Leta Vil., štev. 123 Hitnim plačana « gvtt«enl. W Celju, v sredo 6, junije 1923» Posameina štev. t Din« Slasilo Socialistične stranke Jugoslavije. razan ponedeljka in dneva p« > prcznikn vsak dan. UmdMštvo in upravniStvo: Celje, Staossmajerjeva ul St 1, (.nadstropje. Naslov za dopise : Celje pošt. pred. 43. Teta*. mt St 53. Ček. rač. St. 11.959- Stane mesečno .................20 Din, z® inozemstvo...................30 Din. Oglasi; prostor 1X65 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer te ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so ooštnine proste S hamburškega kongresa. (Osebni utlsi). Težko je vsem pripovedovati, kako izgledajo veliki kongresi, posebno pa internacionalni. Vidiš ves dan večno prihajanje in odhajanje delegatov in žurnalistov, pri vhodih resne in disciplinirane domače sodruge, ki imajo nalog kontrolirati vsakega, ki pride, da ne pride nepoklicanec v dvorano. Marijivo razpravljanje posameznih skupin in delegacij, živahnost zgoraj in spodaj, beg iz dvorane, kadar govore in prestavljajo v kakšnem tujem jeziku In spet naglo tekanje skupaj pri glasovanju in važnem razlaganju. Kdor bi pričakoval tiho in pobožno poslušajočo trumo, bi bil silno razočaran in bi si mogel komaj predstavljati, kako je mogoče v takšnem vse-v prek koncentrirati dtlo. Naenkrat pa: kakor bi se vsi nemirni toki zaustavili in kakor bi se za trenutek vse moči zbirale in združevale! Tako je bilo, ko je začel s. dr. Friderik Adler z referatom o združenju in zopetni zgraditvi socialistične internacionale. Vidno se dviga minuta od enakomerne vsakdanjosti, da, celo od enakomerno visoke napetosti kongresnega dela. Vsak občuti bliskovito; to je trenutek, kateri bo imel dalekosežen žareč učinek, tjistorični spomini silijo v vsakogar. Vse upanje in vse pričakovanje se stiska skupaj v tem važnem trenutku. Kaj pomeni vse znanje preteklosti, vse premišlevanje sedanjosti in bodočnosti pred tem, kar mora iziti v tej uri, vse zamišljeno preudarjanje proti naskoku občutka, ki vse nenadno zadene? Kaj je vse mišljenje zamisel in pomen ure proti temu izrednemu občutku? Milijoni delavnega ljudstva stojijo za njimi, ki so vzdignili roko k glasovanju, kakor k prisegi. Milijoni v velikanskih kontigentih so si edini v volji, edini v dejanju v enem in istem občutku prižgani; Premalo, preslabi še! Iz vrst francoskih delegatov izbruhne petje Internacionale, strastno, poudarjeno in proti koncu preglaša francoski tekst glasove vseh drugih narodov. To je dober simbol nove internacionale, srna si rekli. Tako zadrži kongres za nekaj minut sapo, pretreseni občutki se spajajo. Novo poglavje internacionalnega delavskega gibanja se odpre in s tem je nova doba zgodovine uvedena. Okvir je tukaj, skupno organiza-torično ohišje za bodočnost je na novo ustvarjeno. Po trdih in hudih letih razdirjanja in cepljenja. Samo Statut, kot tak samo v toliko važen, v kolikor se posreči oživeti ga z živim duhom in vdanostjo ter resno voljo. Ampak že kot tak dokument za tistega, ki zna gledati, več kakor samo Statut, kot organizacijski načrt! Priznana je skupnost po zastopnikih milijonov ljudi vseh narodov, izvršen je poskus zvezala, posameznih strank preko vseh narodnih egoizmov, vsakdo ve, da bo treba in da je mogoče anarhistično kapitalistično proizvajanje nadomestiti s socialističnim in po skupni metodi razrednega boja nastopati enotno proti kapitalističnemu reakcionarnemu naskoku. Naloga nove internacionale bo, da štatutarne določbe resnično spremeni v dejanje. K temu pa je treba ne samo dobre volje, k temu je potrebna predvsem moč. Predpostavljena je enotna udarjajoča moč. Oton Bauer nam'je pokazal različne centre nevarnosti, ki nam pretijo. Nova internacionala bo imela mnogo priložnosti pokazati svojo moč. Notranjim in zunanjim političnim nevarnostim se bo mogla zoperstaviti le tedaj, če se bo dala rastoča moč delavskega razreda dvigniti do skrajne meje mogočnosti. To pa je le tedaj mogoče, če se bodo različnosti, kako razumeva delavski razred socialistične ideje v različnih deželah, ki imajo historično-ekonomske temelje, bolj in bolj zenačile. Ena največjih zaprek za skupne akcije je ta, če sta v raznih deželah moč in vpliv temeljno različna. Pri nas v Jugoslaviji se akcija proti Madžarski, ki jo je sklenila strokovna internacionala, ni obnesla, železničarji se še zmenili niso za vagone, ki so šli preko naše zemlje na Madžarsko in obratno. In to zato, ker še nismo imeli strokovno močne organizacije. Ravno tako se bo zgodilo s sklepi Socialistične delavske internacionale, če ne bomo imeli na znotraj zdravih in za vse discipliniranih organizacij. Zatorej bo predvsem potrebno, da gremo v naši domovini resno na delo, da odstranimo vse zapreke, ki bi nam v enotnih akcijah mogle škodovati. Konec mora biti časa, da bi mogle posamezne osebe, ki bi se slučajno s kakšnim sklepom večine ne strinjale, delati