Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nomoijo 4 K, ea Ameriko in druge tujo državo o K.) — Posamozne številko se prodajajo ———— po 10 vinarjev. ■ prilogama: .Haš kmečki dom" m „Haša gospodinja". Spisi .n dopisi so pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba\ Ljubljana, Koj>itarjova ulica. Naročnina, reklamacijo in in-serati pa: Upravništvu „l)omol jubaft. -Ljubljana, Kopitarjeva ulica— Itev. 9. V Ljubljani, dne 4. marca 1915. Leto XXVIII. Po zapisovanju žita in moke. Prošle dni so popisovali po celi žavi, koliko žita in moke je še v za-Igi. Ne samo mokarji, trgovci, mli-rji, peki, marveč vsaka družina >loh je mdrala povedati, koliko kil a ali moke ima. Za to-le gre: Na rskem, kjer se še danes neovirano bi povsod belega kruha in kjer ne lja ukaz, da se sme k večjemu polo-co pšenične moke uživati v kruhu, pravzaprav nič več žita ne proda k m. Že kupljene vagone je zaplenila jaška, zadnje čase tudi državna last, in sicer v velikih množinah, 'grška vlada pravi, da ne pusti žita k Am, dokler ne doženemo, koliko ga amo še sami, in se potlej more izra-nati, koliko ga za največjo silo še trebujemo. Zato je bilo treba tega pisovanja, ki bi bilo mnogo boljše, [© bi se bilo zvršilo že pred nekaj meči. Po toči ne pomaga zvoniti. Mi se hko sklicujemo, da smo o pravem ča-opozorili naše ljudstvo, da bo trda kruh in moko, in po prizadevanju aših zastopnikov, ob krepkem sode-vanju Zadružne in Gospodarske zve-e se nam je tudi posrečilo, kakih 300 agonov žita (pšenice in koruze) dobi-i še ob neprevelikih cenah z Ogrskega a jih razprodati. Ljudje pa splošno ni-o verjeli, da je treba skrbeti za bo-očnost. Dali so se zapeljati neumnim enčam, ki imajo žalibog največ bese-e takrat, kadar jih je najmanj treba. >anes so vsi tisti, ki so ubogali naš asvet, hvaležni; drugi na stokajo in ožijo, kaj bo. ' Pomisliti moramo, da imamo v aši državni polovici več dežel, ki žita takorekoč nič nc pridelajo. Sem spadajo Dalmacija, Istra, Tirolsko, Pred-arlsko. Gališko-rusinski pridelki so bili uničeni, tam se tudi velik del zemlje ne bo mogel spomladi obdelati. Na Predarlskem uživajo že par tednov le koruzno moko; tudi otrobi se že marsikje, na primer v Šleziji, mešajo kruhu. Na Ogrskem je bila lanska koruzna letina zelo dobra. Piše se, — seveda se ne more dokazati, da bi bilo tako pisanje popolnoma gotovo — da imajo tam še nad 50 milijonov kvintalov koruze. Kakih 9 do 10 milijonov kvintalov so jo vsako leto prodali k nam; ostalo so pa porabili večinoma sami za krmo; ljudje užijejo na Ogrskem redno samo 2 do 3 milijone kvintalov. Potemtakem se bo dalo koruze dobiti, seveda po precejšnjih cenah. Koliko, pač ne vemo. Če bi imelo zmanjkovati hrane za naše ljudstvo, je pač bolje, da tudi na Ogrskem prepovedo koruzo za krmljenje, kakor so jo že na Nemškem. Tam so celo sklenili poklati polovico prašičev (krog 12 milijonov), da se pri tem več živeža za ljudi ohrani. Prva reč je pač skrb za ljudi. Prebivalstvo doma mora imeti potrebnega živeža tako kakor vojaki v boju. Za koruzo je pa ta težava, da še ni suha. Stare koruze, činkvantina ni skoraj nič več v zalogi. Lanska koruza se pa še ne da mleti. Vlada misli zategadelj vzeti v najem sušilnice pri pivovarnah, kjer se izdeluje slad, in v njih posušiti koruzo. Za naše kraje, kjer se koruze obilo uživa — za Kras in za planinske kraje — bi tega ne bilo treba ,ker so ljudje sami vajeni tega dela in bi že za sproti doma na ognjiščih in na pečeh posušili koruze, kolikor bi jo rabili. Samo, da bi jo imeli! Pripravljeni pa moramo biti, da sc drugih vrst žita ne bo kaj dobilo, tudi na Ogrskem ne. Koruza bo prišla zopet v veljavo; koruzni kruh, žganci in močnik bodo ne samo pri Kraševcih in pri hribovcih, ampak tudi po mestih v veliki časti. Da bi bilo le tega za potrebo dovolj! V treh tednih sc bo predelalo vse, kar je zapisovanje žita in moke dognalo. Izračunalo se bo, koliko pride po sedanjih zalogah na eno osebo žita ali moke. Na ti podlagi sc bo videlo, koliko je treba dobiti žita z Ogrskega. Bog daj, da bi potlej ogrska vlada postala mečja nego je dozdaj! Razdeljevanje po posameznih deželah in v vsaki deželi po občinah bo dalo silno mnogo truda in dela. V ta namen, da bo vse to vodila, je ustanovila vlada posebno družbo s sedežem na Dunaju, ki bo potemtakem kupila žito, kar f?a nam bodo Ogri dali, ki bo s pomočjo vlade in okrajnih glavarstev od posamnikov pri nas, ki imajo preveč žita, kupila njihove zaloge, ki bo skrbela, da bo žito tudi glede na vrste žita pravično razdeljeno, da bodo torej kraji, ki imajo na primer dovolj pšenice, četudi samo za pet mesecev, najmanj polovico prodali in za to kupili ječmena, koruze ali ovsa, in ki bo potlej posamni-kom prodajala. Seveda bo natančno določeno, koliko sme priti na eno osebo moke na teden. Ta reč sc ne bo dala mirno izvesti, če ne bodo sodelovali vsi pametni ljudje. Samo z žandarji in z zapisanjem ne bo šla. Zlasti bodo morale tu pomagati zadruge, ki so že dozdaj pri nakupu žita ljudem največ pomagale. Konsumna društva bodo imela zelo važno nalogo v sedanjem času. Nov čas! Ljudje bodo neprimerno bolj nego drugekrati ob mirnem času navezani drug na drugega, in samo, če bo vsak vedel, da mora takorekoč vsak za vse skrbeti, in da sc mora osebna ••oris: popolnoma P dv.-M s|>tosni. iomo prebili težke dneve. Pretek as tja ,o, koliko vzajemnosti, krščanskega iulia, zmisln za splošni bl;'gor •as. i v 309 gramov žita na te. Izdana ie bila vladna naredba zr.racu ->orabe žila in moke. Na osebo se je do-očili 500 g žita na dan. Za nr.s )c glavno /prašanje, ali je mogoče pri tej hram moc- 10 delati, kakor bo letos potreba, čc bo-no hoteli zadosti pridelati. Vsaka gospo-Jinja ve, da mora vsak odrašče-n človek, ci močno dela, dobiti na dan dobre kg 'eruha ali 50 g teže, za kar je treba naj-nanj 800 g ziia. In ta množina je majhna, 'azloček med delom na kmetih in delom / mestih je velik. Na kmetih vstanejo po-,osto zjutraj ob treh in delajo celi dan do >ozne noci. Če nima delavec močne hva-le, ne more delati. V mestih je glavna hrana meso. Juha, meso in nekaj prikuh, pa a kosilo gotovo. Kruha se primeroma malo jorabi. Na kmetih sc meso malokdaj pokaže na mizi, vsaki dan se pa večkrat vži-/ajo jedi iz moke ali žita. Zjutraj morajo ji ti žganci. V revnih hišah jih nadomesti nočnik. Opoldne se navadno napravi sukanec ali ješpren, zvečer pa zopet kaša 11 močnik. Kmetje žive skoro izključno id svojih pridelkov, torej porabijo veliko ita. krompirja in zeha doma. Z 300 g žita a dan še malih otrok ni mogoče preživeti, Id vsako odraščeno osebo se mora v navadnem kmečkem gospodarstvu porabiti ! kg žita na dan. To lahko tudi malo boij tčeno dokažemo. Vcaka oseba, ki težko lela. potrebuje na dan zadosti hrane. Od-aščeni človek porabi na dan 120 g belja-•ovin, 60 g tofšče, 540 g škroba, 80 g raz-lih mineralnih snovi. Pri nas se v živo navadno "kruh, meč-late jedi, krompir, zelje in mleko. Glavna tvor pri hrani so seveda beljakovihe. t kg išenice ima 130 g beljakovin. Toda pše-ličnega kruha ie navadno malo na kmetih, ^abi sc skoro izključno zmes. Od žit, ki :e porabijo za zmes, ima 1 kg rži 110 g, uršicc 101 g, ječmena 100 g, nroSo litj g, >jda 90 g, riža 77 g, graha 226 g, fižola 255 g, leče 238 g beljakovin. 1 kg naše '.mesi ima torej povprečno 1C0 g beljakovin. Če se zmelje, vzame mlinar iO do 20 idstotkov, torej ostane r.ekaj no d 80 g be-iakovine od 1 kg žita. Kmet pa rabi tudi Irugo hrano: krompir ima 1 kg 21 g. mle-:o 34 g, koleraba 13, korenje 17 g belja-covin. V krompirju je nekaj beljakovin, v :elju in repi tucli nekaj, teda za hrano ne adostujejo same. Ker ic glavna hrana nagega kmeta v močnatih jedeh, je jasno, Ia mora vsak naš delavec dobili na dan saj 1 kg žita. Čc ce odračvna to, kar vza-ie mlinar, bo ostalo le 80 g beljakovin. Jstalih 40 g se dopolni z mle':om, krom-»irjom in drugimi jedrni. Ko bi ne imeli tc nnožine, bi ne mogli delati, gospodprja bi "nižina zapustila, pridelali ne bi niti lo"-iko, kolikor potrebujemo, da bi sami ži-•eli. Gotovo to dobro vedo visoki gosnod-e. Popolno reregoče je, do. bi kmetu vze-i hrano, katero sam zase nujno potrebu- - • t,do velik«; zalije, katere f 1™Pda b V ii md napravil, i,u lc ' -1 i.,,-., in da e pa prav, če so mu v -n c ic pa prr. . rernično pc-' - bnm. Da ne bo nesp. azumov, naj h v>uk • i .,• .mt a pod zaporo natančno zapomni, ka, spada po in 1 aj nc. Pod zaporo spada z 11 o, in , čer o naštete sledeče vrste: pse n, c a. ž ječmen, ovc, in koruza iz žita dobljeni mlinski iz d e h n« prime: moka, zdrob. ječmenček (ješpren,) i. dr., izvzemši otrobe. P n ž i u našteva § 1. cesarskega izkaza vse vrste, k. jih |c smatrati kot žito v zmistu naredbe, tore sc nič drugega ne sme dati pod zaporo, kot to, kar je našteto. Fižol, ajda ne spadajo pod zaporo. Pri mlinskih izdelkih sc pa ccsaiAi ukaz ne omejuje samo na naštete predmete, ampak jc splošen ter i z v z a m c s a m o otrobe. Opozarjamo zlasti se na določbe o semenu, ki se mora poljedelcem pustiti! — Cesarska naredba o prometu z žitom in mlevskimi izdelki ima v mislih lc tako žito, ki jc za mlete v. Semkaj pa ne spada takozvano zadnje žito , ki se more porabljati !c za kotanje in služi kot živalska krma. Tako /.ito je iz napovedi izvzeto. m svetu. Mej Avstro-Ogrska. Bivši skupni finančni minister dr. BPinski je bil izvoljen za načelnika poljskega kluba. — Na;: prestolonaslednik jc prejšnji teden obiskal otroke rajnega prestolonaslednika, potem se jc na podal zopet na bojišče. — Predsedstvo državnega zbora je imelo sejo in se podalo nato k ministrskemu predsedniku z raznimi željami, med katerimi je bila tudi ta, da bi se sklical državni zbor na kratko zasedanje. Ministrski predsednik jc pa odgovoril, da tega iz raznih vzrokov nc bo storil. — Število vojnih ujetnikov pri nas m v Nemčiji znaša 1,043.000, med temi jc 691.000 Rusov, Skupni finančni minister dr. pl. Korber se je mudil pretekli leden v Sarajevu. Vatikan. Rimski list »Giornale d'lia-lia<- javlja, da je izvedel iz resnega vatikanskega vira, da jc papež storil'vnovič korake, da pride do sklepa miru. Papež se je baje obrnil diploma ličnim potom do cesarja Viljema z vprašanjem, če bi bila v sedanjem času njegova pomoč za pričetek sklepanja miru na pravem mestu. Nemški cesar še na to ni odgovoril, Omenjeni italijanski list piše, da jamči za resničnost tega poročila. Nemčija. Na sodalnodcmokraških shodih v Kolini, in v Sluttgariu so pojasnjevali vodilni poslan i stališče socialnc demokracije v sedanji vojski. Živahno so pritrjevali sledeči izjavi poslanca Hilden-brandta v Stuttgarlu: Zaupamo miroljubnosti m volji po miru našega cesarja, ki jc zadnja leta dvakrat osebno vzdržal mir in ki je tudi po izbruhu vojske dokazal, da je pravi prijatelj sprave med narodi Prvič se JC s socialnodemokraške strani 0 kakem vladajočem knezu tako govorilo. Francijo in Nemčijo sc jc dosegel spora? um glede izmenjave za vojno nesposobni vojnih ujetnikov, lransportc bo vodil švi carski Rdeči križ. Italija. Rimski politični krogi sklepa;f po izidu zadnje seje italijanske zborni« da italijanska vlada danes nasprotuje vol' slu. Sodijo, da sc zdaj vlada pogaja z v^ mi skupinami vojskujočih se držav; a vlada opusti šele potem svojo sedanjo zdržnosl ko zaključijo pogajanja ali čc sc izjalovijo' Vlada zato zdaj dela na to, da zabrani v zbornici vse nevarne razprave. — Klul socialnih demokratov v laški zbornici ie sklenil nastopati za to, da ostane Italija nevtralna. — Garibaldi sc je vrnil iz Londona in Pariza v Rim. Prinesel jc s seboj menda samo dolg nos, ker tega moža nikjer več ne smatrajo resnim in sc ga tudi pametni Lahi izkušajo otresti. — Italijanska vlada je prepovedala vsem vojnim zavezancem od 19. do 45. leta odhod iz Italije. — Občutna draginja, ki vlada v Italiji, dela vladi mnoge skrbi. V Neapelnu jc začelo stavkati 15.000 delavcev, ker sc jc podražil kruh. — Koliko izdatkov za vojsko jc že imela Italija, povedo sledeče številke: Od 16. avgusta 1914 do začetkom februarja 1915 je bilo izrednih izdatkov i eno milijardo 170 milijonov 78 tisoč lir, v j prvih dneh jc bilo določenih še 170 milijo-' nov lir, tako da znašajo sedanji izdatki 1.340087.000 lir. Tej vsoti jc treba prišteti e redne vojaške izdatke v znesku S52,524.000 lir. Skupni izdatki I. 191415 znašajo tedaj 2.192,609.000 lir. Francija. Vlada jc v zbornici predložila zakonsko