Političen list za slovenski národ.
P« poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predpiačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
Štev. 33.
V Ljubljani, y sredo 11. februvarja 1885.
Letiiilt XIII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 10. februvarja.
Danes imam iz državnega zbora jako malo poročati. Po razdelitvi došlih peticij odgovarjal je minister poljedelstva na interpelacijo poslanca Rufa ter omenjal, kaj je poljedelsko ministerstvo storilo, da bi od trtne uši vničene kraje preskrbelo z ameri-kanskim trsjem. Potem so bile sprejete brez ugovora sledeče postave: 1. podaljšanje postave z 31. marca 1875, s ktero se dovoljujejo pristojbinske po-lajšave pri zbrisevanju manjših vknjiženih zneskov; 2. pogodba o podmorskem telegrafu; 3. pogodba z ogersko vlado, po kteri se ima na novo nakovati za 2 milijona gld. krajcarjev in polkrajcarjev; 4. kon-grua se je potrdila v tretjem branji, in so za njo glasovali skoraj vsi poslanci.
Potem pa se je pričela obravnava o pristojbin-ski postavi. G. predsednik je naznanil, da so se vpisali kot govorniki zoper to postavo sledeči gospodje: Keil, Steudel, Menger, Mauthner, Loblich, Neuber, Suess Pridrih, Mačeko, Stourzh, Tausche, Pollak, Heilsberg, Hackelberg, "VViesenburg. Za postavo so se oglasili: Obreza, Trojan, Bilinski. Ker pa slovenski poslanci na spomenico, ki so jo izročili naučnemu ministru in g. ministerskemu predsedniku niso dobili še nobenega odgovora, zato ni bilo vzroka, da bi se kdo izmed njih poganjal za pri-stojbinsko postavo, zato se je dal g. Obreza zopet izbrisati kot govornik. Pa tudi češki poslanec Trojan ni imel vsled tega posebne volje govoriti, zato se je dal, ko to pišem, izbrisati tudi on. In Bilinski? On je poslanec poljski, poseben prijatelj Dunajev-skega, kteremu je obljubil, da hoče zagovarjati pri-stojbinsko postavo. Ker pa vidi, da je ta postava v nevarnosti, ako se slovenski poslanci oglasijo zoper njo, tudi njega posebno ne mika, jo brez vspeha zagovarjati, in še ne ve, bode li govoril ali ne. Prvi je govoril dr. Keil zoper postavo, in ko to pišem še govori. Koliko časa bode trpela razprava, se
zdaj ne ve. Glasovanje slovenskih poslancev pa se bo ravnalo po tem, hoče li vlada uslišati njih pravične želje ali ne.
Naj, preden sklenem, še poročam, da je grof Henrik Clam, ki je dozdaj poročal o letnem proračunu, za prehlajenjem obolel, in da je namesto njega za poročevalca izbran češki poslanec dr. Mattuš. Zguba za desnico bi bila velika, ko bi Clam zarad slabega zdravja več ne prišel v državni zbor.
Čipkaricam (loinacih izrazov.
V „Slovencu" so se ponavljali opomini, naj bi se našim rokodelcem raznih vrst zbrali domači izrazi za njih potrebe, in je menda upanje, da dobimo kmalo primerno osnovano knjižico v ta namen. Potreba pa je velika in nujna zato sosebno glede na rokodelstva, ktera so pri nas nova in se še le udomačujejo.
Kjer so se tuje besede že zasejale v dosedanji dobi, tam čaka rodoljubov delo trebljenja, kakor na druge strani s tujščino pomešanega jezika. Za preteklost ni sedanji rod odgovoren, in mu je samo dolžnost, da v čiščenji jezika ne opeša, ampak marljivo svoje delo nadaljuje.
Hujša pa bi bila zamuda tam, kjer se z novo obrtjo tujščina zasaja v sedanjem času. Tii bi jo bilo možno s pozornostjo še o pravem času zatreti takoj pri začetku. Na Goriškem n. pr. so dali poslednja leta učit mizarje, strgarje, kovače in druge vrste rokodelce v veča tuja mesta, kakor Dunaj in Gradec. Bes, da imamo nekaj domačih izrazov za orodja, ki so navadna in najbolj v rabi. Ali rokodelstvo napreduje in z napredkom si vstvari nove oblike izdelkov in tudi novo orodje. Kjer se orodje in izdelki najprej vstvarjajo, tam jim tudi imena dajejo, in ta tuja imena prinesejo izučeni rokodelci in obrtniki v domovino, narod pa se po isti poti stvari in besed, poslednjih toraj v tujščini po-laščuje.
Res je pač, da naši omikanci, ki pridejo v do-tiko s tako izučenimi rokodelci, tem pomagajo na mnogo strani kovati besede po domače. Ali vselej ni možno dobiti pravega izraza, in vsak omikanec ni še tak, da bi domačo obliko prav pogodil, in in vsled tega se doseže po največ različno kršče-vanje za eno in isto stvar, za eno in isto orodje ali novo delo.
Dokler ni potrebne knjižice za vsa rokodelstva tiskane, je vendar vredno, da vešči rodoljubi sosebno za novo vpeljane obrti naših krajev domače izraze objavijo ter tako pripomorejo, da se v do-tičnih krajih razširijo. V prvi vrsti pa je delati na to, da se izučeni mojstri tako objavljenih in opravičeno osnovanih izrazov poprimejo nemudoma; drugače ti še svoje učence pokvarijo v tem pogledu, in narodu se potem mešenica poveča neizogibno. Rodoljubi, ki so se trudili, da so se domači sinovi na deželne stroške izurili v novem rokodelstvu na tujem, imajo še nadaljno častno nalogo, da iste rokodelce s pripravljenimi slovenskimi izrazi oskrbe in gledajo, da se tujščina za ta del popolnoma odstrani.
Kolikor je meni znano, Idrija ni vplivala ugodno na svoje sosede glede na čisti jezik, ker v to mesto so tujci prihajali in tako tujo terminologijo in tuji slovar pri nas množili. V Idriji so tudi razna ženska ročna dela doma, in tudi od te strani se je tujščina raznašala z novim delom v domače kraje, in tuji izrazi se slišijo daleč okoli v tem pogledu. Ne vera, za koliko so na boljšem Loški in Ljubljanski zavodi, ki našo žensko mladino izrejajo in urijo tudi v raznih ročnih delih. Popolnosti in pravilnosti pa menda tudi tukaj ni, in je toraj čas, da se nedostatnosti odpravijo.
Povedali so mi sicer o neki knjižici, ktera je predelana za slovensko žensko mladino, da rabi slovenske izraze za ročne dela. Vendar bi bilo dobro prepričati se, ali taka knjižica zadostuje dotičnim potrebam. Jaz menim, da vsaj glede na č i p-karstvo ne.
Na Goriškem bodo kmalo tri šolo osnovane za
LISTEK.
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
(Dalje.)
Sedmi dan.
Ako se Slovencu v njemu nenavadnem slučaji pripeti kaka znamenita in nepričakovana sreča, tako ima navada reči: „To bom si pa v dimnik zapisal!" In nekaj enakega berem jaz današnji dan v svojem dnevniku. Berem namreč: „Dobro spali!" — Vendar enkrat! Kajti, odkar smo odrinili od doma, smo le enkrat, iu sicer v Konjicah počivali v dobri postelji, in — tukaj zopet. V istini! „Bog Kranjca ne zapusti, zlasti če malo nemški zna."
