Savinjski vestnik CELJE, 23. februarja 1952 Glasilo osvobodilne fronte mesta celja, okrajev cwlja - okolica in Šoštanja LETO v., STEV. 8 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, TitOT trg 1. Postni predal 123. Telefon 7. čekOTni račun št. 620-1-90322-12 uri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celoletna 300 din. Savinjski vestnlk izhaja vsako soboto. Akumulacijo in družbeni plan Od vseh aktualnih vprašanj v zvezi z družbenim planom je danes za de- lavski razred najbolj važno vprašanje tLkumulacije. Kaj je akumulacija? Ce je vrednost vseh izdelkov 2 mili- jardi dinarjev, (to imenujemo bruto produkt) in smo imeli vseh vrst mate- rialnih stroškov za izpolnitev bruto produkta 1,5 milijarde dinarjev (ma- terialni stroški z amortizacijo in ma- terialom iz obratovne in upravno pro- dajne režije) ter 250 milijonov dinar- jev za delovno silo (plačilni fond), so znašali skupni stroški 1.750 milijonov dinarjev in ostaja razlika do bruto produkta še 250 milijonov dinarjev. Ta razlika predstavlja akumulacijo, ker smo jo pri prodaji blaga prejeli, ne služi pa za neposredne potrebe pro- izvodnje. Z občega vidika to v celoti ni akumulacija, ker ne služi vsa ustvarjanju novega bogastva, industrij- ska praksa pa vendar celotno maso tako imenuje. Družba mora na sedanji stopnji raz- soja uspevati le, če se vrednost bruto produkta stalno veča (načelo razširje- ne reprodukcije). Če pa naj bo tako, ne smemo vsega, kar smo pridelali, v istem obdobju zapraviti. Moramo do- segati prihranke (akumulacijo) za raz- širitev kapacitet itd. Socialistična družba razvija gospo- spodarstvo z družbenim planom, v pla- nu so zato tudi predvidena sredstva in tako je v planu ugotovljeno koliko akumulacije je treba za izvedbo gospo- darskih perspektiv. Za vsako podjetje je torej določeno, koliko akumulacije mora prispevati. Iz ustvarjene akumu- lacije gre del za obče družbene po- trebe, del za potrebe podjetja in za spremenljivi del plač. Podjetje je torej postavljeno po spre- jetju družbenega plana pred dvoje glavnih dejstev: Neposredno ali posredno mu je do- ločena vrednost bruto produkta (ker država regulira prodajne cene z raz- ličnimi prijemi) in predpisana mu je stopnja akumulacije. Kaj je stopnja akumulacije? Naj imamo še toliko strojev in su- rovin, če te ne pridejo v dotik z de- lovno silo, ne bomo mogli dobiti iz njih nekaj takega, kar bi mogli ime- novati, da je več vredno od njih. Sele živo delo omogoča, da dobimo iz njih produkte, za katere trdi vsakdanja praksa, da so več vredni. Stroški torej, ki jih ima podjetje z delovno silo, po- vzročajo spremembo vrednosti. Odnos teh stroškov do akumulacije pa daje stopnjo akumulacije. Ce vzamemo prednji številčrii primer, je to 250 :250 kar daje 100%. Akumulacijska stopnja je torej - 100. Čim manjši je plačilni fond in čim večja je dosežena akumu- lacija, tem večja je sama stopnja aku- mulacije. Podjetje odvaja po novem finančnem sistemu akumulacijo po stopnji, ki je plansko določena na pre- je opisani način in to v praksi pomeni, da je treba odvesti za vsak dvig izpla- čila plač akumulacijo po utrjeni stop- nji. V našem prejšnjem primeru bomo mesečno dvignili za plače 20 milijonov dinarjev ter bomo odvedli istočasno za akumulacijo tudi 20 milijonov dinar- jev. Posamezne gospodarske panoge ima- jo dokaj različne stopnje akumulacije. Od kod to izvira? V posameznih gospo- darskih panogah je produktivnost de- lavca močno medsebojno različna. Vzroki so v mehanizaciji, v organiza- ciji dela, v kadrih, v splošni industrij- ski tradiciji itd. Praviloma bi torej mo- rala imeti bolj mehanizirana podjetja višjo akumulacijsko stopnjo. Je pa pri tem treba upoštevati še regulativno vlogo države pri določanju ali usmer- janju cen ter da to lahko prenese od- vod akumulacije na tiste faze proiz- vodnje, kjer z akumulacijsko politiko lahko družba zasleduje še druge go- spodarske in politične cilje, nadalje, plansko določanje akumulacijske mase same, ki jo narekujejo naloge iz go- spodarskih perspektivnih planov. Od kolektivov zavisi, ali znajo ures- ničiti akumulacijo. Ker je od tega od- visna izvedba državne gospodarske po- litike, je vsako višje ustvarjanj,e aku- mulacije pospeševanje, nedoseganje pa izpodbijanje družbenega plana. Aku- mulacijo je mogoče^ doseči, oz. preseči z neprestanim zniževanjem proizvod- Hih stroškov. Delno jo je mogoče izvr- šiti tudi s popačenjem vrednosti bruto produkta tako, da se kakorkoli navija- jo prodajne cene. Tak pojav je mogoč ^ajueč pri produktih za široko potroš- ^jo, vodi pa k neposrednemu znižanju življenjske ravni prebivalstva. Pri ugo- tovitvi, da je neko podjetje zvišalo akumulacijo, je treba torej tudi anali- zirati, od kod izvira zvišana akumula- cija. Zvišanje akumulacije more biti po- sledica racionalnega (pametnega) go- spodarjenja. Kaj razumemo pod racio- nalnim gospodarjenjem? Držati se v mejah realnih normativov materiala, dosegati normalne delovne učinke, po- sebej voditi skrb o obratovni režiji in imeti upravno prodajno režijo korist- no. Na drugi strani izkoriščati obratna sredstva tako, da so zaloge surovin, polizdelkov in izdelkov v najmanjših, za proces zadostnih količinah, da so (Nadaljevanje na 3. strani) Rudarji v Zabukovci zaslužijo vse priznanje Rudnik Zabukovca je eden tistih de- lovnih kolektivov, ki je vedno izpolnje- val svoje obveznosti. Pri izvrševanju plana je bil za izredne uspehe že več- krat pohvaljen in nagrajen, v drugi polovici lanskega leta je bil pa naj- resnejši kandidat, da dobi prehodno zastavo, saj je dosegel najboljše rezul- tate v proizvodnji premoga v Sloveniji. Osnovni plan proizvodnje je kolektiv izpolnil s 101,2%, proizvodne stroške je znižal za 7,6%, kvaliteto premoga izboljšal za 7,6%, plan dviganja kadrov je izvršil stoodstotno in zmanjšal je neopravičene izostanke na 0,3%. Naj- boljši dokaz, da se je kolektiv trudil za dvig storilnosti, je v tem, da je po- večal storilnost za 3,8% napram prvi polovici leta 1951. Brez dvoma, da bi bili uspehi še večji, če bi bil delavski svet bolj de- laven. Posamezni člani se niso dovolj i poglabljali v probleme rudnika, ampak so le-te prepustili, da jih rešuje upra- va. V kolektivu je bilo premalo po- litičnega dela. Partijska in sindikalna organizacija imata ogromno zaslug pri doseženih uspehih, nista pa sproti in dovolj tolmačile tekoče politične in go- spodarske naloge. Da je bilo premalo sindikalnih sestankov, je pokazal občni zbor podružnice, ki se prvič ni mogel vršiti zaradi premale udeležbe. Slabo delo sindikalne podružnice se kaže tudi v tem, da imajo še preko 200 zaposle- nih delavcev, ki še niso člani sindikata. Kakor je v vseh kolektivih diskusija o družbenem planu razgibala večino delavcev, je bila tudi \ rudniku zelo živahna. Proizvodni plan je letos 2.a 5000 ton višji od lanskega in pravijo, da ga bodo izvršili, kljub temu, da ne bodo delali ob nedeljah. Diskusija je tudi pokazala, da