separatno politiko. Zatorej na delo v smislu sklepov internacionale, da bomo vreden del članstva velike svetovne socialistične družbe 1 Profit iz mrličev. Zelo zanimiv spopad so Imeli te dni avstrijski sodrugi z domačo katoliško svojatjo, ki so se ji pridružiti tudi židovski duhovniški ekmenti: Pred pol leta nekako je dunajska občina po dolgoletnih prizadevanjih svobodomiselnih krogov, v prvi vrsti socialističnih, otvo-rila ogromen krematorij,, moderen zavod za sežiganje mrličev. Kakšen napredek (ki pa temelji že v šegah najstarejših kulturnih narddov) nameni ta način odpravljanja mrtvecev nasproti dosedanjemu cerkveno - židovsko - katoliškemu načinu pokopavanja trupel, o tem je med resnimi ljudmi! debata že davno zaključena in vsi poštenjaki — pa na tihem tudi nepoštenja-ki *■— priznavajo prednosti krematizi-ranja v etičnem, estetičnem, higienskem, ekonomskem in v vsakem drugem oziru. Samo klerikalizem, predvsem katoliški kot najzagrizenejši zavirač človeškega razvoja (Kopernik, Galifep, Giordano Bruno, Danvinova teorija in sto milijonov drugih slučajev, prt katerih sc ja sveta dogmatična ignoranca jji požrešnost predrznila1 pljuvati umazane •sline svoje nasilnosti na čisto'jed znanstvenega spoznanja), samo ta klerikalizem se moderni pridobitvi sežiganja še upira z vsemi štirimi in z repom. Najbr-že čaka. da ga neoddtjivii razvoj še enkrat, kakor že stomilijonkrat postavi vsemu svetu v zasmeh kot smešnega dvoživca bebca - dobičkarja in gre sipet. enkrat preko njega nevzdržno svojo pot. Znan je pač slučaj, da se je nezmotljivi oča sveti Pij X. enkrat zmotit in izjemoma dovolil, da so nekega avstrijskega barona na njegovo željo po smrti sežgali proti1 položitvi desettisočkronskih Boga pomirjajočih darov za Petrov novčič, to je za papeževo zasebno blagajno, ampak ta slučaj' jei pač zmotna izjema, je motna izjema med ostalimi prečudežnimi dejanji sv. očeta in jasno oči tu je samoi cilj, ki ga zasledujejo svetniki na zemlji s svojimi prepovedmi napram poneumnjenemu lavštvu. Pa predaleč suro zašli. Na Dunaju torej je občina po neverjetnih bojih z ofi-cieinim: klerikalizmom, ki1 je v prejšnjem času črpal pomoč še iz svojega črnožol-tega petolizništva, otvorila prvi krematorij. Ta je takoj začel na vso moč delovati'. Kmalu bi bito v Avstriji več distih, ki bi se dali v čistem ognju spremeniti1 v novici energije nego pa onih, ki bi pustili svoja telesa po smrti razkrojiti se v smrdečo slirzo. od črvov gomazečo, v; blato in prah, kamor se tako rada povzdiguje v božjem: strahu trepečoča duša. Krematiziranie je postajalo' splošno priljubljeno že zato, ker je veliko cenejše ih ker ljudstvo res nima sredstev, da bi ž njimi! še ob smrti svojcev pomagalo rediti stotisoče črnih parazitov na ljubo nekim verskim prifrknjenostim. ki so po Svoji teatralnosti že zdavna izgubile pravico do rešpekta, Ampak tot je bite strašno nevšeč prekupčevalcem z dušami Že precej od začetka je klerikalna vlada hotela podjetje razdejati, pa ij je šla namera po vodi. Menila je, da- je s pol leta svojega terorističnega režima že zlomila sijajno odpornost avstrijskega socializma; pa si je radi tega svojega mnenja baš ob sežiganju mrličev obžga-la kremplje. Sedaj po šestili mesečih so se napadli zopet začeli ponavljati, vladna zver je zopet dvignita šapo; Minister za socialno skrb Schmitz je te dni kar na lepem' zaukazal občini, da mora krematorij zapreti, pa ni povedal nič po katerem zakonu, ker takega zakona sploh ni temveč je ravnal kar na svojo pest. Tudi sijajen dokaz, kako črnuharstvo spoštuje Milenin: »Bogokletstvo«. Sama nečista sila me je zmotila, da Jjeim kupil ua Marijinem trgu, kjer so v dobrih starih časih prodajalii pečeni kostanj, tisto ogledalo1 plemenite, nedotakljive in nezmotljive krščanske morate, ki mu pravijo naše tercialke balzam za- pregrešne duše. Drugače pa nosi. ime »Domoljub« in je docela prikupljiva zadeva, kajti že samo ime pove, da je pohlevnega značaja in ne hodi po svetu kakor stara vlačuga, marveč sedi lepo doma in kaj rada zleze z eno nogo na zapeček, z drugo pa utrujenemu seljaku za vrat. In je jako važno, da prodajajo take stvari1 na trgu, ki je posvečen prečisti devici Mariji kot materi, ki1 je spočela svojega sina brez madeža. Kajti Je bilo v prejšnjih časih siilno nedostojno, da so na tem trgu prodajali kostanj. Tisto popoldne sem bil posebno Židane volje, pa sem si mislil na tihem: fant, kaj boš tiščal zadnje groše v žepu? Daj, da vidim, kako in kaj se godi po svetu! In sem: potegnil iz žepa štiriogeljne krpice in branjevka mi je pomolita pod rtos košček, umazanega papirja, ki sem ga skrbno stisnil pod pazduho in odkorakal samozavestno tja proti Večni poti. Vedno, kadar mi zahrepeni duša po tečni hrani, si kupim namreč »Domoljuba« in grem na Večno pot, ki mi posebno ugaja, ker , ima tako primerno in resno ime. Ko sem srečno premagal skušnjavca, ki