Po dani obljubi, da so ne bodem v tem popisovanji spuščal v kritično popisovanje krajev in njihovih znameuitnostih, smem toraj po opravljenem zajutrku kar dalje — stopiti. In — res! že stopamo dalje, urno, krepko. Tudi solnco nam dobro prigreva in — žeja nas bolj in bolj nadleguje.
„Dobro bi bilo kakega „pihalnika", — pravi „Dunajčan" France — da bi si bolj in bolj pekočo žejo vsaj nekoliko „izpihali" iz svojega grla, kakor kuhinjski pihalnik izpilia ognju njegovo lenobo,
kajti — pri „denarjih biti" — in žejo trpeti, je pač nespametno mučeništvo!"
„Prav si govoril! France!" — pristaviva oba dva; toda, s čim si hočemo gasiti nastali ogenj? Mar z vodo? Saj veš, da nam je profesor fizike pripovedoval, da voda pri veliki, dovolj zdatni vročini spremeni se v sopar, ki je še silovitejši od ognja; — potem takem si na podlagi učenosti ne le nič opomogli ne bomo, temveč si svoj žalostni položaj še le zvikšali. — Ali morebiti z vinom? O njem je pa itak predobro znano, da njegovi alkohol suši grlo in žep, toraj zopet ne kaže. S čim toraj, preljubi France?"
In po kratkem cincanji sem ter tje smo bili h krati vsi te misli, da bi nam kislo mleko utegnilo jako dobro ugajati. Vsim povoljno, in sklenjeno, da hočemo koj pri prvi hiši poskusiti s svojo srečo, naj si že bode: za denar ali zastonj.
Nismo še mnogokrati se zasukali, ko poprašamo v navidez premožni hiši hišno gospodinjo, ne bi li nam ona zamogla in hotla dati latvico kislega mleka.
„Ravno toliko ga imam, odgovori ženska, da vam ga že zamorein dati in postreči z eno latvico; le malo potrpite, posnela ga bodem še."
Pošteno; mi smo so primerno vravnali v senci
pod domačo hruško in si že v duhu hladimo s kislim mlekom od žeje in vročine suha grla. Čas zaželjeni je tukaj, iu — mati z latvico kislega mleka! Lepo na travo nam postavi žena ovo latvico in odide. Dobro bi nam bilo teknilo, ko bi nam bila ona še nekoliko kruha podarila, ker kruh, sosebno ajdovi, in kislo mleko, a! — kdo ne pozná te sladkosti! — Toda nam se ni dozdevalo dostojno, da bi bili dobri ženi zgrabili roko, ko nam je ona ra-dovoljno podala prst; — in ker ni bila tukaj krčma, nismo zamogli zahtevati tudi kruha; zatoraj smo se zadovolili s samim mlekom.
Zdaj imamo pričeti svoje delo, že nam srce igrá v hladnem mleku; toda — dobra žena nam ni prinesla tudi žlice, kar nobene ne; zatoraj opomnimo mater tega pregreška in prosimo še za žlice, vsaj za eno. Ali čujte! Dobro srce matere se je h krati spremenilo in obrnilo, kakor plehati petelin na hišni strehi, in ona nam precej trdo zakliče iz svoje kuhinjo: „Kennens a so trinken 1 — Kaj smo hoteli? K sosedu iskati si ktero? Ni kazalo! Narediti si brzo eno za silo? Škoda časa? In toraj?
„Jaz sem že mnogokrat kislo mleko jedel", pravim jaz, „in nikoli ni bilo tako trdó, da bi ga bil gristi moral, kar samó je smuknilo po pravi poti, kakor hitro sem usta skupaj stisnil; in tako, pravim
>k> vil
čipkarstvo, in ena se je na Bolškem ravno odprla, za drugi dve šoli ste pa ravno to zimo dve učenki na Dunaji v višem osrednjem čipkarskem tečaji, da prideti potem kot učiteljici ena v Otlico, druga pa v čepovan. Vsaj to je namera vlade in dežele. Od imenovanih treh čipkarskih učenk je bila ena v popolnoma italijanski osnovani šoli v Izoli, kjer se uči po Beneškem sistemu, ki se razločuje od onega, ki je vpeljan v Idriji. Kako hoče toraj dekle, ki se je najprej učilo v italijanskem jeziku doslej pri nas nepoznanih ročnih del, da najde samo primernih slovenskih izrazov dotičnim pripravam in izdelkom? Z Dunaja jih gotovo ne prinese, ker tam je šola nemška, in tako utegnejo konečno vse 3 čipkarske šole na Goriškem zanesti mnogo tujih besed med slovensko žensko mladino zgoli zarad tega, ter do-tična dekleta si ne bodo mogla sama osnovati primernih domačih izrazov. Zato je v tem omejenem krogu zdaj nujna potreba, da dotični nadzorniki teh, oziroma nameravanih šol dobijo pomoči v tem pogledu, in slovenski veščaki za to stran naj bi ob-objavili po listih, kar je vredno, da se postavi namesto tujščine, jezikoslovci pa naj gledajo, da objavljeni izrazi dobe pravilno obliko, kakor jo naš jezik zahteva.
Stvar je navidezno malenkostna, ali v resnici je važna in velikega pomena, ker ročna dela te vrste se razširijo polagoma daleč čez meje dotičnih šol. Zatoraj tudi tukaj ne zamudite pravega časa!
V Gorici, 5. februvarja 1885.
France Podgornik.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. februvarja.
Notranje dežele.
V Borovljah na Koroškem zbudila je veliko nevoljo in prav opravičenega strahu nevesela vest, da jim hočejo puškarstvo uvrstiti med domačo obrtnijo, ktere se sme vsakdo poprijeti, kakor recimo lončarstva, slamnikarstva itd. Puškarstvo je obrt, ktere se je moral do sedaj pravi in reden pu-škar po štiri leta učiti, preden jo je bil zmožen sam izvrševati. Borovljani bi prav nič ne imeli proti temu, če bi jih med domače obrtnike uvrstili, da še po volji bi jim bilo, ker bi ne bilo treba davka plačevati, ko bi se ne bali konkurence, s ktero bi jim veliki tovarnarji takoj na dan stopili, ako bi jim puškarji ne hoteli več delati po ceni, kakor se spodobi, temveč po ceni, kakor bi jo jim fabrikantje sami nastavili. Da se pa poslednji vedno le najnižjih cen drže, uči nas vsakdanja skušnja. Za to bi bilo tem jako ljubo, če bi bilo puškarjev vedno nekaj preveč, ker bi se delavci ceneje dobili, kakor je pa to sedaj navada.
Med drugimi prosilci za zboljšanje svojih stanovskih razmer oglasili so se v državnem zboru tudi c. kr. finančni stražniki s prošnjo, da bi se jim gmotne razmere zboljšale in na tako stališče postavile kakoršno ima c. kr. orožništvo. V resnici so v marsikterem oziru orožniki na boljem memo finančnih stražnikov; posebno kar se tiče obleke. Orožniki jo imajo v lastni režiji in za osebo posebej zaračunjeno, kakor je to pri mornarici običajno. Pri finančni straži pa stražnik tolikanj denarja za tisto
dobi, da mora navadno polovico pri krojači dolžan ostati, ako se hoče pošteno obleči, sicer bi moral raztrgan hoditi. To so tudi v državnem zboru sprevideli in je dotični poročevalec to prošnjo jako toplo priporočal za ugodno rešitev.