pomanjkanje delovne sile ni tako veliko, kot so do sedaj, predvidevali. Sklenili so, da bodo z! boljšo organizacijo dela, z v£Čjo šted-! njo in smotrnim izkoriščanjem delov-i nega časa izvršili vse obveznosti, ki jim^ jih nalaga družbeni plan. Tudi o pri- pravah za volitve delavskega sveta in upravnega odbora so govorili. Izbrali bodo najboljše, ki jim zaupajo takoi odgovorno nalogo. Odbor sindikalne podružnice in de- lavski svet sta pripravila načrt za tek- movanje v delavskem upravljanju in ga predložila kolektivu, ki je načrt sprejel. Na prvo mesto so zapisali, da bodo izpolnjevali vse obveznosti, ki jih določa družbeni plan. Med ostalim tudi pravijo, da bodo kršilce delovne disci- pline v prvi vrsti skušali prevzgoj iti, nepoboljšljivce in lenuhe pa bodo od- pustili. Sindikalna podružnica v Zabu- kovci bo takoj pričela s pripravami za gradnjo sindikalnega doma, ki ga tako nujno potrebujejo, v Libojah pa bodo adaptirali prosvetno dvorano. j Frontovci v Šoštanju so odkrili vrsto pomanjkljivosti in dali predloge za izboljšanje dela Pred dnevi so v Šoštanju izvršili vo- litve v mestni občinski odbor OF po vseh 5 rajonih. Na vseh rajonskih ob- čnih zborih je prevladovala živahna diskusija. Tam, kjer je bilo poročilo frontnega odbora bolj skopo, je bila diskusija toliko bolj živahna. Rajon- ski odbor Soštanj-grad je moral sicer vsled nezadostne obveščenosti članov preložiti občni zbor na naslednji dan, je pa tudi dobro uspel. Na rajonskih občnih zborih je bila zadovoljiva udeležba. Članstvo se je zanimalo o vseh stvareh, kako je od izvolitve lani v oktobru do danes de- lal frontni odbor. Frontovci so govo- rili tudi o delu ljudske inšpekcije, ki je bila v Šoštanju zelo aktivna, do- kler ni delo zamrlo vsled nedelavnosti MLO, ki ugotovljenih nepravilnosti ni odpravil. Diskutanti so opozorili zbor, da MLO tekom vsega leta ni čutil po- trebe sklicati zbor volivcev, da bi tam odborniki poročali o svojem delu, zato tudi ni čudno, da je od 35 odbornikov^ bilo le 6 delavnih, ki pa vsega dela^ niso zmogli. ; Da so zbori volivcev v Šoštanju re» potrebni, nam priča diskusija z občne-' ga zbora I. rajona, še bolj s IV. rajona, kjer so frontovci odločno zahtevali, da mora MLO poročati o svojem delu in o poslovanju gospodarskih podjetij. Žalostna je ugotovitev, da mestna go- spodarska podjetja niso izpolnila pri- čakovanj, da bi s svojim dobrim go- spodarjenjem odvajala dobiček tudi za potrebe MLO, za komunalno dejavnost mesta, ki je v Šoštanju več kot nujno potrebno. Na občnih zborih so bile nakazane v diskusiji še druge pomanjkljivosti. Frontovci so se močno zavzemali za poživitev komunalne dejavnosti s po- pravilom državnih stavb, ureditvijo cest in ulic itd. Ugotavljali so tudi, da v vseh trgovinah ni označena cena vsem predmetom,' da v pekarni ne morejo kupiti en dan starega kruha ker, da je le-ta vsako jutro še zelo vroč v prodaji in zato zdravju škod- ljiv. Vmes je že posegla sanitarna in- špekcija, izgleda pa, da to ne zadostuje in bo treba ostrejših ukrepov. Ali tudi v Šoštanju ne bi mogli tako urediti peko kruha kot n. pr. v Ljubljani, kjer dobiš zgodaj zjutraj v pekarni kruh prejšnjega večera, ki ni ne star, ne vroč! Tudi pokovski pomočniki bi bili s tem zadovoljni, ker jim ne bi bilo treba delati vso noč. Frontovci so iznesli tudi kritiko, da stanovanjski organi nevljudno nastopajo pri ljudeh. Predsednica ljudske inšpekcije je podala poročilo o delu 9-članske ljud- ske inšpekcije, ki je bila nekoč v Šo- štanju zelo aktivna. Omenila je, da je ljudska inšpekcija odkrila^in prijavila MLO in OLO vrsto nepravilnosti v go- spodarskih podjetjih, trgovinah in dru- god, da pa merodajni forumi teh ne- pravilnosti niso zasledovali in ne od- pravljali tako, da je danes zaradi tega povzročena skupnosti ogromna škoda, katero bodo morali poravnati povzro- čitelji, soodgovorni pa so tudi tisti, ki bi sicer morali nepravilnosti sproti od- klanjati. O vsem tem in še marsičem drugem je bilo govora na rajonskih občnih zborih OF. Na teh zborih so frontovci izvolili nov odbor OF mestne občine Šoštanj in razdelili nove legitimacije OF. Mnogo govora je bilo tudi o bodočem delu Fronte, da pa bi utrdili stik front- nih odborov s članstvom, so sklenili, da bodo izvolili nove ulične poverje- nike in hišne aktiviste, ki bodo v stal- nem stiku z odborom in članstvom, obenem pa tudi redno pobirali člana- rino. V V. rajonu so frontovci sprejeli tudi sklep, da bodo ustanovili svojo ljudsko univerzo. Tako so se pogovorili, da bo na predavanju ljudske univerze podal predavatelj kratek politični pregled zadnjega tedna, nato pa poljudno pre- davanje, kot n. pr. o gradnjah stano- vanjskih hišic, gradnji elektrarne ipd. Naj se še za trenutek povrnemo k vprašanju poslovanja mestnih gospo- darskih podjetij v Šoštanju. V krojaški delavnici delavci že nekaj časa ne- redno, od časa do časa prejemajo za- služek, uprava pa se ne pobriga, da bi zadevo razčistila s tem, da bi poiskala notranje rezerve. Tudi ključavničarska delavnica ne more na »zeleno vejo«. Ukvarjajo se samo s popravili. Ali jim ne bi bolj kazalo proizvajati nove predmete, kot n. pr. štedilnike, otroška kolesa ali kaj podobnega. O tem bo treba dobro pre- misliti. Pa še o marsičem bodo odgovorni morali razmišljati, da bi poslovanje mestnih gospodarskih podjetij spravili v sklad z donosnostjo. Tako so občni zbori OF v Šoštanju odkrili vrsto pomanjkljivosti in hkrati prinesli vrsto predlogov za izboljšanje dela Fronte, MLO in lokalnega gospo- darstva. Seveda pa bo še v bodoče po- trebno sodelovanje vsega članstva Fronte pri vseh nalogah in končno tudi pri olepšanju mesta. V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE SO razpravOali o Mkm planu Ves januar in še v februarju je de- lovni kolektiv Tovarne emajlirane po- sode v Celju razpravljal o družbenem planu. Sprva so se delavci predvsem zanimali, kako bo s predvidenim od- pustom odvisne delovne sile. Plani to- varne za enkrat ne kažejo odpusta de- lavcev, razen morda nekaj slučajev pri stranskih obratih. O štednji z delovno silo in materia- lom so razpravljali malodane vsi od- delki. Rezervno delovno silo bodo po oddelkih sami odkrivali. Delo bodo še bolj strnili, pri tem pa skrajno štedili z materialom in odpadki. Praktično! bodo uporabiti tudi najmanjše odpad- ke. Celje je zadnje čase precej pogre- šalo raznih hišnih in uličnih tablic. Za- radi prevelikih planskih nalog tovar- na do zdaj tozadevnim željam ni mog- la zadostno ustreči. Da pa bo uspešno uporabljen vsak košček pločevine, je tovarna nedavno ustanovila poseben oddelek, ki bo iz odpadkov izdeloval samo hišne in ulične tablice ter razne prometne znake. Živahne razprave z zdravimi pred- logi delavcev za izboljšanje dela in proizvodnih uspehov v zvezi z druž- benim planom so bile predvsem v od- delku ema j Krnice in v mehanični de- lavnici. Nakladalne in razkladalne ekipe so pri svojem delu zelo pogrešale