, da bomo po- nili svoj meh in igrali so ribniško narodno himno "šuštar polko" Ple- stali močni, da se I>o naša armada ojačila in da bo v stanu braniti na- Razoroževanje na moiju. Ameriški narod se je veselil s ponosom washingtonske razoroževal-ne konference in je bil s sklepom iste tudi zadovoljen, v kolikor je iste seveda razumel. V duhu tega mnenja, ki ga je pustila ta misel nismo bili tedaj razpoloženi se prepirati z nikomur, če tudi smo bili mi najbolj prizadjani s to razoroževalno konferenco. Mi smo bili vedno za mir in smo tudi sedaj, kot miroljubni Amerikanci. Vendar pa kljub vsemu smo dolžni, kot narod skrbeti za blagobit svoje države. Upoštevati moramo, kaj od nas zahtevajo razne potrebščine v tem oziru. ki so nam neobhodno potrebne. Ali smo prišli že tako daleč, da vidimo kaj potrebujemo? Reči moramo, aa ne. Japonska vlada gradi naprej svoje križarje in bo postala v kratkem tako močna, kot Amerika če ne bolj. Anglija, katera v kratkem času lahko spremeni svoje trgovske ladje v bojne križarke nas nadkrilju-je. In pri vsem tem ne smemo pozabiti, da sta Anglija in Japonska tajne zaveznice, ki postrani opazujeta naš trg v Daljnem vztoku. Vse to je treba vpoštevati predno se bodo naši državniki odločili, da bodo izvršili sklepe washingtonske konference, katera določa, da se več naših velikih bojnih ladij uniči, katere je naš narod s svojimi žulji zgradil. Ti možje naj pomislijo malo v bodočnost ki bo v doglednem času gotovo dovedla to deželo in Japonsko v konflikt. Gotovo skoro bo v istem času pokazala proti nam svoje lakomne zobe tudi Anglija. Tedaj bodo naši državniki — ako je njim kaj mar blagobit države — uvideli, kako velikega kozla so naredili, ko so privolili, da se uničijo naše velike bojne ladije, kakor to zahteva washingtonsko razoroževalna konferenca. Pred vsem je potrebno, da naši državniki vidijo najprvo interesi svoje lastne države. Potrebno je tudi, da država iste pripravljena v vSeh ozirih čuva. Čuvati pa jih ne bo mogla, ako bo uničila svoje brodovje na katerega edino se moramo zanesti v obrambi pred sovražniki Azije in Evrope. To naj naši državniki pomislijo predno bodo dovolili, da se uničijo tiste ladje naše mornarice, kakor je to določila washingtonska razoroževalna konferenca. ... ^^ ~ , Rev. K. Zakrajšek. Po sveti maši v go pujt.1, V m.ru, kaj se. Košar,e- naprcdek in da ni amo zapisan cerkvi je t„d; jn)rf vor> v fate_ ,va katrca iz Dolenje vas, me ,e poc|na papirju. Trcba je tudi spolno- rem je povedal, da je posebno čudno v naši župniji, da naši dobri Mari-Na vse druge rojake, ki še niso jini častilci umirajo ravno za kake "Oh, s teboj pa se vedno, ker <1 -Iani društva ^ apeIiram, vsi velike pomenljive Marijine prazni- uskana pa zavber!" p — Božja modrost. Ugovor: - Ce. bi bil res kak moder Rog, bi ne bilo na primer na svetu marsikaj tako narobe in brez namena urejenega; večji del cvetja na primer odpade, ne da bi obrodilo sad, kar je namen cvetja. Odgovor: Po tej trditvi bi torej na jabolčnem drevesu ne smelo biti več cvetja kakor je sadja. Postaviti bi bilo treba torej ob vsakem vetru in vsakem viharju "angela varha" z dežnikom, ki bo pazil, da ne bo kak cvet brez potrebe odletel. In če pričnejo čebele, metulji in druge žuželke letati po cvetju, bo treba kakega policaja, da jih bo odgnal, ker sicer bi napravile preveč škode. Gotovo si nikdo ne želi, da bi na primer cvetele buče na hrastih, ker bi bila res prevelika škoda, kc bi mu pri popoldanskem spanju padla buča na njegov "modri" nos ... ... .. iz Granville, 111............. 