Dinamitovci oglasili so se tudi že v rudarskem mestu Moravski Ostravi s svojim rokodelstvom, s kterim po vsi sili hočejo sedanji svet predrugačiti. Eudarski uradniki so namreč imeli na 7. t. m. svojo predpustno zabavo. Ravno, ko je še nekaj minut do polunoči manjkalo, strese strašansk ropot hišo. Počila je nararečvpod stopnjicami tjekaj položena dinamitna patrona. če tudi je bil pok veli-kansk, je bila vendar-le moč jedne same patrone preslaba, da bi bila razsula trdno zidanje, ter se uradnikom in njihovi družbi ni druzega zgodilo, kakor da so se le silno prestrašili. Stopnjico so se nekoliko podrle in pa nekaj oken je popokalo. To je na Mo-ravskem že drugi poskus z dinamitom.
Višji Lloydov uradnik bil je te dni v Berolinu, kamor je šel prosit nemške vladne kroge, da naj se pri določbi nove proge iz srednjega morja v Egipt, vendar ozirajo na Trst, kterega naj določijo za začetno postajo omenjene proge. V Berolinu so mu menda obljubili, da se bodo na to željo avstro-ogerskega Lloyda, kolikor se bo le dalo, ozirali. Kaj da je Lloyda na to napotilo ne vemo, kajti povsem se nam zdi, da mu nemška konkurenca nikakor ne more na korist biti.
Da so liberalni Nemci po Avstriji odgospodarili, če Bog dii, tega ne upamo le pri nas, temveč tudi po Francoskem so tega mnenja. Ondašnji ultra-radikalni list „Le Rappel" sedanje avstrijske razmere tako-le presoja: „Avstrija je na boljšem potu, da se preosnuje v medsobojno zvezo slovanske, madjarske in nemške narodnosti. Vsled tega gibanja zgubil je panslavizem vse tiste ojstre robove, kterih se je Evropa toliko let semkaj tako silno bala. Slovani namreč od Rusije ničesar več ne pričakujejo, ker so svojo lastno moč spoznali, na ktero se od sedaj nadalje opirati mislijo. Po drugi strani zanašajo se pa Slovani na pomoč, ki bi jo slučajno dobiti utegnili pri svojih sodržavljanih, s kterimi bodo stopili v zvezo. Takih misli vsaj so vsi prvi in odlični politiki v Avstriji." Tako sodijo francoski radikalci o slovanskih razmerah. Nič ne tajimo, da so marsikaj zadeli, če bila bi med narodi odkritosrčnost in medsobojno prijenljivost. Zakaj so se narodi nekdaj med seboj porazumljevali ali se tudi še zdaj sem ter tje, zakaj se pa zdaj ne, zakaj se pa pri nas ne? Le grda sebičnost je etga kriva. Dokler bo narod, ki ima ravno vlado in moč slučajno v rokah, druge sonarode na steno pritiskal, toliko časa se bomo in se ne moremo porazumljevati, naj stal bi tudi znani 19. § desetkrat v postavi. Po-razumljevanje, mir in prijaznost med narodi vzdru-žuje le resnično spoštovanje vzajemnih in nasprotnih pravic. To naj bi si zapomnili vsi narodi, bivajo naj že tu ali tam, oblast v rokah naj ima že slučajno ta ali drugi narod.
V Sibinji stali so vredniki rumunskega lista „Tribuna,, pred porotniki, toženi veleizdaje nad madjarsko državo. Porotniki so jih pa za nekrive spoznali, kar je v erdeljski deželi tolikanj veselja provzročilo, da so njim na čast veliko pojedino napravili. Se več so mislili napraviti, pa je madjarska vlada z modro roko vmes posegla, rekoč: Pustite, to se ne spodobi. Bakljado so namreč erdeljski Ru-munci v mislih imeli in pa razsvitljavo mesta, ki ste pa, kakor že rečeno, obe na vladno „željo" izostali.
Tnanje države.
Anarhisti so v Parizu nameravali predvče-ranjem napraviti svoj tabor, na kterem bi bili menda najraje sklenili, da bilo bi najbolje kar vdariti! Vsaj
dalje — upam, da bode tudi z mlekom danes šlo". In — poskusim. Latvico pristavim — potegnem — in? in? — kako je bilo? Menim, da bom najjasneje povedal v podobi, častitim „Slovenčevim" bralcem je znano, da se je pred par leti pri Zidanem mostu kos hriba odtrgal, ki je potem, odločivši se od svojega prvotnega domovja, iskal si novega doma. S toliko silo je oni kos hriba, ki se je od svoje očetove hiše odločil, — treščil v nižavo, da je vodo Savinjo zajezil in unstran nje napravil veliko podrtijo.
Tako nekako se je prigodilo tudi meni. Strjeno mleko se je jelo lušiti — kos za kosom — in eden takih kosov — vdari z veliko silo proti mojemu obrazu. Velika podrtija! In zraven nje — sem jaz ves moker in bel. „Dunajčana" se ne moreta dosti
nasmejati moji spretnosti in? — in?
popu-
stili smo latvico, mleko, hišo in hišno mater, s prisrčnim voščilom, naj le ona pije kislo mleko, ker mi Kranjci ga ne znamo piti, ampak pri nas na Kranjskem ljudje kislo mleko „jedo" z žlico.
Kaj si je hišna mati mislila, ne vem; vem pa, da smo sklenili, nikoli več prositi, ampak vselej stopiti v krčmo, ondi zahtevati in plačati. — Ovo kislo mleko je imelo pa vendar le tudi svojo dobro stran. Mleko, samo na sebi kislo, pa ni učinilo
tudi nam kislih obrazov, ampak ravno nasprotnih; in marsiktera burka se nam je porodila v daljni vročini po kislem mleku, dokler — nismo sedeli za mizo v krčmi v Mürzzuschlag-u.
To ime mi je bilo že dobro znano iz svoje prve šolske mladosti, ker je eden mojih sošolcev tukaj zagledal luč svetá. Okoli 1/2rl. ure zvečer se vstavimo v neki krčmi, naročimo večerjo, odložimo in v varstvo izročimo svojo prtljago, ter stopimo malo okoli; saj nam to ni bilo težko, ker noge, ki so že dobro poznale poglavje iz fizike o „Triigheit", one so vedele, da le hite in hitó dalje, naj že telo počiva ali se premika, in zato smo jih ruji še nekoliko premaknili — v svojo zadovoljnost.
Večerjali smo tukaj prav dobro in dobili zopet dobro posteljo. Le pri plačevanji svojega računa mi je odpadel krajcar, kterega pri vsi svoji pozornosti nisem mogel najti. Mnogokrat, kadar o prebiranji onega dnevnika zagledam to opazko, se mi vrine misel, da naj bi enkrat skoraj še stopil tje v Miirz-zuschlag, ter pogledal po onem zgubljenem denarji; toda — do sedaj se še nisem popolno navdušil za to misel, in tudi ne vem, če se bom kedaj; skoraj ga bora prepustil „metli" za vselej. Zdaj pa počivat.