mi je migal, češ, naj se ustavim pri »Čadu« in dovolim drugim prednost na poti v večnost, sem krenil dalje in razgrnil pred radovednimi očmi list z imenom. Tri docela nasprotuje njegovi vsebini. Najprej sem. zapazil v desnem kotičku navodilo za popotovanje v raj. Glej šmenta, ka-, kor nalašč zame, sem si mislil takoj. Na večni poti sem že, tu paj tako nepričakovano in za štiri kronice še lestvica v nebesa! Kaj hočeš še več? Naravnost ipred božji prestol) jo mahnem, da bo konec vseh nadlog in težav. Mislil sem. da je to pravilnik za spokorjene grašnl-ke in pa pripomoček za tristo dni odpustka, ki bi mi bil posebno dobrodošel kajti grešim kaj rad zlasti zoper šesto božjo zapoved, pa sem zapičil' svoje uka-željne oči v tisto zveri/eno zadevo in mahoma me je neprijetno zasrbelo v no-' su. Kaj menite, verni kristjani in pohlevne ovčice dobrih pastirjev, da sem bil zadovoljen z ogledom tistega nebeškega recepta? Kaj še! Nikakor ne. Oče in mati, sestre in bratje, katehet in učitelj, vsi So mi nekoč trobila na ušesa, da moram za zveličanje duše skrbeti že na teni svetu. Kaj vse je potrebno človeku, da pride gorak v nebesa, to mi jei večinama že zbežalo iz butice, spominjam pa se še prav dobro, da je treba izpol- njevati božje zapovedi, zlasti1 ono, ki veli: ljubi) svojega; bližnjega kakor samega sebe. In sem se po tej zapovedi vedno in povsod tudi ravnal. 2e dvanajst let ljubim svojega bližnjega — prav čedno in prikupljivo dekle — kakor samega sebe in sem trdno prepričan, da nosim rtebesa takorekoč že v žepu. In kar nenadoma tako strašen udarec po moralnem delu telesa! »Ako piješ Buda-čaj«, sem bral ves ogorčen in presenečen, »u-živaš že na zemlji raj«. Sapermiš, ta je Pa dobra! Buda je poganski' bog, ki nima s pobožnim katoliškim »Domoljubom« nobenega opravka, čaj je lek za stare, nadušljive ženske in kako je mogoče, da krščanska morala, ki jo sicer jako visoko spoštujem, priporoča to dvoje za zveličanje duše? In kaj se to pravi? V cerkvi sem pogosto čul, da moia človek za zveličanje na onem že na tem svetu ubogati vse oblasti od vaškega župana in kaplana tja do ministra za* uk in bogočastje. In kar mahoma pridem tako poceni do taja že tu na zemlji. Kaj bo šele na onem svetu! Čim več čaja popijem, tem večji in lepši bo raj, sem šepetal, trepetajoč od nebeške radosti v duši in sklenil, da je krščanska morala dandanes posneta po pariški modi in da ne poidem nikoli več v cerkev. Čemu neki bi hodil? Kupim si zavojček poganskega čaja, zavrem lonec krščanske vode, pomešane Š katoliško žlico, vlijem v tercialska usta in blažen sem med zveličanimi. Takoj si zabeleži arhangel Gabrijel mojo pobožno in bogaboječo malenkost v rjebeški katalog in sv. Peter pripravi ključe, da miniti trkati ne bo treba na vrata. Duša iz telesa, smuk V nebesa in vse bo v redu. Takoj, ko sem hil potolažil koprnečo in zveličanja željno dušo, sem napravil z očmi po star! vojaški navadi pol-obrat na levo in zagledal drugo tako lestvico, ki vodi revtne backe vi rajsko veselje na zemlji1. Je jako potrebno in koristno ter vsem, ki jim je blagot telesa in neomadeževane reputacije prvi ukaz, tudi jaz ta način hoje po trnjeva poti zelo toplo priporočam. Pomaga kakor čudotvorni balzam gnojni rani. Pomislite, prosim, takole ob slabem vremenu in dolgem času sede splošno znan in spoštovan mož za mizo, podpre z levico razborito butico, pomisli, preudari in napiše z desnico drugemu splošno znanemu in spoštovanemu možu slavospev te treh jambov in devetih heksametrov v obliki brezobličnega soneta. In pove, da je ta mož izredno lep od zunaj ih odznotraj, da je kakor kvas, ki ga je zamesila gospodinja v ajdovo moko in je prekvasil celo krompir v sosedni skledi. Vse da izvira iz njega, kar Je vzvišenega in plemenitega in da bi se brez njega zemlja gotovo že davno se-sua v prali. Tako nekako ga oriše in zakonitost v kaki državi! Pri tem je lepi minister še e bilo zelo nevarno, kadar je n. pr. s. Logar kot poveljnik straže namesto svojega rojaka, ki ie zbežal, na straži staL Dalje trosijo klerikalci vesti, da je bil s. Logar član »Sudmarke«. Naj kar -javno iti določno povedo, kdaj in kje se je to zgodilo 1 Čemu tajno namigovanje? Mi dobro vemo, da ie bil odličen pristaš klerikalne stranke v Mežici član »Sudmarke«, pa tega do-sle nismo marali izkoriščati, ker verne. pod kakšnim terorjem je živelo ljudstvo v Mežiški dolini pred prevratom. Želite imena? Ali naj osvežimo j spomin tudi na tiste čase, ko je imel nekdo shod v Kevpovi gostilni za avstrijsko vojno posojilo? In si je v agitaciji zanj brusil pete po vseh mežiških hribih? Več strahu in mokrote vam. iahko priskrbimo, kakor jo je lonec z rožami, ki se je na Telovo zvrni' med mašo na oltar. r Nezadovoljnežem nasproti je strašno težak boj. Kdor nima trdno ustvarjenih živcev, ta v prvem navalu pod eie in se umakne v ozadje. Kdor pa čuti, da je njegova