avto- matskih dvigal, saj so doslej samo ročno dvigali bremena. Tudi o tem so razpravljali delavci — in v tovarni se že izdeluje voziček, na katerega bo montiran žerjav. Dvignil bo 2—3 tone težko breme. S tem bodo delavci pri- hranili na času kot na delovni sili, ob- enem pa se bodo preprečile tudi po- goste nesreče pri nakladalnih in raz- kladalnih ekipah. Disciplina posameznih oddelkov je bila doslej sicer zadovoljiva, nekateri, delavci so si pa le prepogosto umivali] roke in večkrat tudi precej minut predj določenim ča.som zapuščali delovna] mesta. To razvado hočejo odslej po-; vsem odpraviti. V mehanični delavnici pa so stopili; že kar izven okvirja debate o družbe-j nem planu. Zanimalo jih je vprašanje^ rentabilnostnega računa, vzroki novihi cen na svetovnem tržišču, neenakost' kulturnega in tehničnega razvitka pri; različnih republikah. Govorili so o teh-j ničnih vzrokih, ki narekujejo različne; akumulacije v republikah, o padcu an-' gieške produkcije — zavzemali so s<*^ za vprašanje domačih cen, kako bodo usmerjene s kupno močjo — hoteli so vedeti vzroke zaostritve gospodarske^ politike in podobno. Vodje sestankov- so jim na vsa vprašanja po domače in' razumljivo odgovarjali —■ in debate so. se zavlekle v pozne ure. i S. V. 1 Organizirajmo reševalne ekipe za primer poplav v zadnjih tednih je zapadel izredno visok sneg. V nekaterih predelih Slovenije beležijo, da je količina snega dosegla stoletni maksi- mnm. V primeni nagle in močne odjnge preti nevarnost obsežnih poplav, ki lahko povzro- če veliko škodo tako na zemljiščih kakor tudi na vodnih objektih ali celo naseljih, kjer bo ogrožena tudi živina in prebivalstvo. Naša dolžnost je, da pravočasno organizi- ramo v ogroženih krajih obrambne in reše- valne ekipe, ki bodo v primeru potrebe ta- koj stopile v akcijo. Vsi 0L,0 so že izdali na- lojr, v katerih krajih se naj osnujejo take ekipe, katerih vodja naj ima organizacijsko sposobnost in naj bo kolikor toliko vešč re- ševalnih akcij (član gasilnega društva, pon- tonirski podoficir i. p.). Vodja ekipe mora biti v zvezi z referentom za poplave pri OLO, ta pa z Vodnogospodarsko upravo v Celju, telefon št. 11, ki bo v primeru potre- be organizirala obrambno akcijo v širšem obsegu. Za dosego kontakta naj vodje ekip uporabljajo vsa možna sredstva: telefon, av- tobus, kolesarje, kurirje i. p. Te ekipe si naj takoj pripravijo potrebno orodje: vrvi, žage, sekire, krampe, plohe, koze, čolne itd. Orodje mora biti pripravljeno na lahko do- stopnem kraju in da bo pri roki ob vsakem času. Reševalne skupine morajo biti pripravlje- ne za takojšen nastop, da bo pomoč čim učinkovitejša. Njihova naloga bo reševati prebivalstvo in živino, podpiranje ogroženih stavb, obramba mostov in drugih vodnih ob- jektov, preskrba od povodnji odrezanih na- selij itd. Že sedaj pa naj pregledajo na svo- jem področju, če so v bližini potokov po- stavljeni kaki skladi lesa ali kaj podobnega, kar bi mogla voda odplaviti in poskrbijo, da jih lastniki takoj odstranijo s poplavnega območja. Organizacija obrambne in reševalne službe naj bo vestna in praktična. Točnih šablon- skih navodil za akcijo samo ni možno na- vesti, ker je pač vsak primer svojski in bo zato učinkovitost odvisna od iznajdljivosti ia prisebnosti reševalnih skupin. Dolžnost vseh pa je_, da v primeru potrebe priskočijo na pomoč, zlasti pa oni, ki sami ne bodo ne- posredno ogroženi. -h. Rdeči križ na Joiefovem hribu je imel pred dnevi svoj občni zbor. Funk- cionarji so podali poročila o delovanju v mi- nulem letu, ki je bilo prav uspešno. Sprejeli so tudi načrt dela ca tekoče poslovno leto. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. Najlepši sadrušni dom v celjski okolici Na dan JLA so v Šentjurju pri Celju otvorili Zadružni dom, ki je eden izmed najlepših v celjski okolici in katerega notranja oprema je popolnoma dokon- čana. Dom ima okusno opremljeno dvo- rano, ki naenkeat sprejme 500 ljudi, z vsemi potrebnimi stranskimi prostori. Na tem odru so ob prazniku JLA igrali šentjurski diletanti angleško igro »Sveti plamen«. — Zadružni dom ima tudi lepo opremljeno knjižnico (glej gornjo sliko)^ ki je s pomočjo prosvetnega od- seka dobila tudi veliko število novih knjig. Sedaj ima 1500 knjig in brošur.. Storimo vse, da nam sneg ne napravi še večje šl(ode V Celju je zapadlo okrog 80 cm sne- ga, ki je v precejšnji meri zavrl pro- met. Pristojni organi so se takoj lo- tili dela, da bi promet čimprej nor- malizirali. Podjetje za ceste je poslalo na najvažnejše ceste 6 snežnih plugov. Postopoma so bile očiščene tudi ulice. Najeti so bili vozniki in tovorni avto- mobili, ki so odvažali sneg iz ozkih prometnih ulic. Priskočili so na pomoč tudi gasilci in vojaki naših domačih edinic ter pridno pomagali pri čišče- nju ulic. Vsa ta dela stanejo Mestni ljudski odbor visoke zneske, ker m.no- žične organizacije še do danes niso v večji meri priskočile na pomoč s pro- stovoljnim delom. Večjih nesreč zaenkrat ni bilo, ven-, dar je še mnogo nevarnosti, zlasti, če bo hitro nastopila od juga. Uprava sta- novanjskih zgradb je/ očistila sneg si tistih streh, ki so bile najbolj ogrože-j ne. Niso pa tega storila razna podjetja,! ustanove in privatni lastniki. Nujnoj je torej, da vsi, ki do sedaj že nisoi očistili streh to takoj store, da ne bo^ nesreč. Ljudje, ki bodo odmetavali' sneg s streh, morajo biti zavarovani^ pred padcem. Upoštevajte navodila, k^ so izšla v Slov. poročevalcu 16. febr.j 1952. Hišni lastniki in upravitelji pre-j malo čistijo hodnike in je bilo radi te- ga že več nesreč. Na čiščenje smo žel večkrat opozorili, vendar to ni dovolj^ zaleglo. Zato opozarjamo na odločbo 10. člena Odloka MLO Celje glede vzdrževanja javnega reda in 13. točko hišnega reda, po kateri so hišni last- niki in upravitelji obratovalnic dolžni skrbeti, da so pločniki in hodniki oči- ščeni. Nadalje opozarjamo hišne lastnike, da morajo očistiti vse odtočne jaške, da bo imela voda nemoten odtok, če nastopi južno vreme. Postavijo naj tu-] di opozorilne znake pri hišah, če je nevarnost plazov. Pešci naj hodijo tik ob zidu zgradb ali pa po sredi ulic, da ne bo nesreč. Ob tej priliki bi opozorili tudi na naše koristne ptice in divjačino, ki ne morejo do hrane. Ce je mogoče, jim natrosite hrano na mestih, ki so v za- vetju in kamor nimajo dostopa mačke in psi. Opozarjamo vse hišne lastnike, da ne smejo snega odvažati na ulice ali ceste, kakor se je to zgodilo na Ostrož- nem, ker s tem zavirajo promet. Sneg se lahko odvaža samo na obrežje Sa- vinje tako, da ob obrežju ne zavira prometa. Dogaja se, da lastniki zgradb mečejo sneg s streh na ulico, kjer ovira pro- met. Ta sneg morajo prizadeti takoj odstraniti, da se bo promet nemoteno razvijal. Kršilce teh navodil bo Mestni ljudski odbor pc2val na odgovornost. stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«. dne 23. februarja 1952 Ster. 8 Po svetu... SESTANEK TREH ZAHODNIH ZUNANJIH