(Dalje prih.)
se sme to sklepati po dvakratnem njihovem naskoku na tuje premoženje. Prvega napada vdeležilo se jih je blizo sto pod vodstvom osemnajstletnega smrkovca. ki so pri nekem puškarji pobili okna, v kterih je imel puške in drugo lovsko orožje razpostavljeno. Polastili so se pušk, revolverjev, nožev in druzega, kar je pri njihovem poslu ravno za rabo. Ti roparji so bili prav izvestno odlomek prepovedanega tabora, kterega jim je redarstvo zabranilo. Sploh pa so jeli v Parizu s takimi ljudmi jako strogo postopati ter jih zapirati, kar bi se postopačem povsod spodobilo. Toda tudi ko bi redarstvo ne bilo prepovedalo tega tabora, moral bi se bil sam od sebe opustiti, kajti vse voditelje spravili so bili prej pod ključ, preden je sploh do tabora prišlo. Minister notranjih zadev je za trdno zvedel, da so vodje anarhistov po vseh večih mestih med saboj v najtesneji zvezi in da se povsod zarote delajo, ki bodo nekega dne zadosti trdne od vseh strani h krati planile po premoženji in bogastvu svojih sodržavljanov, po njegovih ženah in hčerah. Sploh se teh zarot vdeležuje posebno veliko inostrancev, med kterimi imajo Nemci večino.
.Iz vsega se jasno vidi, da je Francozom, če tudi navdušenim republikancem, anarhizem že do dobrega presedati jel, ker se ravno tako tresejo za svoje imetje pred temi krvoloki, kakor so se ob času kraljestva tresli za tisto, ob ktero so pri revoluciji tudi večinoma prišli. Anarhist seveda z vsemi štirimi na to dela, da bi sj rovolucija napravila, kajti on dobro ve, da nima nič zgubiti, pridobiti pa vse. Za telesno življenje mu tako nič ni, v duhovno življenje, ž i v-ljenja unkraj groba tako ne veruje, ker brezveren liberalizem mu je keršansko vero srečno iz srca iztrgal, toraj česa naj se boji zrel anarhist? Res, ničesa se ta nima bati, a gorje človeški družbi 1
V Londonu so prijeli nedavno dva prava ptiča, Burtona in Cunninghama, ker sta jako sumljiva vseh dosedaj ondi doprinešenih hudodelstev z dinamitom. Dolže jih tudi, da sta ona dva nedavno v Towerji dinamit zažgala. Državni pravdnik je rekel, da sta to hudodelca, ki sta že pri raznih priložnostih London obiskovala in se je redno ob tistem času na tem ali na onem kraji kak razpok čul. Kedar sta prišla, vedno jima je bilo hudodelstvo za petami. Ta dva sta tudi zlodeja, ki sta provzročila napade z dinamitom proti Carltonovemu klubu, proti osrednjeredarski palači in v Scotland-jardu. Cunningham vdeležil se je v poslednjem času tudi zlodejskega napada na podzemsko železnico. Pri Bartonu našli so načrt postavodajalskega poslopja , kterega je nameraval tudi še v zrak dvigniti.
Iz Sudana čujejo se reči, ktere bodo Angležem še sive lase na glavi delale. Ne le okoli Char-tuma, tudi drugod povsod vnelo se je vse za Mahdija, v kterem fanatični Mohamedanci v resnici božjega moža vidijo. Celo kralj Janez Abesinski, kije kristjan, obrnil je hrbet z zaničevanjem kramarskim Angležem in pravi, da bo nevtralen ostal. Angleži so ga bili namreč prosili, da naj s svojimi ljudmi od iztočne strani v Sudan vdari, kar pa se Janezu menda ni prav varno zdelo, kajti tudi pri njem strah pred groznim Mahdijem vedno večji postaja. Da bi pa tega prikril, se je kralj Janez pogumno odrezal: Jaz in moji ostanemo doma ter bodem čul, da ne bo nikdo niti koraka iz dežele storil! Kdo ve, kaj bo v takih okoliščinah z Wolseleyem in njegovo armado? Lahna zmaga pri Vodnjaku Abuklea prej ko ne ni bila prav nič druzega, nego boj za po-skušnjo, ki so ga Angleži s kakošno sprednjih čet imeli. Uporni Mahdijevci jeli so pri svojih napadih jako premišljeno postopati. Korak za korakom branijo domačo zemljo ondi in najbolj vroče dneve ter ravno o poludnevu volijo si za boj z Angleži, kakor so si jih svoje dni Rusi nasproti Francozom najbolj ledene volili, da tako v zvezi z naravo kolikor več sovražnika pokončajo. Kar je okoli Koroškega rodov, so vsi, čisto vsi prestopili na Mahdijevo stran; v njegom generalnem štabu ima pa več Evropejcev. Med poslednjimi je menda osebni njegov adjutant nek francosk časnikar, ki je k mohamedanski veri prestopil. Ceste so vse po celem Sudanu v Mahdijevih rokah; toraj pač ne bo tako lahko Angležem se tega razbeljenega dela zemlje se brez posebne sile polastiti.
Nekoliko let mirnega in rednega življenja je Lahom staro sprideno rimsko kri zopet oživilo, spominjajo se, da so njihovi predniki, zmagoviti Rimljani, v treh delih sveta gospodarili. Lahom do sedaj gospodarstvo še v enem delu ne pripada, a ker imajo vendar precejšen kos v Evropi, bi radi tudi v Afriki saj nekaj imeli. Napor je res velikanski, koliko pa bo izdal, se skoraj lahko naprej povč, kajti številka, s ktero moramo tukaj računiti, je Anglež, Lahi so pa ničla, s ktero se številki na pravo mesto postavljeni le večja veljava daje. Kakor kaže, si je Italija tega tudi popolnoma svesta, in zato se pa tudi njena politika vseskozi le ondi pri-slanja, kjer se kaj dobička nadja. Na eno ali dve klofuti pri tem ne porajta mnogo. Koliko si je potomka starodavnega Rima prizadevala, da bi se ji bil odkazal primeren kotič v tricarski zvezi. Pravili so, da ga je po dolgem meledovanji prejela. Tri-carska zveza pa je zveza miru, Laška pa vsako stvar boljo rabiti zamore, kakor pa tako zvezo. Obrnila je toraj hrbet srednji Evropi in tricarski zvezi in se je jela bratiti z Angleži, s tistimi Angleži, ki so so do sedaj z gospodarstvom celega sveta pečali. Tukaj jo Italija dobro došla, ker Anglija je ravno v veliki zadregi. Z odprtimi rokami
sprejeli so toraj došlo Italijo, ter ji takoj odkazali zapadne obali rudečega morja za prostor, kjer si bo lahko z njo v zvezi narezala vejice za venec, če tudi morda ne iz lavorika. Čem ljubša bila je Laška sedaj Angležem, tem bolj grdo gledati jo je jela visoka porta ali onemogla Turčija. Le-ta, ki je že tolikrat sebičnim Angležem ponujala svojo pomoč, se sedaj vidi spodrito od druge še jako mlade države, ki se misli na njene stroške v Egiptu debeliti. Koliko da je Angleška grešila, ko je namesto turške sprejela laško moč, pokazala bode bodočnost. Za danes le toliko lahko rečemo, da, kakor je položaj sedaj v Egiptu, oziroma v Sudanu, bi ga le še moralna moč mojstrovati zamogla; le-ta je pa v rokah — Turčije. Boj, ki se bo od slej po Sudanskih puščavah bil, imel bode večinoma verski značaj, kajti Mahdi je že razposlal svoje geslo, da vsak, kdor ne prestopi k mahomedanski veri, bo pobit! Turčija bi bila v Sudanu kos položaju, kakoršen je sedaj ondi, z malimi sredstvi, kajti na podlagi Iz-lama ima ona čez upornike moč, kakor nobena druga država. Angleži pa tej ideji ravno nasprotno delajo in so se pri tem že tolikrat opekli, kolikor imajo prstov na roki ter najbrž se bodo še! Kako da te rane Angleže skele, najbolj očitno kaže pripomoček, ki so si ga izvolili — Laška pomoč namreč. Jako jim mora že presti kramarskim Angležem, da so se tolikanj ponižali do Lahov, ktere so do sedaj vedno zaničevali in nekako čez ramo gledali. In kako ste skrivali skovano pogodbo obe državi! Se le na egiptovski konferenci v Londonu opazile so se prve sledi o njej. Lahi so jo pa še potem doma in drugod očitno tajili, ko so že laške ladije proti Suecu plavale. Naj se jim le dobro obnese!