10.00 Ostane še v skladu za rev- ne premogarje:............$28.53 Potrdilo prejetega daru. Granville, 111. — Cenjeno uredništvo "Edinosti": — Vam dam na-znanje, da sem prejel $10.00 dne 10. septembra, zakar se Vam prav prisrčno zahvaljujem. Tistim pa, ki so si sebi pritrgali, da so nam majnar-jem pomagali, naj pa Bog stotero poplača. Tudi majnarji bomo pripravljam vsakemu pomagati, kadar bodo drugi delavci v enakem položaju. Pozdrav vsem čitateljem "Edinosti". Frank Drnach, Granville, 111. Opomba ured.: — Ako je še kje kaka podpore potrebna premogarska družina, naj se javi. Ta sklad je bil nabran za revne premogarje, da se med nje razdeli. -o- SLOVANSKI ORLOVSKI TABOR V BRNU. (Nadaljevanje.) Med gromovitimi "živio"-klici i>e je razvil sprevod, na čelu mu godba in orlovski prapori iz Rauovljic, Tržiča, Konjic, Št. Petra (Ljubljana) in zastave akademije zagrebačke so Jugoslovani! Netelovadci so napravili izlet v okolico Brna, posebno v Macoho, slovito podzemeljsko votlino, podobno naši Postojnski jami. Oddelek te jame je preplavljen- z vodo, tako da se morajo obiskovalci jame voziti po njej s čolni. 103 Jugoslovanov, po večini Hrvati in le 20 Slovencev, nas je šlo v petek v zlato Prag9, odkoder smo se šele vrnili v soboto ponoči. V Pragi so poprejšni dan, v četrtek, čakali praški Orli z godbo in zastavami na kolodvoru na Jugoslovane, a žal nismo tisti dan vsled zamude vlaka prišli. Drugi dan nas niso slovesno sprejeli, a pokazali nam tem večjo ljubeznjivost, ko so nas vodili po Pragi in preskrbeli prenočišča. Videli smo Hradčane, prestolni grad starih čeških kraljev, Belvedere, galerijo slik in ogledali si vse druge znamenitosti mesta. Našo posebno pozornost je vzbujala ura na stolpu na stari mestni hiši. Vsako uro se pokažejo skozi lino vsi 12 apostoli, med tem pa zvoni smrt, ki je upo-doblena pod uro, z zvončkom in o-pominja s tem Pražane na minljivost vsega posvetnega. . Nedeljski obhod po mestu. £ veliko napetostjo je vse priča- goste. Anglija je poslala svoje zastopstvo. Številna in lepa je bila deputacija katoliških Belgijcev, ki jih je šlo v sprevodu nad 300. Na čelu jim je šel trobentaški zbor in prapori. Korakali so naglo, živo in drobno in odgovarjali na pozdrave v češkem in svojem domačem flam-skem jeziku. Viharno je množina pozdravljala Francoze, ki jih je prišlo nad 300. Za njimi je prišlo 12 Švicarjev. Manjša zastopstva so poslali Ruska in Poljska, večje in najlepše pa je bilo zastopstvo kat. A-merike. Zastopani so bili tudi Ho-landci in Ukrajinci. (Konec prihodnjič.) Občinstvo nas je navdušeno po- , " t A ^ vse P"ca" zdravljalo. z oken so obsipali spre- ^ "f?