MINISTROV Z DR. ADENAUERJEM V Londonu so se sestali zunanji ministri treh zahodnih sil s pred- sednikom zahodnonemške vlade dr. Adenauerjem, da bi odstranili ne- soglasja glede nemškega članstva v bodoči zahodnoevropski obrambi. Dr. Adenauer je na sestanku zahte- val pojasnil o nemškem finančnem deležu za zahodnoevropsko vojsko. Ta delež naj bi znašal nekaj več kot 11 milijard nemških mark. Dr. Ade- nauer ni pristal za to vsoto, češ da je previsoka. Posebni mešani odbor bo ponovno pregledal prošnje za po- iT.ilostitev nemških vojnih zločincev. PREDSEDNIK EGIPTOVSKE VLADE ALI MAHER PASA je po radiu naslovil na ameriško ljudstvo posebno poslanico, v ka- teri izjavlja, da je pripravljen vse- stransko sodelovati pri ohranitvi miru na svetu v močni regionalni organizaciji pod okriljem OZN. Ma- her paša upa, da bodo ZDA priznale upravičenost egiptovskih zahtev, da dosežejo ono, kar je ameriško ljud- stvo doseglo že leta 1876 v vojni za neodvisnost. OKROG PERZIJSKEGA PETROLEJA ... Perzijska vlada vrši pogajanja za posojilo z Mednarodno banko za ob- novo in razvoj. Sodijo, da bo Med- narodna banka v primeru, ako bodo pogajanja za posojilo ugodno po- tekala, zahtevala popolnih pooblastil pri upravljanju perzijske petrolejske industrije. PRI POGAJANJIH V KOREJI je bil v vprašanju zamenjave voj- nih ujetnikov dosežen napredek. Stališča so se približala že skoraj do popolnega sporazuma v petih spornih vprašanjih glede usode voj- nih ujetnikov. Urediti morajo še sporna vprašanja o zgraditvi in ob- novi letališč pred premirjem, o pro- stovoljni repatriaciji vojnih ujetni- kov in o udeležbi Sovjetske zveze v nevtralni komisiji za nadziranje pre- mirja. FAŠISTIČNEGA GENERALA GAMBARO so zopet sprejeli v italijansko voj- sko. Kot odškodnino za plačo bo dobil od leta 1945 dalje 10 milijonov lir. General Gambara je sokriv ve- likih zločinov, ki so jih Italijani med okupacijo izvršili nad slovenskim narodom. V AVSTRIJSKIH TABORIŠČIH ZA BEGUNCE se nahaja še vedno približno 300 tisoč beguncev. Med njimi je okrog 250 tisoč »volksdeutscherjev«, naj- več banatskih Švabov, ki so se med okupacijo posebno izkazali s svojimi zverinstvi kot pripadniki SS-divizije »Prinz Eugen«. BRITANSKI BOMBNIK na reaktiven pogon »Canberra-A« je preletel pot od Londona do Tri- polisa v Libiji v dveh urah in 45 minut, kar je dosedaj največji do- seženi hitrostni rekord. Na Poljskem so uvedli obvezen od- kup živine. Ministrom v Italiji so zvišali pla- če za 100 do 150 odst., zavrnili pa so zvišanje plač poldržavnim in želez- niškim uslužbencem. V Italiji reke ponovno naraščajo ra področju Roviga in Ferrare. Bo- jijo se novih poplav. Socialisti v Indiji odklanjajo so- delovanje s kominformovci. Indij- ski socialistični voditelj Narajan je označil indijsko komunistično par- tijo za agenturo Sovjetske zveze. Razen Jugoslavije, kjer je komuni- stična partija znala ohraniti svojo neodvisnost, služijo danes vse komu- nistične partije na svetu koristim Kremlja —■ pravi dalje indijski so- cialistični prvak. Na procesu v Lucci je tožilec za- hteval za 8 obtožencev po 30 let za- pora, za ostale pa 16 do 28 let in le za tri je predlagal oprostitev. Ves tožilcev govor je popolnoma v skla- du z današnjo italijansko stvar- nostjo. V Niirnbergu se vrši sodni proces proti vojnemu zločincu Rademacher- ju, ki je med okupacijo vršil ogabne zločine nad židovskim življem v Beogradu. Pogreba angleškega kralja Ju- rija VI. v Londonu sta se udeležila predsednik Prezidija Ljudske skup- ščine FLRJ dr. Ivan Ribar in gene- ralni polkovnik Peko Dapčevič. Kra- ljica Elizabeta je dr. Ribar j a spre- jela v posebni avdienci. Kralja so prepeljali v Windsov, kjer so ga položili v grobnico an- gleških kraljev. KULTURNI PREGLED Savinjskega vvestnika Praznik petja v Celju (Koncert v počastitev spomina skladatelja Emila Adamiča) Ob priliki Prešernovega spomina je priredil SKUD »France Prešeren« v Celju vokalni koncert svojega mešane- ga zbora kakor tudi Komornega zbora, vmes pa so bile pevske točke solistov (Kovač, bas, Kozoderc, sopran). Kon- certno dvorano v Narodnem domu je domalega napolnilo občinstvo, ki je disciplinirano in verno sledilo izved- bam posameznih točk. Uvodno besedo o slovenskem glasbeniku E. Adamiču je govoril Rafael Ajlec iz Ljubljane. V kratkih in jedrnatih stavkih je ori- sal življenje in delo našega komponista. Marsikomu izmed poslušalcev in izva- jalcev je do dna prikazal Adamičevo pomembnost na glasbenem polju. Bolj poklicno pero od mojega bi lažje prikazalo vso lepoto in bogastvo tega večera. Naš tednik pa bi želel le v okvi- ru kulturne kronike zabeležiti pomemb- no kulturno dejanje. Pozdraviti je nuj- no pozitivno sodelovanje obeh pevskih družin, ki sta že ponesli sloves našega petja tudi izven Celja. Sodelovanje je važno v več ozirih, ne le plemenito tek- movanje pevcev, glede izvedbe kompo- zicij, ki naj v enem večeru prikaže pro- fil enega slovenskega skladatelja. Tako sodelovanje omogoči hkrati češče iz- vajanja, ko se breme celovečernega pro- grama razdeljuje. Ne sme nam ostati neopazno dejstvo, le discipliniran štu- dij zmore kvalitetno podajanje pro- grama. Jurče Vreze, pevovodja Prešernovega zbora, teži za preprosto, pristno glas- no izvedbo, njegova odlika je občutnost liričnih kompozicij. Egon Kune j, pevo- vodja Komornega zbora je precizen tehnik in ritmično izredno utrjen, epi- ka mu je bližja od lirike in kompozi- cije zahtevnejšega značaja glede brzi- ne, ostrih in izbrušenih pasaž, pri vsem pa zahteva od pevcev kar največjo po- zornost glede izgovora in zlasti into- nančno čistost. Vse te odlike pa priha- jajo do močnega zvočnega izraza. Imeli smo občutek, da sta se oba zbora ta večer izredno lepo dopolnjevala in je tako prešla Adamičeva ustvarjalnost do prepričljivega izraza. Naš Celjan Ale- ksander Kovač je basist žlahtnega ma- teriala in je njegova pot navzgor do najvišjih pevskih vrhov le stvar ne- nehnega študija. Sopranistka Erika Kozoderčeva ni bila ta večer disponira- na, dasiravno je njen sopran za poslu- šalce simpatičen, ni povsem razvila svojo pevsko zmogljivost. Kakor vse- lej je prof. Mafenka Sancinova sprem- ljala soliste ob klavirju požrtvovalno, diskretno v lepoti klavirskega izraža- nja. V kratkem razmaku je bilo v Celju dvoje samostojnih koncertnih večerov, ustvarjenih iz lastne zmogljivosti (Gor- šetov violinski koncert, Adamičev ve- čer). Oba koncerta sta bila na višini, ki jo mora respektirati še tako za- htevna glasbena publika. Ne hote se nam vsiljuje misel kako bi se dalo še na področju mladinskega petja ustva- riti skupen glasbeni večer bodisi dolo- čenega stilnega programa, bodisi kot večer pevskih točk različnih skladate- ljev. Tak koncert bi naj zbližal mladi- no in manifestiral njeno zmogljivost na vokalnem področju. Za oba nastopajoča zbora pa prihaja čas, ko bo treba resno misliti na mlaj- še pevce, katere je nujno pritegniti za osvežitev naših pevskih družin, sicer bo nekega dne pretrgana kontinuiteta in tradicija lepega petja v Celju. A. S. Udeležujte se predavanj VZGOJNEGA TEDNA v Celju Ljudska univerza v Celju prireja s sodelovanjem pedagoškega aktiva v Celju teden vzgojnih predavanj za starše in vse odrasle. Predavanja o vzgoji so namenjena vsem, ki ljubijo mladino, ji žele vse dobro in za njo tudi store, kar morejo. Vršila se bodo naslednja predavanja: 1. NAŠI VZGOJNI SMOTRI — predava tov. Glinšek Danica v ponedeljek 25. febr. 2. KAKO VZGAJAMO OTROKA V STA- ROSTI 3 do 7 LET (v predšolski dobi) — predava tov. Bojan Luzner v sredo 27. febr. 3. NEGA IN VZGOJA DOJENČKOV — pre- dava dr. Marjan Stegnar v petek 29. febr. 4. RAZVOJ IN VZGOJA OTROKA OD 7 DO 14 EET (ko hodi v osnovno šolo in nižjo gimnazijo) — predava tov. Albin Podjavoršek v ponedeljek 3. marca 1952. 5. VZGOJA MLADINE V DORAŠČAJOČI DOBI (puberteti) — predava tov. Ivo Svarc v sredo 5, marca 1952. 6. DRUŽINSKA VZGOJA — predava tov. Gustav Šilih v petek 7. marca 1952. Vsa predavanja bodo v MALI DVORANI DOMA OF V CELJU. Pričetek vsakega pre- davanja bo ob 19.30. Najboljše in najvrednejše, kar mo- remo nudit> mladini, je dobra vzgoja v družini, šoli in družbi. Z udeležbo na predavanjih vzgojnega tedna se bo- mo še bolj usposobili za uspešno vzgojo naše mladine. Mladina danes od nas glede vzgoje mnogo pričakuje in za- hteva. Manj zmot in napak bo v našem vzgojnem delu, več pa uspehov, zado- voljstva in sreče za nas in za mladino, ko bomo obogateni z mislimi predavanj vzgojnega tedna s še večjim zaupanjem vzgajali naše otroke. Vsakemu preda- vanju bo sledil razgovor s predavate- ljem. . Matere in očetje, odrasle mladinke in mladinci, ne opustite ugodne prilike seznanjanja s pravilno vzgojo otrok! S pravilno vzgojo najbolje pripravljate otroke za delavne, poštene in srečne člane naše družbe. Le po dobri in pra- vilni vzgoji vam bodo otroci — ko do- rastejo in zažive samostojno — v ve- selje in srečo. Šiv. NOVE RIMSKE NAJDBE v Št. Petru v Sav. dolini Ce greš popoldne v lepem vremenu skozi Št. Peter, boš v vasi za Gasilskim domom skoraj vsak dan naletel na več- jo ali manjšo gručo ljudi. Ce si radove- den in vprašaš, kaj je tako zanimivega, ti bodo povedali, da odkrivajo rimske ruševine, na katere so naleteli delavci KDZ Št. Peter, ko so kopali gramoz za zidavo. Vrt, kjer kopljejo, je podoben majh- nemu lapidariju (lapidarij je razstavni prostor za kamenite spomenike). Na vrtu so v dveh vrstah razvrščeni kamni, ki so jih požrtvovalni delavci z vso previdnostjo že potegnili iz proda. Ne veš čemu bi se bolj čudil; lepim re- liefnim podobam na marmornatih blo- kih ali bogatemu kvadratnemu stebru z vazo in vinsko trto na eni strani in dvema delfinoma in stiliziranim rast- linskim ornamentom na drugi strani. V desni vrsti na koncu leži daljša mar- mornata preklada, na kateri sta v kro- gih na konceh lepi ženski glavi, v sre- dini pa moška glava z vinsko trto okrog glave. Med njimi v poljih pa dva lov- ska prizora. Na eni polovici preganja pes dva zajca, na drugi pa dva leva napadata konja. Na konceh sta pred- stavljeni dve bajeslovni živali. Še in še pa bi človek gledal lepo izdelan ženski kip. Ženska sedi, levo roko ima na le- vem kolenu, z desno pa drži rob obleke in ima dvignjeno k desnemu ramenu. V gube nabrana obleka zelo diskretno nakazuje glavne obrise telesa. Škoda, da je kipu odbita glava. Med rimskimi kipi, ki so ohranjeni v Sloveniji moramo to soho uvrstiti brez dvoma med najpomembnejše, do- sedaj najdene umetniške starine. Na srečo je bil kip zvrnjen naprej, da ga Savinja ni izlizala. Tako je počival kip 1.5 m pod površjem do odkritja skoraj 2000 let. Tok sedanje Savinje je danes odda- ljen približno 1 km od vasi. Svoj čas pa je Savinja tekla mnogo severneje. Sa- vinja je tudi zasula vse to kamenje. KLO Št. Peter, ki je na najdbo opo- zoril, je s tem pokazal razumevanje za naše kulturne spomenike. Posebno pri- znanje pa zasluži tov. Jordan Vinko, stavbeni mojster iz Gotovelj, ki je na naidbo takoj opozoril Mestni muzej v Celju in poleg tega izposloval pri Okrajnem gradbenem podjetju delavce, ki delajo pod nadzorstvom Mestnega muzeja. Dosedaj je odkrit že tudi del zidu. Naša najdba je že drugi rimski stavb- ni objekt v Št. Petru (na ostanke rim- ske stavbe so naleteli že pred leti med Št. Petrom in Žalcem pri gradnji nove moderne ceste). Letošnja najdba je zo- pet ena zelo lepih pridobitev za celj- ski muzej. Zato bo treba tudi misliti, kako bomo te predmete čim dostojneje in čim lepše razstavili. To nas zopet opominja, da naš lapidarij, ki še do danes ni stavbeno urejen, čimprej ure- dimo. V ta namen so potrebni še znat- ni krediti. Ko bo imel celjski muzej urejen lapidarij, bo ne samo po mate- rialu najbogatejša, temveč tudi naj- lepša rimska zbirka v Sloveniji, ki bo Mestnemu muzeju v ponos, Celju pa iz tujsko prometnih ozirov tudi v korist. Bol. na šoštanjskem odru v eni prejšnjih številk našega ted- nika smo objavili, da je bil v Šoštanju koncem preteklega meseca občni zbor novoustanovljenega KUD »Ivan Can- kar«. Omenili smo tudi, da dramatska sekcija pripravlja uprizoritev Moliero- vega »Skopuha«. V soboto pa se j6 na šoštanjskem odru znova zamajal zastor. Šoštanj je že od nekdaj veljal za mesto z močno kulturno tradicijo, ki mu daljši kulturni premolk ni bil v ponos. Obstojal je si- cer/ SKUD »Kajuh«, pri katerem pa dramatska sekcija ni zaživela. Ne bi bi- lo prav, če bi ob tej priliki šli mimo tega, ne da bi omenili, da stoji SKUD »Kajuh« pred prelomnico: te dni imajo občni zbor in vse kaže, da bodo vod- stvo SKUD »Kajuh« prevzeli v roke ljudje, ki jim je kulturno poslanstvo res pri srcu. Zato jim danes moramo zaželeli: uspeh in pomoč vseh, najbolj pa seveda s strani KUD »Ivan Cankar«, ker naj sicer med njima pride do iz- raza res socialistično tekmovanje, da bosta obe kulturni društvi v ponos Šo- štanju in bližnji okolici. Ni sicer še znan načrt SKUD »Kajuh«, vendar lahko zagotovo pričakujemo izpopol- nitev kulturnega življenja. Za novo ustanovljeno KUD »Iv. Can- kar« je značilno, da je nastalo na po- budo mestne partijske in frontne orga- nizacije na podlagi večkratne, širše in plodne diskusije vseh za kulturno živ- ljenje zanimajočih se ljudi. Pri tem je sodelovalo v lepem številu tudi naše učiteljstvo. Tako je KUD »Ivan Can- kar« plod dolgega razmatranja in dis- kusije, odprave vseh sporov in neso- glasij med posamezniki. Ze to nam je jamstvo, da KUD »Ivan Cankar« ne bo >;spalo spanje mrtvega«, dokazali pa bodo tudi, da so v Šoštanju pogoji za dve kulturni društvi, še več, o njih nuj- nosti — toda tesnem medsebojnem sodelovanju. Novo ustanovljeno KUD »Ivan Can- kar« ima v sestavi dramatsko, pevsko, lutkovno, folklorno sekcijo in literarni krožek. Prve tri sekcije že z uspehom delujejo, dramatska je že nastopila, pevski zbor se pridno pripravlja na koncert, ob bodočih proslavah pa bo že zapel nekaj pesmi, lutkovno gledališče