Izvirni dopisi.
Iz Trsta, 10. febr. Največe važnosti med Tržaškimi Slovenci je dosedaj ples delavskega društva, kteri je bil v soboto v gledišču „Fenice". Vdeležilo se ga je gotovo čez 2000 ljudi, okoličanov in mest-janov. Demonstrativno so takrat Slovenci pokazali, da je zemlja, na kteri se vesele, gotovo njih last.
Gledišče je bilo krasno okinčano v narodnih zastavah. Počastili so ples v odsočnosti ces. namestnika dvorni svetovalec g. Rinaldini, potem vojaški zapovednik general Kober in drugi gospodje. Nekaj časa opazovali so to ljudsko valovje iz svoje lože, potem pa se podali vsi med ljudstvo na plesišče. „Kolo", kterega je plesalo 16 parov „Sokolov" in plesalke v kostumih, napravil je pri vsih lep vtis in moral se je ponavljati. Da je na ples iz radovednosti prišlo tudi obilo „irredente" in „mojzesov" je skoro nepotrebno omeniti, ali vendar moram, da čč. bralci izvedo, kako nas naši nasprotniki vedno opazujejo, da si nabirajo tvarino za svoje umazane glasila. Dobro, da so bili navzoči, lahko so se prepričali, da je slovenska reč v Trstu zavzela tok, proti kteremu se ne da več ustavljati. Pri vseh ogromnih stroških, ki stane tak ples, ima vendar društvo velik dobiček v materijalnem obziru in gotovo je v pokojni zalog najmanj 600 gold. padlo.
Koparske „irredentovce" začel je pokoriti ta-mošnji okrajni glavar vitez Bozzicio, ker oni pri vsaki priliki proti Avstriji demonstrirajo, prepovedal je v gledišči Tržaško himno „Viva san Giusto"; enako na oknu neke sladčičarnice belo-rudečo-zeleno laško zastavico, ki je na cerkvenem stolpu stala, čas bi bil, da bi se vlada resno poprijela sredstva proti izdajicami, kteri očitno kažejo sovraštvo proti Avstriji pri vseh prilikah. Skoro v vsaki prodajalnici uvrstijo blago tako, da so razvidne laške trobojnice.
Tržaški Slovenci obžalujemo prerano smrt narodnega mučenika, gosp. Ivana Zora. Eanjki zapustil je med nami stalen spomin, rod za rodom se ga bode spominjal. Ostalo je posebno med okoličani neko ustno poročilo, kako jo on nevstrašljivo leta 1868 delal za narodno probujenje. Zato ga je pa takratni namestnik prestavil v Bregenc, akoravno je bil ne ravno v dobrih finančnih razmerah. Po dolgem bivanji si jo komaj po svojih prijateljih na Dunaji sprosil, da se jo smel vrniti v svojo domovino. Zor je bil tisti čas prvi, ki je vkresal iskrico v rodoljubna srca Slovencev, kteri niso imeli prej pojma o narodu. Naj v miru počiva blagi mož, njegov spomin pa bode ohranjen, dokler bo naš narod tu bival!
Poslanec g. Ž i v i c za V. okraj okolice pokazal se je v zadnji seji mestnega odbora zopet, da je nevstrašljivi boritelj za blagor svojih volilcev. Slo je za davek od pašnikov; kajti dosedaj je moral vsak okoličan 50 kr. od glave živine plačati, ki jo je na pašo gonil. Da so njegov predlog zavrgli, se ni čuditi, ker „irredentarji" v mestnem zboru za-
vržejo vsak predlog, ki jo od narodnih naših poslancev napravljen. Potrpimo, morda se bode sčasoma kolo časa tudi za nas zasukalo, kajti to že narava tirja, da terrorizem sam sebi jamo skoplje.
Lahonsko društvo „Concordia", po našem „Ci-korija", ima že pravila potrjene od vlade in so že tiskane v slovenskem in laškem jeziku. A čudo, kteri renegat je neki to „kranjsko špraho" pisal, ki je tako pokvarjena, da si človek slabeje ne more misliti.
Koze so začele pojenjevati; bati se je bilo, da ako bi se bila bolezen čez zimo ohranila, bila bi nastopila druga epidemična bolezen. Vode, vode, ta klic v zdravstvenem oziru razlega se vedno, naši očetje so pa le ob suši za to.
Izpod sv. Jošta, 7. febr. (O katoliških razmerah na Ruskem) nam malo ogledalo podaja poročilo, ki se nahaja v zadnji številki v Levovu izhajočega lista „Wiadomošci katolickie". Iz najnovejšega shematizma episkopovine Vilnenske za leto 1885 priobčuje imenovani časnik podatke, izmed kterih bi naše bralce zanimale menda sledeče vrstice.
Dekanatov je 23, za 11 manj, kakor jih je bilo pred 5 letmi, ko je episkopovina štela 34 dekanatov. Far je 218, za 75 manj, kakor pred 5 letmi, ko je bilo jih še 295.
Katoličanov je v škofiji l,130.082d*uš, to jeza 86-76 manj, kakor pred 5 letmi, ko jih je isti imenik izkazoval 1,228.843 duš. Duhovnikov, ki delujejo v dušnem pastirstvu, je 312, toraj na enega duhovnika pripada po 3622 duš.
Veliko je far, ki štejejo po štiri, pet, šest, sedem tisoč duš, pa imajo samo enega duhovnika. In vlada ruska neprestano preganja na najširji način cerkev katoliško, prizadeva si z vsakim letom zmanjševati in omejevati število dekanatov, duhovnikov, far in vernikov.
Klerikov je v semenišči Vilnenskem 59, a v akademiji Petrogradski 9, skupno toraj 68 mlade-ničev.
V kapitolu so štirje prelati, izmed teh sta dva, kterih vlada „ne pozn&", ker ju je izbrisala cenzura ruska. V konzistoriju zaseda 8 članov.
Shematizem tiskan je v jeziku ruskem, ker je poljščina prepovedana. „Oalendarium horarum et missarum dioecesis Vilnensis" je tiskan v latinščini; vlada to dovoljuje pod tem pogojem, da na čelu stoji tudi ruski stavek: „Poriadok bogosluženja dla du-hovenstva vilnenskoj eparhii" ter želi, da bi se sčasoma vse tiskalo v ruskem jeziku, ker o poljskem itak ne sme biti govora.
Direktoriju priložen je koledar praznikov impe-ratorskega doma; obsega 20 strani z molitvami za vso družino carsko, ruski in latinski. Na čelu di-rektorija nahaja se cenzura carska in cenzura kolegija katoliškega v Petrogradu.