predlogo, po kateri se mora vsako mirovno gibanje i/ročiti v razsodbo vojnim sodiščem. — Na Francoskem razširjajo nekateri mnenje, da bo poslal belgijski kralj francoski kralj. V Franciji bi ne bilo to nič čudnega, ker Francija je tekom zadnjih sto lc! že trikrat skočila od kraljestva do republike. — Francoski general Pau (Po) sc je mudil pretekli teden v Rumuniji in Bolgariji, od tam je šel v Niš. — V južni Franciji jc divjalo pretekli teden veliko neurje, ki je povzročilo mnogo škode. Anglija. Iz Carigrada sc poroča: Poveljnik angleškega brodovja v turških vodah, admiral Hardinge, je umrl na posledicah turškega obstreljevanja z zunanjih dardnnelskih forlov dne 9. februarja. — Vsled nevarnosti nemških podmorskih čolnov zahtevajo angleški mornarji dvojne plače. — Anglija pridela sama samo toliko, da bi sc od lastnih pridelkov moglo angleško ljudstvo živili samo 65 dni v letu. — Vsled blokade se ves London preskrbuje z ribami. Samo 24. februarja so prodali 100 ton rib. V mirnih časih so v Londonu cel teden prodali komaj 100 ion no. — V Angliji počiva 9000 mornarjev trgovske mornarice, ker se boje podmorski" čolnov, v , Rurija. Listi iz Petrograda poročajo, da sc je tudi za izvenevropejsko proglasilo vojno stanje. — Ruski notran|i minister je dovolil, da se je papeževa molitev za mir po katoliških cerkvah sme.a molili. . •-.. Srbija. Iz Rima se poroča: Srbski rine Jurij sc je podal vsled bolezni na rtv [o, Mcdpotoma je v Rimu izjavil dopis u »Tribune«, da ne veruje, da bi se alu zopet pričele sovražnosti. Avstrij čete imajo na severnem bojišču važ ijše opravilo. Sedanji odmor zelo dobro Ije srbski armadi, ker more izpopolniti je kadre in obnoviti materijah Seveda nc Jurij ni za trenutek ne dvomi o nčnem uspehu trosporazuma. Iz celega a želi skorajšnji konec vojske, katerega pospešil, če bi posegel v vojsko nov tor (Italija), ki bi odpravil ravnotežje, Htero sedaj onemogočuje odločitev. Izj Srbije se poroča, da nameravajo odposlali drinsko divizijo proti albanski meji, "^r nameravajo osvojiti nova ozemlja in odirati proti Jadranskemu morju. Alban-so Srbi zato zdražili, ker so uvrstili vse phamedance ob meji v armado, dasi so turško-srbski mirovni pogodbi moha-|SS|edanci oproščeni vojne službe. Mogoče £n| tudi, da nameravajo Srbi pomagati svo-gptemu zavezniku Essad paši, ki se mu godi ^KDraču jako slabo. Srbija in Albanija. Iz Sofije poročajo: Javno mnenje razburjajo sedaj dogodki v Albaniji. Splošno sodijo, da je albanski vpad v Srbijo napravil Essad paša. Toliko je;gotovo, da srbsko vojno vodstvo albanski vpad ni presnetih Kljub od severa pričakovani veliki ofenzivi je 25.000 mož pri-fe®avljenih v varstvo lastne meje, da vpa-dejo v Albanijo in prodro do Jadranskega l morja. Iz albanskih dogodkov sklepajo, r da bo Bolgarija prisiljena pričeti kako akcijo. Zanimivo je, da se je pisava ruso-filskih listov zelo izpremenila. O bojih z gHusi na primer nimajo niti vrstice. — V ^fBrač je došlo srbsko poslanstvo, da se Slogaja z Essad pašo, naj jim prepusti pri-tanišče ob Adriji. Essad paši ponujajo rbi pomoč proti njegovim nasprotnikom, 'a vest je po celi Albaniji povzročila veko razburjenost. Srbija in Francija. V zadnjih belgraj-kih bojih so francoski častniki vodili srb-ko artiljerijo, Srbi so streljali iz težkih tancoskih topov, ki so jih pripeljali preko |oluna v Srbijo. Preko Sofije poročajo, da, fakor Srbi trdijo, pošljejo Francozi v Srbi-) 500.000 mož. Bolgari sodijo, da to Srbi pvorc le zato, da preplašijo Bolgare, — V (imunskih vojaških krogih se javlja, da je dbila Srbija čez Solun veliko novih to-Ov iz Francije s potrebnim francoskim rtiljerijskim moštvom vred. Te topove so C namestili na raznih postojankah, Bolgarija. Pariški politični krogi so-ijo, da se Bolgarija resno pripravlja na ojsko, kar dokazuje, da je nakazala bol-irska vlada bolgarskemu Rdečemu križu ).000 frankov in obljubila še 50.000 fran-ov. — Z merodajne strani se čuje, da so aslaniki trosporazuma vnovič pozvali olgarijo, naj se takoj priklopi trosporaz-mu in poseže v vojsko. Grozili so z [u s k i m vpadom. Bolgarska vlada je (novič izjavila, da je trdno odločna ohra-(iti nevtralnost. — V Ruščuku izhajajoči Ist »Barba« objavlja z oblastvenim dovo-ienjem obširno poročilo o k sreči pravo-asno odkriti zaroti proti bolgarski kra-ievi dvojici, kakor tudi proti Rusom so-jražnim bolgarskim politikom, Zarotniki io izključno Rusofili in so jih nekaj že zamrli. Nadaljne aretacije še slede. Rumunija, Listi poročajo, da šteje rumunska vlada po mobilizaciji 650.000 mož. Armada je razdeljena zdaj v pet ar-madnili zborov s sedeži v Crajevvu, Buka-reštu, Galacu, Jaffv in v Kostanci in šteje 80 pešpolkov, 10 lovskih bataljonov, 10 polkov črnih huzarjev, 10 polkov rdečih buzarjev, 25 polkov lahke artiljerije, 5 polkov pešartiljerije in 5 pionirskih bataljonov. Prišteti se še mora 1 polk kraljeve osebne garde, 1 divizija težke artiljerije in 1 polk trdnjavske artiljerije, ki šteje 32 stotnij, ki se nahajajo v utrdbah v Bukarešti. Bukareštske utrdbe obsegajo 72 štirijaških kilometrov s 13 utrdbami. Kon čno razpolaga rumunska armada še z 1 bataljonom železničarjev, z 1 bataljonom zgraditeljev mostov in z 1 bataljonom posebnih orožij: letalci, brezžičen brzojav in avtomobili. Turčija, Listi prinašajo z dne 17. februarja poročilo iz Petrograda, da je bilo tega dne odposlanih s Kavkaza v notranjost Rusije 49.000 turških ujetih vojakov in 527 častnikov. — Iz Carigrada došli Angleži pripovedujejo, da so bili po obstreljevanju Dardanel od strani angleško-francoskega brodovja vsi Angleži izgnani iz Carigrada. Mesto so morali zapustiti v 12 urah. Portugalska. 141etni učenec Jose Francisco Silva je dvakrat ustrelil s samokresom na voditelja demokratov Alfonza Costa, ko je ta hotel vstopiti v vlak, da bi se odpeljal v Lizbono. Costa ni bil zadet. Silva, ki so ga aretirali, je izjavil, da je ravnal iz prostega nagiba. Španija. V celi Španiji prebivalstvo strada. V Sevilli blodi na stotine brezposelnih in stradajočih ljudi po cestah. Cene živilom so strašno poskočile. Prebivalstvo trdi, da živil primanjkuje, ker so jih izvozili v inozemstvo. V sevillskem pristanišču leži 25.000 vreč žita; dela se na to, da bi prepovedali izvoz. Japonska in Nemčija. Poluradno se brzojavlja, da je izjavil nemški poslanik Hintze v Pekingu: Mogoče je, da se sklene poseben mir med Nemčijo in Japonsko. Amerika in trojni sporazum. Odposlanstvo nemškoamerikanskih žena je prosilo predsednika Wilsona, da prepove izvoz orožja in streljiva za trojni sporazum. Predsednik je odgovoril, da bi to ne bilo nevtralno dejanje, zato kaj takega ne bo storil, kakor bi tudi ne mogel pred kongresom priporočati takega predloga, S tem je Wilson jasno povedal, da mu podobni predlogi v kongresu niso ljubi. Če bi kongres sprejel tako prepoved, bo Wilson vložil svoj ugovor. — V decembru se je proti prejšnjemu letu izvozilo za 17 milijonov 290.495 dolarjev več vojnega mate-rijala, ki je šel večinoma na Angleško, Rusko in v Francijo. Japonska in Kitajska. Razmerje med njima je zelo napeto. Kitajska vlada je izjavila, da je pripravljena sprejeti nekatere japonske pogoje, nekatere pa odločno odklanja. Amerika je hotela nekaj posredovati med Japonsko in Kitajsko, pa je Japonska vsako posredovanje odklonila. Kitajska vlada je ukazala generalnim svetnikom, naj zadržujejo vojake, da ne bi napadli J.-poncev. Iz Petrograda se poroča, da je odstopilo kitajsko ministrstvo- Svetovna vofska. VOJSKA Z RUSI. Poraz Rusov v Vzhodni Pruski ob Ma-zurskih jezerih je sedaj znan v vsej svoji grozoti. Ta poraz je enak onemu, ki so ga Rusi ravnotam dne 28, avgusta doživeli. Zanimivo je, da je bil cel nemški načrt izpeljan tako, kot ob prvi bitki ob Ma-zurskih jezerih. Razlika je samo ta, da so bile ob prvi mazurski bitki pognane ruske čete v močvirje, sedaj pa so bile pobite in razkropljene, deloma pa ujete, 7 generalov, 100.008 mož in 300 topov so vzeli Nemci Rusom. Rusi so težke topove deloma zakopavali v zemljo, deloma jih pa potopili v jezerih, da jih Nemci niso mogli dobiti. 10. ruska armada generala barona Sieversa se more po tej strašni bitki smatrati kot popolnoma poražena. Tako velikanske izgube more prenesti samo tako država kot je Rusija, toda, kako dolgo še? Boji ob desnem bregu Visle se še vedno bijejo in bodo najbrže še dolgo trajali. Nemci so prišli ob reki Skriva do Plozka na Visli ter bodo najbrže poizkusili priti od tukaj za hrbet trdnjave Nowo Georgijevsk in pred Varšavo — če bodo nemške čete, ki prodirajo iz Vzhodne Pruske proti Lomzi in Ostrolenki, v stanu varovati tem četam hrbet in levo krilo. Ako bi se Nemcem posrečilo vzeti železniško črto Ostrolenka—Varšava, bi bila Varšava zelo v nevarnosti. V Bukovini se je pričakovalo, da bodo Rusi glavno mesto Černovice branili, ker se je govorilo, da so isto že močno utrdili, Toda Rusi so pred našimi četami, kakor smo že prejšnji teden poročali, bežali in pustili, da so naši Černovice zavzeli brez bojev. Vzrok temu je najbrže ta, ker so naši Ruse tudi v Karpatih potisnili nazaj. Dne 16. pr. m. so naše čete, ki so prodirale čez Delotyn v Nadworno, po dvadnevnem boju zavzele mesto Kolomea. Rusi so si prizadevali mesto obdržati ter so silovito napadali. Ob 5. popoldanski uri pa se je našim posrečilo vreči Ruse nazaj in vzeti Kolomeo, ki leži za hrbtom Černovic na gališki zemlji ob železnici Krakov—Lvov— Černovice. Listi poudarjajo, da je zavzetje Černovic večjega političnega nego vojaškega pomena. Bukovina leži pred očmi Rumunije, ki je pazno zasledovala boje v njeni bližini. Od poteka teh bojev je bilo močno odvisno, ali se bo Rumunija priklopila Rusiji z vojsko ali ne. Kakor sedaj kaže, ne diši Rumuniji bojevati se ob strani sovražnika, ki mora tako prazniti zasedeno ozemlje, kot so storili to Rusi v Bukovini. V Karpatih trajajo boji še vedno. Od njih izida je odvisno tudi to, ali bodo naše posadke v, Przemyslu še dolgo oblegovane od Rusov. Ako se našim posreči prodreti čez Karpate v Galicijo, bo ravno ruska oblegovalna armada pred Przemyslom v največji nevarnosti. V Galiciji so poizkusili Rusi ob Dunajcu napraviti nekaj hrupa, kar se jim pa tudi. ni posrečilo. Naši so prešli na nekaterih mestih v napade in so vzeli nekaj sovražnih strelskih čet. Število ruskih ujetnikov, katere so naši ujeli v zadnjih treh tednih, znaša krog 40.000 mož. VOJSKA S SRBI. Naše čete še vedno varujejo samo meje. Za napadalne boje je vreme še neugodno, zato se naši zadovolje s tem, da varujejo, da ne pride Srb čez mejo. Treba je pa tudi to upoštevati, da je vsa moč osredotočena sedaj na boje proti Rusom. Boj enak proti enakemu pa v Srbiji, vsled ondotnega ozemlja, ne bi bil priporočljiv, ker bi stal preveč naših moči. Zato je bolje počakati, da bo mogoče napasti Srbe s premočjo in jih zvoditi v odločilno bitko. Dosedanji boji so Srbe vendar toliko oslabeli, da se nc upajo pričeti z napadi. Ker so poizkusili obstreljevati Zemun, so naši bombardirali Belgrad, kar jc Srbe preplašilo, cla so zdaj mirni. Kakor smo žc zadnjič poročali, pa delajo Albanci mnogo preglavic Srbom. V Srbijo prodirajo in napadajo srbske vojake. To vse je za Srbe neprijetno, ker morajo imeti vse svoje oslabljene moči zbrane proti naši vojski. Albanci so res čudni ljudje. Na majhnem koščku zemlje so stisnjeni in stijejo in brcajo zdaj enega, zdaj drugega soseda, dasi je med njimi samimi doma vse nemirno in vse živo. VOJSKA MED TURKI, RUSI IN ANGLEŽI. Vse kaže, da osredotočujejo sovražniki svoje cilje na Carigrad. Toda, kako priti tja. Po suhem zapira pot Rusom bolgarska in rumunska nevtralnost, na morju, pred Dardanelami, je pa prenevarno. Zadnjič so angleške in francoske ladje sicer poizkušale z obstreljevanjem Dardanel, odšle pa so praznih rok in z luknjami od turških krogel v telesih. O tem smo poročali v zadnji številki. Iz bojišča v Kavkazu ni nobenih poročil. Ruski listi tožijo, cla turški odposlanci šuntajo kavkaško ljudstvo k uporom. Vzrok, da tamkaj boji mirujejo, je huda zima in pa najbrže tudi to, d^ zbirajo Rusi svoje čete v Midiji na bolgarski meji, odkoder nameravajo prodirati proti Carigradu, Tudi boji proti Angležem ob Sueškem prekopu so potihnili. Več pa se sliši o bojih pri Korni v Mezopotamiji. Angleži ne morejo tamkaj naprej, Turkom pa ni mogoče Angleže iz tega ozemlja pregnati. V južni perzijski provinci Kuzistan so Turki