trditev popolnoma pravilna in na neomajnem te-postavljena,, ta vztraja na svojem stališču in skuša po vseh svojih močeh nezadovoljneže zadovoljiti. Na najrazličnejše načine poskuša, jim daje primerov iri jim pojasnjuje v dobri ver/, da so pametni in imajo vsaj maio uvidnosti. Če pa uvidi, da niti tega tako potrebnega ne najde pri teh nezadovoljnežih, se ujezi, zarobanta nad njimi in se od njih odstrani v hudem mnenju, da so osli, s katerimi se sploh ni mogoče zediniti v pametni besedi. V tem pa se je ta prebrisan in drugače dober član človeške družbe zmoti!. Če smatra človeka, ki se mu izda kot hudega nezadovoljneža, drugače za poštenega, mu njegova uvidevnost pove, da se ne bo brezuspešno prizadeval pomirjevalno vplivati na njegovo malkontentnost. Potrebna je samo ogromna porcija dobre volje, obilo samozatajevanja in predvsem dobre sodbe o malkontentu. Če pa je dotični sam na sebi podlež in izvira njegova nezadovoljnost samo iz zlobnosti, je najboljše, da ga pusti kot zmazek na cesti in gleda, da čimprej , in čim lepše pride v primerno oddaljenost od njega. Za lepe besede, ki jih je zgubil ob njem, pa mu ne sme biti nikdar žal. ker je storil svojo dolžnost, dokler je to smatral za potrebno. O nezadovoljnežih ali malkontentih sodba sploh ne sme biti nikdar preostra. Vsak človek, ki ni mevžast ali nenormalen, pride enkrat čisto gotovo do tega, da izrazi svoje nezadovoljstvo do ie ali one stvari. S tem pa seveda še ni rečeno, da je na kakršenkoli način grešil napram onemu, s katerim je nezadovoljen, aii da je skušal blatiti njegovo ime. Kdor pride do tega zaključka, ta indirektno izjavi, da se silno boji za svoie ime, ker stoji na jako šibki podstavi. Vsak človek ima pravico po našem programu, da izrazi nezadovoljstvo v kakršnikoli stvari, ima pa tudi dolžnost, da svojo nezadovoljnost ukine, če mu jo tisti, ki stvar dobro poznajo, pokažejo kot neutemeljeno. To smo povedali iz razloga, ker smo čuli od večih strani pripombe malkontence o »Napreju«. Upamo, da so dotični malkontenti pametni in uvidijo, da je njihova nezadovoljnost popolnoma neutemeljena. Delavstvo, list ie vaš, vi ga plačujete z lastnimi žulji, vi vladate tudi nad njegovo usodo. Vsak izmed vas mora priznati, da en sam človek ne more vedeti, kaj se godi v najrazličnejših krajih naše zemlje, da bi to sam zapisal in s tem obvesti! tiste, ki bi njegova poročila brali. Zato je potrebno precejšnje število dopisnikov, ki poročajo o vseh važnejših dogod* kih svojega kraja. Če bi delavstvo to enkrat uvidelo in bi se tega tudi držalo, pa bi se od nikoderveč ne slišale pritožbe, da je v listu dosti nepotrebnega blaga. Deloma pa izvirajo te pritožbe tudi od oseb, ki se boje, da jim taka in taka notica v »Napreju ne segreje masla na glavi. Tudi tega se je treba odvaditi, če hočemo biti popolni socialisti. r Lepe pesmi, nerodna dejanja, zlobne besede, '['o so tri talcu velike- reči, dl bomo o vsaki posebej morali napisati razago. Tistim, ki radi pojejo, eno. ki pijejo, drugo, ki nepremišljeno govore, tretjo. Tisti, ki se bodo nanje vse tri stvari zvalile, i>a ne bodo prenesli tega bremena in bodo neradi1 priznali, da tega tiici prenesejo. Železna volja, pametne ter premišljene besede in trdno prepričanje v zdrav razvoj gibanja, to daje zmago in ko ta duh prepoji tiste, katerim je to namenjeno, na -bo drugače. Pa ne napačno razumeti, ko sicer tako slabo tolmačite ali pa nalašč zavijate stvari. Tako ie ■.. Celje. c Iz Westnove tovarne. Kdo je kriv? Pretekli teden se je spozabil neki mož iz Westnove tovarne in je zapil ves zaslužek. Ta zaslužek je bil seveda zelo majhen in se delavcu ni bilo treba dolgo muditi, da ga je zapravil, vendar je veliko zakrivil, da*je pozabil nase in na svojo družino. Njegova žena je tudi pri Westnu delala, ker je pa želodec potreboval zadoščenja, se je pritoževala drugim, kako je mož naredi! in da nima kaj jesti. Vsa obupana od glada je vzela vpričo drugih eno izmed posod za mleko in jo nesla seboj, da bi jo prodala in si kupila košček kruha. Ker se pa krasti ne sme, jo je šel nekdo zatožit in seveda jo je vratar preiskal in ji posodo vzel, g. Westen pa ji je delavsko knjižico izročil, da je še? večji glad prišel... Alkohol ubija! ** Neki drugi delavec dela že okoli 18 let v tovarni in zaradi svojega prehlajenja, katerega je tudi dobil v tej tovarni, ni zmožen več težkega dela in g. W. mu tudi ne privošči več zaslužka, da bi preživljal svojo družino in je primoran beračiti po mestu, kadar je prost svoje službe. Kapitalizem ni zmožen urediti te žalostne razmere. Delavci sami jih bodo morali, pa čeprav jim je težko pri teh majhnih zaslužkih! Kapitalist jim ne bo pomagal ne v boju proti alkoholu, ne proti nesrečam in boleznim, ne proti beračenju. Organizacije bo treba. c Celjsko pevsko društvo »Naprej« priredi v nedeljo 10. tm. izlet v Ljubečno, da obišče tamošnje pevsko društvo »Prosveta«. Zato vabi vse Svobodaše in sploh vse prijatelje delavskih izletov, da se v kolikor mogoče velikem številu priključijo izletnikom. Zbirališče je ob pol dveh popoldne pri gostilni Svetel v Gaberjih. c S. urednik 1 Oprosti, če se izjemoma oglasim o pijancih in pijankah. Zadnje so namreč še nevarnejše kakor prvi, kadar stopijo v akcijo. S- urednik, boš gotovo mislil, da ie Celje mesto inteligence in pa zlet-nikov, a vendar sem se ob priliki agitacije za abstinenco prepričal, da je med mestnim prebivalstvom še mnogo zastrupljenega. V stanovanju neke hišnice sem našel sina, delavca, kateri je svoj zaslužek sproti zapil. Skušal sem ga odvaditi pijančevanja, pa mi je rekel sledeče: »Jaz bi ne odnehal vino ali pivo piti, niti če bi mi eno največjih in najlepših hiš v Celju podarili«. Njegova mati in sestra sta mu pridno pritrjevali: prav imaš, Miha! Ti že veš, da vino daje moč delavcu, da lahko denarce zasluži itd. Opozoril sem mater na slabo in majhno stanovanje, v katerem se nahaja, in priporočal, da bi bilo za vsakega delavca bolj važno najprej, poiskati si kako prjjnerno in dovolj zračno stanovanje, l^ikor pa ob sobotah cele Štefane po žrelu spuščati. Žal, moje besede so bile le bob ob steno. Nekoliko časa pozneje je v pijanosti pri isti družini nastal prepir in pretep (o čemer je »Naprej« že poročal). Sin je odšel od matere, prodal svojo obleko in šel po svetu. V sobico pa. katera je komaj za mater, sta se vrnili dve hčeri, ena velik* pijanka in druga noseča iz tujine. Obe pa sta sedaj v nadlego drugim, prva sprejema vedno obiske (moške seveda), da ji kupujejo vince, a druga ie žrtev svoje ali materine neumnosti. c Oslovski glas ne vpije do nebes. Tako so nam pripovedavali delavci iz celjske cinkarne, ki so posetili nedeljsko zborovanje žegnane »Jugosl. strok, zveze« pri »Belem volu« v Celju. Navzočih je bilo, reci in piši, 11 oseb (deset in ena). Zborovanje je vodil g. pokrajinski tajnik Gajšek v imenu klerikalne organizacije. Med zborovalci so bile tudi »razredno zavedne« ženske. G. Gajšek je najpreje hvalil klerikalne organizacijo ter dejal, da oni polagajo veliko važnost na to, da bi se socialistične organizacije razbile, ker zahtevajo vedno previsoke mezde po 40—50 %, mi klerikalci pa samo 25 %• Zato imajo podjetniki naše organizacije rajši. (Posebno še v Zidanem mostu, kjer so klerikalci pustili mezde pasti zato, da so dobili zvon v kapelo. Op. poroč.) Nadalje je navzočim pripovedoval, da bi bilo že vse v klerikalni organizaciji, če bi nam socialistični strok, tajnik Leskošek ne grozil, da nam bo vse shode razbil. (Velik smeh je nastal v dvorani in medklici: Leskoška niti zraven ni bilo, ko ste morali klerikalci v Nar. domu bežati. Vaša trditev je demagogija — bi ga zopet radi spravili v zapore kakor I. 1921. pod ero klerikalne vlade, ker je junaško izvrševal svojo delavsko dolžnost!) Sicer pa klerikalnih shodov ne bo treba razbijati, ker je udeležba dovolj jasno pokazala, da delavci klerikov ne marajo. Nato je začel g. Gajšek lagati, da so se klerikalci borili za 8-urnik, A. Kristan ga je kot minister samo podpisal. (Medklici: zopet velika laž. Naredbo za 8-urnik je izdal minister Vit. Korač, sicer pa v vašem volilnem proglasu ni nikjer povora o 8-urniku, ampak samo o avtonomiji za vaše »farje«, za ljudstvo pa bič. Trdil je nadalje, da socialdemokrati paktirajo s kapitalisti. (Medklici: imena povejte, drugače ste pavšalni jezuitski obrekovalec!) Gajšku je pridno sekundira! neki Franc Nerath, ki je radi neprestanega pitia in zaporednega 3-dnevnega »plavega« odpuščen iz cinkarne. A drugi so rekli, pustimo klerikalne demagoge. Da pa ne bodo ostali brez kazni, jih bomo posetili na kakem večjem shodu z Leskoškom, kateri bo zahteval za vsako trditev dokazov, mi jih bomo razkrinkali, kakor treba farizeje. Navzoči poslušalci. c Stanovanjska beda v Celju. Hlapec Obrčkal pri Unionovi pivovarni ima ženo. 4 velike otroke in novorojenčka, s katerim uboga mati že ves teden hodi po vseh mogočnih uradih, a zastonj. Družina leži v hlevu poleg živali. Kaj dela stanovanjska oblast? Kje je zaščita dece ? Gospodje okrog kapitalizma, poglejte si vaše brezdelje! Maribor. m Klerosi napredujejo. Po Uradnem listu št. 51. se je klerikalna »Jugoslovanska strokovna zveza« v Krčevini - Lajšterbergu prostovoljno razšla, ker ni imela več zadostnega števila članov. Delavci so začeli spoznavati, da je klerikalna organizacija edino primerna za župnike in njihove kuharice, ker le ti imajo koristi od ljudske neumnosti, a delavci samo škodo. Počasi bodo ostale klerikalcem v strok, zvezi samo še stare klepetulje. Pot mimo globokega brezdna je nevarna, vendar se je ne ustraši pogumen popotnik. — Proletarec, bodi ta tvoj vzor! Par zanimivosti iz New-Yorka. New York jel zares Niagara* ameriškega življenja. Kakor dere vodovje velikih jezer čez oni velikanski slap pri svojem teku