^1 SP,reV°,d P° mestU: vod s cvetlicami, mahali z robci. S ^ ^ b,' 7 P°k»*aIa ™ zunaj kakšnim navdušenjem so nas JugJ * , » van?kcKa °rlovst™- '<= "><» ™*Ke sovjetske čete, katere Slovane soreiemali. kaže deistvn J IOCn° ob.8" "" se Je prem.ka- se baje že organizira po vzhodnih (Nadaljevanje s. i. strani.) tudi v Carigradu in po celi Traciji proti vladam pod katerimi so sedaj. Vsi na skrivaj pripravljajo revolucijo proti zaveznikom in ob prvem poizkusnem napadu turških nacionalistov bodo začeli revolucijonirati proti zaveznikom in njih oblasti. Vse te tajne zarote vodijo bivši turški častniki, ki so služili v zadnji svetovni vojni v turški armadi. Prvi poizkus Turkov za enkrat bo, zavzeti Carigrad, Dardanele in Tracijo. Nato pa bodo poizkusili u-dariti v Mezopotanijo in Kurdistan,, kjer ima Anglija svoj mandat. Pri tej ofeinzivi, bodo gotovo sodelovale tudi ruske sovjetske čete, katere IZDATKI DAROV 12 PREMO- GARSKEGA SKLADA. Za pomoč iz premogarskega sklada smo prejeli sledečo prošnjo: PROŠNJA: Verjemite, da če bi ne bil potre- , ben. da ne bi prosil. Lansko leto Tekme v petek in v soboto ter izlet ^ "'T I^Hm^' T j.C nismo tu pri nas delali več kot en! v pragi : korakala godba. Sledili so glavni od ali dva dni na teden. Februarja me-j delkl sPrevoda- dvema avtomobi seca še pet celih dni nismo delali. Drugi dan v petek so se začele »a loma ol",ovsk.a konjenica, ™ konje V marcu smo delali komaj dva te-! telovadišču (stadionu) tekme med ni°° kolesar^' nato zoPet "konjeniki dna. to je vse. Za podporo v stavki narodi. Tekme so se udeležile izbra-sem prejel od unije samo $5.00. Pa ne tekmovalne vrste Čehoslovakov, še vse bi bilo. da mi ni žena zbole- Jugoslovanov, Švicarjev, Belgijcev, la in da mi ni aprila en otrok umrl,. Francozov. Amerikancev. Zmagali zakar še danes dolgujem. Torej vidite. da sem bil dosti nesrečen. Za- sovjetskih republikah, kot v Georgi-ji, Azerbainiji itd. Anglija to sluti, da ste Rusija in Turčija na tiho zgo- garskega sklada. Se V am zahvaljujem že v naprej in s pozdravom in odličnim spoštovanjem ostajem udani * Frank Drnach, Granville, 111. Prizadetemu rojaku smo darovali iz sklada za revne premogarje svoto $io.oo. , V skladu se je nahajalo po zadnjem objavljenju v tem listu • • ....................$38.53 Odšteti dar Frank Drnachu slovane sprejemali, kaze dejstvo, da f; AT ,. , . . .. , . ... . « : . , ti sprevod. V se ulice, ki so bile na- šo celo nasprotniki, ki so od začetka f • , ... , , , .. , ... PreJ določene za sprevod, so bile na- hladno opazovali sprevod, zaceli po- .1 - ___ . ... , ~ *. .. j . 1 , . 1 tlačeno polne občinstva. Do 200.000 zciravljati Jugoslovane. Cehi so nam • - , , . , . pozneje izjavljali, da je naš navdu- ^ §P človek, vorjene, da izpodrineta angleški šeni in samozavestni nastop poživil kv,del te se Je vpliv m bližnjem vzhodu in Indi- vse Brno in spravil celo mesto na: "ehote Pr«tras»l, kaj bo, ako nasta- |ji, vsledtega tudi Anglija na vso moč n * ne v taki ulici zmecia ah panika. hiti, da Turke pobije v prvih spopa- * Sprevod so otvorili Orli-vojaki, dih že za Carigrad in tako zbij'e Turkom vojni pogum za nadaljne vojne akcije v Mezopotamiji in drugje. Angliji gre za glavo. Turška ošab-nost vsled zadnje zmage nad Grki prihaja tudi v duše egipčanov, ki že kažejo uporni duh do Anglije Vsak trenutek zna počiti bomba revolucionarnega duha med njimi in Anglija bo imela za enkrat dela veliko več, kakor ga bo zmogla. Računajoč na vse to, Anglija hiti na vso moč, da reši, kar se da rešiti. Kake korake bodo podvzeli glede naraščajočega položaja na bližnjem vzhodu ostali zavezniki, je za enkrat še uganka. -o--r v narodnih nošah. Narodne noše. Pred orlovstvom so korakale češkoslovaške žene in dekleta v na- torej se obračam na Vas ako jei NAZNANIL° VSEM