pa pionirjem obeta skorajšnjo uprizo- ritev. Folklora se pripravlja na vaje, literarni krožek pa pripravlja našim najmanjšim literarni dopoldan, kar naj bi bila stalna oblika dela z najmlajšimi. Dramatska sekcija pa se pripravlja na drugo uprizoritev. Ta teden bodo pri- čeli z bralnimi vajami, v mislih pa imajo Finžgarjevo »Naša kri«. Naj se sedaj še površno dotaknemo uprizoritve Molierovega »Skopuha« v slovenskem prevodu Niko Kureta. Dra- matska sekcija KUD »Ivan Cankar«, ki je imela, kakor smo že omenili, v Šoštanju v soboto krstno predstavo in v nedeljo reprizo, se je za to igro kar dobro pripravila. Da so ljudje od njih res nekaj pričakovali dokazuje, da so obakrat napolnili dvorano, ki je v so- boto sprejela nad 400 ljudi, od tega 300 sedišč, v nedeljo pa je bilo poleg sedišč razprodanih še 170 stojišč, nekaj pa je bilo tudi zastonjkarjev. To je ne- dvomno lep uspeh, posebno še za so- boto, ko je bila tudi maškarada v Sin- dikalnem domu dobro obiskana, pa tudi kino ni trpel zaradi obiskovalcev, saj je bila polna dvorana. Razdelitev vlog za »Skopuha« je bila kaj posrečena. Res je, da so igrali tudi stari »asi«, ki jih je v Šoštanju še se- daj precej, vendar je videti težišče vseh, da bi usposobili čimveč novih moči. Zato so glavne vloge prevzeli mladi igralci, ob njih pa so uspešno nastopali starejši igralci kot v vlogi Harpagonova strežnika (A. Perovec) in Frosine (M. Pukmajster), ki so večkrat »zamašili« začetne vrzeli tako, da jih vselej niti ni bilo opaziti. Harpagona, glavno vlogo je zaigral Volk Miloš, ki je kljub svoji starostni dobi dobro ob- vladal obširno besedilo »Skopuha«, ko- medije spisane v petih dejanjih. — Z odrsko učinkovitostjo je podal skopuha — stiskača, ki hrani denar doma, se trese za vsako »paro«. Morda so tu in tam preveč prišle do izraza pogoste kretnje z rokama, večkrat pa je prav to povzročilo prisrčen smeh. Njegov sin Cleante (I. Srebotnik) in hči Elise (A. Gregorc) sta ob skopem očetu ele- gantno napravljena. Oba sta posebno dobro odigrala prizor, ko jima oče raz- odene odločitev, da se ženi z mlado Mariano, dekletom, ki jo ljubi tudi Cleante. Cleante je bil tudi zelo dober v prizoru vsiljenega posrednika med očetom in ljubljenko Mariano, kjer je njegovo posredništvo neprisiljeno iz- zvenelo. Mariano, ubogo, a lepo dekle je zaigrala T. Štrukljeva, večkrat po- sebno s finimi in umerjenimi kretnja- mi. Vlogo Valerja je po drugem prizoru premišljeno, dobro odigral H. Dermol. Tudi manjše vloge so bile dobro od- igrane, najbolj pa sta vsekakor uga- jala že prej omenjena A. Perovec in M. Pukmajster, ki se jima vidi, da sta na odru doma. Na splošno rečeno je uprizoritev zelo dobro uspela. Da, bile so tudi pomanjk- ljivosti, če pa upoštevamo, da so igrali ljudje še nevešči odra, nam dosežen uspeh pač zadostuje. Omeniti je treba, da so zaigrali brez režiserja, kar bi ne bilo treba, ker bi ga sicer v Šoštanju lahko dobili. Večji del potrebne opreme je iz na- klonjenosti in pravilnega odnosa do podeželskih odrov posodilo mariborsko gledališče, za kar mu je izreči posebno zahvalo. Oder je bogato opremil tov. V. Kojc. In na koncu še tole. Ce prisluhnem ljudem, lahko zapišem: Se več uprizo- ritev in le tako naprej! B. V. ... in doma VISOK SNEG kakršnega ni bilo v naših krajih že sto let, je v mnogih krajih Slovenije povzročil velikansko škodo na ljud- skem premoženju. Posebno hudo so prizadeti kraji na Tolminskem, kjer so plazovi terjali že 16 člove- ških žrtev. Plazovi so zasuli nad 100 glav živine, porušenih pa je 16 stano- vanjskih in gospodarskih poslopij. V vsej Sloveniji je sneg povzročil že 30 smrtnih žrtev. V ogrožene kraje je oblast poslala pomoč. Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo za- radi izrednih snežnih razmer mobi- lizacijo delovne sile. V Ljubljani so poklicali na delo moške letnikov 1921 do 1931, v Mariboru pa moške letnikov 1923 do 3926. NOVA NOTA VLADE FLRJ MADŽARSKI VLADI Glede na noto madžarske vlade z dne 2. februarja, ki navaja, da je za madžarsko vlado spor o otoku na Muri dokončno razčiščen, je naša vlada poslala madžarski novo noto v kateri pravi, da vlada FLRJ ni mnenja, da je spor za otok na Muri rešen, marveč ugotavlja, da vlada LR Madžarske ni pokazala želje, da bi se spor rešil na miren način. Nota poudarja, da je rešitev tega vpra- šanja v obojestransko korist ter pri- čakuje, da bo madžarska vlada čim- prej sporočila svoje stališče do vseh miroljubnih predlogov vlade FLRJ. V LJUBLJANI so 19. februarja podpisali pogodbo o socialnem zavarovanju katoliških duhovnikov, članov Cirilmetodijske- ga društva. V letoviščih vzdolž Jadrana bo le- tošnjo počitniško sezono preživelo dvakrat več inozemskih turistov kot lani. Italijanski Rdeči križ se je za- hvalil predsedniku Centralnega sve- ta Zveze sindikatov Jugoslavije za pomoč italijanskim poplavljencem. V Ljubljani je umrl inž. Dušan Sernec, član glavnega odbora OF Slovenije. Pokojni je bil eden red- kih meščanskih politikov, ki se je takoj po zasedbi Jugoslavije vklju- čil v osvobodilno gibanje. Odposlanstvu OF za tržaško ozem- lje je maršal Tito zagotovil vso po- moč OF v njenem boju za enako- pravnost slovenskega živi j a v Trstu. V Beogradu je umrl srbski knji- ževnik Jovan Popovič. Vpseloigra: „PRI BELFM KONJIČKU" 1)3 odru gledalilke družine KUD Koželj-RogI v Celju V nedeljo 10. februarja so se Celjani polnoštevilno odzvali vabilu gledališke družine KUD »Koželj - Rogl« v Celju. Napolnili so dvorano Narodnega doma in s pozornostjo sledili dogajanju na odru pred gostilno »Pri belem ko- njičku«. Globljih misli in resnejših spoznanj ta malomeščanska veseloigra ne nudL Razvedri nas s svojim veselim razple- tom in pevskimi vložki. Želimo gledati igro ali veseloigro, ki ima ob vedrih ljudeh tudi kako vrednejšo misel. Ob množici povprečnih, malomeščanskih iger najdemo tudi nekaj vsebinsko in idejno naprednih iger. Ko nam bodo igralci in režiser nudili idejno napred- no in vsebinsko vrednejšo igro, jim bomo za trud še bolj hvaležni. Tedaj nas ne bo k odru pritegnila samo ve- sela komika prizorov, ampak tudi vred- na misel vsebine, ki jo odkrivajo igral- ci v vlogah za nas, za naše napredno spoznavanje življenjske stvarnosti t družbi. Igralci so se potrudili za dovršeno igranje, ki pa seveda še ni moglo p)0- vsod in pri vseh uspeti. Vdova Meta (Tončka Kramžar), gostilničarka »Pri belem konjičku«, je nastopala dokaj sproščeno, primerno resno, vedro in od- ločno. Oroslav Bucek (Stane Kos), ki izbira bogatega ženina hčeri Tilki, je uspešno igral malomeščanskega trgov- ca, ki misli povsod predvsem na sebe in svoj dobiček. Tilka (Majda Šef) je nastopala prijetno in primerno zadrža- no. Advokat Kovač (Jaroslav Zelinka) je bil premalo sproščen v mimiki, ge- stah in glasu. Na odru se je znašel dobro. Tip gimnazijskega profesorja T pok. (Franc Turnšek) je bil podan pre- pričljivo. Njegova hči Minka (Anica Kozovinc) nas je še bolj zadovoljila. Njeno