zaplenili Angležem petrolejske vrelce, kar je za Angleže občutna škoda, ker rabijo petrolej za kurivo svojih ladij." Novo obstreljevanje Dardanel. — Pomorska bitka na Črnem morju. Carigrad, 26. februarja. Turški glavni stan poroča: 25. t. m. oh 10. uri dopoldne je deset sovražnih oklopnic zopet pričelo obstreljevati forte ob vhodu v Dardanele. Ogenj je trajal do pol šesie ure zvečer 41 nakar so se ladje umaknile v smenprol otoku Tcnedos. Opazili smo, ^ b'Jj oklopnice tipa -Agamcmnon in dve hug. oklopnici poškodovane od krogel, k, so jih izstrelili forti ob anatolslu obali. Genf, 26. februarja. Pariško časopisje sc živahno peča z obstreljevanjem Dardanel. List »Matin« izvaja, da jc ta akcija brodovja največjega pomena, ker gre za to, da sc Rusija na tej stran, razbremeni. Carigrad, 27. februarja. Veliki glavni stan poroča: Vsled včerajšnjega sedem-urnega obstreljevanja iz velikih kalibrov sovražnih ladij so bili zunanji dardanelski forti na nekaterih točkah poškodovani. Mi smo imeli le 5 mrtvih in 14 ranjenih, i udi danes jc sovražno brodovje nadaljevalo obstreljevanje, umaknilo se jc pa popoldne iz ognjene črte baterij na Sedil-Bahru. Dne 10. februarja je neka francoska križarica izkrcala pri Akabi okoli 100 vojakov. Po dveurnem boju se jc sovražnik s težkimi izgubami umaknil nazaj na ladje. Kljub silnemu ognju sovražnih ladijskih lopov in strojnih pušk smo imeli lc 3 mrtve in 3 ranjene. Pomorska bitka v črnem morju. Carigrad, 27. februarja. Pri pomorski bitki v Črnem morju sla bili dve ruski vojni ladji težko poškodovani. VOJSKA PROTI ANGLEŽEM NA MORJU. ' Napovedani boj nemških podmorskih čolnov se je 18. pr. m. pričel in že prihajajo vsak dan poročila o izgubi ali pogrešitvi te ali one angleške 1 je. Zanesljivega se pa še ne ve mnogo, ker Angleži ne izdajajo več poročil o svojih izgubah na morju, in vsa poročila, ki jih dobivamo, prihajajo iz drugih držav. Zanesljivo število uničenih iadij se bo vedelo šele, ko bo ta zanimivi boj, kakršnega še ni bilo ob nobeni vojski, končan. Cene živilom na Angleškem rastejo od dne clo dne. Tudi zavarovalnine za ladje skačejo kvišku. Da Angleži silno upoštevajo nevarnost, ki jim preti na suhem in na morju od nemških podmorskih čolnov priča to, da so razpisali nagrade do 50.000 kron onim, ki bi pomagali uničiti kak nemški podmorski čoln. Tudi število nemških podmorskih čolnov ni zanesljivo. Listi poročajo, da jih ima Nemčija 120. Gotovo pa je Nemčija tako previdna, da lega števila ne bo izdala. V Atlantskem oceanu jc nemška kri-žarka »Kronprinc Viljem« pogreznila v zadnjem času štiri angleške trgovske par-nike. VOJSKA PROTI FRANCOZOM. Francozi so najbrže računali na to, da so Nemci vzeli iz Francije močno število svojih cet ter jih porabili za boje proti Rusom in da so vsled tega nemške čete, ki stoje nasproti hrancozom, oslabljene. Ta domišljeni ugodni trenutek so hoteli porabiti za to, da bi z ljutimi napadi predrli nemške vrste. Na črti med Reirnsom in Verdunom, ki se imenuje Kampanja, so osredotočil, svoje napade. Z veliko arti-Ijenjsko mocjo so naskočili nemške vrste ic napade so nadaljevali 4 do 5 dni, toda uspeha niso imeli. Z veliko silo so pognali Nemci napadalce nazaj in si na nekatcr'1 mestih osvojili francoske postojanke V Vogezih, kjer imajo Francozi' Zc|0 ugodne postojanke, so začeli Nemci z na padi in si osvojili nekatera važna mesta' Tudi pri Ypcniti v Belgiji se niso p0.' srečni Angležem poizkušeni napadi MoHtev za mir. Strašno razsajajo bojni viharji, daleč po svetu nebo se temni, dolge, krvave so bojne planjave, Jezus, pomagaj nam, Ti nas otmil Žalostno gledajo mnogi domovi, mnogo oko se na tihem solzi, išče rešitve, pomoči, tolažbe, Jezus, pomagaj nam, Ti nas otmi1 Ti si pomiril vihai je na mo ju. Ti zdaj zaduši peklenske st, nsti, mi smo grešili, Te razžalili, Jezus, pomagaj nam, Ti nas otmi! Fr. Fuuič, siovsee. f Ivan Markeš. Popolnoma nepričakovano je došla pretekli teden prežalostna vest: Znani hotelir v Bohinjski Bistrici, odbornik Zveze za tujski promet, član cestnega odbora, gosp. Ivan Markeš, rezervni korporal 27. domobranskega polka, jc umrl v vojaški bolnici v Št. Vidu na bolezni, pridobljeni v vojski. Z g. Marke-šem smo izgubili vzornega narodnjaka, zvestega somišljenika, podjetnega moža, katerega izguba ni samo za Bohinj, amoak za celo Gorenjsko nenadomestljiva. Pogreb se je vršil v sredo 24. pr. m. ob četrt na 4. uro popoldne v Št. Vidu in v četrtek ob 9. uri dopoldne v Bohinjski Bistrici. Bodi mu ohranjen trajen, hvaležen spomin! V vojno službo je bil poklican 19. februarja g. P a v e 1 K 1 c m c n č i č , mestni kaplan v Kočevju. Frebiranje črnovojnikov v starosti od 37 do 42 leta sc bo vršilo od 6. aprila do 6. maja t. 1. Črnovojniki rojeni leta 1873. do vštetega leta 1877. se imajo zglasiti do 20. t. m. pri županstvih okoliša v katerem prebivajo. Prebiranje mož od 43. do 50. leta starosti ne bo. Listi poročajo: Mož med 43. in 50. letom ne nameravajo prebirali oziroma novačiti, ker so žc zadostili cniovoj-niški dolžnosti. izplačilo konj in vozil. Dežehii glavar d r. S u s t e r š i č , ki je v tej zade\ i ope-lovano posredoval na odločilnem mestu na Dunaju, je sprejel od finančnega ministra barona E n g e 1 n a pismo, v katerem mu naznanja, da jc finančno ministrstvo že dalo nalog finančnemu ravnateljstvu, na| konje in vozila izoiača po poštni hranilnici, kakor hitro sprejme od graške vojne intendance tozadevni seznamek. fcrssa® £e je žmaccucm«! vsvnf.leli tvu n ročno, ?r< 'zpi.rčiijh ozirati sc v pivi v ••<-i na kmetovalec Šole v službi kmetijstva. Naučno ministrstvo je ukazalo, da, kjer se pokaže pri obdelovanju polja spomladi pomanjkanje poljskih delavcev, naj se šole popolnoma posvete poljedelstvu. Šolarjem naj se v Vsakem oziru glede na poljedelsko delo podele olajšave; oproste naj se od šolskega obiska, lahko se tudi omeji obisk šole in se tudi šola lahko predčasno zapre. Vrli naši fantje. Moštvo oddelka strojnih pušk 27, domobranskega pešpolka je poslalo uredništvu »Slovenca« vojno dopisnico, na kateri piše med drugim: »Naznanjamo, da je samo pred naSim oddelkom dne 5. februarja obležalo 500 Rusov. Tudi naša artiljerija pri nas prevladuje nad rusko. Mnogo pozdravov!« (Sledi ve-iko podpisov.) Na severnem bojišču se je poročil 6. pr. m. črnovojnik Ivan Breznik s Koroškega. Poročilo pravi, da je duhovnika nadomeščal poročnik, ki je prečital od župnika poslane tiskovine. Nevesta ni bila navzoča, ker je doma na Koroškem. Štajerski slovenski deželni poslanci. Slovenski klub štajerskih deželnozborskih poslancev je imel v četrtek, dne 18. februarja v Mariboru sejo, v kateri je naj-jrej podal načelnik dr. Korošec sliko po-ožaja, kakršen je nastal na Slovenskem Štajerju vs'ed znanih žalostnih dogodkov pzačetkom mobilizacije, ter konštatiral dejstvo, ki je najlepše spričevalo za politično zrelost slovenskega ljudstva, da se ni dalo izvabiti na pota, kamor so ga hoteli imeti obrekovalci, ampak je ostalo nepremično zveeto svojemu cesarju in vdano Avstriji, v koje neodvisnosti in notranji pravični uredbi vidi naše ljudstvo zasiguran svoj verski, narodni in gospodarski obstoj. Da se je politična in nepolitična vzgoja slovenskega ljudstva od strani naših organizacij vršila v pravem duhu, nam dokazuje neprimerno junaštvo in brezpogojna za-fnesljivost Slovencev na bojišču, kar nas f vse navdaja s ponosom in samozavestjo. Poslancu Roškarju, kateri je tudi bil žrtev brezpredmetnega sumničenja in obrekovanja, je izrekel klub polno zaupanje in ga zagotovil neizpremenjeno visokega spo-[ štovanja. — Nato poroča načelnik o gospodarskih zadevah. Glede delavskih moči je posredoval v ministrskem predsedstvu in poljedelskem ministrstvu ter dobil zagotovilo, da sc bo skušalo dobiti za črno-vojnike, ki niso v fronti, kratke dopuste in da bodo ljudske šole lahko prenehale s poukom, ako so otroci potrebni za delo. Tudi begunci in ujetniki, zadnji po 30 skupaj, bodo na razpolago. Glede auroviza-cije opozarja klub na dejstvo, da kmečko ljudstvo živi od moke, kakor mestno od mesa. Vsled tega se naj pri rekviriranju to upošteva, kakor tudi število potrebnih delavcev, ki jih kmet preživlja skozi celo leto. Veliko živil potrebujejo tudi razni begunci na kmetih, zaradi tega se naj posreduje, da jih ne dobivamo več, tembolj, ker jih je težko uporabljati pri našem kmečkem delu. Glede podpor za zaostale je od vseh strani veliko pritožb in so se v tem oziru stavili primerni predlogi. Slovenski klub obžaluje, da slovensko ljudstvo ni zastopano v nobenem gospodarskem svetu, ki so se ustanovili v Gradcu zaradi po vojski nastalih razmer za celo deželo, vsled česar sveti niso o naših razmerah dovolj poučeni, naša javnost ne o njihovih ukrepih. Tudi v tozadevnih okrajnih gospodarskih odborih manjka zadostno zastopstvo našega ljudstva. Načelstvo sc pooblasti, da radi tega stopi v stik z mpro-dajnimi' činitelji. Vsi navzoči poslanci so se udeležili razprave o omenjenih predmetih. Novi grobovi. V Frankobrodu v Nemčiji je umrl slovenski visokošolec M. Besednjak iz Gorice. — V Ljubljani je umrl Jernej Kovač, gostilničar na Kar-lovski cesti. — V Kamniku je umrl bivši župnik v Povirju pri Divači č. gosp. Jožef Novak. — V Sp. Šiški je umri čevljarski mojster in posestnik Ivan Mrak. — V Idriji je umrl kaplan v pokoju Frančišek O n u š i č , rojen v Starem trgu pri Ložu I. 1843. — V Novem mestu je umrl notar in bivši župan dr. Albin P o z n i k. — V Idriji je umrl vpokojeni rudar Andrej G n e j z d a. — Na Colu pri Vipavi je umrla Marija P u c, roj. Rovan. — Na Selili pri Volčah je umrl Ivan Š t u r m v starosti 80 let. — V Novem mestu je umrl okrajni tajnik Leon A b r a m , star 44 let. Iz srbskega ujetništva se je oglasil po dolgih treh mesecih Ivan N a p u ž 1 a n , organist v Mirni peči na Dolenjskem. Bil je ujet pri Valjevu, zdaj se pa nahaja v Knjaževacu blizu Belgrada. Poroča, da je zdrav in nič ranjen. Iz ruskega ujetništva so se oglasili. Jožef Kramar, rojen na Dolu pri Hrastniku je pisal svoji ženi na Nemško, da se nahaja ujet v Rusiji. — Janez Ž e f r a n iz Gotne vasi že pet mesecev ni nič pisal. II. pr. m. pa je naznanil svoji ženi, da jc kot ujetnik v guberniji Tomsk v Sibiriji, — Po štirih mesecih se je oglasil iz ruskega ujetništva korporal Ivan Knez od 27, do-mobr, pešpolka, doma iz Dobovške fare, — Janez Jenko, doma iz Zg. Brnika, p, d. Zamikov, je pisal, da se nahaja v mestu Soligalicz. — Oglasil se je tudi iz ruskega ujetništva France Rebolj, posestnik in obč. odbornik v Hrašah pri Smeledniku. Od meseca avgusta ni bilo od njega nobenega glasu. V uradnem izkazu je bil že proglašen za mrtvega. Sedaj je pa pisal iz mesta Biisk, gubernija Tomsk, Sibirija v Aziji. — Dalje so se oglasili iz ruskega ujetništva: Ivan Ravnikar iz Most pri Ljubljani, Jožef F o n , jurist iz Srpenice na Goriškem, Anton Š k o f i c iz Naklega, dr. Franc Štele iz Ljubljane, Ivan Potrato, obč. tajnik na Jesenicah; Jakob M e j a e iz Zajeb, Ignacij Jug, učitelj iz Zakriža pri Cerknem; France T r o j a r iz Podbrda, ki je bil odlikovan za hrabrost, a so ga pozneje Rusi ujeli. Umrli vejaki. V Karpatih je padel 9. pr. m. rezervni poročnik 97. pešpolka Josip M o c h e r. — V garnizijski bolnišnici na Dunaju je umrl pešec 27. pešpolka Franc Bukovec. — Padel je na severnem bojišču nadporočnik 97. pešpolka Egon Gabrijelčič. — Tam je padel tudi rezervni poročnik in carinski uradnik Milan B 1 a ž o n, •—- V Pragi je umrl praporščak 88. pešpolka, tehnik Janko Toni e c, Okrevalje od ran, dobljenih na severnem bojišču; po nesreči ga je pa nato obstrelil eden njegovih tovarišev tako hudo, da je Tomec vsled tega umrl. — Na Ogrskem je umrl za ranami vojak 17, pešpolka Anton Belič iz Viča, — V ljubljanski garnizijski bolnišnici jc umrl za tifusom bivši trgovec Damijan Koželj, ki se je prostovoljno javil k fronti. — V Karpatih je padel Vilko S e n i c a , bivši uradnik posojilnice v Žalcu. Nesreče in drugo. Velika nesreča v Vremskem Britoiu. Poroča se: Tu je pri delu tudi nekaj oseb iz tukajšnje okolice ter 120 Bošnjakov. Dne 16. februarja se je dogodila grozna nesreča. Pri jako narasli reki sta delala v čolnu Janko Vatovec iz Zgor. Vrem in en Bošnjak, mohamedanec. Poslednji je izgubil ravnotežje ter zgrabil Vatovca čez prsi in roke ter sta oba telebnila v vodo. Ubogi Vatovec je bil dober plavač, a ni se mogel ganiti, ker mu je oni