JUGOSLO"; rodnih nošah. Slovakinje, Hanaki-Vam mogoče kaj darovati iz prem., ! VANSKIM PODANIKOM! nje v slikovitih, pestrih bafvah so Generalni Konzulat, kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Chi-cagi. naznanja, da bo premestil svoj urad dne 1. oktobra t. 1. na naslov: 936 North Michigan ave, Chicago, 111 Vsi. ki bodo imeli opravka z Ju-koslovanskim konzulatom od prvega oktobra naprej, naj se obračajo na novi naslov in ne več na stari na Dearborn ulici. Generalni Konzutalt kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Chi-cagi, 111. dale celi skupini posebno lice. Bilo jih je nad 640. Tako lepe narodne noše imajo le na Slovaškem! Za njimi je šla mladina, dijaki, dijakinje, orlovski 111 orliški naraščaj. Tuji gostje. Navdušeno so pozdravljali tuje NIČ NE DE. "Doto dobi hči šele po moji smrti." "Nič ne de, tedaj jo poročim za zdaj iz ljubezni." %% »i John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC 1H KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. VSO ODPRAVO OD 6LAYE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke ,spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J J. DVORAK & GO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. 4 A / s * s * s KNJIGE! SLEDEČE KNJIGE DOBITE DO 30. SEPTEMBRA PO POSEBNO ZNIŽANI CENI. ANGLEŠČINA brez učitelja v slovenskem jeziku, Sveta Genovefa, Spolnuj zapovedi 400 strani. Vse tri knjige dobite za $1.00 0**0**0 SVETO pismo, Sveta ura, Sprejemnica društva krščanskih mater. Vse tri knjige s poštnino $1.25 0**0**0 ŽIV LJENJE našega Gospoda Jezusa Kristusa, Nebeška krona, Prst božji, Sveta Germana, Vse štiri knjige s poštnino $1.25 0**0**0 DVE sliki, Rev. Meško, Franc Pire, Friderik Baraga, Prilike patra Bonaventure. Vse štiri knjige s poštnino $1.25 0**0**0 PRIJATELJI poštenega berila požurite se in naročite te knjige. — Naročnino pošiljajte na: t t AVE 1849 West 22nd Street, MARIA CHICAGO, ILL. ..........- - .........— - • • — -Ti "EDINOST • , - ^ , LAKOMNIK. Ksaver Meško. Le enega sta se bala. Starec je izgovoril včasi, v trenutkih zamiš-lienosti in srčne ginjenosti, to bojazen: "Kaj počnem, če bi umrla ti pred menoj ?" Starka se je prestrašila, takoj so se ji ovlažile oči: "Ko bi le ti ne umrl pred menoj! Kaj naj jaz sama, sirota stara! A Bog ne bo pripustil." Naposled sta si• potolažila in pomirila srce s starim: "Bog bo že naredil, da bo vse prav." A zdaj? Glej, kakor bi bilo čez noč prišlo v srce grenko, strašeče spoznanje: "Pa sva res zapuščena, samotna in slabotna." Zasmilila sta se samima sebi. "Res, vse življenje sva delala in vlekla kakor vol v jarmu. In še zclaj, na večer življenja, ni odpočitka. In nikogar nimava, ki bi nama kaj storil, nama v sili malo postregel. O Bog, do smrti se bova tako pehala. In za koga, za koga?" "Brez nič ni nič," je pomišljal Tratar. In je pričal z darovi. Poslal jima je zdaj putrih jabolčnika, zdaj hleb kruha, zdaj kos pogače za nedeljo, kadar so klali, kašinih kolin za večerjo. "Si že zaračunim," je pre-irdarjal na tihem in se je veselil, ko je čutil, da gre seme, ki ga je sejal z besedami, bolj in bolj v klas, odkar primaka in pomaga z darovi. Ob mrzlih zimskih dneh, ko je bila pot doli do studenca dolg, ozek pas svetlega ledu. je pošiljal Tratar deklo, da je prinašala starcema vode iz globeli. "Saj sama ne moreta. Še pade kateri na tem steklu in si zlomi roko ali nogo." . Crešnikova sta se čudila. "Mislila sva, glej, da je trd človek, ta novi Tratar, ker ljudje toliko govore. Pa ga res sodijo krivo." "So mu pač nevoščljivi, ker je hlapec postal kmet. Saj poznaš svet, Peter.." S. hvaležnostjo sta se spominjala njegovih dobrot, pela sta mu hvalo in zahvalo z besedami in v srcih. A nekoč je nenadoma udarilo v dremajoča, verno zaupajoča starčka. Tedaj, ko je Tratar prvič izpovedal in izdal skrivno misel svojega črnih naklepov polnega srca: "Kaj če bi dala meni? Za lep denar, mislim. In skrbel b«m po vesti in pravici za vaju do smrti." Tedaj sta pač na široko in preplašeno odprla zaspane, po lepih dotedanjih besedah zameglele in sanje zazibane oči. "Da bi dala hišo in grnt? V tuje roke? Kako pa to?" 4'Saj bi ne bilo darovano. Dobro vama plačam. In bolj brez skrbi in brez dela bosta živela, ko sta do zdaj. Jaz poskrbim za vaju do smrti." "Ne, ne!" sta se branila vsa zmedena in plašna. "Da bi kar prodala? Vse: hišo, njivo in travnik? Morda celo kravo in svinje? Kako to? Tratar, ti se šališ?" A Tratar se resnično ni šalil. "A če umreta," je udaril naravnost in brezobzirno, ne da bi ga najmanj težila ta brezsrčnost in se mu smilila boječa zbeganost starcev, "Pa vendar ne poneseta hiše in polja s seboj? In za koga se naj pehata do smrti? Ali imata otroke, ki so siromašni in potrebni? Niti bližnjih sorodnikov nimata. Za koga torej? In kdo bo vama kaj storil v sili in v potrebi? Jaz, glejta, pa bi lepo poskrbel za vaju: Plačam pa vama tudi dobro." Huje in huje zbegana sta postajala starca ob tem novem, ki je nenadoma treščilo v nju. V srcih, v mislih v vseh besedah sta postala drugačna: vsa nemirna, vsa polna skrbi. "Kaj bi? Kako bi?" sta pretarnala včas^ves dan. Nikoli dcytedaj ni bilo toliko skrbi v hiši, toliko govorjenja in ugibanja, toliko načrtov in sklepov, ki sta jih takoj zavrgla, komaj da sta se odločila zanje, a sta jih v prihodnjem hipu že spet ogledovala od vseh strani, bi li, ne-bili vendarle še najboljši. Hrepenenje Tratarjevo pa je rastlo. Lotevala se ga je težka, bolna nepotrpežljivost in nestrpnost. "Kdaj jo vendar dobim? Kaj vraga pa je na tej beraški bajti, da se bojita za njo kakor za zlat grad?" V mraku, kadar je opravil pri živini, ali po večerji je večkrat stopil gori na klanec, od koder je lepo videl sosedo. S sevajočim, hrepene-čim in lačnim pogledom je strmel doli na hišico. Mežikala mu je z majhnimi, slabo razsvetljenimi okni, kakor da ga napol draži in zasmehuje, napol prosi: "Ali me vidiš? Kdaj, misliš, da bom tvoja? Morda pa nikoli. Saj imaš svojo, večjo in ponosnejšo. Pusti pri miru mene, siroto. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah. Vsem se priporočam. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal «534. H^fri %/t 11 'J*..... Razljutil se je Tratar v takih hipih. " Pa boš vendarle moja!" Včasi ob večerih, temnih kakor v peklu, se je splazil in prikradel povsem doli do bajte. Skril se je za vogel kakor tat, ki preži na lepo priložnost za greh, ali se je tesno prislonil ob hladno deblo jablane in je prisluškoval. Ob nekaterih večerih je slišal iz sobe posamezne besede, polne žalosti, vzdihom podobne. Ob drugih mu je zazvenel na napeto uho razburjen, glasen dvogovor, iz katerega je spet in spet odmevalo tesno vprašanje: "Kaj naj storiva? Ali naj dava? Ali-naj ne dava?" Tratar, previden in zvit lovec, je tuhtal dalje: "Cesar ne zmore beseda, zmore pijača." In je pogostoma vabil Črešnika k sebi na dom. Starec, že ves v mrežah prekanjenega lovca, že napol premagan od zvitega nasprotnika, je prihajal. Zakaj pusto in dolgočasno se mu je dozdevafo doma, da v prešnjih časih nikoli tako. Tratar se je razgovarjal z njim na dolgo in na široka, šalil se z njim, obenem pa ga je gostil z žganjem, z močnim, doma žganim črni-čevcem in brinjevcem. Kadar je bil starec že mehak in v rožnem razpoloženju, je vzel Tratar spet kist živih besedi in mračne barve težkega življenja in trpljenja. Ni se utrudil, ko je slikal starčku težave in križe, ki jih je okusil, ko je robotal z /.eno vse dolgo življenje tem strmim, slabo rodečitn hribom. In najhujše, ju li še ne čaka? V samotni, v slabotni starosti ju čaka! — Naj premisli, naj preudari. In čemu vse to, čemu? V zapeček bi lahko sedla in si odpočila, v miru in brez skrbi. Skrbel bi že on, Šimen Tratar. Tako živo, tako bujno je slikal,"da so drsele starcu solze po licih. "Prav praviš, Šimen. Resnične kakor evangelij so tvoje besede: ves čas slabo in hudo! In še slabše, še hujše naju čaka. O ti mili Bog v nebesih r T + Prodati se mora ta teden * + ^ Prodati se mora ta teden lota na 22. Place, pol bloka od JL • slovenske cerkve. + + Za podnizno ceno $550.00. Oglasite se pri FRANK KOSMAČU z Emil Bacener, 2116 West 22. Str. Telefon2 Canal: 2138. * * * * * * * * 'X & & & £ & & m rf «£3 & & & & A BENJ. EIGHHOLZER FOREST CITY, PA. Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne železnine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne železnine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne železnine, kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči. BENJ. EICHHOL2ER Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street, Forest City, Pa. r sr & sr & + + * * * * + + + + * * * + + * BREZ UČITELJA se naučite angleškega jezika sami ako si kupite SLOYENSKO-ANGLMO SLOVNICO katera obsega: Prv idel: Glasoslovje. Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del: Vaje. Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski-Angleški Besednjak. Šesti del: Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir. V besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak nauči angleškega jezika brez vsakega učitelja. Knjiga je trdo vezana in ima 250 strani-. Cena s poštnino samo 90c. AVE MARIA, 1849 West 22nd Street. Chicago, 111. * * * * * * + * * * * * GOSPODINJE POZOR! Pravkar smo prejeli nekaj knjig VARČNA KUHARICA. To knjigo je sestavila za Slovenske kuharice MARIJA REMEC. Knjiga je zelo velike važnosti za kuharice, ker pove kako se z malimi stroški naredi umetna in okusna jedila. Knjiga je trdo vezana in stane 95c. Ker jih je v zalogi le omejeno število, pišite po njo takoj na: "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. »VI'■ • Naš glavni in potovalni zastopnik za vse naš? liste je Mr. Leo Mladich iz Chicago, 111. On je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste in vse kar je v zvezi z našimi listi. Je pooblaščen tudi po-oblaščevati po naselbinah nove zastopnike in zastopnice. LOKALNI ZASTOPNIKI(CE). San Francisco, Calif.—Mrs. Lena Petrick Denver, Colo.