v morje, tako teče čez to ogromno mesto ogromna reka človeštva, iščočega Sirečet v novem svetu. * Največji slap na svetu. Tudi v Ameriki. Zdi se neverjetno in vendar je res, da bi mesto New York v slučaju, da to odšli stran vsi> njegovi prebivalci, čigar starši so se rodili v Ameriki, vendarle še vedno ostalo po prebivalstvu drugo največje mesto na svetu. Z drugimi be sedami, število priseljencev in njihovih otrok, stanujočih v Ne\v Yorku. je skoraj enako skupnemu prebivalstvu Pariza In PhiladJedphiie in večje nego skupno prebivalstvo Chicaga in Berlina. V nobeni drugi smeri svojega zamotanega življenja ni New York toliko občutil problemov, ki izvirajo iz njegove razsežnosti in posebne zemljepisne lege, kakor v težavnih stvareh. ki se tičejo pocestnega prometa. K prebivalstvu njujorškega velemesta (Greater New-York) treba še prišteti ogromno množico ljudi, takozvanih »commuters«, ki stanujejo v New-Jerseyu, na Long lslandu, gori ob reki Hudsonu in drugje, in ki prihajajo dnevno po svojih poslih v New York; v enem samem dnevu se pelje v New Yoirk dvakrat več ljudi, nego jih prevažajo vse železnice Združenih d ržav. Zgradijo nov nebotičnik, in že 15.000 ljudi najde prostora za delo v. ogromnem poslopju. Zvečer se to človeško mravljišče izprazni, in ljudje drvijo domov po vseh prometnih sredstvih, ki so na razpolago. Predstavimo si. da bi tak »skyscra,j)br« nakladal vse svoje po-dnevne prebivalce le v podzemeljsko železnico, in poglejmo, kaj to pomeni1. Podzemeljski vlak. obstoječ iz desetih vozov, je zmožen prevažati tisoč ljudi z doma ua delo iu narobe. Nič .mani nego 15 takih vlakov je treba, da se spravi domov vse prebivalstvo takega nebotičnika. Treba pa najmanj 26 minut za prehod petnajstih takih vlakov čez točke, kjer je največji promet, n. pr. ob M. cesti. V nobenem drugem mestu ua svetu ne živi toliko ljudi tako daleč od svojega dela, da bi jim bilo nemogoče iti peš na delo. Otok Manhattan, ki ie središče Nevv Yorka, je 20 km dolg in le poldni u kilometer ali približno toliko širok. In južni del’ otoka (doWjituW.u) ie nie§to ilp,-bo ličnikov in ne stanovanj, razen na East-Sideju. Posledica je neverjetna količina prometa. Podzemeljske železnice (subway), nadeestoe železnice (eleva-ted) in pocestne kare prevažajo dvatl-soč milijonov ljudi na leto. Vsak dan po 30 ton petcentnih nikelnov se vsiplje v blagajnice prometnih prog. Za vse leto bi znašala letina. 200 železniških vagonov napolnjenih z nikalni. Da se šest milijonov ljudi preskrbi z živežem, treba uvažati v Ne\v York ogromno količino hrane. Vsak Hoden sne mesto naklado 200 vlakov. New York mora dobivati vsak teden 2160 železniških vozov žita in moke, 2000 vozov mleka, 16.36 vozov zelenjave in 1168 vozov mesa, zakkmga ali živega. Pred stavijajte si vlak z naklado živeža, 110 kilometrov dolg in gnan po 200 strojili. To je nju.iorška tedenska potrebščina za prehrano. Če je bilo na zemeljski krogli mesto, katero bi se površnemu presojevalcu dozdevalo, da .ie raj vseh bakterij ali bolezenskih klic v prirodoznanstvu, pa je to mesto gotovo Nevv York. Njegovi stanovalci prihajajo iz vseh dežel na božjem svetu, iz vseh podnebij in kontinentov. Če pomislimo, da stanuje na vsakem povprečnem kvadratnem poldrugem kilometru v Manhattanu skoraj toliko ljudi, kakor jih ima vsa država Nevada. in da je na spodnjem East-Sideju gostota prebivalstva še mnogokrat večja, potem se človek zares ne more načuditi čudežu, da je mogoče preprečiti, da tako mesto ne postane pravcato sprehajališče vseh kug. Razietn tega prometna sredstva s svojimi milijoni potnikov nudijo dozdevno brezprimerno priliko za razpasenje vseh nalezljivih bolezni. In vendar je vkljub vsemu temu New York eno izmed najzdravejših mest v Ameriki. Primerjajte umrljivost Nev Yorka z drugimi mesti- 1. 1916 je v New Yorku umrlo po 13.60 ljudi na vsakih tisoč prebivalcev, dočim je to razmerje n. pr. v Baltimoru 18.16 in v Washirig-tonu 18.01. Človek se mora potem zavedati, da inui New York v protitežje proti prenapolnjenosti, ogromnemu dnevnemu vrvienju in prometu in nevednosti na East-Sideju. tako zdravstveno oskrbo, kakršni ni para na svetu. Nikjer na svetu ni tako krasno dokazano, kako zna zdravniška veda preprečiti bolezni. V tJjJiem ogromnem mestu kakoor jt- New York. ie javno zdravje odvisno Upton Sinclair: France Kremen. 