Te dni so v državnem zboru na Dunaji obravnavali tako zvano kongruo. Za duhovništvo „vneti" levičarji se zanašajo, da bo jim kongrua skrbela za „nemške" duhovnike. Se ve da, ako bi se postava napravila po njihovih željah, bi se „krušnjak" lahko odtegnil vsakemu duhovniku, ki bi svoje dolžnosti vestno spolno val, a preostal bi le „nemškim" duhovnikom, kteri bi pozabivši svoje dolžnosti vklanjali se takozvanemu „duhu časa", saj dotična postava je v Avstriji tako že srečno preživela celo desetletje. Sicer pa, dokler država cerkvenega premoženja ne odstopi cerkvi, tako dolgo je v očigled razmeram današnjim več ali manje vedno pričakovati, da bi „država" z našimi duhovniki ravnala na podoben način, kakor se to gedi po nekterih drugih državah, o čemur na pr. spričuje doposlani posnetek o cerkvenih odno-šajih na Ruskem.
Domače novice.
(G. deželni predsednik baron Winkler) bil je v ponedeljek pri cesarji v avdijenci, ter se je poklonil tudi nadvojvodom. V torek bil je na obed povabljen pri nadvojvodi Albrehtu. Jutri v sredo zopet dojde v Ljubljano.
(500 goldinarjev) daroval je presvitli cesar za zidanje župnijske cerkve v Zelimljah iz lastnega premoženja.
(Kljubu likvidacije) so v Koslerjevem pivovaru delo ne bo niti za trenutek vstavilo, kar bo izvestno vso s tem pivovarom v zvezi stoječe več ali manj zanimalo.
(Novi vodja Ljubljanski gimnaziji), g. Š um a n, pripeljal se bode v soboto popoludne z brzovlakom v Ljubljano.
(Svetično besedo), priredé gojenci knezo-škofij-skega Alojzijevišča v Ljubljani novemu knezo-škofu kranjske dežele, premilostnemu, prevzvišenemu gosp. dr. Jakobu Misiji, na čast, v Alojzijevišči 22. febr. 1885. Spored: 1. a) „Moj dom". Zbor. Zložil Anton Nedvèd. — b) „An den Sonnenschein". Zbor. Zložil. Robert Schumann. — 2. Pozdrav. Govori VIII Ivan Oštir. — 3. a) „Hymne an die Nach". Zbor po „Andante" iz „Sonata appassionata". Zložil Ludovik van Betthoven. — b) „Pobratimja". Zbor s samospevom (VII. Josip Čerin). Zložil Anton Foerster.
—	Skriti biser. Drama s petjem v dveh dejanjih.
—	Začetek ob 7. uri zvečer. — Vhod : I. nadstropije, sobina štev. 25.
(Vojaško imenovanje.) Feuerwerker g. Anton Moschek pri tukajšnjem c. kr. 12. topniškim polku imenovan je za računskega lajtenanta v rezervi imenovanega polka.
(Potres) obiskal je v nedeljo 8. t. m. zjutraj ua vse zgodaj Pohorce na Štajarskem, ki se je blizo 8 sekund pri njih mudil. Pravijo, da je bil tako silen, da je celô s klini zabita okna odpiral in kline venkaj pulil. Je moral že klešče s saboj imeti.
(Razpisana je služba poštnega ekspedijenta) v Dolenji Vasi pri Ribnici proti vložitvi varščine 200 gld. Pošta nese 150 gld. letne plače in 40 gl, na leto za pisarno potrebo. Prošnje naj se vkladajo v štirinajstih dneh na c. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Priloži naj se spričevalo o starosti, lepem zadržanji, šolski izgoji, dosedanji službi in o premoženji in pa da imajo pripraven prostor za poštno pisarno. Tisti, ki si umejo na telegraf, imajo prednost.
(Razpisana je služba učitelja) na enorazrednici v Zalogu Cerkljanske župnije na Gorenjskem. Služba znaša 400 gold., in prosto stanovanje. Prošnje vlagajo naj se do 25 febr. pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Kamniku.
Razne reči.
-o-RabbiBloch, znani nasprotnik in sovražnik prof. dr. Rohling-a, hotel je vstanoviti lanskega leta svoj tednik pod naslovom „Oesteneichische Wochenschrift" , v kteri bi mogel odgovarjati antisemitom. Vendar manjkalo mu je „enega potrebnega" — novcev in zato se je združil s posestnikom tiskarne Plautom, kteremu je prepustil opravniški del, sam pa je prevzel posel vrhovnega urednika. List se je tedaj v resnici rodil—no kaj bi se ne, saj se vé, da je bil jako po volji vsem krivonosnim potomcem izvoljenega ljudstva. V nekoliko tednih imel je 1300 naročnikov, kar se je imelo šteti v zaslugo podjetnega ali židovsko usiijivega opravništva. Rabbi Bloch je v svoji prebrisanosti kmalo spoznal, da bi se poleg politične časti dal pridobiti tudi kak sold iu zato je pričel misliti, kako bi bilo bolje zanj pri tem novem „kšeftu". Najprej bi bil rad dobil adrese naročnikov od svojega zaveznika, a že koj pri prvem tem koraku mu je spodletelo: ni jih dobil. Bistra glava pa ne pride kmalo v zadrego in dr. Bloch je tudi hitro vkrenil, kako bode šlo. Lepega dne gré na pošto, se tam izkaže kot državnega poslanca in kot vrhovnega urednika tednika ter zahteva, naj se mu vsi iztisi lista dajo čez, da bo nekaj, kar ni pred konfiskacijo varno, popravil. Vodstvo mu to res dâ in dr. Bloch si jih da prinesti v svoje stanovanje, kjer si naslove lepo prepiše in drugi dan se pelje njegov tednik dalje. A njegov sodrug to izvé in tirja odškodnino, če ne grozi s tožbo. Tedaj še-le se je začel posvetovati dr. Bloch s svojim zastopnikom, dr. Koppom. Ta pa mu svetuje, naj se hitreje ko moč z založništvom vravnd, če ne. se prične pravda z dr. Rohlingom. Rabbi Bloch v vsej sapi hiti k g. Plautu in mu plača 1300 gl. odškodnine. S tem je bila komedija končana, ki je pa bila precej draga. Zna pa za nameček še kaj slediti, ne vé se namreč kaj poreče poljski klub k tem čudnim skokom svojega člena. Mar-ii se bode vse to klubu poljskih poslancev tako pošteno zdelo, kakor zdelo se je to Blochu? Pač se smé — dvomiti!
—	L i to m erški škof dr. E. Schöbel je izdal pastirski list, ki je namenjen mladini srednjih šol. V njem omenja mladino, naj ne vrjame vsakemu človeku kakor tudi ne spisom, ki tajé razodenje božje in napadajo vero. Tudi jih svari pred proti-verskimi in nenravnimi spisi in društvi ki podpirajo nejevero in nenravnost. V resnici prava beseda o pravem času !
—	Kineško poslaništvo na Dunaji V četrtek 29. januvarja bila sta kineška poslanika Li-Fong-Pao in Hsii-Chingch-ung pri cesarjevi avdijenci. Novo imenovani poslanik Hsii-Chingch-ung je pri tej priložnosti oddal dopis svojega cesarja.
Dopis pisan je na žolti svili in na konci nima cesarjevega podpisa, marveč samo veliki državni pečat. Ta listina glasi se poslovenjena tako-le: „Vaše Veličanstvo! Cesar Ta-Cing pošilja Nj. Veličanstvu cesarju in kralju avstro-ogerskemu pozdrav! Po dogovorih so ondašnji med Kino in Avstro-Ogersko najboljši. Zato sem imenoval mandarina Hsii-Chingch-unga za poslanika, da se poda v stolico vašega Veličanstva in da tam ohrani prijateljsko razmerje in osobno odda ta list v dokaz vzajemnega prijateljstva. Mandarin Hsii-Chingch-ung je meni, cesarju kineškemu, vedno veren in udan in kot praktičen mož gotovo dobro izvrši vsako bodoče dogovarjanje. Z nebeškim odlokom k temu poklican, da bi v časti prevzel dedino svojih prednikov, gledani na Kino in na ptujino, kot bi tvorili eno rodbino. Želim si, da bi v resnici prijateljski od-nošaji z Vašim Veličanstvom vedno srčneji postali, da bi se oba naroda mogla veseliti večnega mira." — V četrtek ravno pred dvornim plesom sprejela je cesarica tudi oba poslanika. Pri tej priložnosti se je ločil Li-Fong-Pao, na kterega prsih se je svetilo mnogo redov, od Njenega Veličanstva. Novi poslanik Hsii-Chingch-ung rodil se je 1. 1845 v Kiachingu in je v Kini slavno znan kot lepoznanski pisatelj. Pri kineškem cesarji je predaval o krasni literaturi. Pred 4 leti je bil imenovan za poslanca na Japonskem; vendar tega urada ni nastopil, ker mu je med tem umrl oče. Po kineških navadah mora vsak sin tri leta po očetu žalovati, v kteri dobi ne sme imeti nobene javne službe. V maji prošlega leta, ko se je žalovanje končalo, je bil Hsii-Chingch-ung imenovan za naslednika poslanika Li-Fong-Pao-ta na Dunaji, vendar poti v Evropo ni nastopil, ker se je udeležil dogovarjanja s francoskim poslanikom Patenotrom v Toukinskih zadevah. Dogovor se je, kakor je znano, razbil, in novi poslanec je nato odšel v Kino s precejšnjim spremstvom.
—	Puran je dandanes vsakemu znan ptiček. Marsikdo pa ue ve, kje je njegova prava domovina. Angleži in Lahi so ga imenovali „petelina iz Indije" in za njimi tudi drugi mislili, da je od tam k naih prišel. A njegova prava domovina je Severna Amerika. Po'neizmernih gozdih živi puranov brezbrojno in popolno divje v velikih tropah. Živi se od želoda, zrna jagod, kobilic in razne laznine. Tehtajo po 20 do 30 funtov. Meso divjih je okusnejše, kot domačih , a odebelijo se domači bolj. — Znani Benj. Franklin je purana tako čislal, da hotel ga je imeti za državno znamnje, a gologlavec „orel" se vendar ni dal premagati. In tako čuva zdaj javna poslopja amerikanska orel na mizi pa Amerikance razveseljuje puran.
—	Koliko ljudi je našlo svoj grob v hladnih morskih valovih. Natanko ne ve nihče, a po večem je sostavila statistika zadnjih treh let angleška pomorska družba. Potopilo se je v treh letih od 1880 do 1883 830 ladij na jadra in utonilo 2837 ljudi, na to 337 parnikov z 2191 ljudi in 591 raznih ladij z 1430 ljudi. Pogreša se pa še 152 ladij z 2822 ljudi, kterim je skoro gotovo morje pretrgalo nit življenja, samo ne ve se, kje jih je zadela nesreča. 225 ladij so potniki pri potopljanji zapustili, pa vendar je pri tem poginilo 556 ljudi, 73 ladij se je potopilo, ker so kam zadele, vsled tega je utonilo 170 osob; 51 ladij z 52 osebami je pa pokončal ogenj. Največ ladij in ljudi se je potopilo v atlantiškem oceanu, na poti v severno Ameriko, namreč 218 ladij in 805 oseb.
—	Tabaka se na celem svetu pridela 720 milijonov kilogramov (izvzemši Perzijo); ako se en kilogram računa po 30 kr., znaša cena pridelanega tabaka vsako leto 216 milijonov goldinarjev. Neevropski deli sveta izvažajo vsako leto 184 milijonov kilo, Evropa samo pridela 200 milijonov in Avstrija 7, Ogersko 72 milijonov kilogramov.
Telegrami.
Rim 10. febr. Abesinski kralj Janez je dal vse tiste lopove poloviti, ki so laškega popotnika in preiskovalca Bianchija umorili in jih bo Lahom izročil.
Korti, 11. febr. Keuterjevo sporočilo. Wilson je prinesel novico 4. febr., da je bil Gordon pri padu Chartuma umorjen. Zabodli so ga menda v srce.
London, 11. febr. Daily-News ima iz Gakdula telegram od 8. febr. ki pravi, da nekaj iz Ghartuma pobeglih zamorcev potrduje smrt generala Gordona. Zabodli so ga v tistem trenutku ko je iz hiše stopil, da bi bil zbral okoli sebe peščico zvestih mu ostalih vojakov. Tudi poslednje so vse posekali. Klanje je trajalo več ur in celo ženskam in nedolžnim otrokom niso prizanašali. Pomorili so tudi vse odličnjake v Chartumu, le dveh paš ne, ki sta mesto izdala.
London, 11. febr. Deset tisoč rezervnih pešcev poklicalo se bo pod orožje, ktero je že za njo pripravljeno.
London, 11. febr. Gardni batalijoni vkrcali se bodo v soboto zjutraj in se popeljejo naravnost v Suakim. Od ondot pojdejo pod vodstvom generalov Newdegata in Greavesa proti Berberju, kjer bodo poskusili zvezo z Berberjem.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
11. februvarja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83	gl. 25
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	83	„ 95
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	106	„ 70
Papirna renta, davka prosta . .	98	„ 95
Akeije avstr.-ogerske banke . .	866	„ —
Kreditne akeije............303	„ —
London.......123	85
Srebro........._
Ces. cekini.......5	,',' 80
Francoski napoleond......9	„ 78
Nemške marke......60	"„ 35
Od 10. februvarja. Ogerska zlata renta 6 %
,, papirna renta o% Akeije anglo-avstr. banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društva velj. 170 gl 4% državne srečke iz 1. 1854 ** „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864 „ „ „ 1864 Kreditne srečke .... Ljubljanske srečke .... Rudolfove srečke .... Prior. oblig. Blizabetine zap. železnice .
„ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac
200 gld.
250	gl.
500	„
100	„
50	„
100	„
30	„
10	..
-gl.-98 „ 30 94 „ 10 107 „ 50
104	„ 30 564 „ — 308 „ 30 212 „ 25 127 „ -137 „ 60 174 „ 25 172 „ 50 178 „ -
23 „ -19 „ 50 112 „ 25
105	„ 60 104 „ -
kT.
kr.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 50 kr., — domača 6 gl. 93 kr. — Ež 5 gl. 77 kr. — Ječmen 5 gl. 10 kr. — Ajda 5 gl. 61 kr. — Proso 6 gl. 10 kr. — Turšica 5 gld. 76 kr. — Oves 3 gl. 62 kr.
Umrli no t
8.	febr. Janez Zor, brzojavni oficijal, 53 let, Dunajska cesta št. 15, jetika. — Pavla Jankar, delavčova hči, 2 leta, sv. Petra cesta št. 70, davica.