šušljanie je vodilo kar v prist- nost in po učinkovitosti -ni zaostajalo za njeno naivnostjo. Jerina Maks (Kvi- rin Klenovšek) je nastopal spretneje nego smo pričakovali. Zan (Boris Pše- ničnik) je nosil svojo ljubezen preveč zaprto in otožno. Mimika naj bi še bolj sledila razpoloženjem. Nastopal je pri- jetno naravno. Berač Tine (Slavko Roškar), drugi natakar Peter (Vinko Zupane), pikolo (Srečko Sošterič), Re- zika (Lojzka Bračun) in Jerica (Štefka Krumpak) so primerno dopolnjevali le- toviško ozračje in razpoloženje. Siv. Stev. 8 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 23. februarja 1952 Stran 3 IZ CELJA... Izpred sodišča 14 L,ET POKORE ZA ZLOČIN STORJEN PRED 10 LETI Pred okrožnim sodiščem v Celju se je (»govarjala Rozalija Podlesnik iz Ravn pri Šoštanju. Obtožnica ji je očitala dva zločina. Y avgustu leta 1942 je Nemcem ovadila so- vaščana Matevža Podvinška zaradi sodelo- vanja s partizani. Na ovadbo Podlesnikove so •kupatrske oblasti aretirale Podvinška in ga skupno E ženo in materjo odgnale v Osvie- iim. Podvinšek se je po dveh letih leta 1944 vrnil domov, žena in mati pa sta umrli v ta- borišču. V istem meseca, ko je Podlcsnikova •vadila Podvinška, sta v njeno hišo z zaupa- njem prišli dve partizanki, Podvinšek Fran- čiška in Teka\r Marija. Mož Podlesnikove je bil gestapovski pomagač. V namenu, da izda •be partizanki gestapovceni, ju je izvabil v gvojo hišo. Toda še preden je prišla nemška policija, sta bili obe partizanki v doma Pod- iesnikovih zverinsko umorjeni. Ta umor je najbrž izvršil mož Podlesnikove, ki je kmalu po storjenem zločinu zbežal čez mejo, kjer ge še danes nahaja. Podrobnosti tega gnus- nega zločina sodiš('e ni moglo razjasniti. Pri- ie so pred sodiščem govorile /a obtoženkino krivdo pri prvem in drugem zločinu. Sodi- iče je Podlesnikovo obsodilo na 14 let stro- gega «apora. PRAVIČNA KAZEN ZA VINJENEGA ŠOFERJA 25 letni šofer Parašuh Franc iz Dobr- teše vasi je 9. avgusta 1951 s tovornim avtomobilom okrajnega prevozniškega podjetja Šoštanj, kjer je bil zaposlen, Tozil prehitro skozi Latkovo vas pri Št. Pavlu pri Preboldu v vinjenem stanju. S tovornjakom je zavozil v kolesarja Antona Kalčiča in voznika Gregorja Goropevška, ki sta stala na levi strani ceste v smeri vožnje. Na isti strani ce- ste se je nahajal tudi voz z vprego, kar je imelo za posledico, da je Kalčič An- ton zaradi poškodb lobanje takoj po nezgodi umrl, Goropevšek Gregor pa je bil hudo poškodovan. Zaklali so morali tudi konja, vrednega 40.000 din. Šofer Parašuh je zakrivil vožnjo proti pred- pisom, iz zavestne malomarnosti ogro- žal javni promet na cesti ter povzročil smrt ene osebe, hudo telesno poškodbo in veliko premoženjsko škodo. Okrožno sodišče v Celju mu je prisodilo 4 leta in 10 mesecev strogega zapora. ' OBSOJENA TATOVA KOLES 23 letni Veselovski Raniš iz Skoplja, brivski pomočnik brez stalne zaposlitve in 24 letni Kusari Nijaz iz Djakovice, nameščenec brez zaposlitve sta v Sam- skem domu v rudniku Huda jama ukradla rudarjema Jakobu Pušniku in Jožetu Razboršku dvoje koles v vred- nosti 30.000 din. Kazen: prvi 10, drugi pa 9 mesecev zapora. BRZDAJ SVOJ JEZIK 33 letni v Št. Juriju pri Celju rojeni Jože Stante, zaposlen kot tovarniški kurjač v Tkalnici hlačevine v Celju je v gostilni Meštrov žaljivo govoril o družbeni in gospodarski ureditvi naše države. Okrajno sodišče v Celju ga je zaradi tega obsodilo na eno leto zapora, pogojno pa mu je kazen odložena za dobo dveh let. DEUTSCHLAND, DEUTSCHLAND t}BER ALLES ... Tako je pel 27 letni v Breznom pri Laškem rojeni rudar Ivan Rifelj 11. no- vembra 1951 v gostilni Marice Jager v Hudi jami, kjer je bilo zbranih še več gostov. Pel je tudi še druge nemške vojaške pesmi in se pri tem žaljivo iz- ražal o naši državi. Okrajno sodišče v Celju mu je prisodilo eno leto in tri mesece brezplačnega bivanja za rešet- kami. Dopisntkoin 1 Zadnja številka »Ljudske pravice« prinaša članek o dopisništvu za »Sa- vinjski vestnik«. Ako pogledamo nje- gove zadnje številke, vidimo, da so v mnogih krajih dopisniki kar pridno na delu. Tako vsaj izvemo, kako živi in dela naše delovno ljudstvo v celjskem zaledju. Le ponekod še spe spanje pravične- ga. Kaj neki delajo v Št. Juriju pri Celju, v Vojniku, Vitanju, v Št. Pavlu, Laškem, Kozju in drugod? Pošiljajte dopise po mladincih, ki posečajo celj- ske šole! Uredništvo KRAJEVNA ENOTA RDEČEGA KRI2A V KOŠNICI že skoraj leto dni ni delovala. Na občnem zboru, ki je bil pred kratkim, se ji je pri- družila vas Tremerje. Izvoljen je bil nov od- bor iz obeh vasi, ki si je takoj postavil ši- rok plan dela za leto 1952. Pričelo se je ta- koj z zbiranjem članarine in prostovoljnih prispevkov. Med letom bodo priredili tudi kulturno prireditev. (Nadaljevanje s 1. strani) odpadki smotrno izkoriščani, da se proda kar se prodati da. Istočasno skr- beti za racionalen režim pri vzdrževa- nju in pri izgradnji novih osnovnih sredstev. Ce torej delavski svet raz- pravlja o družbenem planu, mora predvsem pretresati glavne normative materiala. Pri tem sc ne sme zadovo- ljiti samo z nekimi konstatacijami o dejanskem stanju, temveč mora zahte- vati kakšni so taki podatki v sorodnih podjetjih, kako izgledajo v luči sve- tovnih normativov itd. Na podlagi ta- kih primerjav je mogoče izdelati ukre- pe, ki imajo za posledico zvišanje aku- mulacije. Vprašanje delovne sile predstavlja z ozirom na nesorazmerje med cenami materiala in stroški za delovno silo nevarnost podcenjevanja teh stroškov. Zato je dobilo odvajanje akumulacije obliko o kateri smo preje govorili. Naivno bi bilo trditi, da je akumula- cijska stopnja v tej obliki logična po- sledica Marxove formule o vrednosti. Marx je s formulo samo povedal, na kakšen način nastaja presežna vred- nost. Jasno pa je, da lahko dobiva ustvarjena presežna vrednost ali v na- šem slučaju akumulacija različne ob- like. Z oblikami akumulacije (ali pri- spevkom) pa socialistična družba prav tako lahko zasleduje svoje cilje, kakor jih je mogoče zasledovati z vsakovrst- nimi družbenimi (državnimi) prispevki. Carine n. pr. niso odigrale svojo glav- no vlogo kot fiskalni dohodek temveč kot orodje razvoja ali zaviranja gospo- darskih panog v državi. Tako je se- danja oblika akumulacije mogočen pritisk v tej smeri, da se koristi pla- čilni fond skrajno previdno, ker bi si- cer podjetje ne bilo v stanju odvajati akumulacijo, s tem pa ne bi moglo dvigati plač niti plačevati drugih ob- veznosti, kar bi praktično onemogočilo vsako poslovanje. J. F. . . . IK ZALEDJA VLOM V ŠMARJETI Pri posestnici Miri Krampusovi v Šmarjeti pri Vojniku je bilo pred krat- kim vlomljeno. Storilec je odnesel ob- leke, mesa in drugih stvari za okrog 40.000 dinarjev. Kot vlomilca so areti- rali Jožeta Rabiča, ki je nedavno po- begnil iz kazensko-poboljševalnega za- voda v Novi Gradiški, kjer je zaradi enakih pregreškov odsluževal daljšo kazen. SMRT V SNEGU V vasi Ostrožno pri Št. Juriju pri