85. nadalj. (Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.) France se je vkrcal na ladjo ponoči. Na dolgem pomolu, razsvetljenem z žarnicami v lokih, so se mešali vojaki; pometali so na tla svoja vedra, žvečili vložke, kadili cigarete, prepevali in korajžili drug drugega z dobro osoljenimi dovtipi. Nato so se zgrnili na parnik, ki se je kmalu odmaknil od pomola in brez luči in glasu rezal vodo iz luke. Nihče ni vedel, kdaj morda sovražna podmornica napade ameriško brodovje in radi tega je bil vhod v pristan miniran in zaprt, odpiral se je le ozek prehod, skozi katerega so pluli transporti. Ko se je zdanilo, je bilo brodovje že daleč na odprtem morju med divnimi zelenimi valovi, France Kremen pa je ležal na svoji ozki slamnici v medkrovju in preklinjal usodo, ki ga je speljala v pesti militarizma. Vojaški zdravniki so imeli cepilo zoper osepnice in legar, toda nihče ga ni zavaroval zoper morsko bolezen. In tako je France cele štiri dni morske poti ležal bolan in želel je, da bi prišla podmornica in napravila konec njegovemu trpljenju enkrat za vselej. Naposled je toliko okreval, da je lahko šel na krov. Skrajno ponižani socialistični agitator si ni želel drugega, kakor da mu dovole kotiček, kjer lahko leži na solncti in gleda v modrino neba — ne pa v valove Atlantika, kajti samo misel na morje mu }e že obrnila želodec. Polagoma so ga zopet začele nositi noge in vrni) se je tek do jedi. Hodil je po krovu, in ko je bil toliko okrepčan, da je lahko pogledal na morje, ne da bi mu prišlo slabo, se mu je naslonil na ograjo in videl druge transporte v bližini, ki so, pošastno pobarvani z raznobarvnimi pegami, pluli v obliki velikanske črke V z dvema križarkama spredaj, eno na vsaki strani in peto v ozadju. Noč in dan so stali pazniki na straži, signalisti z zastavicami v rokah in heliografisti so imeli obilo posla in brezžični brzojav je neprenehoma brnel poročila o gibanju podvodnega sovražnika. Nemške podmornice še niso bile potopile transporta, ampak naredile so že več poskusov in vsakdo je bil uverjen, da bodo še poskušale. Vsak dan dvakrat so zapeli zvonovi na ladji in mornarji so skočili k vajam s čolni; vsi potniki so imeli številke, in ko se je oglasil zvjon, je moral vsakdo zavzeti odkazano mesto z rešilnim pasom na sebi. Tako so se vadili vsi, da bodo pripravljeni za slučaj napada. Vojaki so igrali karte, čitali, peli in se lovili po krovu. V nadkrovju, kamor ni smel France, so imeli svoje kabine častniki in žene ter dekleta, ki so bila dodeljena bolniškim in ambulanč-nim enotam. Vojaki so jim rekli »janezice«. Bile so dobre »jane-zice«, resne in vplivajoče v svojih uniformah z mnogimi žepi. Med njimi so bile sufražetke, ki so se odzvale klicu drugega spola in pokazale, da jih svet potrebuje v miru in vojni. Parnik jc bil tako natlačen, da je bilo komaj prostora za ženske, France, ki je bil prvič v^svojem življenju na morju, ni vedel, da je parnik poln ljudi. Niti to ga ni motilo, da je bilo na krovu prostora komaj za hojo. Opazoval je morje in pisane transporte, ki so za seboj puščali dolge brazde belih pen. Ogledoval je moštvo pri delu in pričel se je seznanjati s tovariši-potniki. Kmalu je dobil voznika ambulančnega voza, ki je bil socialist; našel je tudi člana I. W. W. iz šumarskih naselišč v Oregonu. Torej tudi »strigalice« so pričele sovražiti kajzerja! France jc j izvedel iz ust svojega novega prijatelja, da je trop I. W, W.~ I istov na Francoskem in še več bi jih bilo šlo, da jih ni vlada tako preganjala iii pometala njihove voditelje v ječo. Nek vojaški častnik, trezna glava, je obiskal smrekove gozde na se-verozapadu in agitiral med »strigalicami« za rekrute; govoril je z njimi kot človek in apelirat na delodajalce, naj priznajo njihovo organizacijo in jim dado pošteno mezdo. To jc :ako razveselilo »lumberjacke«, da so se nekateri vpisali v armado, drugi pa so obljubili, da bodo prispevali za Rdeči križ in še drugače pomagati »zapečatiti Viljema v škatlo«. * * * Brodovje sc je bližalo podmorniški coni in čas je bjj„ da pridejo rušilci. Vsi so gledali na obzorje in končno je zadonel klic na krovu: »Tam so!« France je zagledai pego dima in kmalu je razločil skupino bliskovito plovečih ladij. Čudil sz je, da so rušilci našli transporte na širokem in breztirnem morju, in občudoval je majhne ladje s štirimi nizkimi dimniki, ki so zdaleč izgledali kakor zobci na grabljah. Morski psi, kakor so rekli rušilcem, so imeli tenko jekleno kožo, ki je zakrivate stroje kolosalne sile; orali so morsko gladino s hitrico ekspresnih vlakov in puščali za seboj dolge sledi kipeče bele vode. Zibali so se na valovih in žvigali sem in tja, da se je nsora: človek nehote vprašati, jeli sploh mogoče živeti na teh ladjah. France se ni mogel nagledati rušilcev, ko so drveli med transporti in jih obkrožali z dolgimi repi penečih se vodnih čipk na njih krovih so pa stali možje na straži pred nevidnirs: sovražnikom. Dalje prh. od večne, neumorne pažnje. Vodotok je predmet stalnega opazovanja, da bi) mesto ne pilo kake mešanice vode in klic, kakor se dogaja v mnogih drugih občinah. Boj proti komarjem ic neprestan in ravno tako radikalen, kakor v kakih močvirnatih južnih deželah. Eden izmed najbolj priljubljenih oddelkov njujorškega zdravstvenega urada jc urad za otroško higieno (Bureau of Child Hvgiene). Štorklja napravlja v Ne\v Yorku nič manj nego 140.000 obiskov na leto, in zgornji