9.	febr. Anton Mošek, zasebnik, 85 l«t, Poljansko uice, št. 4, vsled udotrpa na možganih.
Tujci.
9. februvarja.
Pri Mallči: Henrik Ohr, trg. pot., z Dunaja. — Ger-stendorfer, trgovec, z Dunaja.
Pri Slonu: Klein, trgovec, z Dunaja. — Ig. Brodmann, trg. pot., iz Maribora. — Ljudevit Jenko, župnik, iz Črnomlja. — Ščitomir Vilhar, trgovec, iz Prezida.
Pri Južnem kolodvoru : Ziilzer, trgovec, iz Vratislave.
od	(2)
Lübbers & Wallisa v Hamburgu.
Kot posebnost ponudimo sedaj po jako znižani ceni v poštnih zavitkih po 43/4 kilo proti povzetji sledeče vrsto kavo:
Pravi arabski Mocca, močan . . . .	gl. 4.75
Java Menado, rujav, jako fin ....	„ 4.70
Java Prccinger, rujav, močan ....	„ 4.65
Goldjava, ff., po gl. 4.50 in.....„ 3.90
Plantagen Ceylon, višnjevkast, jako močan	„ 4.50
Ceylon Perl, izdaten.......„ 4.60
Portorico, temno-višnjevkast, močan . .	„ 4.50
Costarico, modro-zelenkast, prelep . . .	„ 4.05
Laguayra, višnjevkast, prav lop ... ,	„ 3.95
Guatemala, zelenkast.......„ 3.75
Guatemala Perl, zelenkast, močan . . .	„ 4.—
Cuba, priljubljen, močan, lep.....„ 4,—
Perlmocca, polnodišeč.......„ 3.75
Zelen Java, jedrnat........„ 3.75
Campinas, prav močan, po gl. 3.80 in .	„ 3.40
Santos, „ „ „ „ 3.50 „ .	„ 3.30
Rio, čist, okusen.........„3.10
Afrikanski Mocca, polno-jeduiat . . .	„ 2.80
Vožnji red c. kr. priv. južne železnice.
2E ■■ ■■ i® Trsst.
Postaj e
Jadrni vlak
Brzovlak
Poštni vlak
Mešani vlak
Osobni vlak
Dunaj.....Odhod
Miirzzuschlag . . .
Gradec .....
Maribor ....
Celje......
Laški Trg .... Rimske Toplice . . Zidani Most . . . Ljubljana .... Postojna .... Nabrežina .... Trst......Prihod
7— 10-29 12-28 1-49 315
3-51 512 6-30 8-16 8-42
po noci
zjutraj
7—	zjutraj popold.	9-20 zvečer
10-27		2. 5 po noči
1 —		610 zjutraj
2-27		8-20 „
3-55		10-30 dopold.
411		10-46 „
4-22		10-58 „
4-45		11-40 „
614	zvečer	1-30 popold.
7-56		3-37 .,
9-39		5-54 „
10. 5	»	6 30 zvečer
1-30	popold.
5-30	„
9-30	zvečer
11-41	po noči
1-50	„
2-	9	„ 2-22
2-50	„
5 45	zjutraj
7-54	„
10-14	dopold.
10-50	„
5-55 10-50
2-32
6— 6-23
6-40
7-11 10-20
1.58
5-40
6-30
zjutraj dopold. popold.
po noci zjutraj
6-— zjutraj 6-22 „ 6-37 „ 6-58 „ 9-21 zj. Prih.
■ ■ » B Z> ■■ ■■
Postaj e		Jadrni vlak	Iirzovlak	Poštni vlak		Mešani vlak	Osobni vlak
Trst .....	Odhod	8 30 zvečer	7-— zjutraj	10-— dopold.	6-30 zvečer	7-45 zvečer	
Nabrežina ....		919 .,	7-33 .,	10-51	7-17 „	9-28 „	_
Postojna ....	51	10-51 „	9-31 dopold.	1-21 popold.	9-51 „	1-44 po noči	—
Ljubljana ....		12- 7 po noči	11- 2 „	3- 7 „	12-20 po noči	5-25 zjutraj	545 popold.
Zidani Most . . .		1-24 „	12-50 popold.	4-59 „	2-22	8-15 „	8-12 zvečer
Rimske Toplice . .			1- 2 „	5-11 „	235	8-33 „	8-29 „
Laški Trg ....		—	113 „	5-22	2-47	8-50 „	8-44 „
Celje .....		1-59 po noči	1-30 „	5-42	3- 8 „	919 dopold.	9- 5 zv. Prih.
Maribor.....		3-29	2-57 „	7-58 zvečer	5 55 zjutraj	12-55 popold.	—
Gradec .....		4 55 zjutraj	4-29 „	10-25 „	8-20 „	4-40 .,	_
Miirzzuschlag . . ,		6.57 „	7-— zvečer	147 po noči	11-46 dopold.	9-35 zv. Prih.	—
Dunaj.....	Prihod	10— „	10— „	6— zjutraj	4- 3 popold.	—	—

Dnige železnične zveze na Slovenskem.
Št. Petcr-Bcka.
zjutraj zjutraj	zvečer
Št. Peter.......Odhod 7- 5 9 20	9--40
popold.	po noči
Reka ........Dohod 8-55 1231	1213
zjutraj popoldne	zvečer
Reka........Odhod 5-45 430	8-15
zvečer
Št. Peter.......Dohod 812 7-56	10 20
Diva«a-Puy.
zjutraj zjutraj popoldne zvečer
Divača.....Odhod 7-33 9 15 4-52	8'57
dopoldne popoldn« zvečer	po noči
Pulj......Dohod 11 - 1 15 9-46	12 10
zjutraj zjutraj popold.	popold.
Pulj ...... Odhod 5— 7- 5 12 22	4 50
dopoldne	zvečer
Divača.....Dohod 8-15 1146 426	822
Nabrcžina-Gorlca.
zjutraj zjutraj dopoldne zvečer	zvečer
Nabrežina . Odhod 4 — 8- 9 10- 8 5-48	10—
Gorica . . . Dohod 6 40 9- 4 1123 6 59	11-37
zjutraj zjutraj popoldne zvečer	zvečer
Gorica . . . Odhod 5-— 9 24 4'45 8- 9	10 30
Nabrežina . Dohod 0 41 10 41 6 52 9' 8	—
Zidani Moist-Zagreb.
zjutraj	zjutraj	popoldne	zvečer
Zidani most .... Odhod 4- 5	4 40	12-55	5-15
Zagreb......Dohod 633	9'12	4—	7-42
zjutraj	popoldne zvečer	zvečer
Zagreb......Odhod 8- 8	1 15	6 40	10-10-
dopoldno
Zidani Most .... Dohod 10 59	4-20	11-20	1- 4
Pragcrsko-Kaniža.
zjutraj zjutraj	zvečer
Pragersko.......Odhod 3-35 935	8-10
popoldno
Kaniža........Dohod 6-17 115	.11-35
popoldne zvečer	zjutraj
Kaniža........Odhod 245 11 20	5-20
Pragersko.......Dohod 6 12 1-28	8- 7
Mariiior-Cclovcc.
popoldne zjutraj	po noči
Maribor .......Odhod 3 — 9-15	2- 5
zvečer popoldno	zjutraj
Celovec........Dohod 735 152	52!)
popoldne zjutraj	zvečer
Celovec........Odhod 155 8- 5	11-40
popoldne	po noči
Maribor .......Dohod 5-5S 1219	3 —