roke trdno držal, tako da sta oba utonila. Trupli še niso našli. Pred letom je ravno na tako tragičen način našel smrt brat Vatovca, namreč pri premogovniku »Adrija«. Dva brata ima v vojni (eden je ujetnik v Srbiji). Oče in mati sta stara okrog 70 let. Pretep v T u p a 1 i č a h. Fanta Ivan Naglič in Jožef Dovič sta se sprla na cesti radi neke malenkosti. Naglič je potegnil nož, a Dovič je odbil sunek z levico, a ker je Naglič potegnil nož nazaj, je prerezal Naglič Doviču dlan in ga ranil še z nožem na stegnu. Na opeklinah je umrl v Oreho-vici na Vipavskem 15 mesecev stari Jožef Jeleršič. Sedel je na klopi poleg ognjišča in je po nesreči padel na ognjišče, kjer se je tako obžgal, da je čez dva dni umrl. Potres na Dolenjskem. Iz Ambrusa se poroča; V. ponedeljek, dne 22. februarja, ob 1. uri 40 minut zjutraj je bil tu precej močan potresni sunek. Zbudil je vse iz spanja in napravil tudi nekaj razburjenja med ljudmi, ker se je toliko po-treslo, da so predmeti v sobah ropotali. Znani socialni demokrat Marica iz Nabrežine je sedel pred vojnim sodiščem v Gorici, obtožen, da je nagovarjal črni vojski podvržene moške, naj malo jedo, da bodo šibki in se tako odtegnejo vojaški službi; obtožen je bil tudi kaljenja javnega miru. Marica je obsojen na dve leti in pol strogega zapora, poostrenega s trdim ležiščem in postom ier temnico en dan vsak mesec. Lastnik tiskarne ponarejal dve kronske bankovce. V Solnogradu so se širili ponarejeni dve-kronski bankovci. Ponarejal jih je lastnik tiskarne in tvorničar mila Ivan Simon, ki so ga zaprli v Koniginhofu. Mož jc priznal, da je ponaredil 150 bankovcev, Samoumor iz strahu pred vojaško službo. Dne 16'. febr. se je v Orehovcih pri Zgornji Radgoni obesil 35 letni živinski prekupec in posestnik Franc Dreflak, ki je bil zadnje čase močno vdan pijači. V kratkem je imel odriniti k vojakom. Večer pred smrtjo se je jokal pred ženo in ji rekel, da se bo raje končal, nego bi imel oditi k vojakom. Med polbrati. Polbrata Kova-čič prj Brežicah sta se sovražila radi ded-ščine po starših. Dne 14. t. m. sta se našla v neki gostilni in po kratkem prepiru jc Kovačič z gorjačo planil na polbrata Tram-puša in ga pobil na tla. Težko poškodova- nega Trampuša so prepeljali v brežiško bolnišnico, Kovačiča pa izročili okrajnem« sodišču. Ladjedelnica v Tržiču zaprta. Delovodja Špacapanob-s t r e 1 j c n. Delavec Ivan Tušar, rojen v Trstu leta 1890., ni hotel iti na delo, katero mu jc ukazal izvršiti delovodja Špa-capan, in sicer na ladji, ki se gradi; rajši ie pretrpel, da je bil odpuščen od dela. Dne 22. februarja se je peljal delovodja Spacapan zvečer od dela na svojem kolesu. V bližini njegovega stanovanja pa jc ustrelil nanj omenjeni Ivan Tušar iz revolverja ter ga zadel v hrbet, ali prizadejal mu je le lahko poškodbo. Tušar je izginil. Delovodja tpacapan jc delal v L!oydovem arzenalu v Trstu 28 let, sedaj v Tržiču, in siccr od leta 1910.; med tem časom so bili izvršeni nanj trije atentati: nekdo je vrgel za njim težko železo, ki ga je pa lc opraskalo, in nekdo mu je bil isti dan zastrupil vino, katerega pa k sreči ni bil izoil. Sedaj je bi! izvršen tretji atentat. — Vodstvo ladjedelnice je izdalo oglas, v katerem omenja atentat, zbog katerega se zapre ladjedelnica. Delavce so izolačali dne 26. februarja popoldne in jim izročili knjižice. Obenem jc vodstvo razpisalo nagrado 500 kron, ki jih dobi oni, ki pokaže pot, da se aretira napadalec. Nenadno zaprtje ladjedelnice je hudo zadelo več sto družin. Pričakovati je pač, da ladjedelnica nc ostane zaprta več časa, marveč, da se prav kmalu zopet otvori. Obesil se je v Cclovcu ključavničarski pomočnik Anton S o d j a , doma x Bleda. Vzrok nesrečna ljubezen . Na grobu svoje prve žene s c j c zastrupil v Cc'ovcu c. kr. finančni računski revident Rihard Glaunir.-ger. Pred 14 dnevi je poročil sestro svoje žene. Zapušča sedem otrok. V pismu, ki ga je pisal prijatelju, izjavlja, da je tako hudo bolan na živcih, da noče nikomur bi.i v nadlego. Povožen je bil 23. pr. m. 29 letni črnovojnik Simon Gzclrr.an na mariborskem kolodvoru. Rajnik je bil oženien posestnik iz Podove. Peljati se ;a hotel v Račje, a ker jc kolodvor vojaško zastražen, je zlezel čez ograjo, a ko je šel čez tračnice, je bil povožen. Morilec tržaških kočija-ž e v še vedno ni najden. Pred časom smo poročali, da sc je bil oglasil v koperski jetnišnici neki Aleksander Hammerle, ki je povedal, da je on umoril vse tri tržaške kočijaže in tudi onega devinskega voznika. Toda sedaj je stvar dobila zopet drugo lice. Hammcrlejev zagovornik dr. Robba ; sporoča v tržaškem Piccolo« z dne 21. februarja, da sc je dognalo, da jc Hammerle duševno bolan in da si jc vse te stvari o umorjenih kočijažih izmislil v svoji bolni fantaziji. Državno pravdništvo je spoznalo te razloge kot opravičene in ustavilo proti Hammerleju vsako postopanj radi kočijaških umorov. Ti umori ostanejo tedaj še nadalje kriminalistična uganka. Skale se trgajo. Iz Kranja poročajo: Zjutraj 24. februrja se je v Polaj-nerjevem bregu odtrgal del skalovja ob državni cesti na Kokro. Velike težke skale so zdrčale čez cesto in se ustavile spodaj Gi r ' bila na travniku ob Kokri Prctrgana|c brzojavna žica in poškodovan, držaj, pri " Blizu tam sc je tudi ob zadnjem d^žcvanju precejšen del ceste pogrezn.l v dolino. Na drugi strani reke Kokre pa sc je večja ilovnata plast zemlje pomaknda navzdol in z njo vred tudi nekoliko tamkajšnjega Mengerjev.ega poslopja. Smrtna nesreča dijaka na lovu Zopet moramo beležiti žalosten, pretresljiv dogodek — smrt mladega, nadepolnega dijaka vsled neprevidnega ravnanja s puško. Šestnajst let stari peto-šolec I. državne gimnazije v Ljubljani Edvard Marinko, brat g. prof. dr. Marinka iz Kranja, je šel v soboto domov na Dobrovo. Domenil se je z nekaterimi dobrovskimi fanti, da gredo na lov na veverice. Dobili so nekje neko amerikansko puško in odšli so na lov. Puško jc nosil mladi Marinko, ker je bil mnenja, da se najbolj spozna na puško. Zadnji čas jc namreč obiskoval strelske vaje. Med potjo je pa lovska družba opazila, da je nekaj pozabila. Marinko se je s puško vrnil, da prinese pogrešano. Oglasil se jc v gostilni pri Gorjančevih ob Tržaški cesti blizu Brezovice. Ondi se je razgovarjal z domačimi in s klicem »Z Bogom!« je hotel odhiteti naprej. Pri tem se jc pa tako okre-nil, da se mu je puška, katere mehanizma pač ni poznal, izprožila in strel jc šel nesrečnežu v glavo. Marinko se jc takoj nezavesten zgrudil. Peljali so ga takoj v deželno bolnico, med vožnjo v bolnico je pa — umrl. Pokojnik je bil veste", marljiv dijak. Nesrečni slučaj s puško mu jo pretrgal nit mladega življenja. Bog tolaži velespoštovano družino Marinkovo, ki je tako nepričakovano izgubila svojega ljubljenca! Odlikovani Slovenci. V uradnem lbu čitamo: Z duhovnim zaslužnim kri/.' cm na belo-rdečem traku jo bil iiik >van vojni kurat 17. pešpolka dr. I r n c K u 1 o v e c v priznanje njego-v . hrabrega in požrtvovalnega zadr-pred sovražnikom. Za cel čas \oj:.-> aktivirani, vseh vojnih težav navajeni duhovnik, se je izkazal čolam od prvega trenotka kot zvest svetovalec. pomočnik in prijatelj, ki je delil s polkom vse težave, ga ni zapustil v nobeni nevarnosti in si vedel pridobili vsa srca. .Med številnimi krvavimi boji, ki jih jo imel polk doslej, posebno pa pri Grodeku in v strašnih Hdncvnili bojih pri Volči Dolni, je bil vedno na obvezovališču, ki je stalo najbolj v ospredju in bilo sovražnemu topovskemu ognju ravno tako izpostavljeno, kakor sprednje čete. Prezirajoč vsako osebno nevarnost je vedno mislil lo na svojo plemenito dolžnost, da nudi ranjenim in umirajočim duhovno tolažbo Njegov vpliv na dobrega duha in notranjo moč moštva mu je pridobil hvaležno m visoko čislan je celega Sf,n!fn-fU Zlmra' ki je »j«*0™ '-"Slu-«no odlikovanje z veseljem pozdravil ~ G" »f'-. H a d o L a h, c. kr. kul-turno-tebnični pristav pri c. kr m ou k 23. crnovojniškega polka, je bil o dni odlikovan s svetinjo »sigm n laudis« radi hrabrega vedenja pred so vražnikom. — Odlikovan je bil s srebr no hrabrostno svetinjo zobotelnik s. daj četovodja pri 20. lovskem hatiij!" nu g. F p r d o P a 1 o v e c. — pr ''' ščak Gabrijel Majcen od bosan" sko-herccgovskega pešpolka št. 2'jo imenovan za poročnika. Mladi porof nik je član katoliškega akadmičncin društva »Danica«. — V stotnika je bil povišan c. in kr. nadporočnik 117. peg. polka g. Josip S eni 6, poveljnik 3 nadomestne stotnije, sedaj v Ljublja! ni. Po smrti odlikovana sta bila rezervni nadporočnik 3. pešpolka sod-nik Ivan Ker C, ki mu je bil p0c|0. Ijen vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo, in pa major llj, pešpolka Julij Tambornino iz Ljubljane, ki je dobil red železne krone III. vrste. — Pri 17. (kranjskem) in 7. (koroškem) pešpolku sta dva junaka, ki sta se v sedanjih bojih večkrat s svojim junaštvom prav posrbno izkazala. Pri 17. pešpolku je Ljubljančan Klop č a v e r , ki si je pridobil vse tri hrabrostno svetinje, malo in veliko srebrno in zlato, pri 17. pešpolku jc pa štabni narednik Močnik, ki je bil tudi odlikovan z vsemi tremi kolajnami in je zopet predlagan za višje odlikovanje. Pred kratkim je bil ta koroški junak ranjen, pa je upan ji', da bo ozdravil. Klopčavcr pa je ljubljenec častniškega zbora pri 17. pešpolku in pravi Martin Krpan, širokopleč mož in dva metra visok. Ko je bil dvakrat ranjen, si je dal obvezati rano in so vrnil na bojišče. Klopča\er je listi lelovo-dja, ki se je svoj čas pri Bucltemvaldu v Celovcu spri z vojaki drugih polkov in je nato izpraznil - vso sobo; sam je pometal iz gostilne vse svojo številno naspronikc. V civilnem življenju jc šofer. Kaj je bil v civilnem življenju Močnik, nam ni znano. Takih junakov pa je v naših pol kili še mnogo, mnogo, zlasti pri 17. in 87. pešpolku ter 1. domobranskem pešpolku, četudi mnogi niso bili odlikovani. Mnogo bi jih bilo odlik ovanih, pa so padli njihovi poveljniki, predno so jili mogli predlagali za odlikovanje, in število takih ni 111 a j h 11 o. Ravno li polki so bili v zelo budili bojih in so se sijajno borili. Nf samo posamezniki so bili junaki, polki kot taki so bili pravi junaški polki. Da je tem polkom pravi vrstnik koroški 7. pešpolk, ni treba poudarjati, ker jc znano, da si je priboril največ odlikovanj. Pogrešani vojpkj. Jožef K a v s iz Soče pri Bovcu. Služil jc pri 27. črnovoj-niškem pešpolku, 29. maršbataljon, 4. kompanija, vojna pošta št. 308. — Pojasnilo: Marija Kavs, Soča št. 28, Goriško. Jože Zupančič, 27. pešpolk, vojna pošta št. 48. — Pojasnilo: Jožefa Zupančič, Regerča vas št. 45, pošta Rudolfovo. Alojzij L e b a r , 27. doinobr. pešpolk, 9. komp., doma iz Kotredeža pri Zagorju ob Savi. — Pojasnilo: Lebar Alojzija, Kotedrež št. 12, pošta Zagorje ob Savi. Franc Rozman iz Sp. Pirnič, služil pri 4. polku, 16. komp., vojna posta št. 48. — Pojasnilo: Mana Rozman, Sp. Pir-niče št. 28. Janez B u r g a r iz Zavrha pod Šmarno goro, služil pri 4. polku, 16. komp., vojna pošta št. 48. — Pojasnilo: Marija Bur-gar, Zavrh pod Šmarno goro. Franc Jerman, inf., 1. bataljon, 2. komp., Lir. N. 27, vojna pošta št. 48. — Pojasnilo: Tomaž Jerman, Vrh št, 8, pošla Zagorje ob Savi. Janez K o c j a n č i č , pijonir in Anton K o c j a n č i č, — Pojasnilo: Janez Kocjančič, posestnik v Negastru, pošta Moravče. Janez D e r n o v š e k od 17. pešpolka, 3. komp., vojna pošta št. 201. — Pojasnilo: Marija Dernovšek, Mors am Rhein, Nemčija. Janez U 1 e , 27. pešpolk, 4. komp. — Pojasnilo: Helena Ule, Vrh št. 19, pošla Starilrg pri Ložu. Ivan Likar, deželnobrambeni marš-bataljon št. 4, poljska kompanija. — Pojasnilo: Ivana Likar, C Strasse Nr. 4, Mors, Rheinland, Anton Pavlic, domobranski pešpolk št. 27, 13. komp., vojna pošta št. 48. — Pojasnilo: Antonija Pavlič, Loka pri Mengšu, pošta Terzin. Franc B i 1 b a n , 7. lovski bataljon, 1. komp., vojna pošta št. 73. — Pojasnilo: Frančiška Bilban, Zg. Šiška št. 103, pošta Sp. Šiška. Jožef M i h a 1 i č , 5. dragonski polk, 2. eskadron, 1. voj, vojna pošta št. 48. — 'Pojasnilo: Franc Mihalič, Podvrh št. 4, pošta Rudolfovo. Ivan Dernovšek, domobranska marš brigada št, 2, bataljon št. 12, komp. št. 2, vojna pošta št. 106. — Pojasnilo: M. Dernovšek, Moltkestrasse Nr. 41, Post Gladbeck, Westfalen. Janez Koprivnikar, 7. pešpolk, 2. komp., vojna pošta št. 73. — Pojasnilo: Frančiška Koprivnikar, Veliki vrh, pošta Litija. Miha Cucek, 17, pešpolk, 3, komp,, vojna pošta št, 32. — Pojasnilo: Anton Cucek, Gor. Košana št. 18 pri Št. Petru na Krasu. Anton U m n i k od domobranskega pešpolka št. 27, 1, komp., vojna pošta številka 48, — Pojasnilo: Franc Umnik, Pre-doslje št. 64, pošta Kranj. Andrej G 1 o b o č n i k , domobranski pešpolk št. 4, 16. komp. — Pojasnilo: Rodbina Globočnik v Mošnjah, pošta Radovljica. Priijazno se prosi, da naznani oni mladenič, star 16 do 20 let, svoj naslov v župnišču v Šmarju, ki sc je peljal lani pred Božičem dne 20. decembra 1914 opoldne iz Ljubljane v Grosuplje in imel dve vožnji karti, od katerih je eno, ker ni prišel za njim njegov prijatelj, kakor je rekel, prodal sprevodniku nazaj, da bode za pričo temu sprevodniku, da mu jc res ta plačal nazaj prodano karto. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: ,ana . Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za kaiere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4a/«°/o brez kakega odbitka. ■m ure ofi i zjutraj t*o i. pspBiiii. G3ej mserat! Pogreb knezoškofa Kahna. Kakršno njegovo življenje, takšen njegov pogreb. Ni bil prijatelj hrupa in zunanjega bleska. Mirno, brez velikega bleska, brez »nešte-vilnih množic«, v samoti, par ur stran od mesta, tako se je vršil njegov pogreb. Poznali ga niso v življenju, tuj je ostal po-svetnjakom ob grobu. Res, da vsled slabe poti in daljave ni moglo priti k pogrebu mnogo, mnogo dobrih katoličanov, ki so hrepeneli spremiti svojega nekdanjega škofa na njegovi zadnji poti; tembolj značilno pa je, da je bilo pri pogrebu nad dvesto duhovnikov. Od vsepovsod, iz cele dežele, je prihitela duhovščina, da izkaže svojemu očetu Zadnjo čast. To je bil pogreb škofa Kahna. Največje veselje je imel, kadar je bil v sredi duhovščine, in to njegovo voljo je izpolnila iz srca mu vdana duhovščina tudi, ko so pod samostanom na Tancbergu izročali materi zemlji njegove zemeljske ostanke. Duhovniki so dvignili krsto in jo položili v grobnico kakih sto korakov niže pod samostanom. Globoko in otožno je brnel iz daljave veliki zvon gospasveške cerkve, otožno sc je glasila melodija psalma miserere in poleg molitev duhovščine, redovnic in otrok edina motila tihoto izumrle narave; ni bilo slišati nobenega običajnega glasnega ihte-nja, solzila se niso očesa, a v srcih je pla-kala gorka ljubezen resnih in v delu in trpljenju utrjenih mož, Končal je boj, končal trpljenje in dobil od Gospoda zmage venec. Njegovo truplo počiva na višini, od koder je krasen j-azgled po krasni dolini in na Karavanke doli do Sv. Uršule ob štajerski meji. Njegov duh pa gre na seme, ki ga je sejal; seme mora segniti, preden požene kali In njegovo seme, ki ga je sejal, bo pognalo kali, ki jih sam ni mogel videti, kakor ne Mozes obljubljene dežele; pognalo bo kali, ker je seme zalival z oživ-ljajočo vodo molitve in je pri vseh svojih dejanjih imel najčistejše namene, zato bo Bog dal rast. Knez in nadškof solnograški dr. Kaltner je vodil sprevod. Na pogreb je došel tudi ljubljanski knez in škof dr. Bo-naventura Jeglič. Od graškega stolnega kapiteljna so prišli trije zastopniki, nada- lje mil. g. prelat dr. Odilo Franki, opat šentpaveljski, ter opata admontski Schlad-minger in šentlambertski Kalcher, Pogreba so se udeležili tudi gospod deželni predsednik Lodron-Laterano, gospod deželni glavar dr, Leopold baron Aichelburg-Labia. deželni odbornik Honlinger, g. okrajni glavar šentvidški dr. vitez pl. jessernig, veliko število zastopnikov oficirskega stanu, dr. Janko Brejc, bivši deželni poslanec Huber iz Bierbauma itd. Koliko ozdravljenih ranjencev je zopet odšlo na bojišče? Vojni poročevalec lista »Neue Freie Presse«, Roda Roda, je imel razgovor s sanitetnim šefom nekega visokega poveljstva, ki je na vprašanje, če je že veliko ozdravljenih ranjencev bilo poslanih na bojišče, odgovoril: O lahko ranjenih vojakih, ki so se vrnili iz etapnega ozemlja, nimam podatkov. Da smo pa tudi nemalo težkih ranjenih popolnoma j ozdravili in poslali nazaj k armadi, doka-; žem iz moje tabele, ki kaže, da je bilo že | pred meseci 4209 častnikov in uradnikov ter 85.623 mož, ki so bili težko ranjeni, i ozdravljenih poslanih zopet na bojno črto. To število se je pa sedaj seveda ogromno zvišalo. Prestolonaslednik obiskal otroke rajnega prestolonaslednika. Prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef je v ponedeljek, dne 22. pr. m. popoldne obiskal v Benešovi na Češkem otroke rajnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Na kolodvoru so ga pričakovali in pozdravili otroci rajnega prestolonaslednika in njih varuh dr. Jaroslav grof Thun. Nadvojvoda ' Kari Franc Jožef je po pozdravu objel in poljubil otroke ter je nato vzel na znanje poročilo tamošnjega okrajnega glavarja, • deželnega žandarmerijskega poveljnika in | vojaškega poveljnika v Benešovi. Potem se je nadvojvoda z otroci-sirotami peljal v grad Konopišt. Popoldne ob 5. uri se je prestolonaslednik z dvornim vlakom odpeljal na Dunaj. Češko ljudstvo je nadvoj- • vodo pozdravljalo z viharnimi »Slava«-klici. Prestolonaslednik je bil zelo vesel prijaznega sprejema. Povišanje cen pivu, Kartel pivovar-narjev izvaja po listih, da namerava povišati cene pivu za 4 do 6 K ori hektolitru, ker ne smejo več izdelavah slada iz ječmena. Svinjski mcbur — izborno sredstvo zopev mokroto in mraz. Vojak iz slovenj-graSke okolice piše iz gaiiškega bojišča svojim domačim: Pošljite mi svinjskih mehurjev, kajti le z istimi si obvarujem noge pred mrazom in mokroto. Papirnate nogavice so za nič. Denarja ne rabim. Naši prekupci. H knu tu v ljubljanski okolici je prišel prckupcc in kupoval slaro veliko kravo. Kmet je zahteval 140 gld. zanjo. Prekup. pravi: »Kaj? 140 kron?« — Kmet: »Ne, goldinarjev.« Prckupcc se je jezil in dokazoval, da je to naravnost smešna cena za tako žival in je ponujal zadnji kup 90 gld. Ker ni hotel kmet dati krave, jo jc pustil. Kmet je gnal kravo na sejm v Ljubljano in je premišljeval, kaj naj zahteva za kravo. Ker mu ni hotel dati prckupcc več kakor 90 gld., si je mislil: sto ali sto in deset bom vendar dobil, ceno pa nastavim, da bo kaj za odbit, na sto in petdeset. — Biku sejmišča sta srečala dva moša kmeta in ga vprašala, koliko hoče za živino. Komaj da je usta odprl in rekel sto in petdeset . mu ie že naštel eden dvoti raj. za ranjence, ki čakajo zapuščini j• .moči. za jetnike, ki togu-jejo tam daleč. Dan sklonimo z vneto moli vijo za 'is;e. ki stražijo neutrudni naše spanje, ki prelivajo kri za boljšo 1 ii! ičtii - svojih otrok. Lolc->njo pcž no pridige silno glasne. Velikanski lopovi, ž;-.ročo prana in hite ■> krog'. , p. . »išCa vasi ia razdejana polja nam pričajo o minljivosti vsega, na kar je navezano naše sive. Raztrgane so i Mhinsk? vozi. liia tavaj i razkropljeni begunci, tam umirajo vojaki na tisoče, nikdo n>- vidi nami P- rekel, da ne more in ; kdor so w i a Zda; jo 1 iv.vcr■"'■"• -i -^.-SV je vide! svet. M. r. i ali n. stili se bomo. ■ • : - Vsaka krogla ue zadene, . lii vrnil nikdo iiv z dežja svinčenk. Marsikdo so jo bavil s tem, da je raču-nd. koliko krogel zadene svoj cilj. leja so različni. Ploennis p;a-7.,. h I v vojskah nusoca č*as:v. V s vi. vš«eto !• ■ » vsak 110 strel, v voj- ski L 1864.-6«. pa jo zadel baje vsak > • 0. pruski strel. Poslednja trditev se ne i zdi dn:.Mn računarjem prava. \ko je tu.ii res, da so napadali Avstriici j takrat v zaprtih vrstah Pruse. ki so bili ' oboroženi z puškami na vžigalico, ven-dar jo število previsoko. V bi: ki pri liravelotie 1. IS70. je zadel saški korps šolo s -iOOtim strelom, o tem s 3 zapisani natančni podatki. Nemški vojaški pisatelj Moenip pravi, da e zadel v bitki pri Mars la Pour vsak 452. nemški strel. Ruski vojaški pisatelj Voiockoj nravi da bo zadel v prihodnjih vojskah I komaj 40Gti strel Sedanja vojska bo : dala priliko za natančne poizvedbeo ! tom vprašanju. L. 1864. je porabil vsak ' Avstrijec 51, Prus 12, in I. 1866. Avstri-I jec 64 patron in to vsi oddelki skup, U ! s0 bili v hudem ognju in oni, ki niso : bili. L. 1870.—71. je izstrelil vsak «e-! mec 56 patron, pri francoski rinskl armadi pod Bazainona v bitki pri Gra\e-! jotate je izstrelil vsak mož 30 patron. Vojna in obleka. Kakšno naj bo blago in obleka so nam narekovali že nekaj let iz Londona in Pariza. Po Avstriji in Nemčiji so dela zdaj na to, da bi se nosili po svojo, po domačo. Nemec ! naglašuje, da naj so nosi Nemka po I nemško, zakaj so ne bi nosila Slovenka po svoje? Mi imamo nošo, ki odgovar-! jajo vsem zahtevam glede pripravnosti in lepote, vrnimo so vendar enkrat : dosledno k njim. Ko bi vedelo dekle in fant koliko pridobita v narodni noši na lepoti in izrazitosti, ne bi jo oblačila samo o posebnih prilikah: star mož, stara žena imata v narodni noši nekaj silno lepega. Vedeti moramo, da izraža narodna noša narodnega duha, z nošo snii) izgubili mnogo tega, kar je v tesni zvezi ž njo. Kako smešno je dekle, ki pride s kmetov, je 15 dni v mestu, ne zna še hodili po tlaku. j>a .-i zo nabada slamnik na glavo in nosi, če zahteva to moda. tako'krilo, da poka po nji. Nekdaj jo služilo dekle par let in si prihranilo kaj. kljub tedanjim majhnim plačam. Zdaj so velike plačo, pa šo vočii klobuki, dolgi so računi > i v i 1 i, vsak mesec drug račun, a še daljši so prazni žepi, ko pride starost in bolc- Vo.ua in pokoro. Na Dunaju so i M. oo. jezuiti v Štefanovem domu . uiisijon. Udeležba je bila volikan--•.. . .- - r Kolb. znani pridigar, je iz-. drugim: Grehi narodov za-: :. ime, božjo oblast. Ljudstvo jc - v ?v.j|i slepi ošabnosii in govorilo: NI i no potrebujemo v svojih rodit ::i..h B ea. mi imamo drugo bogove, iUi«o svetovno trgovino, našo iznajdbo, aaše stroje, naše tovarne in naš ilo-:• nar. Naša vor. ka postava jo: Uživaj kolikor moreš. — Vsakemu človeku, ki jo gledal odprtih oči ta odpad sveta od svojega Gospodarja, so je storilo težko. Kajti zgodovina nas uči. da je bil odpad človeških rodov od Boga obenem izguba Človeške sreče. Človek in država, ki ne veruje v Boga. ki ni nikomur odgovoren, zabrede v dejanja, ki kli-^ejo božjo kazen na posameznika in na celo države. Rog jih razbije kakor razbije lončar svojo p .sodo. Zdi so. da slišimo v groznem poboju svetovno Voj- '? °V s" Zlt«i vaši bo- go\i. K o jo zdaj mirovni kongres v Haagu, kje jo bratstvo narodov, ki Ka mste oznanjevali v mojem imenu, kje o plemenito človečanstvo. ki v „ * 'Potiva i krvi svojih bSfoV? Kaj vam koristijo vse vaše iznajdbe ki spreminjajo v vničujoč plamen 'ki J' končuje milijone človeških i,jti| Po-Glasno gromi uničujoča svetovna v"-' na: Vrni se človeštvo k svojemu idi Naš cesar jc posvetil svoje dežele i ljudstva najsvetejšemu srcu Jezus vem, v bojnem polju moli naša |u.al)°" vojska, rožnivenec v roki iiaskakuip sovražnika. Predno je začel glavni pre močni napad sovražnikov na Prženii.i jo zapovedal neustrašeni komandant molitev in ko je bil odbit napad in str. ta premoč, je kipelo iz tisočero src na! vzgor:»Slava bodi Bogu Gospodu.« Da. Človek se vrača k viru sreče. PqT iliic v bolnišnice in poglejte kako molijo ranjeni udano in ponižno, pojdito v hišo, glejte kako molijo vroče in zaupno. V oči gledamo strašni resnici jn izginjajo sanje o človeški mogočnosti in samovladi, slabotni, revni in trudni iščemo pomočnika, svojega Roga in očeta. Žalostno je vsako srce, trudna je vsaka glava — daj nam Gospod uteho in pomoči! Dopisi. Iz škofje Loke. Dne 21. februarja jo naša Ljudska hranilnica in posojilnica imela svoj dvanajsti redni občni zbor. Čeprav jo bilo pretočeno leto radi vojske precejšnja poskušnja zn denar-! no zavode, pa smo je le dobro prebili. ' Članov šteje zadruga sedaj skupaj 135; ' na novo jih je v preteklem letu pristo-; pilo !); 2 sta pa odstopila. Vloži nega jo bilo 81.112 K 80 v., obresti, ki so sel. januarja pripisale h glavnici, znašajo 19.812 K 'JU vin., tako da so so hranilne vloge pomnožile letos za 1U1.2.V> K 76 vinarjev. Vzdignjenih pa je bilo hranilnih vlog skupaj 83.854 K 64 vin. 1'oso-jil pa je bilo danih le 5150 K. vrnjenih, pa jo bilo 10.153 lv 68 vin., tako da so se posojila letos manjšala za 50"3 K G8 vinarjev. Delokrog zadruge se razteza na župnije škofja Loka, Stara Loka in Selce. Lraduje se v i iko sobo'o in nedeljo o ti 9. do 12. ure donoldne iu ravno tako luni ob sejmih in drugih tržnih dnevih. Drugače pa le, ako jc P°; treba ros nujna. Z a t o s e ž e 1 i, da bi se stranke v resnici držale teh urad; liih diiij. Saj vsak skrben gospodar ali gospodinja vsaj za en teden naprej gotovo že vc, če rabi denar ali nc, da potom lahko take stvari uredi v soboto ali nedeljo, ko že tako pride k sveti maši. Držimo sc tedaj le domačega zavoda. Tu nalagajmo, kar nam preostaja denarja, čo pa potrebujemo posojila, ga iščimo tudi pri njem. Zadnji čas sc jo zopet večkrat čtilo. da nekateri ljudje kar naravnost nagovarjajo lju; d i, ki imajo pri nas naložen denar, naj ga dvignejo iu drugje nalože, češ da Pri nas nimamo dovolj denarja, da 1» mogli izplačevati. To je le hudobno obrekovanje. Prihijomo: Imamo popolnoma dovolj denarja, da lahko izplačamo vsakega, ki pride. Delamo pa kot pametni in nc kot neraz- I« m n i. Vsak lahko dobi izplačanega toliko denarja, kakor ga v resnici rabi. Da bi pa nespametni ljudje iz braznega strahu denar v hranilnici dvigali in ga doma skrivali, za toga pa ne izplačujemo. Zato naj bodo ljudje glede Varnosti denarja pri nas kar brez skrbi, niti en vinar ne bo izgubljen. Hujskače pa naznanite vendar žc enkrat &odišču, da bodo za svoje nepošteno delo prejeli svoje zasluženo plačilo. Sv, Lenard nad Škoijo Loko. Med lepo četo, katero je poslala naša župnija na bojno polje branit vero, dom, cesarja, je posegla tudi nemila smrt. Dne 23. oktobra 1914, je podlegel v boju pridobi,enim ra-pam v bolnici Nowe Miasto, posestnik Peter Potočnik iz Dragobačka p. d. Miklovc. Doma je zapustil sedem nedoraslih otrok. Dne 29, oktobra 1914. pa je podlegel ranam v bolnici na Dunaju Peter Potočnik iz Spodnje Luže št, 11, p. d. Kvpder, ki je zapustil doma ženo in dva otročička. Je tudi slučaj; oba 6e enako pišeta, obema je enako ime, oba tako blizu eden za drugim Umrla. O le v miru počivajta, saj sta bila oba prav verna, tiha, dobra, zvesta moža. Ostalima ženama pa kličemo v tolažbo: »Pomnita, da nista samo vedve tako nesrečni!« Bobovek pri Kranju. Že pred mesecem ■ je prišla v Galetovo hišo vest, da je padel na severnem bojišču sin Jožef. Niso mogli Verjeti, ker se je že večkrat izkazalo, da take vesti niso zanesljive. Ampak navzlic dvomu je legla na srca vseh domačih žalost. Morda bo pa le res. ker pisma ni no-j^benega od njega — so si mislili. Pisali so na Dunaj na poizvedovalni urad Rdečega |križa. in dobili odgovor, da tam nič ne vedo o njem. Zadnjo soboto sta pa dobila gg. župnik in župan uradno obvestilo, da je Jožef Snedic padel in da je pokopan tam daleč v ogrski zemlji. Nas vse je zabolelo srce. Jožeta ni več! Bil je miren in blag fant, vsak, kdor ga je poznal, ga je imel rad. Rojen je bil leta 1891. in je letos služil tretje leto pri vojakih. Pred vojsko je bil zaposlen v tovarni na Jesenicah, kjer je bfl navdušen član ondotnega »Orla«, Udeležil se je pred dvema leti evharistič-nega shoda na Dunaju v vrsti Orlov. Lahka Ti tuja žemljica, nepozabni Jože! Šmarjeta, Dne 18. februarja je v Zbukih, občina Šmarjeta, utonil triletni ;Lojze Žnidaršič. Spodrsnilo mu jc na brvi, ko je bežal iz strahu pred beračem. Njegov oče pa je bil ranjen v vojski in se sedaj zdravi doma, • Zapoge. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Janez Hočevar, gostilničar v Val-burgi, sin tukajšnjega cerkvenega ključarja. Njegov brat Alojzij, ud Marijine družbe piše iz Ruskega, da je bil ujet od Rusov ranjen na nogi in v ledju. Sedaj se nahaja v bolnišnici v Rybinšk, gubernija jaroslavska. Ranjena sta bila iz naše župnije Janez Pipan, sedaj za 8 mesecev na dopustu in Franc Bergant, sedaj v Celovcu, Jožef Oblak ima pri vojakih, tri sinove; eden je v Ameriki tudi vojak, pa ni mogel domov. Janez, četovodja 17. p„ Andrej,,, 17. p,, Karol, lovec. O vseh treh se govori, da so ujeti, Janez je tudi ranjen. Andrej je dobil dne 14, novembra srebrno svetinjo. drugega razreda za hrabrost. Vseh je bilo poklicanih iz naše župnije 17, letos še 4, Sedaj so trije doma. Pogreša se Pavel Hribernik, od katerega že od avgusta ni nobenega glasu. Če bi kdo kaj vedel o njem, se prosi, da sporoči njegovi ženi Mariji Hribernik, Zapoge 23, p. Smlednik. Umrl je Janez Vehovec, občinski odbornik in Radeckijev veteran, pod katerim se je vojskoval na Laškem. Bil je trdna korenina, a v par dneh ga je pobrala smrt. N. p. v m, Vipava. Izobraževalno društvo naznanja, da »Čebelica« v nedeljo po litanijah posluje in se tudi izplačuje na zahtevo vso vlogo. Vrhnika. Dne 28. februarja se je vršil pri nas nabor za črnovojnike letnika 1895. Potrjenih je bilo veliko fantov, med njimi pet »Orlov« in znani izurjeni telovadec načelnik vrh. okr. »Orlov« France Petrovčič. Lahko je ponosna »Zveza Orlov« na svoje fante, ker iz njenih vrst prihajajo vojaki-junaki, kar je v tako obilni meri pokazala ravno sedanja vojska. Čast ji! Iz Idrije. Na sv. Matije dan nas je zapustil večletni kapelan č. g. Frančišek Onušič. Dospel je iz Gorij, kjer je služboval dve leti, k nam v Idrijo dne 7, novembra 1872 ter ostal do 13. februarja 1914, ko je stopil v pokoj. Eno leto in 11 dni je užival zasluženi pokoj, potem pa ga je Gospodar žiyljenja in smrti poklical k sebi. Dolgih 41 in pol leta deloval v našem mestu, bil obče znana markantna oseba. To se je posebno pokazalo pri njegovem pogrebu, ki ga je 15 duhovitih šobra-tov spremljalo na zadnji poti, rudniški uradniki, realka in ljudska šola ter mno-gobrojno občinstvo mu je izkazalo zadnje slovo in poslednjo čast. Ni se poganjal za višje mesto, prostovoljno je ostal kapelan celo svoje duhovsko življenje. Dasi nadarjen in silno marljiv ni hotel delati celo izpita za župnika, pač pa se je v prostih urah pečal s starimi grškimi in latinskimi pisatelji. Dobil je bolezen na nogah, a ko so se rane zacelile, je potegnila na možgane, da je bil zadnje dve leti bolj nezavesten, le sem pa tja je za nekaj treutkov spomin in razum deloval. Iz Idrije. Naši rudarji ne pojdejo v vojsko, četudi so potrjeni in zapreseženi. Od nekdaj že so prosti vojaške službe, a zato so imeli svoio brambo. Rudnik je leta 1736. naročil 100 pušk in rudarji so se urili v streljanju. 30 let pozneje so že imeli svojo četo, ki je bila po vojaško urejena. Radi bi bili iz takih rudarskih čet napravili pionirske oddelke. Vabili so jih, naj prostovoljno vstopijo v vojaško suknjo. Dnevna plača bi znašala 12 krajcarjev, kruh m obleka pa še po vrhu. A Idrijčani so rekli, da z 12 krajcarji ne morejo preskrbeti ženo in otrok, naj bi dali tudi žito po številu oseb v družini. Zediniti se niso mogli in pionirski oddelek se ni omislil. V fran-cosih vojskah 1793—1813 so sicer prisilili nekatere rudarje, vendar so se kolikor mogoče ozirali na stare pravice. V okolici so bile pa drugače razmere. Leta 1798. je imel rudnik veliko srebra v zalegi. Kupčija je cvetela, a rude. ni bilo mogoče na Dunaj pripeljat. Župan iz Veharš -Fr, Les-kovic je sicer prevzjel voznino iz Idrije do Ljubljane, a ni mogel izvršiti, ker so mu vsi hlapci pobegnili iz strahu, da jih ne polove in ne vtaknejo v vojake. V zadnjem stoletju so sicer rudarje enako drugim jemali v vojake, predstojnik rudnika Schiir-fenberg se je pred sto leti zastonj ustavljal novi naredbi. Ob začetku vojske je nad 200 rudarjev prijelo orožje, tudi drugi nabor jih je precej pobral, a sedaj se jim zdi, da bi bil rudnik preveč zapuščen, ne škodo državi, če bi še ostale pobrali. A pripravljeni moramo biti na vse. Škocijan pri Mokronogu. Draginja, kakor jo ljudje še ne pomnijo, se je pokazala ob zadnjem semnju. Še par dni pred semnjem so razni kupci letali vsevprek po vaseh, če bi se dal kdo zbegati in prodal živino prav po ceni. Na sernanji dan pa so kar prežali na živino; nekateri voli so bili prodani po trikrat en dan, seveda vedno višje. Na živo vago so jih plačevali po 1 K 50 h kg. Revež, kdor mora sedai kupovati! Ljudje, ali nismo pravili v jeseni: nikar ne prodajajte živine; kdor količkaj more, naj obdrži; spomladi bo strašno drago — pa nekateri niso hoteli verjeti. Kako že pravi tisti pregovor: Kdor ne uboga , . .? — Javna mestna tehtnica, ki jo je zgradila naša posojilnica, je že marsikaterega obvarovala velike škode. Pa se še vedno nekaterim zdi škoda tiste male pristojbine in rajši zgube cele desetake. Prav pri zadnjem semnju se je pokazalo, kako koristna je tehtnica. Kmetje, pridno se je poslužujte! — Mali fantalini so se skavsali, pa jo je eden preveč skupil. V prepiru je eden vzel revolver, ga sprožil in zadel drugega ravno v trebuh; morali so ga prepeljati v bolnišnico. Stariši,' kdaj se boste vendar zganili? Boh. Bistrica. Težka izguba je zadela zadnje dni ves Bohinj, Pretekli četrtek, dne 25. februarja, smo položili k večnemu počitku truplo rajnega g. Ivana Markeža, tukajšnjega hotelirja in lesnega trgovca. Umrl je častne smrti za domovino v Št. Vidu v škofovih zavodih za posledicami raznih bolezni, ki si jih je nakopal na bojnem polju v Galiciji. Za njim žalujejo ne samo njegova iskreno ga ljubeča blaga soproga in njegovi sorodniki, temveč po njem žalujemo vsi, ki smo ga poznali. Saj se je njegov ljubeznjivi, vedno veseli značaj moral prikupiti vsakemu, ki je le enkrat občeval z njim. Izgubili pa smo z rajnim gospodom Markežem tudi zelo nadarjenega in pridnega socialnega delavca. Bil je član okrajnega cestnega odbora, občinski odbornik, načelnik domačega gasilnega društva in sodeloval je požrtvovalno pri mnogih občekoristnih podjetjih. Kako priljubljen in spoštovan je bil ranjki, je pričal pogreb, ki se ga je udeležila ogromna množica ljudstva od blizu in daleč; takega pogreba Bohinj še ni videl kmalu. Gosp. deželni poslanec in bivši tukajšnji župnik J. Piber je ob odprtem grobu v ginljivih besedah naslikal velike zasluge ranjkega, Bog bodi njemu plačnik, njegovi globoko užaloščeni soprogi pa tolažnik! Nam vsem pa, ki smo ga poznali, bo ostal v trajnem, častnem spominu. Moravče. Ranjeni iz f a r e: Fr. Grošelj (Gričarjev) z Dešna v trebuh, Anton Nolimal (Benčetov) iz Katarije v desno roko, Lorenc Lampret (Metenkovj iz Podstrani v hrbet, Jakob Močilnikar iz Velkevasi v roko, korene Ribič |Oroletov) iz Žercnka, Franc Pcicrka (Potokancv) .z Imeni zadet oa šrapnela v levo nogo .n levo ro' o, Anton Brodar (Storezov) >. Dol v j, -buli. — Iz ruskega ujetništva so rJanez Vidu iz Žcronka. ki - nahaja v Torasku, Karol Kosmač U SJebalije in J-nez G rili (mežnar) od Sv. Nikohia. — Umrl ie na polju časti in slave Franc Ce-rr.r iz Moravč, ki zapušča doma vdovo m dvojo o ok. Ko ie odšel na bojišče ie c čiri.' . .-c-i ženi vse dragoc:nosti in ob vsoki pri i .i je pisal, c!-i n-i 'e potolaži, če bo umi 1 na bojnem polju. Mnogokrat ij ie pisal, kako lepo ie umreti zn domovino, Ob prezgodnjem grobu žaluje mlada žena, kateri trdi mi vri izrekamo najiskrenejše sožaljc. N. p. v m. — I z črnogorskega ujetništva so je oglasil Jožef Kovic (Kraševcc) iz Hrastnika, o katerem se je govorilo, da je utonil blizu Belgrada. Iz Plok. v s jboto 20. svečana, smo imcii pri nas hudo nevihto. Bliskalo se je in grriclo kakor poloti. Treščilo je v podružnico ccr' ev pri Sv. Duhu, kjer je začela goreti streha nad velikim oltarjem ; •— pa t"di zraven stoječa šola bo imela j sporin. Xa plat zvona so ljudje hitro prihiteli in oj;cni pravočasno udušili. Hvala Bogu, da ni biro večje nesreče. — Letos smo i • eli nenavadno veliko snega, že 20 let ga nismo imeli toliko. Vsled pre- | hitrega tajanja snega in preobilnega snega je Blcičica silno narastla in le malo le manikalo, da ri prišla Nova vas pod vodo. i Led so pravočasno razbili in voda je kmalu j upadla. — Cerr.rju smo dali skoro vse fante in može. Šlo jih ie na vojsko črez 200. Nekaj je ie ranjenih, dva sta pa radia | v beju za don^ovieo in sicer Matija Praz- ! nik in Jar.e/. Oražcm. Oba zapuščata nepreskrbljene otroke — obe družini bridko obče'ila t? silen udarec božič previdnosti. Pcscbr.o Janez Oražen je bil talent, ka-koršnih jc na kmetih malo. Na vse sc )e zaslepil. Bil je kiret, urar, čevljar, krojač, ; mizar, bil za vse dober — za'o je bil ! po v srd prili blien. Mir njegovi duši! — Zakh č?k Hranilnice in posojilnice, izkaznic 302.042 K 16 v. prometa; rezervni ' zaklad :e je zvišal na 22.001 K 20 v. Člani se na p; iiodnji občni zbor, na. katerem bo tudi r reda vanje, že sedaj uljudno vabijo. ii Dcbrnira. V zadriem Domoljubu stoji, da jc Domoljubov dopisnik med bornim gromom, a sem šc dtnia. Kar sem sedaj zamudil, bom dvakratno popravil. Na naboru 20. februarja jc bilo potrjenih izmed 23 fantov 17, med njimi 