urad se posveča oskrbi dojenčkov in otrok z na j večjim uspehom. Že pred dvajsetimi leti je Po eden izmed vsakih petih dojenčkov podlegel boju proti boleznim tekom prvega leta svojega življenja. Danes pa gre le eden izmed vsake dčšetoriaet teh prihodnjih občanov v prerani grob. in zasluga za ta napredek gre ponajveč delovanju zdravstvenih oblasti. Največ pažnje obračajo seveda dobavi mleka, kajti dojenčkovo zdravje je zlasti) od tega odvisno. Mesto ima šestdeset mlečnih postaj, kjer dobivajo matere primerno mleko in potrebnih nasvetov- .Iavno> šolstvo stoji v New Yorku na jako visoki stopnji- Vsak: otrok mora obiskovati ljudsko šoto do 14. leta in ker se le manjši del izmed njih posvetit višjim študijam, nudijo ljudske šole priliko za pouk v raznih poklicih. V takozvanih oredpoklicnih tečajih gre prizadevanje za tem, da se najde nagnjenost otroka za ta ali oni poklic. Manj nadarjeni otroci in visoko nadarjeni otroci se izločajo Iz rednih tečajev in uvrščajo v posebne tečaje. ' Kar se tiče srednješolske izobrazbe, naj tu imenujemo eno izmed teh višjih šol, katera ima kot učenke skoraj izključno hčerke tujerodnih staršev: to Je kVashington Irving High Schoo! za dekleta. Dekle sei tu razvije v izobraženo damo v posrečeni kombinaciji izobrazbe uma, srca in rokodelstva. Tečaji so razni: štiriletni akademični tečaj, štiriletni tečaj za knjižničarke, triletni trgovski tečaj, triletni tečaj za damsko modo in triletni tečaj za industrialne umetnosti. Dopisi. Crna pri Prevaljah. (Občinsko gospodarstvo.) Na prvi seji občinskega sveta so se gospod župnik strašno jezil^ nad sodr. Šternom, predsednikom socialističnega občinskega kluba. Pa to nič ne de, oni že vedo zakaj! Neki SLS- arskj odbornik, ki bo v kratkem času postat veleposestnik, kakršni so pač pri nas, ki ima torej žici dva vola, bika in kozo v hlevu za zarod, je: pril volitvah izjavil, da ne more prevzeti mesto v občini. Kot klerikalec je proti delavstvu na predzadnji seji čudno gledal, ko .ie socialistični odbor zvišal doklado na alkohol odi 5% na 30%. Čudno se mu’je zdelo, zaikaj to ni napravili že poprej g. župnik, ko ie bil on s samimi kmetskimi gostilničarji v odboru, kar ne bi bolelo kmetov. Zaiskrile so s/a mu oči, ko Je uganil, češ: gospod ga radi pijejo in imajo. majhno: plačo. Drugi' je zopet ugibat, češ, saj bi bilo tudi' šlo, saj imamo vendar občinsko imetje v naši hranilnici in to nese vendar nam klerikalcem dobiček. Pokopališče že še počaka, ta čas pa bo dobil naloženi kapital, radi valpte, ki neprenehoma raste, mlade. Pa to so malenkosti, občinski voz bo že zlezel iz blata, kljub temu, da s»e) je vsa proti-Ijudska svojat usedla nanj in ga tiščala s pomočjo raznih debeluharjev k tlom in ga pridržala cele 4 mesece po volitvah v tistem gnoju, v katerem je bil prej. J c pač križ, da je poprejšnji klerikalni odbor tako dobro gledal na popravo cest, da so ubogi Javorčani in drugi že čisto obupali. Naš župan bo moral dati coklje v penzion in obuti škornje, da bo mogel ta voz res izvleči iz blata, kamor je bil postavljen po milosti bož-i s pomočjo naših izvrstnih oblastni] raznih inštanc. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. Iščem snažno in zračno sobo za takoj. Ponudbe na upravo »Napreja« pod »Snažnost«. smz MtM liogavice, rokavice! največja izbira 77. d 6. SbaBerne CjuBfjana, 77Iesfni trg 10. »$18 S»$i« »$iS „Pri nizki ceni** Ign. žargi, Ljubljana Sv. Patra cesta 3. nudi cenjenim odjemalcem veliko izbiro potrebščin za šivilje in krojače. — Damsko, moško, otrdškp,perilo. — Najnovejše bluze v etaminu. — Površne jopice, volnene in modne tem-perje. — Nogavice, rokavice, majce, kratke nogavice. — Svilene in pteteme samoveznice itd. po priznano najnižjih cenah. — Na debelo in drobno-' 1 / r OBJAVA. | Čast nam je obvestiti slavno občinstvo, da smo uredili v , \ svoji tvornici posebni oddelek za ^ rezbarstvo in strugarstvo lesa. j Proizvajamo vse vrste tipk za zvonove, podložne deščice, ) držala (Hefte in Griffe) za vsakršno industrijo, kakor tudi vse \ fasonirane predmete za mizarje in industrije, lesene svetiljke, stružene in rezane. — Opremljeni smo z vsemi najmodernejši- | mi stroji ter smo zmožni izvršiti vsako naročilo brzo in kulan- , tno. — Obenem priporočamo svoje bogato opremljeno skladišče / elekričnih lestencev, nočnih svetiljk in vseh drugih elektroteh- 'fc ničnih potrebščin. — Lastno izdelovanje električnih baterij in žepnih svetiljk. IVAN PASPA IN SINOVI > Poslovnica: Bogovičeva ul. 9 Int. telefon 8 — 00. ZAGREB Tvornica: Gunduličeva ul. 41 Telefon 7-26. ) '9 UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. -3 registrovana za dr uga z omejeno zavezo. A. > ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHftDE IN VESELICE Letne zaključke NAJMODERNEJŠA U REDB A ZA TISK A N JE ČASOPISOV. KNJIG, BROŠUR ITD. STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA