160. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. julija. XX. leto, 1887. Ishaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstri j sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnifivo je v Rudolfa KirbiSa hisi, „Gledaliska stolba". U p r a v n i fi t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Potovanje cesarjeviča. Ko se je prestolonaslednik našega cesarstva odpravljal na ogled mej avstrijske Poljake i Ruse, tedaj imelo je laži-liberalno časopisje na roki celo zbirko lepih svetov, kaj naj stori prevzvišeni gost, in kaj naj store obiskani narodi. Potovanje je končano, ni jedna, ni druga stran se ni brigala za one svete, na vseh krajih pa je vladala mejsobna zado-voljnost in radost. Poljski narod ima znamenito preteklost, ni še dosti nad stoletje, odkar se je počelo krčiti močno kraljestvo Poljsko, za svetovno povest je le še kratek čas, odkar je del nekdanje Poljske pal pod naše cesarstvo; žive še plemenitaške rodbiue, ki so v rodu nekdanjim vladarjem in mogotcem — iD vender, kamorkoli je stopil naš cesar je vit, povsodi kazala se je čast njemu, s tem pa udanost vsej cesarski hiši in celemu cesarstvu. Poljaki so pokazali, da so položili v grob stare zapeljive sanje o prenovitvi njih kraljestva, da mislijo pač še nanj, a da jih te misli spodbujajo le k duševnemu delovanju, naj se njih jezik in njih prosveta Širi ondi, kamor sega njih narodnost, kajti razen politične jedinosti je v narodih odločilna tudi jedinost duševna in te ne za branijo mejniki nikake barve. Poljaki so se svojo osodo v Avstriji zadovoljni, kažejo se za vsak slučaj zveste državljane in skrb, ki so jo v tem oziru gojili Nemci, je ničeva. Ravno tako avstrijski Rusi — nadeli se jim ime „Rutenia — sicer poznajo moč in važnost jed-norodnih jim Rusov v sosebni državi, a tudi ti ne zahtevajo druzega, da se jim ohrani njih narodna posebnost, da se ne taji njih narodnost, da se da njih jeziku pravo v šoli in pred sodiščem in da se jim pripoznajo vsaj njih starodavne pismenke. Oni narod, ki je 1. 1848. sestavil močno legijo proti oholim Madjarjem, da se je obranilo naše cesarstvo* oni je tudi po mnogih izkušnjah zvest našej monarhiji a želi si, da mu nikdo ne brani jedinostne zavesti z drugim Slovanstvom in poštenega delovanja za svoj obstanek. Tudi prestolonaslednik poudarjal je pri raznih prilikah na tem potovanji, da Časti povestniški razvoj in prepričanje obeh narodov, da ceni obeh za- sluge za našo državo ter da so mu nju prizadevanja osobito na srci. Cesarjevič potoval je pretekle tetine po našem vzhodu, rekli bi, bolj v znanstvenem obziru in njegovo potovanje morda nima posebnega oficijalnega pomena, a besede, ki jih je izrekel pri raznih prilikah, izgovorjene so določno in s tako točnostjo, da je lahko razvideti, kako ne krijejo samo prepričanja njegove osobe, ampak cele vladarske hiše in krone. Ako torej vladarjev sin o tacih okolnostih obiskuje vse važne zavode teh narodov, tudi take, ki so razupiti za protidinastične, in ako pri teh pohodih ni BČedi besed priznanja, tedaj je očito, da je svitla krona spozuala, da so opisovanja nasprotnikov o tacih zavodih in njih članih le ob-rekovalna, ter postalo jej je očito, da delovanje slo vanskib narodov ni niti proti vladajoči hiši niti proti državnim zahtevam, temveč, da je le v nje prospeh in ohranitev samega sebe pred navalom ošabnih agitatorjev nemštva, ki vidijo svoje pijonirje ob sinjih valovih naše Adrije. Še jeden odgovor uašega cesarjeviča je znamenit. Na nagovor rektorja Levovskega vseučilišča in na nagovor nadškofa Sembratoviča v ruskem „Narodnem domu" poudarjal je cesarjevič obakrat željo, naj bi oba bratska naroda dežele složno delovala za napredek in v korist deželi in državi. To je brez dvojbe najkrasnejša želja, to je opomin bratskim narodom, opomin, ki ni uporabljati le na Poljake in Maloruse, nego ki naj bi si ga utisnili globoko v srce tudi drugi slovanski razdvojeni rodovi. Res skupno in složno naj bi delovali vsi slovanski rodovi za napredek celega velikanskega slovanskega naroda, raztresenega po raznih deželah in državah. Le posamni so po slov.inskih rodovih, ki delajo v tem zmislu za mejsobno spoznanje a s tem za omiko in vednost mej Slovani. Zavidljivo in zlobno tuje časopisje imenuje te može „panslaviste", Vseslovane in podtika jim namen, da hote se svojimi idejami razrušiti svetovni mir in ustanoviti jedno samo slovansko državo. Gole škodaželjue besede! Prvi zastopniku te ideje izrekajo pri vsakej priliki, da njih delovauje nima nikacega političnega, ampak le kulturni pomen, da se tiče le jezika in svojstev vseh slovanskih narodov; kolikor bližje in bližje si bodejo ti faktorji, toliko složneje bode njih delovanje vsem na prospeh. Le s spoznanjem in omiko prešle bodo tudi mržnje mej posamnimi rodovi s tem pa vojne in pomori, kakor so se javljali žalibog na slovanskem jugu še zadnja leta. Tak panslavizem torej ni nevaren nobeni obstoječih držav, to je po večnem razvidela tudi že krona in ni se bati več klevetanja židovsko-liberal-nega časopisja, starih birokratov, in druzih sovražnikov. Prestolonaslednik naše države izrazil se je sam v tem zmislu, naj ohrani te misli in v to kličemo mu, kakor je on klical gališkim Rusom: mno-gaja letal Z bregov Volge. 30. junija st. st. [Izv. dop.] Vsi ruski časniki, brez izjeme, izražajo svoj gnev povodom izvolitve princa Koburga na bolgarski prestol. Naši „dobri sosedjeu pokazali so še jedenkrat, nadejamo se, da posl ednj ikrat, kako pošten je pot, po katerem hote doseči svoje namere „ad majorem gloriam Germaniae." Jedva so pognali Bolgari cigana Battenberga, pojavil (se je zopet, kakor feniks iz ognja, nov Battenberg, sicer čiste sinje krvi, no v vsem drugem le „zweite verbesserte und vermehrte Autloge" — že jeseni lanskega leta. Takrat so se sicer odkriževali tega kandidata nekateri naših ,prijateljev," uo na tihem delovali so zanj, kazoč nam najiskreuejše lice „dobrih sosedov/ a zdaj pišo mu pohvalne telegrume, katere on pošilja „Golememu sobranju" lopov in krvopijcev v Trnovo! Jako nas raduje ton Dunajskih oticijozov, kateri, po ukazu svojih gospodarjev, pišo s preziranjem ob izbranji novega kneza, češ, ruska stranka v Bolgariji je silna, in da sedaj ni še mogoče soditi, kako bodo pogledali na volitev princa Koburškega „politični centri." Tako podlo licemerstvo glasila, katerega krmilec sestavlja telegrame princu, ima namen vreči peska v oči Rusije, češ, mi smo sicer za Koburga, a mislimo počakuti, kaj porečete vi ob bregovih Neve. Kaj misli naša diplomacija, ni izvestno. Vemo le, da je Rusija iz začetka in do zdaj stalno trdila, da ne prizna nobenega kneza, katerega bode LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cammins poslovenil J. P—ski.) Drujgi del. Peto poglavje. (Dalje.) Popolnem o nemogla na duši in telesu se Mabel ni upiralo besedam stare svoje prijateljice. Brez slasti pojedla je malo grižljejev, nato si je izslekla vrhno krilo ter se v zatemneli sobi ulegla. Koliko dolgo je tam mirno ležala, vedela jo komaj. Ako-pram še ni zadremala, vender je bilo nje mišljenje tako živo, da sc na čas nikakor ni ozirala; tudi se ni prav nič zavedela, kar se je krog nje godilo. Ko je čez nekaj ur oči odprla, ter zagledala blago udovo Hopovo, ki je misleč, da spi, potrpežljivo poleg nje čuvala, skočila je vsa začudena po konci. Da pa te ure mirnega premišljevanja niso bile brez uspeha, pričal je precej pogovor, ki se je mej skrbno, a junaško devojko in nje skromDo, pa zvesto svetovalko in prijateljico začel. „Gospa Hopova," rekla je Mabel z veliko odločnostjo in bistro gledavši v obraz blage udove, kakor bi hotela utis svojih besed presoditi, Jaz namerujem z dečkoma odpotovati k očetu v zahodne kraje." „Gospića Mabel, tega vi pač resno ne mislite V" rekla je udova z odb ijajočim glasom; začudena pa se je videla manj, nego je Mabel pričakovala. „Premislila sem", nadaljevala je Mabel, „ter sklenila, da je najboljše, kar lehko storim." „No Lidija je že pravila, da morebiti tja pojdete," opazila je udova, „a za milega Boga, zdi se mi toli dolga pot." „Da, res dolga je pot," rekla je Mabel s svežo krepostjo, katero jej je nevarno podjetje naudihnilo; „gospa Hopova ! pa jaz se ne Btrašim. Alik in Murrav bodeta brhka mlada potnika, jaz pa sem že skusila, da devojka v tej deželi se zmeraj lehko zanaša na prijaznost in varstvo potujočega občinstva." „Bog mi bodi milostiv! kaj pa bi porekel vaš oče," vprašala je gospa Hopova, „ko bi vedel, da ste se na to zraislili ?" „OČe seveda ne ve, v kakih okoliščinah sem," rekla je Mabel, „in jaz ne morem vedeti, kaj se bi njemu zdelo najboljše. Zato moram sama za se presoditi. V Novem Jorku nimamo več doma. Otrok ne smem vzeti k teti ltidt!wayevi, celo ko bi sama tja smela. Tu ne morem ostati, niti nikjer drugje v mestu. Vrhu tega," nadaljevala je, kot bi to bila najmočnejša točka nje dokazivanja, „trebuje me oče, o tem sem prepričana. Že vedno trpi vsled one nezgode ter razen mojega brata nima nikogar, ki bi mu stregel. Obema je treba moje pomoči, jaz moram oditi." Mati, kam pa? vprašala je Lidija šepetaje; mari v zahod?" Neopažena je bila ustopila. Mabel je precej videla, kako ognjevito je vprašala. Gospa Hopova jej je pokimala, Lidija je mater pomenljivo pogledala, pošepetala jej je zopet nekaj, obrnila se potem ter si dala na drugem konci sobe opraviti. Gospa Hopova se je le pomižljevala. Ko je Mabel opazila, da bi jej rada nekaj povedala, rekla jej je malo se smehljaje: „Kaj pa je, gospa Hopova? Povejte mi no!" „No, mislili sva," rekla je udova, „to je govorili sva davi o tem — in ko bi vedeli, da bi vam bilo prav —, Lidija ima piija.elja — menim midve imava prijatelja, ki jutri pojde v zahodne kraje." in razsekati Gordijski voz^el , katerega je umo^ Battenhrr« > tiijo poinoem v m -rVrn--j slovanske) A x 1 \ \ tt' k tJ :*. ■ I a,;ci, katero je Rusija napojila a. krvjo svojih ai-in solzami nesrečnih mater, udov in sirot,^docim 'danji „piijatelji" Bolgarije pošiljali zlate sable volilo sedanje bolgarsko laži - regentsvo. Rusija torej stoji pred dilemo, ali skloniti glavo in dati svobodo svojim protivnikom, ali pa vzeti meč v roke deželici, katero nov i so sedanj" turškim pašam, ki so natikali na kole bolgarske sinove in skrunili čast in \eeIomqdnje" bolgarskih devic in Žen. Da, Rusija stoji pr^d dilemo, katere se ni-'-kakor ne more znebiti. Plime li za* vselej na Bol-' garijo, pade čast in prostiž Rusije globoko v očeh vsega Slovanstva, ki je videlo dozdaj v njej mogočno, silno državo, katera ima služiti kot naravna opora vsemu Slovanstvu, ki se čuti v rokah nena-sitega, brezsrčnega germanizma prokleto na večno robstvo in ki vzdihuje pod pritiskom tujčeve pete; pade pa Rusija tudi v očeh svojih lastnih sinov, ki s skripajočimi zobmi in skrčeno pestjo čakajo ukaza, da gredo v boj na življenje in smrt proti večnemu svojemu vragu. Naj vidim, kogar hočem, činovnika, pomešć.ika, popa, mužika, vse se vj>rašujo: „Kaj vender čakamo! Tako dalje ne more biti, tak po loŽaj je hujši nego krvava borba." Vzeti meč v roke. Da, zdavnaj je meč že na brušen, vojska gotova na odhod, konji prepisani, vozovi pripravljeni No, proti kakemu sovražniku nas pošljejo? V Bolgarijo se ve da ne pojdemo. Bolgarsko vprašanje — to je prava trakulja: čim bolj jo trgaš, tein bolj raste in raste. Treba je torej izru\ati glavo, takrat se najde o!govor na bolgarsko vprašanje sam po sebi. Rusijo terjajo v boj; zovejo jo predrzno, smelo, kakor da jo zmaga že na njih strani in bržkone imajo v žepu že pogoje miru, katere bodo nareka-vali, pobitej, osrnmočeuej iu strtej Rusji; sestav ■ ljen je tudi že vsemu tlačenemu Slovanstvu, „marehe 'funebre." Zabija se zagvozda v slovansko telo, ki ima na vselej ločiti male slovanske narode od velikega, samostalnega ruskega naroda, po i/.vestnem načelu: divide et impera. No znano je, da se včasi račun dela brez krčmarja; znano je, da je v basni medved odnesel svojo kožo celo in lehko se zgodi, da bode tudi „severni medved" še zanaprej nosil ne samo svojo kožo tako, kakor mu jo j a priroda dala, in da razen tega lehko, po božjej volji, še svojo taco položi na ta ali drugi košček, kateri pripravljajo upi-hati v nemški nenasitni želodec, oblizovaje se že zanaprej po ustnah, iz katerih se tako dolgo že cedi med „prijateljstva in iskrenosti" do Rusije. Padati duhom je rano. Naši vragovi so često dokazovali, da se zelo silni v lažf, obmanu in 1 icemerstv u, no kako jim bode pri srci, kadar udero kazaške Čete v ujih deželo, in kadar jih za-plavi morje ruskega zmagonosuega vojaštva, to je drugo vprašanje, na katero pa oni v svojej zaslepljenosti dajo ugoden sebi odgovor. Naša naloga je zdaj, ni za minuto ne pustiti iz očij sovražnika, da si svobodno moremo izbrati mesto, čas in vse pogoje boja; ne ščediti ni sil, ni sredstev, kajti drznost protivnika došla je že do vrha. Naša vojska pomni še dobro pohod v TuT« čijjo, pomni Plevoo, pomni Sipko, pomni vse blesteče zmage, katere je izvojeval ruski prapor. Vo-icvati našim vojakom ni novost; zato vsi hrepene jno^.tistem srečnem*dnevu, koflnaš car .ukaže: „vzdigni se, Rus»> j»ravosl:yvn.'.ja,. na vraga^Slavjaustv a ^in ilavjanske v^«,!4 In feijfj^ ustjjjpe ,^gie, fojfiitfn woi, pripravljeno dati j^l^dnjo kapljo {(kjvi za drago domovinojn razb^i ^Siover nečastivih" jedeji-krat za vselej. Morebiti se stvar zategne, morda se^protiv-niki opomnijo, a Če bodo uporno silili naprej, i*>-speje zima, in glavno povelj niš tvo nad ^našimi hrabrimi vojaki vzame general „Morozov." Nam j& vse jedno; po zimi je Rusu ložje, „duše topleje," pravi narodna pesen. Kako pa bode protivniku, ko bode gazil ruske zamete, katerih on nikoli videl ni, kako bode vozil svoj provijant, ko sneg zamete vse njega karte, ki so jih tako natanko risali njega špijon* ob zapadni ruski meji. to bodemo videli. Gorje pa tistim, kateri v svojej nepravičnosti iu krvoločnosti terjajo toliko človeške krvi, da bi iztrgali iz rok Rusije to, kar je po božjem in človeškem pravit njeno Krutorogov. Naše posojilnice. Leta 1368. je „Slov. Narod" v prvem svojem letniku objavil pravila Smihovske založne na Češkem. Tačas so že cvetele hranilne in posojilne zadruge po Češkem, a mi Slovenci nesmo imeli nobenega ta-cega denarnega zavoda, izvzemši obrtno podporno di jštvo v Ljubljani, ustanovljeno že 1. 1858., po inicijativi mnogoza8lužnega g. Horaka. L. 1870. je okrajni zastop v Šmariji pri Celji sklenil ustanoviti okrajno posojilnico, a pravila neso bila potrjena od politiške oblast*, ki je po prejšnjih postavnih določbah imela pravico taka društva dovoljevati ali ne. Srpčnejši je bil okrajni zastop Ljutomerski, kateremu vlada ni zabranjevala ustanovitve posojilnice in tudi v Šent-Jakobu v Rožni dolini na Koroškem se je dovolila. Ti dve posojilnici sta torej najstarejši slovenski iu že poslujeta od 1. 1872. Stoprv zakon od 9. aprila 1873 je omogočil razvoj zadrug, kajti po njeni ni bila več politiška oblast kompetentni nasproti zadrugam, temveč sod-nijska. Trebalo je odslej le pravila predložiti in društvo registrovati pri deželni, ali okrožni sodniji. Slovenci so se hitro poprijeli dobrot tega zakona in še tisto leto je bila ustanovljena posojilnica v Š oš tanji, 1. 1874. pa v Mozirji. Pridružila se je 1. 1870. Ormožka. Glavni razvoj slovenskih posojilnic pa datira od 1. 1880, ko se je v Celji odprla posojilnica in organizovala zveza slovenskih posojilnic. Od tistega časa do konca 1. 1886. se je ustanovilo dvajset novih posojilnic, tako da dandanes, posluje sedem in dvajset slovenskih posojilnic in sicer trinajst na Štajerskem, devet na Kranjskem, dve na Primorskem in tri na Koroškem. In ako seštejemo svote denarnega prometa, dobimo impozantni znesek pet miljonov 694.580 gold. za 1. 1886, torej zopet za poldrugi miljon več, nego za 1. 1885. O zaupanji, katero uživajo posojilnice pri slovenskem občinstvu pričajo najbolj leto za letom na-raščujoče hranilne nloge, katere so koncem 1886. leta že znašale dva milj ona 42.900 gld,, mimo 1,577.000 gld. koncem 1885 1. Torej so narasti* ) za blizu 25%. Izposojenih pa imajo vse posojilnice večinoma pri kmetskih posestnikih dva miljon* 552.400^vgld. (J^uštvenikov izkažejo posojilnice 1500, kar^ je,^čftj[flpjhno število, ki bi, se lehko „platno p^m^^lo, .,ko^bi pristopali vsi listi, kateri ,bi le,hko npkč^val^jjethBniilelež, zlasti opravilni delež, ,3«a£f\joč Je,5, gqjd. Q^vni deleži pa so po 50 do 1,00 gld.KJii se poNflpd obrestujejo najmenj po £Vor;fpIačaiVh deležev,je za 253.290 gld. Dobička po .pobitih obrestih za deieže izkazale po posojilnice za J^86. leio> 28.990 gldH Reservni fondi ,*e, znašajo 113J0OO gld. Največje posojilnice po prometu so Mariborska s 843.025 gld., Celjska s 797,321 gld., Metliška s 756.201 gld. (ker menda vse menjice le na V* leta ali še krajši čas izdava in vsako prolongacijo ušteva v denarni promet), obrtnijsko pomočno društvo v Ljubljani s 541.376 gld.; od 200.000 do 300.000 gld. prometa izkazuje Mozirje, Ormož, Ptuj, Ljubljanska okolica, Vrhnika in sv. Jakob na Koroškem. Največ udov stoje Celje 1227, potem Ptuj 1222, Maribor 1090, Metlika 511, hranilno in posojilno društvo v Ljubljani 471,. Žavec 428, kmetska posojilnica v Makolah 407, druge od 80°/o do 400. Po poroštvu so na Štajerskem vse Fazen Mariborske n e-o mej ene, na Kranjskem 4 neomejene, pet je omejenih, dve primorski omejeni, na Koroškem jedna neomejena, dve omejeni. Toda čedalje bolj se kaže, da na kredit ne upliva toliko oblika poroštva, temveč značaj in zanesljivost osob, ki stoje zadrugam na čelu. — Ker je Še mnogo krajev po slovenskih deželah, zlasti po Goriškem, Istri in v Trstu, kjer bi posojilnice našle široko polje za koristno delovanje, priporočamo rodoljubom, naj se lotijo dela, da tudi tekoče leto ne bode poteklo, ne da bi se ustanovili novi denarni zavodi. Vsaka posojilnica je trdnjava v narodnem taboru in nam pomaga do nezavisnosti in zmage. Dr. J. V—k. Politični razgled. I*! o i* ■•»aije dežele. V Ljubljani 18. julija. Moravski poslanec Fanderlik se je nedavno izjavil na nekem shodu, da si češki poslanci posebno prizadevajo, da se ohrani sedanja državno-zborska večina. Ko bi prišla na krmilo druga vlada, bi Čehi na Moravskem pri novih volitvah mnogo zgubili. Več okrajev je omahljivih in tu odločuje pri volitvah upliv vlade. Obžalovati moramo torej prizadevanje Lienbacherjevo in Mladočehov, da bi razrušili železni obroč desnice. Čehi ne morejo dosti biti hvaležni, da je Taane porabil svoj upliv, da je gospodsku zbornica zavrgla Schmerlingov predlog, kateri je zahteval odpravo jezikovne naredbe za Praško in Brnsko nadsodišče. Mnogo plemenitnikov in visocih cerkvenih dostojanstvenikov bi ne bilo prišlo k dotični seji in glasovalo za predlog Raude, . da jih ni povabil TaafTe. Pomisliti se mqra, da jih je več prišlo, ki še nikdar poprej neso prišli k seji. Fauderlik je izrekel željo, da bi vlada pripomogla Čehom v moravskem deželnem zboru do večine, da bi potem pravično premenili deželnozborski volilni red. — „Politiki" se piše z Dunaja, zakaj, da dvorni svetnik .lnrij Lienbaeher pri vsaki priložnosti dela ovire državnozborski večini in vladi. Lienba- „No, Lidija," rekla je Mabel, „kaj pa je s I tem prijateljem?" Lidija se ni niti ozrla niti odgovorila. Nje ušesca so močno zarudcla in delala se je, kot bi imela iz-venredno mnogo opraviti; za to je mati mestu nje odgovorila. „No kaj brhek dečko je," rekla je udova, „ter svoj stan dobro pozna. Da, Oven je preponosen, da bi se kaj domišljal; pozna pa vse železnice in vse parnike. Lehko se bi vi zanašali, da bi storil vse, karkoli bi vam ugajalo; skrbel bi tudi za vašo prtljajo." Mabel je bila sedaj prepričana, da so ti skrbni prijatelji že naprej videli, da se bode najbrže v od-daljeue žahodue kraje napotila; sedaj je tudi videla, da so jej preskrbeli zanesljivega spremljevalca in varuha Zadovoljna s predlogom zahvalila se jima je srčno za dobro premišljeno dobroto. Da bi o tem pozneje določila, izrekla je željo, da bi videla mladeniča, ki zvečer, kot jej je bilo rečeno, v gostil-nico dojde. In res predstavil se jej je Oven Dovst. Ko je Mabel v njem izpozuala rudečeličuega voznika, Ro2inega prijatelja, sprejela je precej varstvo, katero jej je s spoštljivo uljucfadstio in možato odkritosrčnostjo ponudil. Pokazalo se je, da je bil Oven opustil svoje | poprejšnje opravilo. Velikodušna ponudba nekega gospoda ga je bila napotila, da mu je prodal lepa konja, katera je ta za svojo rodovino hotel imeti. Pokazalo se je tudi, da nameruje sedaj svojo srečo poskusiti v oddaljenem zahodu. Potovati je hotel v kraj, ki je bil le dan pota od zemljišča gospoda Vaughanovega. Ker jej mislil kar hitreje dan in noč potovati, skladala se je njegova pot popolnoma z Mabelino. Sklenili so, da bode Mabel z otrokoma drugi dan odšla v Albanv, od tam pa z varstvom svojega poštenega tovariša dalje proti zahodu potovala. „No, to vse je opravljeno, in vi bodete, kot je podoba, varno tja došli," rekla je gospa Hopova z zaupnim glasom Mabeli, ko je zvečer ž njo samo bila. „Reči moram, meni se zdi najboljše, kar morete storiti; in res veseli me, da ste za to odločili. Vi nimate, kot je podoba, mnogo sorodnikov okrog in me smo le ubogi ljudje; jaz sama pa bi ne mogla prenašati, da bi vas prezirali, ko bi vi tu ostali." »Gospa Hopova! kako menite to? vprašala je Mabel. »Ljudje v hiši, mislim, so pač uljudni." „No, seveda po svoje. Res najmanjšega povoda nimajo čebedrati o vas; a uboga vaša sestra! — Res hud udarec za njo. V kopališči je slišala različno govoriti. Sem je prihitela, kot Cecilija pravi, poizvedovat, ali je res ali ne; tudi je hotela skrbeti za vse reči, katere je bila tu pustila in katere so bile nje vlaBt. A pustili jo niso celo v nje sobe ; in služniki so toli blebetali in jo opravljali; res zdelo se je, da je vse h kratu prišlo nad njo. Lehko mi verujete, to bilo je dosta bolj nego mrzlica ali kaj druzega, kar jo je potlačilo in uničilo." Mabel je kar trepetala misleč, kako grenka je morala biti to izkušnja njenej nečimernej in posvet-nej sestri; potem pa se je jokala, premišljuje strašne nje nasledke. Sama se res ni bala, da bi jo zaničevali; a lehko si je mislila, kako so gospe Lero-yevi povraćali; nje napuh je bil za dnevov sreče komaj prenašati ter je bil najbrže povod, da so jo v nje nesreči zasramovali in zaničevali. V kljubu temu, da je Mabel najbolj priprosti pogreb naročila, vladala je še neka zunanja bliščoba pri posvetnem prizoru, kjer so 03tanki nekdaj bliš-čeče gospe Leroveve zadnjo nalogo igrali. Priprostost ni bila v zakoniku obrtnega podjetnika, ki je bil ves pogreb prevzel; in pokopali so jo z vso slovesnostjo in gizdo, kateri sta se mu zdeli primerni in bistveni lastni dostojnosti ter se nikakor nista — (Zrelostni izpit) je delalo na gimnaziji Ljubljanski 49 dijakov Mej temi je izpit napravilo 5 z odliko, trije imajo v letu dnij ponavljati izpit. — (V Ljubljanskske gimnazije prvi razred) je doslej vsprejetih 134 učencev. V nem škem oddelku (I, a) jih je 31, oziroma, ker trojica vsprejemnega izpita ni dostala, 28. Slovenska oddelka I. b in I. c imata doslej 52 in 51 učencev. — (Vprašanje.) Piše se nam: Novi ekse-kucij8ki red bil je proglašen dne 18. junija, velja ven bode že v 1. dan avgusta, a slovenskega prevoda vedno še nemamo, kar je tem sitneje, ker nemščine nevešči eksekutorji nemajo nikakega napotka. — (Huda obsodba.) Preteklo soboto bila je v Zagrebu konečna obravnava proti gosp. Josipu Kukorju, uredniku „Hrvatske", ker je objavil dopisa iz Brinja in Ogulina, v katerih se je pripove dovalo, kako so volilce zapirali, kako so se pačili imeniki itd. Zagovornik dr. Mazzura je obtoženca jako dobro branil, a sodišče obsodilo ga je na dva meseca v zapor, „Hrvatsko" pa na 2000 gld izgube na kavciji. Zagovornik prijavil je priziv in ničnosti pritožbo. — („Osaa.) Pod tem imenom začel je v Zagrebu izhajati ilustrovan šaljiv list, ki izhaja dvakrat na mesec in stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 75 kr. — (C. kr. kmetijsko društvo goriško) odmenilo je iz zaloga, ki ga je kmetijsko minister-stvo dovolilo v prospeh mlekarstva in sirarstva, 200 gld. v podporo pravilno ustanovljenim mlekarskim zadrugam po Goriškem. Prošnje za tako podporo naj se ulože do konca avgusta na dotično okrajno glavarstvo. — (Deželne nižje gimnazije naPtuji) letno izvestje ima na prvem mestu daljši spis: „Die Notbvvendigkeit der Sprachstudien zur Fbrderung der formalen und intellectuellen Geistesbildung im allgemeinen und eine kurze Andeutung des beson-dern Bildungsvvertes des Unterrichts in den clas-sischeu Sprachen." Ta članek spisal je prof Fran Železinger in priznavamo, da smo ga čitali z velikim zanimanjem, kajti članek pisan je jedrnato, posebno nam je ugajal oni del, kjer pisatelj dokazuje, da pred vsem treba gojiti materni jezik. — Poučevalo je na Ptujski nižji gimnaziji 10 učnih sil, dijakov bilo je koncem leta 109, mej katerimi jih je bilo 99 rodom Štajercev. Po narodnosti bilo je 40 Nemcev, 68 Slovencev, 1 Italijan, po veroizpo-vedanji 107 katolikov, 2 Žida. Odličnjakov bilo je 19, prvi red jih je dobilo 58, ponavljalni izpit jih sme delati 5. Šolnine plačali so vsi dijaki 1762 gld. Podporno društvo imelo je 395 gld. 37 kr. dohodkov, premoženja pa 811 gld. 52 kr. „ Dijaška kuhinja", katero so slovenski rodoljubi ustanovili, razdala je ubogim dijakom za 729 gld. 60 kr. hrane. Šolnina na nižji gimnaziji na Ptuji znaša 15 gld. na pol leta. — (Letno poročilo čveterorazredne deške in dvorazredne dekliške šole v Črnomlji) nam kaže, da je to šolo obiskavalo 251 dečkov, 288 deklic, vkupe 539 dečkov in deklic, mej katerimi je bilo 36 odličnjakov. Poučevali so na tej šoli: Jeršinovec Anton, šolski nadzor- nik m voditelj, kaplana Golob Janez in Klemen-čič Mihael, Še t in a Fran, Rupnik Ivan, Justin Rajko, Matanovič Avgusta in Piš Julija. Poročilu dodan je kratek, a prav umesten spis „Našim gospodarjem". Spisal ga je učitelj gosp. Pran Š e-tina ter ž njim dal posestnikom napotek, kako je gletle trsne uši ravnati. — (Za živinorejce na GoriSkem) Kmetijsko društvo v Gorici je sklenilo, nakupiti z denarno podporo kmetijskega ministerstva nekoliko koroških bikov belanskega plemena (Mbllthal), kateri se bodo oddali v politiškem okraji tolminskem, v sodnijskem okraji kanarskem in v nekaterih drugih goriških občinah v okolici Goriški. Prošnje za bike naj se do 15. avgusta t. 1. dopošljejo. Živinorejci, katerih prošnjam se bode ugodilo, se bodo morali zavezati, da spoluijo vsa pravila in pogoje, ki se nahajajo v pogodbi. — (Akad. društvo „Triglav") volilo si je v svojej zadnji izredni seji v odbor sledeče gospode: Fran Gestrin, stud. phil., predsednik; Pet. Defranceschi, stud. med., podpredsednik; Radov. Repič, stud. med., tajnik; Josip Treiber, stud. med., blagajnik; Mato Mrače, stud. jur., knjižničar; Josip Rake ž, stud med. in Fr. Sajn-kovič, stud. jur., namestnika. — (Vabilo k veselici,) katero priredijo Mariborski dijaki pod vodstvom gimnazijskih abitu-rijentov dne 21. avgusta 1887. 1. v Št Jurji ob južni železnici- v gosp. Nendlnovi gostilni. Ustopnina za osobo 50 kr. Čisti dohodek je namenjen društvu „sv. Cirila in Metoda". Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vspored: 1. A Foerster: Pobratimija, zbor. 2. Pozdrav. 3. Dr. B. Ipavic: Dijaška, zbor. 4. J. Maver: Tičica gozdna, čveterospev. 5. Slavnostni govor. 6. A. Nedved: Domovini, zbor. 7. Dr. G. Ipavic: Molitev slov. dijaka. 8. Samospev se Sprem-ljevanjem na glasoviru (bariton). 9. Deklamacija. 10. A. Hajdrih: Mornar, zbor. Prosta zabava in ples. — (Za otroški vrt vPodgori) pri Gorici je razpisana služba vrtnarice. Vrt se odpre dne 1. septembra t. 1. Letna plača za učiteljico določena je na 300 gld. Prošnje do 28. t. m. na županstvo v Podgori. — (Razpisana) je služba druzega učitelja na dvorazrednici v Črnomlji. Plača 400 gld. Prošnje do 15. avgusta t. 1. | Telegrami „Slovenskomu Narodu'': Fostojina 17. julija. Pri današnjem volilnem shodu, kateremu je predsedoval nad-župan Vičič, postavili so Poštojinci kandidatom za deželni zbor kranjski k volitvi dne 9. avgusta t. 1. gospoda Alojzija Kraigher-a, posestnika, trgovca in podžupana v Postojim. Dunaj 18. julija. V Brindisi, Gataniji, Leccu, Ischii, Livornu, Parmi, na otokih Chios, Rhodos, na Kreti, v Smirni danes potres. Iz Etne vzdiga se gost dim. Razne vesti. * (Na Dunaj i) zaprli so pretekli petek podčastnika Zaleskega, brata onega poštnega uradnika, ki je nad 150.000 gld. ukral in ubežal. Našli so pri njem v kovčegu 31.230 gld. in dva potna lista cher se je baje jako nanduševal za osnovo svobod nega katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Zato pa treba denarja in hoteli so nekda prirediti v ta namen loterijo. Finančni minister pa loterije ni hotel nikakor dovoliti, državnozborska večina pa tudi ni porabila vsega svojega upliva pri vladi, da bi se dovolila loterija. To je razdražilo Lienbacherja.. Po našem mnenji pa še nekaj druzega ni po volji Xien-bacherju. Dolgo se je nadejal, da bode on pravo-sodnji minister, Taafle se pa za njegove želje ni menil, ampak še vedno pušča vodstvo pravosodje uprave baronu Pražaku. i Poljaki so jako zamerili Češkemu po slancu dr. Tro jami, da je na nekem volilnem shodu priporočal zbližanje Avstrije in Rusije. Poljski listi hudo napadajo Čehe. „Reforma", katero ureduje deželni poslanec Romanovicz, piše, da je sedaj jasno, da Staročehom ni nič več zaupati, nego Mladočehom. Poslednji očitneje kažejo svoje simpatije do Rusije, prvi je pa bolj prikrivajo. Bila bi pa tudi dr. Riegru zveza z Rusijo najljubša izmej vseh zvez, ki jih more skleniti naša država. Drugi listi že odpovedujejo Čehom poljsko prijateljstvo. Vitanje države. Ruski car je izdal ukaz, s katerim se je razveljavila prepoved, da židje ne smejo jemati kri-stijanov v službo. — Bolezen Katkova je baje jake nevarna ter je malo upanja, da bi ozdravel. Njegove bolezni pa ne obžalujejo le Rusi, ampak tudi Francozi. Iz* Francije došlo mu je več pomilovalnih adres, mej drugim tudi od' častnega predsednika patrijotične lige Derouleda. Vsa l»olgijnka opozicija bode nekda glasovala za Guillerv jev predlog, da se premeni ustava. Ker bode tudi več poslancev iz večine glasovalo za ta predlog, bole morda vsprejet. Posledica temu bi bila, da bi odstopila sedanja konservativna vlada. Angleški komisar sir Drummond Wolff je odpotoval iz Carigrada, ne da bi bil sultan potrdil eglptNko konvencijo. Zmagal je tedaj ruski in francoski upliv angleškega, kar ne bode ostalo brez upliva na bolgarske zadeve. Angle&ka zgornja zbornica vsprejela je v specijalnoj razpravi irsko predlogo, kakor jo je sklenila spodnja zbornica. Sedaj je angleški parlament končal najvažuejše stvari in se bode zasedanje drugi mesec zaključilo. Po poročilih iz Bombava bil je boj mej četami afgaiinkcga emira in ustajniki pri Maubaki-ji. Emirovi vojaki so se hrabro borili, ujeli so 160 ustajnikov, mnogo so jih pa pobili in jim odrezali glave. Do 200 glav bo poslali v Kabul. V nekem drugem kraji so pa ustajniki zmagali emirovo vojsko. Iz Kabula so se odposlala vladnim Četam podkrep-ljenja. — Vest, da bi bila dvorna kamerila se spun-tala in odstavila emira, se še dosedaj ni potrdila. Najbrž je izmišljena. Ravno tako tudi izvestje, da bode Jakob han prevzel vlado v Afganistanu. Kakor se poroča iz Peterburga in iz Londona imajo Angleži v Indiji Jakob hana še vedno zaprtega. Domače stvari. — (Umrl) je danes, kakor poizvemo ravno pred sklepom lista pri svojem bratu, župniku pri sv. Gregorji g. Matej Brence, bivši naš korektor in sodelavec, pozneje sodelavec pri »Ljubljanskem Listu". Lahka mu zemljica! — (Za Dolenjce), po toči poškodovane, nabral je g. Karol Lah a j nar v Ljubljani 45 gld. 10 kr. — (Naš rojak, g. Pogačnik), ki se uči na konservatoriji na Dunaji, a biva sedaj v Ljubljani, pel je včeraj pri maši v sv. Jakoba cerkvi. Gospodje, ki so imeli priliko, poslušati ga, divijo se krasoti in izvežbanosti njegovega glasu. dotikali pravega bitstva neposrednega pogrebnega predmeta. Primerno so naznanili čas in kraj pogreba. A razen Mabele, dečkov, vdove Hppove in Lidije, ki so v resnici žalovali, in razen nekaterih prebivalcev in slug iz gostilne, katere je bila radovednost prignala, udeležil se nikdo ni slovesnosti. Tuj duhovnik je opravil vse običaje, kajti v mestu ni bilo onega duhovnika, v čegar cerkvi je gospa Leroyeva sedaj pa sedaj na drago plačanem sedeži sedela. Vender se ni pogrešal nobeden izmej navadnih pogrebnih obredov, le da Mabel ni nosila črne obleke, ker je zarad pomanjkanja časa in de narjev ni mogla napraviti. Vse se je po prav zapravljivi meri izvršilo. Vozovi, skoro vsi prazni, sledili so v dolgi vrsti, — ta žalostni bliš je prav zasra-moval vse življenje one, ki je vedno v blišči živela. Tuji pogrebci s črnim svitkom so sredi šumečega mesta v dragi grob položili truplo one, katero so kaj naglo izpozabili oni krogi, v katerih je največkrat zmagovala. Bila je tužna ura večernega mraka. Mabel se je bila pred nekaj urami vrnila od pogreba, kjer je bila sestri zadnjo ljubezen in čast izkazala; ža-loBtna je tu sedela z Murravem na kolenih, z jedno roko pa je objemala drugo siroto. Kar jej prineso list, pisan na rožnordečkastem papirji. V njem je z nabuhlimi besedami gospa Vanek ar jeva izrazovala sožalovanje, ter obžalovala, da jej ni mogla pomoči. b Cecilija Be je včeraj vrnila v Rt May, da bi pri nekej gospe iz južnih krajev kot hišna služila; povedala mi je, kako nevarno je zbolela moja ljubez-njiva Ludvika. Res strašno je. A jutri bode vožnja s čolni, in Viktorija se je je toli veselila, da prej ne moreva oditi. Potem se nadejam, da vas, dete drago, bodem videla in slišala, da se je bolezen naše ljube Ludvike na bolje obrnila. Seveda imate Gregorya; tega nikdo ne presega." Z globokim vzdihljajem je Mabel list utaknila v žep. Kar nekdo potrka na duri. Sluga imenoval je neznano ime; pa tujec je »topil kar naravnost v sobo. Silno razvneta skočila je po konci, kakor bi bila častitljiva postava pred njo kaka prikazen. Izpoznala je namreč starčka, onega očaka Noeta, ter se spomnila, da je Ludvika jedenkrat njega prihod prorokovala pa ob jednem tudi jako lehko-mišljeno in predrzno popevala: „0 ne, o ne, mene ne bode ne!" Kje je bila? Ne dvojimo o milosti božje previdnosti, a zatrepetali je Mabelinega srca v tem tre-notku je dokazovalo močno nje prepričanje, da se uboga sestra na zemlji ni pridobila nobene pravice do nebeške domovine. Blagi duhovnik je videl nje razburjenost; ker pa te ni izvajal iz svoje prisotnosti, stisnil jej je prijazno roko, ter se k njej usedel. Ljuba gospica! če mi vdova Hopova govori resnico, rekel je, „pač vi potrjujete resnično pri-slovico, da jedna nesreča redkoma sama prihaja." „To je resnica," rekla je Mabel slovesno. „Ali vam morem pomoči?" vprašal je s priprostim, očetovskim glasom. »Vaša prijaznost mi pomaga," rekla je Mabel jokaje se, „in rada bi bila v vašej molitvi priporočena." „Mari naj molim z vami?" pristavil je. Mabel je pokleknila in otroka sta nagoma sledila nje uzgledu; in starček jih je blagoslovil. Na to ni sledila navadna molitev, temveč molitev, ki je popolno znanje bolečin in potreb male skupine izdajala. Priporočil jo je milosti božji, ter njej voditeljici otrok sirot izprosil kreposti, ki le iz nebes prihaja. Mabel čutila se je sedaj res posvečena svojej nalogi, ter je bila pripravljena s pogumnim srcem po ukazu Gospodovem iti v puščavo. (Dalji: prih.) v inozemstvo. Najdena velika vsota je dokaz, da je bil v zvezi z ubežuim bratom , kateremu je baje preskrbel vojaško obleko, v kateri je kot do-pustnik jo srečno popihal čez mejo. Kakor se z Dunaja javlja, upajo dotična oblastva, da je defrav-dant Zaleski v nekem ameriškem pristanišči tudi že prišel pravici v pest. * (Posnemanja vredno.) V Teksasu v Ameriki je mesto Risiug-Sun, v katerem se je pripetil naslednji dogodek. V tem mestu živela je rodbina, ki je jako nemarno obdelovala svoja polja. Kar pride nekega dne nad njo dvajset sosedov ter rodbino prisili, da je njive še jedenkrat orala in obdelala. Zagrozili so jim ob jedoem, da jih bodo spodili, če ne bodo pridni, kajti, rekli ;?o, — lenuhov ne trpimo. Naznanilo. Gospodom članom pevskega zbora čitalniškega podpisani odbor uljudno naznanja, da prestanejo pevske vaje čitalniškega zbora do 4. avgusta. Takrat se zopet snidejo gospodje pevci k vaji za veselico, katera se bode priredila na čast češkim gostom. Pevski odbor. Poslano. Uzor hitrosti in natančnosti dnevniškega poročanja. Gospod Štefan Starman, roj. 21. decembra 1843. 1. v Spodnjej Besnici pri Kranji na Kranjskem; v mašuika posvečen v Gorici 1. septembra 1872 1., je umrl 3. aprila t. 1. v Sedlu. Pokojnik je kaplanoval v Bolci, vikaroval v Orehku pri Cirk-nem in naslednje dni svojega bivanja v Sedlu pri Kobaridu. Ostal je on vsem znancem, prijateljem in vernim, katerim je on pastiroval, v blagem spominu. Nekak tako poročala je tudi „SoČau ob svojem času. — „SlovenecB pa od 2. julija t. L — to je uprav 3 mesece po prestavljenji Starmanovem v večnost javlja v domačih novicah: Štefan S t orma n, vikari j v Kobaridu, je te dni umrl. — To poročam samo v razjasnenje Slovenčeve vesti vsem obilnim znancem in prijateljem Štefanovim v Kranj -skej, katerim „Sočau ne dohaja. Častilec pokojnikov. Javna zahvala. Podpisani odbor šteje si v preprijetno dolžnost, izrekati najtoplejo zahvalo vsem onim, ki so na jed« n ali drugi način k napravi društvene zastave, in k veselici v to svrho pripomogli, v prvi vrsti slavnemu Ljubljanskemu Sokolu, slavni Čital-talnici Ljubljanski, slav. Čitalnici v Šiški za deputacijo, sosebno gospodičnam pevkam in gg. pevcem za prijazno sodelovanje pri koncertu, dalje slav. Čitalnici v Kranji, Čitalnici v Kamniku, pevskemu društvo „Liri" v Kamniku, Bralnemu društvu v Železnikih za deputacijo, prostovoljni požarni hrambi z Viča; vsem darovateljem krasnih dobitkov za bazar, za prostovoljne darove za zastavo, gosp. Foer-sterju za krasno skladbo slavnostne kantate, za mnogobrojne brzojavke, ter slav. Ljubljanskemu občinstvu za izkazane simpatije o tej priliki in mnogobrojno udeležbo pri veselici, gospem in gospodičnam za krasne šopke, s katerimi so obsipale častite goste in nas, deputaciji veteranov za Kranjsko, delavskemu izobraževalnemu društvu Odbor slov. del. pevskega društva ,,Slavec". Sigurno zdravilen uspeh. Vnem, kateri trpe vsled zapretja ali slabega prabavljenja, napenjanja, tiščanja v praib, glavobolja in drugih slabostij, pomaga gotovo pristni jMoll-ov Seidl i tz-prašek". Škatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poStneui povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (19—5) CEE 3» „LJUBLJANSKI ZVON" Htoji (192—83) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. *u*t----ra+jafc Poštne zveze. Oclliod i/. IJiiltljaiie. V NOVO mesto vsak dan ob 6. uri zjutraj, vsprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi j. V Lakovoo preko Domžal vsak dan ob xj%l. uri zjutraj V Kočevje preko Velikih Lašč vsak dan ob '/»*>• uri zjutraj V Kamnik vsak dan ob */■&• uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludne po zimi. V Polhov gradoc in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob '/rr>. uri popoludne po letu, ob 2. uri popoludne po zimi. Na Ig" vsak dan ob 1 V>. uri popoludne po letu, ob 3. u popoludne po zimi. Tujci: 17. jnlija. Pii Sloaii II.i n m.m:.. Friedricb, Austtrlic z Dunaja. — Pavlinovitz ia Prage — Likofler iz Kreinza — Tanzer iz Gradca. — Kalivoda iz Velike Ksniže. — Gruden iz Idrije. — Burger iz Idrije. — Dr. Maninar iz Trsta. — Gotthardi z Reke. — Kovnich iz Istre. — Homann iz Radovljile. Pri H«11*11 Brann, Traub, Brnner, Oberlander z Dunaja. — Pipp iz Blač. — Landa iz Budimpešte Pri bavarskem rivorn: Lieben iz Trsta. — Lan-Sar iz Kočevja. Pri južnem kolodvora s DonnemUller iz Rudol-fovoga. — Netigebauer iz Pulja. Pri avstrijskem «ieaarjl: Wernig iz Beljaka. — Schleu z Dunaja. Meteorologično poročilo. j g Cas opa-Q zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo M.. krina v mm. jg» i7. zjutraj 737-18 mu. "3 ! 2. pop. 734 75 mm. 19. zvederj 737-22 na. 24 8■' C 29 6' C 20 8" C si. szh. z. zah. si. jz. •> jas. d.jas. dež. 31 mm. dežja. j 1 :~> 7. zjutraj .H, 2. pop. ^ 9. zvečer 736 96sm. 737-O.Tmm. 737 06m«. 18-8° C 22-4 C 19 4° C si. vzh. si. jvz. brezv. obL obl. obL 0 6 h. dežja. Srednji normalom. 60° In 1T° nad ^"U-msLjslca. borza dne 18. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81-50 — gld. Srebrna renta ..... „ 83T5 Zlata renta...... „ 113 10 — 5% marčna renta .... „ 96-70 — Akcije narodne banke . . „ h90-— — Kreditne akcije.....„ 28180 — London........„ 126 40 — Srebro........„ —•— — Napol......... „ 10-01»/, — kr. cekini......„ 5*96 — Nemške marke.....„ 6205 — 4?/, državne srečke iz I. 1854 250 gld. 130 Državne srečke iz L 1864 100 „ 163 Ogerska zlata renta 4%...... 101 Ogerska papirna renta 5' „..... 87 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 Zemlj. obč. avstr. 4'/,% zlati zast. listi . 126 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 Kreditue srečke.....100 gld. 177 Rudolfove srečke.....10 . 20 Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 „ 103 Traminway-drust. velj. 170 gld. a. v. . 228 danes 81-50 83-10 113-30 «6-70 887 — 281-20 126-40 „ 10 02 „ 598 „ 6210 gld. 2d kr 25 65 50 50 25 40 50 25 in hlev za H konje, kamra, supa sa vozove In dva prostora sa »eno se odda o »v. Mihe I i. Natančneje so izve sv. Petra nasip nt. Ji5. I. nadstropje. (513—1) Prestavljenje sejma. Z dovoljenjem visoke c. kr. deželne vlade c SCjeitl V Žlreh, ki je imel biti na 16. dan marca t. L, za letos prestavljen na 6. avgusta 1.1. v v Županstvo v Zireli, dne 17. julija 1887. (508—2) J. Kavčič, župan. P. n. občinstvu priporočam svojo zalogo slede-dečega blaga po najnižjih eenak, in sicer: žagance in plohe smerekove, jelkove, borove in mecesnove vsake mere in vrste, drva 24", 30", 38" dolga, opeko za zid in streho, pesek za zidanje in apno ngašeno, dolomit-pesek za posipanje i. t. d. (39,_8) Z odličnim spoštovanjem IVAN PETERCA. w i ♦ i ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ Na c. kr. poŠti Ig (Branndorf) ponuja se mesto ekspeditorice, najljubše, ako tudi brzojav razume. — Ponudbe na gosp. A. Kocmnr-Ja, fttudenec (Rrnnndorf ). (514—1) Takoj dslnjooe Uspeh zajamčen. JVeteoffiMjivo t Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče Nredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plešah, izpalih in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem modnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J- O-rolicli v Brnu. »" IJmhljarti se dobiva pri g. #->#• nrttu JMahf-ut 9 Trstu A. Praxmarer, P. Prendini; v Gorici lekar C. Cristof-fohtti; v Reki lekar J. Gmeiner; v Celji Ed. PelU; v Mariboru J. Mart in z; v Gradci; Kasp. Ttoth, Murplatz 1. Tam se tudi dobi: K A11 lip Tfphp orijentalsko lepotilno sredstvu, ki uau urj jiciFrjj nar„jH nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pege in lase — cena 85 kr. flsF~ NI sleparija! ~«bj (251—7) so izšle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige: Ivan /liopir. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr. Knez Serebrjanl. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Gena 70 kr., po pošti 80 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Halboyt poslovenil Vinko. — Ml. 8», 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. rJi\\ dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Rene Lefebvre. Poslovenil m * m Stat nominis umbra. Ml. 8°, 535 stranij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. •Junak našega časa. Romun. Spisal M. Lemiontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Dulirovslii. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Povest. W o v. Roman, Spisal Turyenjev, poslovenil M. Mdlovrh. 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Ml. 8«, Časnikarstvo Spisal * * In naši časniki. Cena * Stat nominis umbra. Ml. 8°, 19 pol 40 kr., po pošti 45 kr. Trije javni govori. Tri dni v starem Rimu. Govoril prof. Fr. VViesthaler. — Ženstvo v slovenski 11 tir od ni pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d' Are, devica orleanska. Govoril prof. Fr. Šuklje. Ml. 8°, 134 stranjj. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Zia zz3.L±iSLn.o ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: Z. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribit. — Životopisje, spisal Jiajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribit. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. wesek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Ve\ja.................25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Donat* k" so more vr-LlCIlCtl , niti v majhnih ■hhhm,i|,