—Mr. Jos. Pavlakovič. Pueblo, Colo, in okolico.—Rev. P. Cyril Zupan, O.S.B. in Mrs. Jos. Meglen. Indianapolis, Ind. in okolico.—Mr. Louis. Komlanc. Rodson, Md. in okolico.—Mr. Jernej In- tihar. Calumet. Mich, in okolico.—Mr. J. Mu- sich in Mrs. Frances Plautz. Iron Mountain, Mich, in okolico.—Mr. A. Berce. Detroit, Mich, in okolico.—Mrs. A. Banks. Bridgeport, Conn, in okolico.—Rev. M. J. Golob. Rothbury, Mich, in okolico.—Mr. Rudolf Sneidar. St. Louis, Mo. in okolico.—Mr. John Mi-helich. Frontenac, Kans. in okolico.—Mr. Martin Chanzel. Kansas City, Kans.—Mr. Peter Majerle. East Helena, Mont, in, okolico. — Mrs. Frances Ambro. So. Omaha, Neb.—Mrs. M. Petrasich. Brooklyn, N. Y.—Mr. Jos. Skrabe. Newark, N. J.—Mrs. Johana Mevzek. New York, N. Y.—Very Rev. Benigen Snoj O.F.M. Thomas, W. Va.—Mr. John Lahajnar in Mrs. J. Bulich. Valley, Wash.—Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo.—Miss Apolonia Mrak. ILLINOIS. Aurora, 111.—Mrs. M. Vesel. Chicago, I1L—Mr. Leo Mladich in Mr. A. Glavach. Joliet, 111.—Mr. Marko Bluth, Mr. Jos. Muhich. Mr. Paul Laurich in Mr. J. N. Vranichar. Rockdale, 111.—Mrs. M. Kastelic. La Salle in Oglesby, 111.—Mr. F. Mišjak. North Chicago in Waukegan, 111.—Mr. J. Drashler. Springfield, 111.—Rev. F. S. Mažir in Mrs. C. Andrews. Bradley, 111.—Mr. M. Smoley. MINNESOTA. Aurora, Minn.—Mrs. M. Smolich. Biwabick, Minn.—Mr. Frank Globokar. Chisholm, Minn.—Mrs. Barbara Globoč- nik, Rev. J. E. Schiffrer in Mr. John Strle. Ely, Minn.—Mr. J. Otrin, Mrs. Val. Ma- ren in Mr. Jos. Peshel. Eveleth, Minn.—Mrs. Frances Qrego- rich in Mrs. M. Gorjanc. Greaney, Minn.—Mrs. U. Babich. McKinly, Minn.—Mrs. A. Hegler. New Duluth, Minn.—Rev. A. Pimat in Mr. M. špehar. Rice, Minn.—Rev. John Trobec. Tower in Soudan. Minn.—Mrs. F. Lou- šin. Virginia, Minn.—Mrs. Rosie Tishel. OHIO. Barberton. Ohio.—Mr. Frank Zupančič, Mr. Joseph Lekšan. Newburg, Ohio.—Rev. J. J. Oman, Mr. Jakob Resnik. Cleveland, Ohio—Mr. Frank Suhadol-nik, Mr. Anton Strniša, Mr. Joseph Meglich, Mr, Rudolph Cerkvenik, Rev. J. Miklavčič, Mrs. Ivanka Gaspari. Bedford, Ohio.—Mr. Frank Stavec. Collinwood, Ohio.—Mr. John Mesec. Notingham, Ohio.—Miss Mary Mevzek. Lorain, Ohio.—Miss Frances Bombach PENNSYLVANIA. Ambridge, Pa.—Mrs. Jennie Svegel. Beadling, Pa.—Mr. N. Simonič. Bra d dock, Pa.—Mr. Joseph Lesjak. Bridgeville, Pa.—Miss Elizabeth Pogačnik. Burdine, Pa.—Mr. John Krek. Canonsburg, 5a.—Mr. Mihael Tomšič, Mr. John Pelhan. Mrs. Mary Bevc, Miss F. Mohorič. Forest City, Pa.—Mrs. Anna Grčman, Miss Mary Svete. Johnstown, Pa.—Mr. Andrew Tomec. Olyphant, Pa.—Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa.—Mr. John Golobic, Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Weselich. Steelton, Pa.—Mr. Anton Malesich. So. Bethlphem, Pa.—Mr. J. Kopriviek. WISCONSIN. Milwaukee, Wis.—Mr. J. Jenko, Miss Mary Mohorko in Mr. Steve Hojnik. Sheboygan, Wis.—Mr. M. Progar in Mr. John Udovich. Willard, Wis.—Rev. J. Novak in Mr. Fr. Perovsek. Racine, Wis.—Mr. Martin Novak. J. KOSMACH. i8°4 W. 22nd St., Chicago. HL Rojakom so priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ J A, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje his zunaj in sa#-trmj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanilje cene. Rojaki obrnite ae vselej na irojaga rojaka I __ __ _ _ _ __ _