5 Orlov . i Orlovske vrste so sc močno zrcdčilc, kar j jih je, še gredo 15. marca r.a nabor; gotovo bo o vsi potrjeni. — Vojska jc vzela tudi nad vso spoštovanega g. crganista Ivana Petka. V novem stanu mu želimo obilo ur neha. — Vsled velikega snega in deževja jc nastala velika povodenj, da jc dve tre l lini polja pod vodo, posebno so prizadete vasi Preska, Artmanja vas, Vrbovec, Korita. Posebno je voda narasla ponoči od sobote na nedeljo, da so ljudje ponoči živino iz hlevov spravljali. Škodo jc napravila tudi po kleteh na krompirju. Take povodnji ni bilo že od 1S95. leta. ____--- . , — Iz ruskega ujetništva sc jc oglasil Janež S m o 1 i č iz Gorenjevasi. — Na boj-' nem polju jc umrl Jožef M o h o r c i e iz Vrbovca; Janko Zale tel j je pa ranjen v obe nogi. . Domžale. Janez Kvas (MisjakovJ u 1 Stoba ie pisal, da jc bil od Rusov ujet dne 21. novembra k k. omenil pa je, da šc nc i ve svojega naslova. Dnnče pri Metliki. l:mrl jc dne 18. februarja g. Martin Pcčarič \ 73. letu i svojega življenja, oče velespoštovane dru-žinc v žuoniji. Z njim jc legel v grob zopet eden mož prave stare korenine. Bil je zgleden gospodar, vzoren oče in v boju za sveto katoliško siv,ar vsekdar neustrašen mož. Marsikaj je moral za dobro stvar po-irpeti, pa nikdar se ni zbal žrtev, naj so bile tudi tako težke. Dasi jc bil sam telesno bolj slaboten, jc bil pa duševno zato krepak. Drašičani sc imajo pokojnemu zahvaliti za lep križev pot, dal jc pokojni zanj nad 2000 kron. Velik prijatelj jc bil pokojni našemu zadružništvu od početka in jo veliko pripomogel k tako lepim uspehom na tem polju v metliški župniji. Po mnogem trpljenju ga je pa Bog poklical k plačilu. Naj mu sveti večna luč! seči. Prav umestno bi bilo, da | mestih šole sklenejo. Draginja se z|ad' mestih vedno bolj pozna. Ce se sklJ' šole tudi tam zgodaj, bodo mestom odv 'r j na milijone ljudi, katere morajo zdaj „ 1 živeti. Z dijaki gredo lahko na ' " ' Salit>ctla. Pne 4. januarja t. !. mi jo pocjorel pod in scnica, nisem pa šc ltebcnkraf plačal ic zapaclle premijo, ltcr jc bilo selo prvo lete. Pometima so-.n namreč mesto zavarovalne premije plačal neko čtruge plačilo na pošti. pisani sc iskreno zahvaljujem slavni ..Vzajemni zavarovalnici" v CjuMjani, ker in! je vccchc, tal;oj iu popolnoma v mojo začlevcijr.esi izplačala s!;oe!o. Vsleel toga priporočam lfiulslvu »Vzajemno zavarovalnico, Iti v slučaju požara cjleHc točnosli preltcsi vse Srucjc 'nje zavarovalnice. Ger. Toplice, 15. februarja IOI5. ti". ^gnac Klobučar, pooblaščen« 'TrflUC fjožef. Gospodarske vesti. Šole ko treba .*:.; skleniti. Zaradi pomanjkanja delavccv so sc po deželi jeseni začele šole začetkom novembra, kar jc veliko pripomoglo, da so so vsa dela na polju dobro opravila. Med tem ic šlo golovo še toliko moških od doma, kakor poleti. Spomladno delo ic pa ravno tako nujno, 1 'kar jesensko. Kev moških delav-cev nc bo z; dosti, si bo Ircba z otroci po- j magati. "ločne ženske čilo lahko za drvo | držijo, otro.ci pa po slari navadi za klešče nametajo kr. mrir, tolčejo kepe, pasejo živino in pomagajo pri napravi steljc. Otrok sc da v sili za vse porabiti, čc hočemo torej poljska dela vsaj za silo spraviti, sc morajo šole koncem marca skleniti, ker aprila sc začne hujše delo, mainika je plc-tev, junija pa košnja na vrsti. Ali bi kazalo, da vsaj mali hodijo v šolo? Skoro da nc. Čc ima mati lc male otroke doma, kako bo delala? Taka delna šola bi v otrokih, ki bi morali v šolo hoditi, rodila neko mrž-njo do šole, da bi sc veliko nc moglo do- Doberniče. Dne 20. februarja jc" šlo _V°'n , ,na.r. iz.rn5e občine 27 mlade-jih je bilo 17 potrjenih. na ničev, od katerih 71 profesorji in mnoge gospodinje, ki So kmetih doma. Vsi ti dijaki bodo pon, Ca doma pri delu, da se vse del0 dobro opra Pomoli vi. V domači hiši se pa šc nc pozna ^. ; eden k skledi pride. Če je torej v meslik res tako veliko poman|kanje, naj sc nad šole sklenejo in napravijo počitnice do konca vojske. Petrolej iz vcac. Nemši hsli poročajo: Braunschweigcr Landcs-Zeitiirg piše. da ic neka Nemka iznajdla nove vrste pe; trolej. V litru kuhane vode nai sc raztopi pol funta navadne sode; voda nai se popolnoma sliladi in prilijc četrt litra petroleja. Tak petrolej baje nc gori hitreje in sveti celo boljše, kakor navaden petrolej. Preizkusili so baje petrolej tudi v Berlinu. Naj to preizkusijo tudi naše gospodinje, ker se že izplača zdaj, da sc iz enega litra petroleja pridobe štirje litri. V Stein-feldu pri Gradcu je inženir Bittner preizkušal iznajdbo. S čistim petrolejem napolnjena svetilka je gorela lV/j ure; zmešana voda s sodo in s petrolejem no zž0' raj opisanem načinu 11 ur. Porabil je izkušnjo pol litra petroleja. Mešati se mora seveda s čistim petrolejem in ne s petrolejem, ki jc bil že prej zmešan z vodo. To poročilo je objavil »Slovenec«. W smo pa dobili sledeči dopis: V petkovem Slovencu« št. 46 z 26. febr. 1915 sem br»' med dnevnimi novicami recept, kako s petrolej s pomočjo vode in sode pomno- žuje. Brž sem poizkusil stvar praktično. Vzel sem prav po tamošnjem (»Slovenče-vem«) receptu 1 liter vrele vode, v kateri sem raztopil pol funta sode, potem sem pustil vodo, da se je shladila in nato sem ji primešal četrt litra pravega petroleja, to zmešal in si nalil svetilko . . . Krasno! Stvar se je divno obnesla. Šc nikoli mi moja namizna svetilka ni tako jasno ln svetlo gorela, kar mi sveti s samim petrolejem. Ker se je petrolej tako podražil, je to res silno imenitna iznajdba nemške žene, ker si lahko iz 1 litra petroleja narediš 4 litre, pa imaš svitlejšo in cenejšo luč. Verjemi, ako ne poizkusi, saj ne stane veliko! — Ant. Hribar, župnik. M«! J fffiftaf/ M«_LlalcK gpj« Konec vofsk@0 (Konec.) Tedi je razumel, kaj je nameraval Tom s tem reči. »Ali ne leže tudi ponoči tamkaj?« je vprašal. Stari Tom je zmajal z glavo. »Tega ne ve noben človek, mladi! Noben človek.« »Toda kaj pa naj drugače nočno?« »Tega ne ve noben človek. Noben človek ni videl — — noben človek.« »Noben človek?« »Čudne stvari sicer pripovedujejo,« je rekel stari Tom. »Čudne stvari — — Ampak nam ni mogoče verjeti. Jaz grem, ko nastane noč, v hišo in ostanem v hiši; torej jaz ne morem ničesar reči, ne? Toda nekateri mislijo to, drugi ono. Slišal sem, da je gotovo nerreča, ako sc jim sleče onleka, predno niso kosti bele. To so pripovedovanja — —« Mladi ic radovedno pogledal starega strica. »Kakšna pripovedovanja?« je dejal. »Pripovedovanja o mesečnih nočeh in o stvareh, ki letajo okrog — — Toda jaz ne verujem. Jaz ostajam v postelji. Če se začne pripovedovanjem verjeti — veliki Bog! Potem postane človeka pri belem dnevu sredi polja s0 že otrpnole noge in roke, eden našega, '.0 na mnogih mestih pokrili z Urev-icm, na katero je še zemlja nametana. To nudi zadostno varstvo proti šrapne-lom a ne proti granatam, katerim ni mogoče uiti. Šrapnel se razleti v zraku, a granata iu 'težke liavbi e izstre-Ijena, vdari do dva metra globoko v zemljo, nato se razleti lit taznesena vse strani kose železa ter prst in kamenje; na mestu, kamor je zadela, pa na-- ane velika jama. Del granate, kakih ir> cm dolg kos jekla, ki je vsled tega, ker je odtrgali, na vseh krajih /občast iu oster, je človeku zelo nevaren: odtrga 11111 obe nogi, roko ali m celega raztrga. Videl sem pa že vojaka, k:i e-roga je tri metre visoko v zrak vrglo, n ui dobil rane, le pretreslo ga je tako, tla je moral v bolnišnico. Konji so hitro razbrem njeni in fasunga kmalo razdeljena. Ko se na-zajgrede približamo pozicijam, v katerih smo prej Videli 87. pešpolk, p > i naenkrat pu i drugje, tretjič. Brž zgrabiti konje, pa na levo doli v go/.tl, to je bilo delo par sekund in skriti smo bili. Kdo je reljal? Odgovor nam je dni neki vojak od sanitetne i .i rul jc N7. pešpolka, ki ie liil tudi muli skrit. Pravil liani je, kako je prišel po navadi do tam, a daees jo m. slo svojih tovarišev našel tam lluse, kateri so morali pred kratkim o se torej umaknili, ti na uies o so prišli Busi! Kaj so Ik* /godilo z onimi, ki so še za nami? Ko gremo kakih 10 minut doli gozdu, prisopiha za nami en kuhar stotnije iu pove , da so Busi ravnokar ujeli njihovega rit unske. priložnosti Vam morda z nel kaj napišem, tlo tedaj pa Vas prist no po-zdravlja Vam udnni Franc Lapajnc. CXXXIII. i ikica i? dnevnika slovenske ga vojaka. Anton Stražar iz Praprot" nam je poslal sledečo črtico iz dncvn)K» svojega prijatelja Jožeta, ki se nahaja nn severnem bojišču: Smo kakor romarji, ki potujejo na | daljno božjo pot. Mesto romarskih 1>;J* j lic imamo puško, mesto potrebnega , veža pa naj večkrat'samo municijo. Tako smo nek septemberski vet prirohiali v neko ubožno vas v GnlidJ ■Stopati smo morali ccl dan precej biro, kor so bili Rusi kaj radodarni s svojim »gnilim krompirjem« (svinčcn-ko); da smo pa stopali bolj po taktu, so nam pa godli s »peklenskimi orglicami« (strojne puške). Prišli smo torej v vas, ki ni imela 'drugih stanovalcev kakor miši in podgano. lin prizor v tej vasi mi jc ostal neizbrisno v spominu. Bilo je na drugem koncu vasi. Poleg pola je ležala konjska mrha. Njeni tovariši so bili štirje judje: Aron, Izak, Samuel in Rahcla. Ne vem, kaj jo bolj smrdelo, mrha ali judje . . . Aron v svojem umazanem kaftanu je ravno dovršil glavno delo. Odri je namreč mrli o'. Njegova sinova Izak in Samuel, pa sta napenjala svoje šibke moči in vlekla raz mrho kožo. Mož in žena sta so lotila drugega [ fjtela. Daleč proč je ležal mrtev vojak. Pobrala sta mu vso vrlino obleko — čemu bi to zakopavala v zemljo! — [posebno natančno sta pregledala žepe [— morebiti jima jo bil kaj dolžan ta [vojak? Delo je bilo kmalu končano — saj [so bili rojeni v takih delih! Potem sla ^potegnila mrliča v bližnji jarek in ga ! zasula. Nedaleč v ozadju je ležalo zanc-Smarjeno judovsko pokopališče. Poraženo je bilo s travo in raznim grmovjem. Judje so »otroci tega sveta«. Le za ta svet sc trudijo, za dušo sc jim nc zdi | potrebno skrbeti. I. K. v I. Glede pušk in drugih stvari, o katerih nam pišete, Vam prijateljsko svetujemo tole: Vzemite samo naš list od letos v roke in preberite poročilo o nesrečah, pa boste videli, koliko nesreč se pripeti vsak teden samo vsled tega, ker ljudje lahkomišljeno ravnajo z orožjem. Puške so po našem mnenju za lovce in vojake, dru/i pa, ki jim to ni potreba, naj puste tako orožje. Dopisnici s Save. V take stvari se naše uredništvo ne more vtikati. Pojasnile? gospodu Vaš položaj in gotovo sc bo z Vami imelo obzirc. M. O. Č. Obrnili se mora Vaša hči do glavarstva, zdi so nam pa, da ne ho nič izdalo, ker podporo dobiva, da pa jo, kakor pravite, prikrajšana, je go-gotov vzrok. Saj je še mnogo zakonskih žena, ki dobivajo lc pičle podpore in imajo poleg revščine še kup otrok. Vaša hči pa dobiva podporo po bratu. M. H. Sv. B. Pojasnite zadevo vašemu gospodu županu. F. J. R. Pojasnite zadevo g. županu. Jo pač težko, vsak bi rad več imel, ampak je treba upoštevati razmere. F. L. Laški trej. Naznanite vašo zadevo posredovalnici za delo, ki je ustanovljena pri kranjskem deželnem odboru. J. T. S. Mati, ki vstane iz otročje posteljo, potrebuje tečno hrano. Ona nc sme stradati, radi sebe in radi otroka ne! Čc ima beli kruh, ozir. če ga more dobili, naj ga lc je, brez Skrbi. »Bogoljubova« letošnja 1. številka je pri upravništvu popolnoma pošla. One cenjene naročnike, ki imajo morda kak izvod te številke odveč in ga lahko odstopijo, prosi »Bogoljubova« uprava, da jo vrnejo za nove naročnike, ki se še vedno oglašajo. 5. suSca. 1 Sv. Friderik (Miroslav), škof v Utrchtu, ob koncu 8. stol. L. 838. je bil zavratno umorjen, ravno ko jc končal sv. mašo. — Drugi sv. Friderik je bil opat prernonstratovskega reda. — 2. Sv. Evzebij. — 3. Sv. Tcofil, škof v Cczareji. Solnce v. 6. u. 37 m. — z. 5. u. 43 m. Lwiio v. 1.1. u. 09 m. — z. 7. u. 41 m. 6. snšca. 1. Sv. FridoSm, opat, prvi apostol Alamanije, rojen v V. stol. iz plemenite rodbine v Irlandiji. Da se še boli posveti Bogu, jc zbežal iz domovine v Galijo, kjer je ustanovil več samostanov, prenovil posebno samostan sv. Hilarija, ki je po njem zaslovel daleč po svetu. Umrl 1. 538. Švicški kanton Glarus ga ima v svojem deželnem grbu. — 2, Sv. Viktoriji — 3. Sveta Katarina B. Solnce v. 6. u. 35 m. — z. 5. u. 49 m. Luna v.--z. 8. u. 05 m. 7. sušca. 1. Sv. Tomaž Akvinski, ccrkv. učenik, rojen 1. 1224, na Laškem v Kalabriji nedaleč od Monte Kasina iz grofovske rodbine, stopil v dominikanski red in jc najslovitejši kršč. modrijan. Zložil je več znanih himnov. na pr.: Pange lingua, Lauda Sion, Adoro te . . . Posebno je za vse čase zaslovel po svojem izvanrednem delu »Summa«, kjer je v dveh velikih zvezkih združil vse takratne' bogoslovne in modrcslovne znanosti, za kar si jc pridobil častni naslov »doclor angelicus ■— angleški učenik«. Večkrat mu ponujano čast nadškofa in kardinala je iz ponižnosti vselej odklonil. Umrl je v 48. letu svoje starosti na potovanju k cerkvenemu zborovanju v Lijc.nu in sv. cerkev ga je odločila za zaščitnika vseučilišč.--2. Sv. Perpctua in Feli- cita, muč. Solnce v. 6. u. 33 m. — z. 5. u. 51 m. Luna v — u. 34 m. — z. 8. u. 39 m. 8. snšca. 1 Sv. Jenez od Boga, spozn., ustanovitelj reda Usmiljenih bratov, roj. 1. 1495. na Portugalskem. Kmalu jc zapustil očetovsko hišo, služil kot pastir, pozneje sc je udeležil pri vojskah. Ko pa je nekoč slišal pridigovati slovečcga pridigarja Janeza iz Avile. sc je izpreobrnil. stregel bolnikom in sveto umrl 1. 1550. — 2. Sv, Filciaon, muč. — 3. Sv. Apo-lonij. — 4, Sv. Julifnn, nadškof. Solnce v. 6. ti. 3! m. — z. 5. u. 52 m. Luna v. 1. u. 55 m. — z. 9. u. 24 m. 9. SUŠC3. 1. Sveta Fraučiška Rimska, vdova, rojena 1. 1384 v Rimu iz plemenitih staršev. Zoper svojo voljo je bila omožena, v zakonu pa je bila vzor potrpežljivosti, da je svojega moža ž njo izpreobr-nila in on sam, čeravno je bil vročekrven in pravi divjak, sam je večkrat dejal: »Moja žena je angeli« Po smrti svojega moža je stopila v nunski samostan, sama pa iz svojega premoženja je ustanovila red Olivetancev ali belili Benediktincev, ki se ie vselil tudi na Koroško. Sv. Frančiška je umrla 1. 1440. v starosti 56 let. — 2. Sv. Gregorij Nisen-ski. — 3 Sv Paciian, škof. — 4. Sv. Vštaiis. Solnce v. 6. u. 30 m. — z. 5. u. 53 m. Luna v. 3. u. 03 m. — z. 10. u. 23 m. 10. sušca. i. 40 mučencev v Sebasti je bilo uničenih v mestu Sebaste ob Črnem morju 1. 320. na povelje krvoločnega Licinija, ker sc niso hoteli klanjati malikom. Najpoprej so bili bičani, z lakoto trpinčeni, naposled so bili peljani k zamrznjenemu rib-njaku, a zraven je bila topla kopel za tega izmed njih, ki bi se hotel odpovedati svoji veri. Eden izmed njih se je dal res zapeljati, toda umrl je na-gloma, ko je stopil v toplo kopelj. Ali namesto njega je takoj stopil paganski čuvaj, ki je nanje pazil, med ostale mučenike lako, da jih je vselej 40 doseglo krono mučeništva. — 2. Sv. Kaj in Aleksander, muč. Solnce v. 6. u. 28 m. — z. 5. u. 54 m. Luna v. 3. u. 57 m. — z. 11. u. 35 m. 11. sušca. 1, Sv. Heraklij, muč. — 2, Sv. Cozhn, muč. — 3. Sveti Felicita in Perpetua ob času ccs. Scplimija Severa leta 203. mučeni v afriškem mestu Karlagi; ž njima so dosegli mučeniško krono tudi katehu-meni: Sstur, Saturnin in Revokat. Najpoprej so jih vrgli v cirkusu zverini, končno pa so bili vsi obglavljeni. — 4. Sveta Avrija (Auria, lat. ime = Zlatuška). — 5. Sv. Angela, dev., rojena 1. 1248. v laškem mestu Folignu. Njeno življenje in njene prikazni je opisal njen spovednik Rainald. Solnce v. 6. u. 26 m. — z. 5. u. 56 m. Luna v 4. u 36 m. — z. 12. u. 53 m. li najbolj pripraAno Od zdravnikov priznano in priporočeno krepilno sredstvo. Izborni okus. Na prodaj v lekarnah. I. Semll!!, c. in lir. dvorni dobavitelj Trst-Barko vi je. 435 Dobre knjige. Slovenski zemljevid Evrope. Dolgo pričakovani zemljevid Evrope, ki ga je obljubovala Katoliška Bukvama, je sedaj izšel. Nihče ne more presoditi, koliko truda in stroškov je j>ovzročil zemljevid založništvu in izdajatelju. Sedaj pa, ko imamo pred seboj dovršen zemljevid, vidimo, da jc ta trud obrodil tudi najlepšo sadove. Sedaj šele moremo presoditi, kaj vse nudi ta zemljevid. Človek bi ne verjel, da jc mogočo tako velikansko množino imen, mest, vasi, gora, voda in drugih podrobnosti, kakor jih nudi Evropa, lako pregledno in jasno razvrstiti na omejenem prostoru. Četudi jc zemljevid zelo velik, 1 m 15 cm širok in 86 cm visok, jc vendar prostor za tako število imen omejen. In ravno preglednost in natančnost sta prvi prednosti toga zemljevida, ki ju ima v toliki meri, kakor noben drug zemljevid Evrope. 01) robu ima specijalne zemljevide, posebno izven evropskih delov sveta, ki igrajo v 42 današnji vojski kako vlogo, ,,nHu'r Osrednja Azija s Kiaučavom 111 Japonsko. turško-rusko ozemlje v Aziji, ncniiko kolonije v Afriki, nemška p >-aestva v južnem morju, SueSki prekop itd Za orijentacijo in lažji pregled svetovnega položaja jo uvrščen tudi ffm-ljevid celega sveta. Za izobraženca, kakor tudi priorostega Človeka, bo zemljevid enako pregleden in la^-n. K.ioi se jo zdelo potrebno, so se navedla poleg slovenskih imen tudi nemška imena. Ne samo za orijentacijo in pregled vojnih dogodkov, temveč za v.-ako zasebno in javno porabo bo ta zemljevid nudil najlepši pregled; zaradi velike oblike bo seveda najbolje služil na steni _ Velika prednost je tiuli nizka cena ki je določena temu zemljevidu, velja namreč samo 2 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. Dobil so bo pa tudi nalepljen na platno s palicami. Zemljevid Evropa volja za naročnike Svetovne vojske« samo 1 K. Priložen bo 10. sešitku Svetovne vojske z računom in položnico vred. Ker ta cena ni v nobenem razmerju s trudom in stroški, ki jih je zahtevala dobava zemljevida, naj doda vsak naročnik šo 6 vin. za stroške poštne hranilnice in nam dopošlie 1 K 6 vin. Pripomnimo pa. da dobijo samo naročniki 10. sešitek s pridejanim zemljevidom, zaraču-njenim za znižano ceno. Nenaročniki morejo zemljevid posebj kupiti in za navadno ceno plačati. Prosto io pa vsakemu, cla so naknadno naroči na Svetovno vojsko ; v tem slučaju plača za prvo četrtletje 3 K, za drugo četrtletje pa i K z zemljevidom vred. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Najstarejši ljudje ce pomnijo boljšega zdravila za bolečine v plavi, funK-ire v ušesih, pri pomanjkanju spanja, revmatičnih i rotirskih in nevralsičnih bolečinah, kot je Feller j v staroptiznani tluid iz rastlinskih esenc z id. za-fluid' - Odstranja bolečine, ojači otru-oči. osv ii mišice in živce in prinese za/eljen miren fpanec. 12 stekleuic tega izl ornega in po e*teuicivil;z:ranem svetu pozr. .neja domačega sred-isva poš! o za samo 0 kron poSttrr.e prosto lekarnar K V. Kc :er. Subica. Kizn r? 16. (Hrvatska. Priporoč j:vo ie. zajedno naročili Keller-jeve lagodno odvajajoče rabarhara-krogijice z zn. _Elza-kro:/|jice'' da so takoj pri rok če nastopi tiščanjev želodcu, težke'e pri prebavi, srorečica. t>-žko odvajanje ali raprt;e. 6 škatijic stane poštnine prosto snino ♦ krone W vin. kaose--. USKOK obvarujete, eko si ur« . . , v i m ::..■ 1 t. To'I r.i« ' i • vodo ve no nekoliko i LvgoroKM. i \ al n c zali po« ! y DjiiD k lik sil d Jdbčil« z najfinejšimi, optično brušenimi prvovrstnimi lečami. optičnih predmetov S - ur.!i: 2 aa raztopUlna Ly«o-iorraa .• ■. ,„,' kompas ki dobro kaži', l itanje. povacalno »t. ki . vojnj i j i- l-kovau je, daljnogled pripia-, '. -:,ko oko .t.-reockop, panoramo raaglaanlo, iotog ltn . v. dno t ri roki 1 »osi. ni bil ...in. ■ ■ .... i:............ uporabni Cona kosu s popisom 3 K, 3 kosi 8 K. Prodaja po povzet . zv voiti M. Swoboda, Dunaj III 2,Hiessg. 13-404. N Kako ^uikD^cn.e iive.a Sadite m n o e o pese! Ur.*; - » »FUTTERRUBEHBAUa Porudba Sji. . . p c— rS':FrifC-r,:"' »vertfc • c-■J'\ - en. k J tJ " Pi.it' u-m Naročajte .Slovenca"! i Viri'ii-i nauki Vse gospodinje navdušeno hvalijo staroslovito, domačo čajno znan ko Pekarek - ov čaj Dobiva se le v izvirnih zavitkih z varstveno znamko »Kitajski deček« v vseh zadevnih trgovinah. 16 Zastopnik za Kranjsko: Grummer & Co., Ljubljana. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala ©: VZflJEJVlHA ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov Ljubljana, Dunajska cesta 17, lijubljana. Zavarovanja «ir*iema not. poiarnln. tke '.«m I .azr.ovrstne iz -lane stovbe. kaker tudi stavbe me i ■ zgradbe, l. vsi- prrmlfoo blago aobUlje polikc otodj., .trojo, ilrlno rronoTe m enako, 3. Tse poljsk, iri-..elke. tua ia krmo t. ivoiiot* proti prelomu, t sprejema tudi aa varovanja na življenje, oziroma doii< t in druge kombtoacl,o to rroti neigodam, vsakovrstna podjetj«. obrti kakor tudi posamezne oseLe za dei. In« -v . * , *ma tudi dež.-lni odbor kranjski podružnico Varnostni zaklad ln udnine. I .( Zl ... I. |. „„ K 1^11, M po.koii zimskih spalnih odej stano lo . . . . K O 25 U komadov zimskih spalnih odej stano lo . . . K 16-Samoprodaja po povzetju 3165 M. Svvoboda, Dunaj III/2, Hicssijasse 13—404 !! Auitirajte za „Domol uba"!! Iskravec, slovensko - italijanski slovar. Vez. 3 K. — Slovar obsega 545 strani, bogat beseden zaklad in ima prav priročno žepno obliko, tako da je primeren za sporedno porabo z dr. Va-ljavčevim laško - slovenskim delom. Kmečka družina. Sprejme se takoj blizu Ljubljano kmečka družina s 3 ali 4 delavci, in sicer: mož, žena, dekle, stnra 18 let in ena dekle ali pa fant, star 15 let ali več. Naslov pod »Družina 422;: na upravništvo tega lista. Ustanovljeno lota 1803. Ustanovljeno lota 1893. • B 0 • registrovniin zadruga z oniejen.iu jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja nn razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6C0.0C0 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalnn, preiat iu stolni kanonik v Ljubljani. I. r o d p r e d sodnik: II. podpredsednik: Ivan Sušnih, stolni kanonik v l.jubljaui. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. Oln 11 i: Fran Borštnik, c. kr. profesor v p. v Ljubljani; Dr. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolono, t: kr. protesor v Ljubljani; dr. Jože! (truden, stolni kanonik \ Ljubljani- Anton Koblar, dekan v Kranju: dr. Jakob Itflohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Fapož, odvetnik v Ljubljani E.Eomoo, ravnatelj trn sol« v Ljubljani1 Anton Sušnik, c. kr. jjnnu protesor v Ljubljani; dr. Viljem Soliweitzer. odvetnik v l.jubljani ■ dr. Alori Ušeničnik, prol. bo^oslovia v Ljubljani; Fran Vorbie, c. kr. gimn. prot. v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Auton Kiiič, c. kr. protest" .iii kanonik v Ljubljani. — člani: Anton Cadcž, kateliet v Ljubljani; Ivau Mlakar, protesor v Ljubljani • K. Gruber, c kr tin rac. olicijal v l.jubljaui; Avguštin Zaje, c. kr. rad revident in posostn k v Ljubljani. ' :" . : ^---—........" " : lil..-: V rt -i' l.u l-.i , . .,.,,,.1 Stanje vlog čez 22 milijonov kt*on. registrovana zathiiga z neomejeno zavezo 6 Lliibljaitf. nilkFošfteva testa sliv. 6, rritlfcle, v las ti hiši nasproti feetete „Unfon" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč — tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so pošlnolirani!- . ^". .. nične položnice brezplačno na razpolago. - . ^ v - Fran Povše, komercijalni svetnik, vodjo, ciraščak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidn nad Ljubljano. Dr. Josip Dcnnasiia, flnton ISobi, deželni poslanec, posestnik In trgovec, Breg p. B. ISarol Ifausd-.egg, veleposestnik v Lubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, liiSril posestnik'v Ljubljani. Fran Lcsltovic, hiSni posestnik in ravnatelj »Ljudske posojilnice«. Ivnu Pollak ml., tovarnar. Karol Pollaki tovarnar in posestnik v L;ubljuni. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Herbabntj-jev podtosfoniato-kisli I— Dom SE V VSEH LEKAKNAHJ_ • *' a v K fr- i Z - M1IHElš •11 .—-I, J&K^i It 5 = 'r 14 lot uveili-n, .-iii av nišku preiskuSen in pripori.iVn m < u p. Oilsin m n e sli-.-, iHunil.juie I. afrolj ni v /liuja ,pt'Min> (»ii-1'iivo in reilitev in ie i/lioriiu sredstvo orttev ki vi in kosu, poselno pri slaliotniti oirucili. steklenici K !•511. i n roStt lOvinarlev vef za zavitek, - __- Na III. mednarodni fa -maeevtiSki razstavi ortllkovr.no z veliko zlato^ svetinjo. 11j? Herbabny~jeva __ aroniatična esenca žo 47 let preizlii I a- iizliucena, lajAu bolečine in krepi luiš , , LajSa i»' o.ifrnvija bolestno Matije v členkih m mi^j, a, ', kur tudi nervozne bolečine. .\»o 410 olK) 6 — 1 - sirana. suitnerjeve ur-? Razpošilja se proti Kar ne ugaja, t?ma, ostane trajno lepa . . . , ■do na odlomek sekunde natanko! H. Suttner ^o, Llubljani štev. i V G'a?° ras'°I,stvo kvarne ur „Zenitl. . f r'un'oe- ~ Svetovno sloveča po razpošiljatvl boljših ur. li.lsja kou:orcij .Domoljuba-. Odgovorui urednik Jjžei Gosltnear, driavai Tiskala Katoliška tiskarna.