Ce- lju so našli v snegu mrtvo 43 letno go- spodinjo Elizabeto Zidanšek. Pokojna ni bila pri zdrav j v. Na poti domov je omagala in našla smrt v snegu. ŠKODA ZARADI SNEGA Kakor drugod, je sneg tudi v Celju in okolici na poslopjih povzročil precej škode. Pri posestniku Ernestu Plevčaku na Sp. Hudinji se je zrušila streha na hlevu in znaša škoda nad 100.000 din, pri nekem drugem posestniku na Dob- rovi se je tudi zrušila steha na hlevu. Iz Št. Jurija ob Taboru poročajq, da je sneg tam v bližini porušil dv^ hleva, V Drenskem rebru pri Šmarju pa dva kozolca. IZ BRASLOVC Sneg je skoraj dobesedno zasul naše ceste. Za nekaj dni je bil v našem okolišu ustavljen ves promet. Na po- budo našega KLO je bil ves trg v kratkem očiščen. Hišni lastniki so oči- stili tudi strehe, šole pa so se požrtvo- valno lotili naši požrtvovalni gasilci. Posebno priznanje velja našim vrlim cestarjem, posebno tovarišem Henriku Marnu, Karlu Tkavcu in Ivanu Kra- šovcu, ki so s spretno organizacijo in ponekod celo z 20 konji preorali okraj- ne ceste. Ti vestni možje pa so že se- daj v velikih skrbeh, kaj bo pomladi, ker nimajo gramoza za vzdrževanje našega prometnega cestnega omrežja. Naš vrli dimnikar nas že od Novega leta sem v ranih jutranjih urah po- zdravlja s svojo milo donečo harmo- niko, ko hodi na delo. Po taktu njego- ve harmonike hite delavci in dijaki na vlak. Le redki tržani, ki se žele vsaj še enkrat obrniti v mehkih po- steljah, hrepene po nežnem pianisimu. Kmetijsko gospodarska šola se že pripravlja na svoj slovesen zaključek, ki bo 8. marca t. 1. Učenci in učenke se že vneto pripravljajo na izpit. Mno- go opravka imajo dekleta s pripravami za razstavo ženskih ročnih del in ku- hinjskih dobrot. LJUBECANSKA GASILSKA ČETA V nedeljo dopoldne je Gasilska četa iz Ljubečne odmetovala požrtvovalno s šolskega poslopja sneg, katerega se je nakopičilo nad 1 m. To delo ni bilo lahko, ker je poslopje visoko, ob- širna streha pa precej strma. S svojo uvidevnostjo so preprečili škodo na stavbi, ter v slučaju od juge obvarovali šolsko mladino pred nesrečo. KRATKOTRAJNO VESELJE TATINSKE DRUŠČINE v noči od 13. na 14. t. m. so neznani sto- rilci vlomili v poslovalnico KZ Griže in od tam odnesli predvsem boljši štof in perilo v skupni vrednosti okrog 160.000 din. Ker je v tej noči močno snežilo niso pustili za seboj sledov v snegu. Organi PNZ Celje-okolica so skupno z organi LM Žalec pričeli takoj za- sledovati storilce. Uspeh ni izostal. Miličnik iz post. LM v Celju 1 je naletel na osebo, ki je prodajala blago sumljivega izvora in po natančnejšem pregledu so ugotovili, da blago izvira iz vlomne tatvine v KZ Griže. Na pod- lagi tega so še isti dan organi PNZ Celje- okolica in Celje-mesto izsledili nevarne vlo- milce in jih spravili na varno. ] Gre za nevarno tatinsko druščino Kalai; Ivice, Dragoj Lazarja, Nožina Mileta in Je- zernik Antona. P^-vi trije so prišli v Celje i«; drugih republik, se priložnostno zaposlili ter sproti tudi kradli. Pozneje so začeli živeti j brez dela in se preživljati izključno na ne-1 pošten način. Poleg navedene vlomne tatvin«: so kradli obleko in obutev delavcem v rud-' niku Zabukovca in v Cinkarni v Celju. Ne-: kaj nakradenega blaga iz KZ Griže je biloi najdenega pri storilcih. Sedaj čakajo na pra-i vično kazen. I IZ GOMILSKEGA i Organizacije AF2 je priredila kuharski te- čaj katerega je posečalo 16 tečajnic. Poleg kuhanja so se tečajnice učile tudi računanj%! in pletenja. Razstava prirejena ob koncu te-; čaja je prikazala uspehe istega. Za zaključek] so igrali veselo tridejanko »Tri sestre«. • Pred dnevi smo imeli predavanje o bolez-i nih, katere se pojavljajo pri živini. Predavaj nje je bilo dobro obiskano. V kratkem bo' predavanje o poljedelstvu. ^ Most, ki veže kraje Sv. Matevž, Zakel ia, Gomilsko, je nujno potreben popravila. Je v| tako slabem stanju, da je prehod na neka-! terih mestih že nevaren. V tej zadevi naj; stori svojo dolžnost KLO Gomilsko. | IZ NOVE CERKVE 1 Šolsko poslopje smo pri nas temeljito po-j pravili. V letošnji spomladi dobi novo noo za- gazili v mastno tekočino, razlito po skladišču. Po vseh poslopjih so se motale temne postave šercerjev in uničevale strojne naprave. Svabi so se poskrili po rovih, borci so rinili za njimi, kar je bilo kmalu prepovedano. »Uničite dvigalne naprave!« se je zaslišalo povelje. Vse raz-, položljive roke so se odpravile na delo in ga kmalu izvršile. Brigadni intendant Lovšin je z bataljonskimi intendanti rekvi- riral pri švabskem gostilničarju in trafikantu. To je bila prva rekvizicija na Štajerskem, Ni dolgo trajalo, ko se je približal Lov- šin s svojimi intendanti. Polne vreče so upognile fantom hrbte. Največjo vrečo, ki pa ni bila videti težka, je nosil sam. »Lovšin nosi tobak,« je završalo med borci. Ves bataljon je bil takoj pokonci. »Lovšin deli odpustke!« Kmalu so kadili po vsem bataljonu. Obrazi so se razlezli na široko. Precejšen del vreče se je izpraznil in Lovšin jo je počasi in važno zavezal. Zraven vreče je postavil stražo. »Tobak je tobak. Ta hudičeva travica lahko marsikoga pre- moti, da bi pouzmal delež svojega tovariša,« je dejal ves zado- voljen. Z rokama v hlačnih žepih je prišel k nam podpolkovnik Luka. Resno se je držal, toda oči so se mu iskrile. Vedeli smo, da je dobre volje. Ni nič rekel. Hrbet je nastavil plamenom in si prižgal cigareto. Cez čas je spustil gost oblak dima in se zakrohotal: »Ta imajo vragi! Se sedaj nas iščejo po Bohorju. Treba jim je bil« dati znak, da nas zopet najdejo.« »S takimi znaki jim bomo še večkrat podkurili,« so mu smeje potrdili borci. Ježek in Brico sta bila poslana proti dolini, da se povežeta s tomšičevci. Pri prvi gostilni se je Brico ustavil. »Ježek, poglejva, kakšne so švabske gostilne,« je vabil Bric« Ježka na prepovedana pota. Brico je imel dober nos. Tudi tokrat se ni varal. S polnimi žepi švabskih cigaret sta jo zapustila. Ko sta se vračala, sta kar na svojo roko snela štiri verman« in jih privlekla v brigado. »Ti tiči se nama niso hoteli predati. Zabili so se v bajto. Pa sva jim vlila strah v kosti, češ da jih obkoljuje cela brigada. K« politi curki so prilezli na dan. Tu jih imate,« je pokazal Ježek nanje in se zarezal. To so bili prvi ujetniki na Štajerskem... V dolini pod nami so pokali streli. Tankovski topiči so bruH- dali naprej in naprej. Više gori pa so goreli veliki ognji. Tomši- čevci so zažgali poslopje švabske postojanke. »Tomšiči se lasajo s švabskimi tanki. Da bolje vidijo, so si zakurili. Kdo se bo v temi boril,« so modrovali borci. Nebo nad dolino je žarelo v svitu mogočnih plamenov... Brigadni intendant Lovšin se je s plohi slanine in tobakom začel odpravljati nazaj v hribovje. »Fantje, le kmalu priracajte! Danes bo za obed fižol s slanino,* nam je dejal pri odhodu in izginil s svojimi nosači v hosti. Tramovje barak se je s treskom sesedalo na ugašajoči ogenjr da je visoko vzplapolaval in sipal šope isker na vse strani.